PoStnln* plačana v gotovbd Spedizlone In abbonament« postati Prezzo - Cena Lir 0.5G Štev. 222. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In izvora: Uniona Pubblicita Italiana S. A., Milano. V l/juhliuni, v sredo, 30. septembra 1042-XX l>to VII. tujega DredniStvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione; Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubblicitl dl provinienza Italiana ed estera; Onione Pubblicita Italiana S. A., Milana Vojno poročilo št. 855 Živahen topniški ogenj na egiptovskem bojišču Letalski napad na El Hamman Italijansko uradno vojno poročilo šlev. 855 pravi: Na egiptovskem bojišču je bil topniški ogenj posebno živahen na severnem, predelu. Naša napadalna letala so v dolgem nočnem nastopu bombardirala in s strojnicami obstreljevala postajo El Hamman. Nasprotnik je znova poletel na Tobruk. Med Poletom je v plamenih treščilo na tla eno letalo, kl ga je zadela trdnjavska obramba. Duce na sestanku Italijanske družbe za napredek ved Najti in raziskovati vse, kar se da najti in raziskati, da se čim bolj pospeši in naredi čim bolj zmagovita naša zmaga Rim, 30. septembra, e. Duce ee je včeraj popoldne udeležil zasedanja na 41. zborovanju Italijanske družbe za napredek ved Slovesno vojno zborovanje italijanske misli, sklicano v materinski Rim za dvajsetletnico vlade, ni mogel dobiti večjega posvetila kakor pa to visoko navzočnost. Duce je v vseučiliško mesto prišel ob 16.15. Sprejeli so ga minister za vzgojo Bottai, predsednik družbe D’Amelio, rektor de Franciscis ter glavni tajnik Silla. V obsežni dvorani filozofske fakultete so bili navzoči člani vlade in vodstva stranke, člani italijanske akademije ter številni zastopniki Nemško napredovanje v kavkaških gorskih predelih 30. včeraj sept. Nemško objavilo tole Hitlerjev glavni stan, UMdn110 P°velistv0 Je IV voino Por°čilo: v Na Kavkazu in južno od Tereka so nemške , e,e zavzele nove,'močno opremljene in srdito “ranjene postojanke, potem ko so premagale Hribovito, neprehodno in z gozdovi poraslo °zernjje. Nemško letalstvo je bombardiralo pristaniške predele v Tuapseju ter na Črnem Morju poškodovalo dve ladji srednje velikosti. y do ju za Stalingrad se je napadajočim nemškim četam včeraj posrečilo vdreti tudi v severni mestni del. Sovjeti so zaman nadalje-vali z razbremenilnimi napadi s severa. Na bojišču ob Donu so madžarske čete opravile zmagovit krajevni napad. Slabotni so- vjetski napadi na srednjem odseku so bili zavrnjeni. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so letala in čete napadle ter razdejale številne sovjetske postojanke in Rusom prizadejale zelo krvave izgube. Krajevni sovjetski napadi so spodleteli. V pretekli noči so bili bombardirani mestni in pristaniški predeli v Arhangelsku. Izbruhnili so obširni požari. Lahka nemška bojna letala so podnevi v nizkem letu napadla in z bombami zadela vojaško važne naprave po raznih krajih v jugovzhodni Angliji. Vzhodno od Great Yarmoutha so nemški bombniki hudo poškodovali tovorno ladjo. Zmagoviti boj nemških oddelkov s težavnim ozemljem in sovjetskimi obrambnimi sestavi Berlin. 30. septembra, s. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo, da se morajo nemške in zavezniške čete, ki se tolčejo na Kavkazu, bojevati ne samo proti srditemu sovjetskemu odporu, marveč morajo premagovati tudi nai-hujše ovire v hriboviti pokrajini. Boljševiki so izkoristili težavno ozemlje, da bi okrepili svoje obrambne črte. V zadnjih bojih so nemške in zavezniške čete naletele na prave in kar se da močno utrjene obrambne sestave ter strateške postojanke v gorah, kjer se Sovjeti vztrajno branijo in dobivajo stalne nove okrepitve. Navzlic vsemu temu so pehotni in pionirski oddelki nadaljevali napade, čeprav so bili brez podpore težkega orožja, ki bi se le s težavo dalo spraviti na take višine. Nemške čete so torej opravile novo, zelo hudo skušnjo, a so jo sijajno premagale. V Berlinu poudarjajo, da je osvojitev 74 sovjetskih postojank, ki jo je naznanilo uradno vojno poročilo 28. septembra, zgovoren dokaz, kako strahotna je boljševiška obrambna sila na tem kavkaškem odseku, hkrati pa tudi priča o odličnem napadalnem duhu nemške pehote, ooljševiki so na tem odseku imeli v rokah neka višinskih postojank ter so lahko nudili kar moč zagrizen odpor, toda po zaslugi in goreči 'nemi majhnega junaškega oddelka gorskih lovcev, ki se mu je pridružila skupina pehote, ip l i1.51 k,na'u b'1' ob vse prednosti, tako da h™,ni* znova prosta za nadaljnje napre-nroio u^i D0 najvišjih vzpetinah kavkaških x?° nemške gorske čete osvojile nova • Nen,!jH? topništvo je v teh bojih obstre-Dostojank mnogo boliševiških topniških V pristojnih vojaških krogih se ie vrh teo-i »zvedelo, da je nemška Pehota pri Tuapseju iz^ voievala več višinskih postojank ter neko indu- Romunsko-bolgarski odnošaji za l£f,iDoWžaP‘; je ^SSSg. Sa vitvi prijateljskih odnošajev med obema državama mnogo pripomogli Nemčija in Italija ki sta ^ pril prizadevanja za sklenitev sporazuma v lomena. 964:77 Berlin, 30. 6ept. s. Z vojaškega vira poročajo, aa je bilo v času od 15. do 28. septembra uničenih na vzhodnem bojišču 9f>4 sovjetskih letal. Lovci so v letalskih spopadih zbili 816 letal, kopensko in mornariško protiletalko topništvo 131, 17 letal pa je bilo uničenih na tleh. V istem razdobju je nemško letalstvo izgubilo 77 letal. Predvčerajšnjim je nemško letalstvo zbilo v celem 50 letal, štiri pa uničilo protiletalsko topništvo. Novi madžarski vojni minister o svojih nalogah Budimpešta, 30. septembra, s. Novi vojni minister general Viljem Nagy je izjavil zastopnikom tiska, da je njegova poglavitna naloga oskrbeti madžarsko vojsko z vsem potrebnim. Madžarski yojaki na bojišču izpolnjujejo z navdušenjem in junaštvom svojo dolžnost v obrambi domovine in za zmagoslavje evropske omike. Tudi državni podtajnik v pravosodnem ministrstvu Bonczo6S, ki je govoril kmetom ob izročanju navili hiš kolonistom v Szontesu, je zatrdil, da bo država že znala najieti vse sile in prevzeti vse žrtve, da bo zagotovila bojujočim se četam V6e, kar potrebujejo. Madžarskim vojakom, ki se #z ramo ob rami z italijanskimi in nemškimi četami bojujejo z boljševizmom, je treba dati točno zagotovilo, da je vsa država strnjena okrog njih v neomajni skupnosti in v popolnem redu. strijsko zgradbo, ki so jo spremenili v utrdbo. Boljševiki so z obupnimi protinapadi skušali priti spet do izgubljenih postojank, a so bili vselej krvavo odbiti. Rusko poljsko topništvo ter topovi na bojnih ladjah, ki so zasidrane na odprtem morju, in obalno topništvo so stalno in hudo obstreljevali nemške postojanke, a niso mogli nemških vojakov pregnali iz osvojenih postojank. Ob Tereku so nemške čete spet napredovale. Oklepni oddelki so vdrli v močno utrjene boljševiške postojanke. Nemška pehota pa je v hudih bojih po gozdovih zavzela zelo važno višino na tem odseku. Nad Terekom so nemški lovci sestrelili spet trinajst sovjetskih letal, sami pa niso utrpeli nobene izgube. Pri Stalingradu so boljševiki imeli spet zelo hude izgube. Nemške čete so vdrle, v številne četrti severnega mestnega predela. Besni boji divjajo okrog velikih industrijskih naprav, ki so v tem predelu. italijanskih vseučiliških in znanstvenih zavodov. Od oboroženih sil so bili navzoči načelnik glavnega stana maršal Cavallero ter zastopniki poglavitnih tehničnih panog. Podtajnik stranke Ravasio je zapovedal pozdrav Duceju, ki je vzbudil dolgo in kar ee da goreče vzklikanje. Nato je senator D’Amelio izrekel Duceju globoko zahvalo za previsoko čast, ki jo je izvolil izkazati Družbi za napredek ved. Omenil je, da je Duce že dolga leta član Družbe. Zatem je vstal Duce ter med novimi manifestacijami spregovoril: »Moja navzočnost na tem vašem zborovanju, o tovariši, vam hoče dokazati, s kakšnim živim zanimanjem in s kako globoko simpatijo sem spremljal in spremljam delovanje Italijanske družbe zn napredek ved. Ta simpatija izvira iz nič manj globokega prepričanja, da je vaša družba, porojena v zarji Preroda, bila, je in bo zvesta svbjemn programu, ki določa pobudo, vzporejanje, pospeševanje ter izpopolnjevanje napredka v italijanskih vedah na vseh področjih, od tistega, ki ga bom zaradi razumevanja imenoval fizičnega pa do moralnega. Pomembno je dejstvo, da vaše zborovanje sovpada s prvo dvajsetletnico fašistične vladavine. Hočem razlagati ta dogodek kot vaše priznanje za načrtna prizadevanja, ki jih je vlada storila za napredek italijanske znanosti ter italijanskih znanstvenikov. (Zelo živo in dolgo odobravanje.) Toda važnejše je dejstvo, da zborovanje poteka v tej vojni, ki zaposluje vsa sredstva in vse ljudi za zmago. In jaz računam na delo italijanskih znanstvenikov ne samo v smislu, ki bi ga označil za količinskega, temveč tudi v učinkovitejšem smislu, ki bi ga označil za kakovostnega. Najti in raziskovati vse. kar se da najti in raziskati, da se čimbolj pospeši in naredi čimbolj zmagovita naša zmaga, to je naročilo, ki ga dajem možem italijanske znanosti. In zdaj lahko začnete z razpravljanjem o predmetu, ki je na sporedu ter vas prosim, da to storite popolnoma mirno in da se nič ne menite za mojo navzočnost. Jaz sem tukaj zato, da poslušam in morda da se celo učim.« Ducejeve besede je sprejelo navdušeno odobravanje, nato pa so začeli z delom odseka za pravne vede. Govorili so: glavni ravnatelj kazenskih zavodov Giovanni Novelli o predmetu »Nova obzorja v pravu po italijanski modifikaciji v novem redu z ozirom na kazensko pravo«; prof. Grl-6pigni z milanskega vseučilišča o »Vlogi kazni v misli Benita Mussolinija«; prof. Santoro z vseučilišča v Pisi o »Sedanjih zakonodajnih težnjah v kazenskem pravu«. Posebno zanimiva je bila razprava Novellifa. Govornik je poudaril, kakšen učinek je imela fašistična preosnova kazenskega prava ter navedel številke o zmanjšanju zločinstva v Italiji. Iz teh številk je razvidno, da ee je število naznanjenih zločinov zmanjšalo od 1868 v letu 1923. na 1079 v letu 1940. na vsakih 100.000 prebivalcev. Zmanjšanje znaša torej 42.45%. Zlasti je poudaril, da je Angleška in ameriška prerekanja o drugem bojišču Buenos Aires, 30. sept. s. Zastopnik angleškega ministrskega predsednika Attjee, ki je zdaj v Ottavvi, je na nekem novinarskem zborovanju precej rezko odgovarjal na izjave posebnega Rooseveltovega odjvoslanca Willkieja. ki je dejal, da bi se dalo Rusiji najbolj izdatno pomagati tako, da bi čim prej začeli z drugim bojiščem. VVillkie je med drugim namignil, da se neki visoki anglosaksonski vojaški poveljnik zdravi s jTOsebnim zdravilom, ki naj fci mii vlilo potrebnega poguma. Attlee je pikro ugovarjal \Villkiejevim besedam ter zatrjeval, da angleški vojaški poveljniki ne čutijo prav nobene potrebe po kakem takem zdravilu niti po kakršnem koli drugem krepilu. Vzrok, zakaj še niso začeli z drugim bojiščem, ni v pomanjkanju poguma — je dejal Attlee — marveč v čisto drugačnih pomislekih. Londonska vlada da ima kajpada svoje načrte, a da ne gre, da bi jih odkrili že vnaprej. Potem ko je znova in znova poudaril, da je Rusija vsem Angležem pri srcu, je Attlee naravnost napadel misel o drugem bojišču, češ da je le. magično zrcalce, ki bi anglosaksonske sile spravilo do tega, da bi pozabile na bitke na Atlantiku, na velike letalske napade, na boje po srednjem Vzhodu in vse ostale vojaške napore Velike Britanije. To pisano prerekanje med Rooseveltovim in Churchillovim glasnikom je prav značilno in hudo zabavno. Ne gre torej zameriti »Daily Hernlduc, ki objokuje take »očitne spore« ter zahteva, naj se London in Washington potrudita, da se bosta skladala vsaj v najvažnejših vprašanjih, kakor na primer v vprašanjih glede Rusije in Indije. Obračun z izjavami generala Wavella o ponovni zasedbi Birme Banqkok. 30. septembra, s. Govornik družbe. za indijsko neodvisnost ie v radiu razlagal '*mvo ki jo je nedavno dal časnikarjem general VVavell glede priprav za ponovno zasedbo .rine. Govornik je najprej rabil nekai pikrih izrazov na račun bivšega »Napoleona puščave«, nato pa dejal, da je edini močen način, po katerem bi lahko prišel Wavell nazaj v Birmo, tisti, ki pride v, ujetništvo, v najboljšem pri-raeru pa. da pride po končani vojni kot turist v te krate. Radijski razlagalec, ki je govoril v 'ln<\i\U v n m,l,<°nov Indov, je tildi poudaril, da le VVavell pokazal svojo lahkomiselinost. ko je pogumno izjavil, fja jP položaj za zaveznike »zelo zadovoliiv«. Govoriti o zadovoljivem polo-zatu zaveznikov spričo položaja pri Stalingradu, spmo krize v trgovskem brodovju in hudih posledic te krize, se pravi, zapirati oči pred ne-varnostjo* v kateri se zavezniki nahajajo. Nemški starčki in starke delajo za ranjence Berlin, 30. septembra, s. Na pobudo socialnega odseka narodne socialistične stranke v Berlinu dela sedaj okrog 2000 starcev in stark, ki so v raznih zavetiščih in okrevališčih, za slavne vojake, ki so bili ranjeni in leže sedaj v bolnišnicah nemške prestolnice. Starci in starke imajo dolžnost, da perejo za ranjence perilo in čistijo njihove uniform«* ter iz starih cunj izdelujejo tople copate za zimo. Nekateri izmed 1 Sovjetsko vohunstvo na švedskem Stockholm, 30. septembra, s. Veliko vojaško vohunstvo v prid Sovjetov so odkrili v Stockholmu. Sovjetska tujsko-prometna pisarna se ie spremenila v pravo vohunsko središče. Več aretacij je bilo izvedenih med švedskimi državljani. Najbolj pa je obremenjen ravnatelj turističnega urada, neki Vasilij Sidorenkd. ki je bil v zvezah z velikim številom oseb, ki so mu dobav-liale podatke o švedskih vojaških skrivnostih. Neki švedski narednik je priznal, da je prinašal Sidorenku podatke, nanašajoče se na vojaško opravo in vojaške proračune, in da je za to dobival obilne nagrade. Proslava 73 letnice indijskega voditelja Gandhija Po vsej vzhodni Aziji bodo 2. oktobra slovesno praznovali 73 letnico indijskega voditelja Gandhija. Priprave za to praznovanje vodi odbor za indijsko neodvisnost v Bangkoku. Bolgarski trgovinski minister Zaharijev bo danes z več strokovnjaki odpotoval v Rim, da bo vodil zaključni del pogajanj za novo trgovsko pogodbo z Italijo. starcev so prostovoljno odstopili točke svoiih oblačilnih nakaznic za to, da so nakupili volno, iz katere so potem izdelali oblačila za ranjence. leta 1932. bilo obsojenih 7150 nedoletnikov, leta 1940. pa samo 2200. Prof. Grispigni je pojasnjeval Ducejeve mieli o vlogi kazni, kakor so razvidne iz programatičnih izjav fašizma, iz Ducejevih izjav ter iz zamisli Ducejevih sodelavcev v ministrstvu za milost in pravico ter iz temeljnih fašističnih zakonov e kazenskega področja. Nazadnje je prof. Santoro podrobno pojasnjeval zakonodajo, ki 6e nanaša na zločine nedoletnikov. Potem je spregovoril na kratko še predsednik D’Amelio, ki je pojasnil nekaj svojih pogledov. Ob koncu razprav je povzel besedo še Dur# in zaključil razpravo s tem. da je sam pojasnil nekaj točk. Pripomnil je, da v fašistični zamisli, kakor je ob tej priliki že večkrat povedal, dobivajo srečno sintezo načela klasične kazenske šole in načela tej nasprotne pozitivne šole. oboja pa igrajo v njej življenjsko vlogo, da predstavljajo s svojimi zakonodajnimi učinki ter s praktičnim uveljavljenjem v italijanskem življenju vzgleden napredek s pravnega in človeškega stališča, predstavljajo pa (udi vzgled za druge države. Država je tako mogočna in slovesna cdinica, da zavrača misel o maščevanju z ozjrom na posameznika . Ima pa dolžnost braniti družbo. Kazen odgovarja zamisli o družabni obrambi in je tudi odmerjena po njej. Ta zamisel pa nikakor ne nasprotuje zanrisli o po-boljševanju in popravilu krivcev, kadar je le mogoče. ker tudi to odgovarja izrazito socialnemu cilju. Ducejeve besede je kronalo novo navdušenje, ki je trajalo neikaj minut. Duce je odgovarjal gorečemu pozdravljanju zbranih znanstvenikov in zapustil dvorano ter se spotoma prisrčno pogovarjal z raznimi najvidnejšimi osebnostmi s tega važnega zborovanja. Vesti 30. septembra Bolgarski kralj Boris je obiskal razstavo »Boljševizem, pekel na zemlji«. Mudil se je na njej več kakor uro dolgo, pojasnila pa mu je dajal notranji minister Gabrovski. Japonska in kitajska vlada v Nankingu sta sklenili j>ogodbo o dobavi japonskega orožja za ojačenje in preureditev kitajske armade. Nan-kingška vlada bo dobila od Japoncev za 300 milijonov jenov orožja, zlasti lahkih in težkih strojnic ter možnarjev, V Pragi so preteklo ziino po cestah nastavili jk>- sebne koše, kamor naj bi ljudje odlagali dnevnike, tednike in knjige, ko so jih prebrali. Dozdaj so nabrali 25.000 izvodov listov in 2000 knjig, ki so jih j>oslali ranjencem po čeških in moravskih bolnišnicah. Angleška prehrana bo prihodnjo zimo odvisna od tega, kar bo prišlo čez morje. V Angliji sami je razmeroma veliko sira in krompirja, mesa pa skoraj nič, je povedal angleški minister za preskrbo. Vsi bolgarski Judje morajo od danes naprej nositi na obleki šesterokrako zvezdo iz rumenega blaga. Kdor je ne bo nosil, bo dobil tri leta ječe ter 100.000 levov globe. Pomanjkanje jekla v Ameriki zelo otežuje izvedbo programa za izdelovanje novih ladij. Jekla pa manjka zaradi tega, ker ni kovinskih odpadkov. Zato so sklenili podreti v Ne\vyorku več donebnikov in pa tudi železne stebre Za na-lepljanje plakatov, piše ameriški tednik »Times«. Japonci poročajo, da so obkolili 115. čungkinško divizijo pod poveljstvom generala Luigunga ob Rumeni reki v zahodnem delu ŠantunSke pokrajine. Zadnjo velike povodnji v vzhodnem delu kitajsko pokrajine Sansi na Kitajskem je našlo smrt nad 8000 oseb, dočim je 40.000 ljudi ostalo brez streh. Razdejanje, ki ga je Rumena reka povzročila, je ogromno in ga ljudje ne pomnijo že nekoliko desetletij. V pokrajini vlada tudi velika draginja, ker je povodenj uničila vso žetev. Tudi italijansko-nemško-japonsko žensko združenje je slovesno proslavilo dveletnico podpisa trojnega paikta. Pri proslavi sta sodelovati tudi soprog: italijanskega in nemškega veleposlanika. Za zaključek so vrteli lilm o uspehih osnih sil proti skupnim nasprotnikom. Novim vrstam nemških letal posvečajo vso pozornost angleški strokovnjaki. Zaniinajo 6e zelo za novo vrsto lovskega letala ME-210, za novo vrsto s trmoglavca JU-86 P in za lovsko letalo Messenschmidt 109 O. Strokovnjatei pravijo, da ta letala lahko lete v višini 12.000 m. Japonsko hranilništvo je v zadnjih petih letih doseglo lepe uspehe. Japonci so vložili v hranilne zavode 56 milijard jenov, nakar je vlada porabila ta denar kot kredite za dvig celotne izdelave. Jajx>n6ka.6e je izognila tudi inflaciji, je izjavil finančni minister Kaja. V Bukarešto sta iz Sofije prispela Japonski admiral Normira in general Abe. Vpisala sta 6e v dvorne knjige m jx>ložila venec pred spomenik Neznanega vojaka. Poten, sta se udeležila kosila, ki ga je njima na čast priredil romunski državni podtajnik za mornarico. Izredno število mrtvih in več sto ranjenih jr zahtevala železniška nesreča, ko sta ekspresni vlak iz Detroita in enak vlak iz Clevelanda trčila na progi. Izjiod ruševin so potegnili veliko žrtev, toda 18 ljudi še vedno pogrešajo. Uniforme bo za vse državno uradništvo najbrž uvedla bolgarska vlada. Doslej so bili v Bolgariji uniformirani le vojaki, železničarji in carinski uradniki, h neznanega vzroka se je francosko civilno letalo francoske družbe »Air France« blizu Bil-de nekaj metrov nad zemljo vnelo in je 25 potnikov živih zgorelo z letalom vred. Stran Z Zasedanje Pokrajinskega podpornega odbora Navodila Visokega Komisarja za podporno delo Ljubljana, 30. septembra V ponedeljek ob 18 je Visoki komisar predsedoval v vladni palači seji Pokrajinskega podpornega odbora ter odbora ljubljanskega občinskega podpornega društva. Navzoči so bili pod pr efekt dr. David, podžupan dr. Tranchida ter načelnik z Visokega komisariata rag Bullo Predsednik pokrajinskega podpornega odbora Gatti ter predsednik ljubljanskega občinskega podpornega društva Campana sta podrobno poročala o dosedanjem delovanju v Ljubljani in drugod po pokrajini, bodisi kar zadeva organizacijo tega dela, kakor tudi obsežno delo, ki je bilo opravljeno v korist revnih. Vse to delo je potekalo točno po navodilih Visokega komisarja. Rag. Bullo je poročal o podpornem delovanju, ki so ga opravili neposredno Visoki komisariat sam in okrožno vodstvo v korist ljudstva, ki je spričo vojne najbolj prizadeto. Iz poročil sledi, da je bilo podporno delovanje v prvih osmih mesecih letošnjega leta veliko in je bilo v la namen porabljenih že nad 5 milijonov lir. Temu je treba še dodati široko delavnost zveznega poveljstva GILL-a, ki je dajalo brezplačno hrano in prirejalo počitniške kolonije, kakor tudi delo, ki ga je neposredno opravila Pokrajinska zveza bojevniških fašijev. Eksc Grazioli je na kratko povzel gornja poročila ter poudaril, da se je tudi v novi pokrajini Ducejevo naročilo, da je treba povsod ljudstvu Hi na roko, v celoti izpolnjevalo Izrazil je prepričanje, da bo ljudstvo znalo pravilno ceniti delo, ki ga je vlada opravila v korist najpotrebnejših ljudskih slojev. Slednjič je Visoki komisar dal navodila za dobrodelno udejstvovanje v bližnji zimi in prihodnjem letu s posebnim ozirom na poslovanje ljudskih kuhinj in prenočišč, na poslovanje krajevnih in okoliških uradov, kakor tudi na ustanovitev zdravstvenih središč za hitro pomoč v nekaterih krajih Ljubljanske pokrajine. Omenil je dalje še široko zasnovani načrt, ki bo izveden glede brezplačnega razdeljevanja hrane revni šolski mladini Visoki komisar je pohvalil dosedanje delovanje in se zahvalil predsednikoma omenjenih dveh odborov, kakor tudi drugim članom, zlasti pa .še zaupnici ženskih fašijev in ljubljanski občini. HsjJ koncert na dveh klavirjih Ljubljana, 29. septembra. Na drugem letošnjem koncertu jesenske glasbene sezone sta se nam na dveh klavirjih predstavili odlični pianistki M. Bizjak-Valjalova in S. Hrašovčeva. Na sporedu je bilo pet težkih glasbenih del, spisanih za dva klavirja, ki so nam prikazali vso lepoto klavirskega glasbenega sveta. Na takšnih intimnih koncertih kot je bil včerajšnji, nam ni le mogoče spoznavati prizadevanj naših glasbenih umetnikov in njihovega napredovanja v igri, ampak se glasbenemu občinstvu nudi v veliki meri tudi spoznavanje svetovnih glasbenih del. Na včerajšnjem koncertu smo slišali pet biserov, pet odličnih sestavljenih del za dva klavirja. Skladbe so bile vse težke in so zahtevale polnih izvajalcev, kar sta obe pianistki tudi bili. Kot prva je bila na sporedu Longova skladba »Variacije na Mozartov tema«. Sledila je v treh stavkih živahna, plastična in blagozvoneča »Mala suita«. Tretje delo pa je bilo glasbenemu občinstvu bolj znana Griegova »Stara norveška romanca«, ki je polna melanholičnih severnjaških akordov. Skladba je polna razgibanosti, od naj-nežnejše čustvenosti pa se stopnjuje do živahne ognjevitosti. Delo je vzeto iz norveške glasbene folklore in je za nas še tem bolj privlačno, ker nam je severni glasbeni svet manj znan. V drugem delu igre je bilo vsekakor največ je zanimanje za izvedbo Tomčevega »Nizkega reja«. To je suita ljudskih plesov. Skladba je bila prvič izvajana. Delo je prepleteno vsemogočih akordov, ki se vrste po tempu in višini, zaznali pa smo v izvedbi starinske, folklorne prvine plesnih spevov in pesmi, kr tvorijo starodavno tradicijo nizkega reja. Vsekakor se ho Tomčeva skladba »Nizkega reja« uvrstila med dela trajne vrednosti v naši domači klavirski literaturi. Občinstvo je bilo z delom zadovoljno in je tako skladatelja kot obe izvajalki nagradilo s toplim odobravanjem — Od slavnega skladatelja orgelskih skladb, Rheinber-gerja, sta si koncertantki izbrali njegov »Koncert«, ki se odlikuje po svoji resnosti, ubranosti in vrstr prelepih melodij. — Za zaključek sporeda smo potem slišali še Rahmaninovijevi dve deli: »Romanco« in temperamentno in znano »Tarantelo«. Spored je bil vsekakor posrečeno zaključen. Obe izvajalki sta odlično vigrani umetnici. Njuna igra je bila ves čas skladna in učinkovita. Žal le, da nista imeli na razpolago boljših klavirjev in pa večjega prostora, kjer se jima ne bi bilo treba zatajevati v igranju in kjer bi lahko tudi močni toni prišli do polnega izraza. Igrali sta čustveno, polni dognanja in tehničnega znanja, kar so od njih zahtevala tudi izvajana dela. Obe koncertantki, ki ju poznamo že iz večih njunih nastopov, sta se od prejšnjih nastopov močno vigrali, ugladili in sta sploh precej napredovali, česar moramo biti le veseli. Hvaležno občinstvo ni štedilo z odobravanjem, s čemer je dokazalo, da si želi še več takšnih težkih intimnih večerov. 0 revnem cunjarju - dobavitelju masti Jože P. je cunjar, ki nabira najrazličnejše cunje pri strankah [»o mestu. S tem si prisluži kak novčič. Konec aprila je Jože imel naprodaj večjo množino lepe, čiste in pristne svinjske masti. To je prodal na Sv. Petra cesti samskemu delavcu Tonetu Z. in zasebnici Milki Z„ ki sta mu bila znana, da imata vedno nekaj prihrankov pri sebi in da mu bosta mast primerno plačala. Njima je pripovedoval, da je kupil prašiča in da bi rad nekaj masti odprodal. Oba, Tone in Milka Z., sta nato prodala tO kg te svinjske masti trgovcu Romanu po 120 lir kg. Meseca maja je bila maksimalna cena za mast določena na 17.60 lir kg. Pozneje je prišlo na dan, da je bila ta mast ukradena v Pokrajinskem dečjem domu in da je pri tej tatvini sodeloval omenjeni Jože. Vsa kupčija z mastjo je bila odkrita in pojasnjena. Državni tožilec je sedaj zadnjo tri obtožil prvič prestopka zaradi nakupa ukradenega blaga in drugič tudi zaradi prestopkov proti-draginjskih uredb. Tone in Milka Z. sta bila obtožena, da sta 29. aprila letos kupila od Jožeta P. 20 kg masti, ki je bila prejšnjo noč ukradena v Pokrajinskem dečjem domu, da sta kupila torej blago, o katerem sta vedela, da je ukradeno, in da sta razen tega zakrivila še prevaro, ker sta si preskrbela življenjsko potrebščino, ki je Laž je orožje komunističnih morilcev Svoje žrtve še oklevetajo, da bi tako oprali svoje zločinstvo. racionirana. Tone Z. sam je 1. maja prodal 10 kg masti po 120 lir kg trgovcu Romanu, torej po višji ceni, kakor je bila določena od oblasti, in je s tem zakrivil prestopek po čl. 7. uredbe o cenah z dne 13. fnarca 1941. Trgovec Roman je bil obtožen po členu 6. uredbe visokega komisarja od 15. julija 1941, ker si je, ko je prejel živilsko izkaznico za mast, preskrbel večjo množino te račionirane življenjske potrebščine. Pred kazenskim sodnikom-poedincem v dvorani št. 79 je bila včeraj kratka razprava. Obtoženci so v bistvu priznali v obtožnici navedena dejanja. Bili so obsojeni v smislu obtožbe: Tone L. na 15 dni zapora in 100 lir denarne kazni zaradi treh deliktov, Milka Z. zaradi nakupa ukradenega blaga na 10 dni zapora in Roman na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni zaradi nakupu račionirane življenjske potrebščine. Ko je prišla zadeva o masti na dan, je policija zaplenila pri trgovcu in pri Z.-ju vso, od cunjarja prodano mast. Zastopniki Sindikata hišnih lastnikov pri Visokem Komisarju Ljubljana, 30. septembra. Visoki komisar je včeraj zjutraj ob navzočnosti izvedenca Pokrajinske z vete delodajalcev dr, Marchesonija sprejel podpredsed. Sindikata ljubljanskih hišnih lastnikov Maksimilijana Hrovatina ter člane Josipa Olupa, Nikolaja Batestiiia in Franca Zemljo, ki so mu poročali o nekaterih stanovskih vprašanjih. Visoki komisar je njihova poročila vzel na znanje. Varujmo se nevarne bolezni griže! S tem naslovom je včerajšnji »Slovenec« objavil vse hvate in upoštevanja vredni članek, ki pa ljubljanske zdravstvene razmere sljka preveč črno, seveda gotovo samo zato. ga bi nasveti pri občinstvu dosegli čim večji učinek. Iz mestnega fizikata nam v zvezi s člankom poročajo, da se izvajanja o razširjanju griže po Ljubljani tako pretirana, da bi lahko občinstvo oplašila, kakor da oi v Ljubljani morda res razgrajala ej lemija griže. V resnici je bilo pa bakteriološko ugotovljenih samo 5 primerov griže vse poletje do današnjega dne, vsi drugi so bili pa — sicer tudi nekateri težji — primeri črevesnega ka-tara, ki je nastopal v obliki influeučnega obolenja. iz varnostnih ozirov je mestni fizikat takoj pri vseh ugotovljenih primerili griže, kakor tudi pri sumu cepil zoper grižo vse prebivalce tiste hiše in če je bilo treba, tudi prebivalce naj bližje okolice. Epidemije griže torej v Ljubljani ni, pač naj se pa prebivalstvo vestno ravna po nasvetih članka, ki je zelo potreben tor so njegovi nasveti vsega upoštevanja vredni. Vpisovanje v gimnazije Pri vpisu v gimnazijo mora učenec predložiti zadnje šolsko izpričevalo (prvošolec tudi spričevalo o opravljenem sprejemnem izpitu in rojstni list), izpolnjeno »Prijavo« (tiskovine se dobe pri šol. slugah), kolkovano s kolkom 20 lir, in potrdilo o višini letnega davka, ki ga plačujejo starši. , Plačati mora za zdravstveni fond. za fond knjižnice in učil skupaj 15.20 lir in šolnino, ki se odmeri na podlagi davčnega potrdila po tejle lestvici: športni drobiž Prihodnjo nedeljo bodo italijanska igrišča spet oživela. Začele se bodo prvenstvene tekme. Pari so že določeni in bodo v A divizi ji nastopili tile (igrali bodo na igriščih prvoimenovanih klubov): Roma : Fiorentina, Genova : Vicenza, Juvenius : Milano, Livorno : Venezia, Ambrosiana (Milano) '. Torino, Bari : Liguria, Bologna : Atalanta in Triestina : Lazio. Novinca v tej kategoriji sta Bari in Vicenza. Vicenza bo morala potovati v Genovo, kjer bo naletela na močnega nasprotnika, Bari bo imel pa doma opravka z Ligurijo. Tudi v B razredu bodo začeli s tekmami. Na sporedu so tele: Modena : Alessandrija, Brescia : Novara, Anconitana : Pro Patria, Spezia : Pisa, Padova : Pescara, Mater : Savona, Fanfulla : Cre-monese, Palermo : Udinese in Napoli : Siena. Tu sta novinca Mater in Cremonese. Bomo videli, kako se bodo obnesli. Preteklo nedeljo so se srečali na budimpe-štanskein tekališču atleti Madžarske in Švedske. Brez velikega naprezanja so zmagali odlični gostje, ki so si nabrali 95 točk, dočim so jih domačini le 65. Nastopil je tudi fenomenalni tekač Haegg, ki je z lahkoto zmagal v vseh disciplinah, kjer je nastopil. Pri velikih mladinskih športnih igrah, ki so bile te dni v Milanu, so največ točk dosegli Italijani in sicer, 33, na drugo mesto so prišli Nemci z 71.50. Tretji so Madžari z 63.50, četrti Hrvati 48.50, peti Holandci 47.50, šesto in sedmo mesto si dele §|o^aki. in Španci g, ,35 točkami, na osmem mestu so Belgijci z 20.50, na devetem so Danci s 17, na desetem so Norvežani s 13.50 in na 11. mestu so Bolgari z vsega skupaj 5 točkami. Ta mesta so izračunati tako. da so skupno število dobljenih točk v seli disciplinah delili s številom udeleženih narodnosti. Vodstvo zagrebškega Gradinuskega se pognia za božična gostovali ia na vročih španskih tleh. Do gostovanja ho naihrže prišlo in madridski listi že zdaj delajo veliko reklamo za gostovanje s tem. da,obujajo spomine na prvo gostovanje Gradjan-skega na španskih tleh, ko je slavil veliko zmago nad tedaniim' španskim prvakom FC Barcelono. Ta božič bi Zagrebčani morali igrati 4 prijateljske tekmfe. Kdor plača na leto davka 1.—4. raz 5.—8. raz. lir Ur lir nad 304 do 380 28 50 38— 9» 380 95 1.140 42.75 57— 1» 1.140 99 1.900 57— 76— 59 1.900 49 2:280 99.75 133— 95 2.280 59 2.(560 11 4.— 152— 99 2.660 95 3.040 142.50 190— 9» 3.040 95 3.420 185.25 247— 99 3.420 99 3.800 90$ 304— 5» 3.800 59 4.560 285.— 380— 99 4.560 99 5 700 427.50 570— 59 5 700 99 7600 570. — 760— 55 7.600 49 9.500 712.50 950— 99 9.500 99 11400 855— 1.140.— 5» 11.400 99 15.200 997.50 1.330.— 99 15.200 19 000 1.140— 1.520.— 19.000 na vsakih začetih 800 lir še po 3.S0 lir več Gorenjska je bila priključena nemški državi V nedeljo, dne 27. septembra, so po vsem Gorenjskem vihrale zastave, v Kranju pa je bilo veliko zborovanje, katerega se je udeležilo nad deset tisoč tjudi iz vse Gorenjske. Na zborovanju je imel dolg govor gauleiter in državni namestnik dr. Rainer, ki je obširno opisal zgodovino Gorenjske od Karla Velikega do današnjih dni. Nato je dr. Rainer omenja! komunistična rovarjenja in grozodejstva, končno pa je slovesno razglasil proklamacijo, s katero se Gorenjska priključuje Nemčiji. Ta proklamaeija govori najprej, da so komunistični elementi prinesli veliko nesrečo nad Gorenjsko. Sedaj je največji del komunističnih tolp uničen, ostanek pa se je razbežal. »Kot pripadniki Velike Nemčije,« pravi dr. Rainer v proklamacijk »so Gorenjci dolžni zvestobo vodji in državi, morajo se pokoriti vsem od vodje postavljenim organom, pobijati vsa prolidržavna stremljenja, opravljati vojaško in delovno službo, pokoriti se morajo vsem zakonom in uredbam in sodelovati na vseh poljih javnega življenja Kdor bo izpolnil te dolžnosti, bo lahko živel tu v varstvu države, najstrožja kazen pa zadene tistega, ki bo kot sovražnik države prelomil zvestobo in kršil dolžnost Vsi krivci in z njimi vsi družinski člani ter bišni sostanovalci bodo izgnani iz dežele Zgubili bodo premoženje, v hudih primerih tudi svoje življente Vsakemu nasilnemu dejanju bo sledila smrtna kazen.« Proklamaeija se konča i besedami: »('na negotovosti in nevarnosti je za nami. Kašo eksistenca Kdor ima več otrok v šolah, plača po šoli najstarejši otrok celo šolnino, ostali pa polovično. Če sta na isti šoli dva ali več otrok, zadošča eno davčno _potrdilo. Kolka na prijavo in šolnine so oproščeni otroci invalidov (invalidsko potrdilo) in starši, ki imajo ali so imeli 7 ali več otrok (družinska pola). Na polovico so oproščeni kolka in šolnine starši, ki imajo ali so imeli 5 ali 6 otrok (družinska pola). šolska naznanila * Na 1 mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje po o.lioku Visokega komisariata IV. No. 5845-2 z dne 26 t. m. v času od * .4? .®- oktobra v poslopju ljudske Sme ns Viču v pritličju, vsakikrat (razen nedelje) od 8 do 12. — V I. razred sc bodo vpisali učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 4. razrede ljudske kole brez kake slabe ocene, v ostale razrede pa oni. ki so dovršili predhodni razred meščanske ali kake druge srednje šole. — K vpisu je prinesti spričevalo, davčno potrdilo in druge potrebne listine za oprostitev taks, za I. razred tudi rojstni in krstni list. — Dueva šolske maše iii začetka pouka se bosta posebej naznanila. — Ravnateljstvo š Na II. moški meščanski šoli v Ljubljani — Bežigrad bo vpisovanje v vse razrede dne 2, 3. in 5. oktobra od 9 do 13 Natančna navodila in pojasnila so objavljena v šoli. — Ravnateljstvo. š Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Rakovnik) bo 2. oktobra vpisovanje učencev, ki so bili lani na tem zavodu: 3 oktobra se bodo v ravnateljevi pisarni vpisali učenci za I." razred in učenci s tujih zavodov- 5 oktobra bo vpisovanje zamudnikov v ravnateljevi pisarni Vpisovanje bo vse dni od 8 do 12. Navodila za vpisovanie so razglašena na zavodu in bila objaviiena v časopisju (trlej objavo za vpisovanje III. moške realne gimnazije!). Glasbena šola »Sloga« ima tudi v letošnjem šolskem letu v učnem načrtu skupinski pevski pouk. V tem oddelku poučuje v malih 6kupinah pevce, ki ne morejo obiskovati solopetja, pa se vendar žele izobraziti v lepem in pravilnem petju. Skupinski pevski pouk je posebno primeren za zborovske pevce. Sfega ga je trvedla z namenom, da bi izpolnila vrzel med nešolanimi pevci in onimi, ki so obiskovali pouk solopetja. Naša kultura zbo-rov6kovega petja, ki je.,sicer že dosegla odlično stopnjo, terja, da se tudi zborovski pevci nauče pravilnega načina petja, ker je od tega odvisen neoviran napredek zborovskega petja. Lansko šolsko leto je skupinski pevski pouk dosegel jako lepe uspehe in želeti je, da se čim več pevcev izvežba v tečaju. Oktobra se bodo v Slogin' glasbeni šoli pričela tudi predavanja o glasbeni zgodovini in o glasbilih. S predavanji bo združeno tudi izvajanje skladb raznih dob in razkazovanje posameznih glasbil, kar bo nazorno osvetljevalo predavanja. Oba predmeta sta zanimiva tudi za odrasle ljubitelje glasbe, zato vabi »Sloga« tudi nje, da se tečajev udeleže. Ker dela spremljanje na kitaro marsikomu težave, da zaide pogosto v nepravilnosti, bo »Sloga« otvorila tečaj pravilnega spremljanja na kitari, ki bo nudil kitaristom priliko naučiti se lepega in dobrega spremljanja. Vsi ti predmeti so zaupani odličnim strokovnjakom, zato je njih uspeh gotov. Prijave za te, kakor tudi za vse ostale predmete 6prejme Slogina šolska pisarna v Pražakovi ulici 19. je trdno združena z usodo države. Vaše pravice in dolžnosti so v tej proklamaciji jasno opisane. Slovesno se zavežem, da bom skrbel za to, da se bodo te določbe izpolnjevale, r dobrem kakor v hudem. Naj rosi is tega blagoslov tn sreča za Gorenjsko.« Proklamaeija je datirana z dnem 27. septembra 1942, podpisal pa jo je šef civilne uprave, gauleiter in državni nanv^stnik dr. Rainer. Nato se je okrožni vodja dr Hochsteiner v imenu Gorenjske zahvalil dr. Rainerju, nakar je bilo zborovanje zaključeno in se je ljudstvo razšlo na svoje domove. S. S. »an Dyne: ZAGONETNA SMRT 49 KRIMINALNI ROMAN (iOSPODA BKNS0NA »Veš, Markham, res se ne pritožujem nad tem tvojim izbruhom. Položaj jo v resnici neznosen. Toda zdi se mi, da je zdaj prišel trenutek, ko je komedijo treba končati. Dejstvo je, da imam marsikakšno od sile zanimivo domislico.« Vstal je, vzel Markhamov klobuk, mu ga pomolil ter dejal: »Pojdi z menoj, tvoje delo v uradu je za danes končano. Povej to tvojemu vrlemu Svvackerju, potem pa pojdiva h gospodični St. Clairovi.« Ko je bil stotnik razkrinkan, je bil Markham pripravljen z veseljem sprejeti vsak nasvet, čeprav bi nudil še tako skromno možnost, ugotoviti resnico. Pozvonil je ter dejal Swaekerju, da se tisti dan ne bo več vrnil v urad. Deset minut pozneje sva bila že na mestni železnici ter se peljala proti Riverside Driveju. XX. poglavje. Kaj pravi gospodična St. Clair. Sredu, 19. junija ob 16.30. »Poizvedovanje, ki smo se ga zdajle ulili,« je pripomnil Vanče med potjo, utegne biti nekoliko dolgočasno. Izvesti pa ga je treba ter potrpežljivo prenesti vse, kar pride. Ne moreš si misliti, kakšna je tista mačka, ki me zdaj čaka, da ii populim dlako. Preveč sem šo mlad, da ne bi bil sanjav, vendar bi le ( poskusil dopustiti, da gre krivec na svoj račun k vragu.« »Mi hočeš povedati, zakaj gremo h gosjrodieni St. Clairovi?« jo vprašal Markham vdano. »Gotovo, dobro je, da to veš. Pojasniti je treba še mnogo stvari, ki se nanašajo na tisto dekle. Najprej moramo vedeti, kaj je z rokavicami in torbico. Potem nam je gospodična Hoffmanova dejala, da je major prisluškoval, ko je neka gospa tisti dan, ko je bil Alvin umorjen, govorila z njim. Sumim, da je bila tisla ženska, ki je bila takrat pri Alvinu na obisku, St. Clairova. Hočem zvedeli, kaj se je oni dan zgodilo v uradu in zakaj se je pozneje vrnila .tja; zakaj je šla še isto popoldne k Benso-nu na čaj; in kakšno vlogo so igrali dragulji pri tistem razgovoru. Pa tudi drtlge stvari so še. Zakaj je stotnik odnesel k Yijej pištolo? Iz česa je sklepal, da je bila ona tista, ki je umorila Ben-soua? On je o tem prepričan, pomni I dobro. In zakaj je ona že od vsega začetka prepričana, da je morilec on?« »Pa H mar misliš, da nam ho gospodična St. Clairova vse to povedala?« Zdelo se je, da Markham zelo dvomi o tem. »Mnogo upanja imam v to,« je odvrnil Vauce. »Spričo dejstva, da jč> njen •mjyeč.ji kavalir zaprt in da, se je sam obtožil, ona pač ne bi mogla ničesar Izgubiti, če sp nam razkrije in vse pove. Ne smemo pa postopati z njo s silo. S takšnim surovim načinom zasliševanja, kakršnega se poslužuje policija, ne bi dosegel pri njej ničesar, to ti povem.« »Kako pa ti nameravaš postopati?« »Mehko, v rokavicah, če se tako izrazim. Več kot ua plemenit način, da, tako.« ( »Jaz se nočem vmešavati; prepuščam vso stvar tebi,« je dejal Markliam po kratkem premisleku. Ko smo prisppli v hišo, kjer je stanovala gospodična St. Clairova, ji je Markham iz centrale sjx>daj telefoniral, da smo prišli tja zato, ker ji moramo sporočiti nekaj zelo važnega. Sprejela nas je takoj. Verjetno se je prestrašila, ko je zvedela, kje je stotnik Leacock. Ko je sedela v salonu pred nami, je bil njen obraz sila bled, njene sklenjene roke pa so se vidno tresle, še zdaieka niv bila več Rako hladnokrvna in molčeča kot običajno, na očeh pa se ji je očitno poznalo, da ni spala. Vanče je prešel takoj, na stvar samo. Njegov glas je bil skoraj lahkomiseln, in položaj je spričo tega takoj postal manj najiet. »Na žalost vam moram povedati, da je stotnik Leacock priznal zločin, čeprav na tak način, da mu težko verjamemo, da hi bil res on tisti, ki je umoril Ben-soua. Toda nismo popolnoma zadovoljni z njegovo odkritosrčnostjo. Znašli smo se med Scilo in Karibdo. Ni nam jasno, ali je stotnik spreten ničvrednež, ali pa brezmadežni kavalir, kj se ničesar ne boji. Njegov popis, kako je storil zločin, je nedoločen. Glede nekaterih podrobnosti se tudi ne vjema. Dejal je na primer, da je ugasnil luč v tisti nesrečni Bensonovi sobi tako, da je zasukal električno stikalo, ki pa... ga v resnici sploh nikjer ni. Spričo tega sem začel sumiti, da si je bil izmislil bajko z namenom. da ščiti nekoga, o katerem misli, da je kriv zločina.« Obrnil se je k Markhamu in nadaljeval: »Gospod upravnik je drugačnega mnenja kot jaz. Toda ljudje, ki imajo opravka z zakoni, se želo težko odpovedo svojemu prvemu vtisu, ki so ga dobili. Pomislite, da je gospod Markham prvotno imel na sumu tudi Vas, ker ste bili zadnji večer Bensonovega življenja z njim v družbi in še iz nekaterih drugih razlogov, ki niso nič bolj pomembni. Posmejal se je Markhamu, nato pa nadaljeval: »Alj bi nam spričo dejstva, da ste Vi, gospodična St. Clairova, edina oseba, ki jo je sklenil stotnik Leacock tako junaško ščititi, in ker sem vsaj jaz prepričan, da ste nedolžni, hoteli pojasniti nekatere točke, glede katerih se je tisti'dan Vaša pot križala s potjo gospoda Bensona? Takšna pojasnila ne morejo škoditi niti gospodu stotniku, niti Vam, pomagala pa bodo morda pregnati gospodu Markhamu zadnje dvome o tem, da je Vaš zaročenec nedolžen. Gospodična St. Clairova se je za kakšno minuto zazrla v Vanceja. »Prvič ne vem, če naj bi se na Vas zanesla,« je dejala mirno, »toda zdaj, ko je stotnik Leacock priznal dejanje, za katerega sem se bala, da ga bo storil po tistem, kar mi je povedal, ko sem zadnjikrat z njim govorila, res ne vidim razloga, zakaj ne bi odgovorila na Vaša vprašanja .. Vi torej smatrale, da je Leacock nedolžen?« To vprašanje je bilo kot krik, ki je prišel naravnost iz srca. Za njim se je skrivalo še marsikaj. »Da, gospodična,« je odvrnil Vanče mirno. »Gospod Markliam bi Vam lahko povedal, da sem vedno zagovarjal stotnika Leacockn in da še vztrajam pri tem, da ga je treba spustiti na svobodo. če sem jaz zdaj prišel z gospodom upravnikom sem, sem to storil samo zato. ker upam, da ga bodo vaša pojasnila končno le pripravila do tega koraka.« Videti je bilo. kakor da sta ji njegov glas in njegovo vedenje vlila **u_ panje. »Kaj bi radi zvedeli?« je vprašala- »Predvsem, ali nam hočete povedati, kako so se vaše rokavice in torbica znašle v Bensonovi hiši? Vprav zaradi teh dveh stvari Vas ima upravnik še zlasti hudo na sumu.« 4 Obrnila se je k Markhamu. Njen pogled je bil pri tem poln odkritosrčnosti. Ribniška dolina obtožuje svoje krvnike Dr. Lemež, član izvršilnega odbora OF in njegovi sateliti - Kmet Janez in Tekavc Filip, politična komisarja Kdo bi ne poznal Ribnice — njene suhe robe in z njo vseh onih ve e!in anekdot, ki so šle vse na rovaš ribniškega kmeta in njegovega vedrega humorja. Res, tam na Dolenjskem nekje med Malo in Veliko goro, tara leže vasi in vasice na nizkih vzpetinah in tihe, vase pogrezniene. premišljujejo svoje trpljenje in jočejo. Jočejo? Zakaj? Tako mirna in lepa, lepa je ta doiina. Pod Veliko goro se beli romarska pot Nova Štifta in se v senci stoletnih lip ozira na dolino. Nad njo, v bregu proti Travni gori in belim stenam, šume bori in jelke, .11 oh^tron. na Mali gori, se prijazno smehlja cerkev svete Ane. Doli po dolini pa so oos^jaaa polja in travniki in v žarkih zahajajočega sonca se košatijo vrtovi in med njimi hiše. 'Zakaj naj bi jokale? Skrb in trpljenje sta vedno pisala svojo grenko in žalostno povest v mokre brazde in cvetoča polja. Tujina je vedno kazala neprijazno, trdo lice vsem, ki so romali -id tod zdravi in močni, ki so romali v nei.iani svet za kruhom, po katerem so se stezaip otroške nčice, za kruhom, ki so ga prosila lačna usta. Romali so in se vračali naguban.h lic, zoranega čela, a vendar niso nikdar tožili, nikdar jokali. Smejali so se in s smehom in vedrostjo premagovali skrbi in trpljenje. Zakaj '»rej jokajo vasi? Zakaj plakajo žene in otroci? Zabela jih je roka »odrešenja«. Prejšnja sreča in vedrost sta uničeni. Dolina, ki je šla -ikon ogenj in teroristična grozodejstva in trepetala za svojo usodo, joka in premišljuje. Novi glasniki Junija lanskega leta je prišel »na počitnice m letovanje« v ribniško dolino dr. Lemež. Bival je »na žagi« v Brezah. Ljudstvo ga ni poznalo in ga ni moglo spoznati, ker je znal ?pretno skrivati svojo misei. Sicer pa je tudi javno govoril, da je že davno opustil#politiko ln svoje komunistično prepričanje. Tnko >e je znal pred ljudmi opravičiti in se je spretno Trival pred oblastmi. Vse do spomiadan-kih Mobilizacij je molčaj pred ljudmi. Takrat -eie Je pokazal svojo barvo in stopil na dan. Sorodniki, ki so mu izkazali gostoljubnost, niso vedeli, koga imajo pod streho. Ko se je začel javno izražati, so ga prosili in rotili, naj gre, da jih ne spravi v nesrečo. Pokazali so mi tako rekoč vrata, naj gre, a on jih ni ubogal, marveč jih je teroriziral, da so umolknili. Dr. Lemež je že star komunist '.n jr že takoj po svetovni vojni stopil med vodilne može KPS. Kot tak je že takrat prirejal komunistične shode in bil vse skozi eden : aj-znamenitejših idefflogov. V Jugoslaviji se je znal spretno skrivati in je izza kulis vodil svoje roparsko delovanje. ■BI BUB »BOBRI« I. tlel je novo veliko d«flo našega najboljšega pisatelja planin Janeza Jalena To je prvo slovensko književno delo, ki popisuje življenje na Barju in okolici pred tri tisoč leti. Prodorni uspehi, ki jih je pisatelj dosegel lansko leto s svojima knjigama »TROP BREZ ZVONCEV« in »OVČAR MARKO« bo nam najboljše zagotovilo, da nam bo pisatelj z novo povestjo odkril s svojim očarljivim popisovanjem novi svet mostiščarjev ob velikem jezeru — Ljubljanskem barju. Res je, da imamo v spominu še bežne vtise o stavbah na koleh iz šolske dobe. toda težko si Predstavljamo takratno življenje. JANEZ JALEN Pa je s svoio povestjo oživil takratnega človeka, r&stlinstvo in živalstvo. Takratni človek, ki se je moral trdo boriti za svoj obstanek, bodisi, da jo moral braniti sebe pred tujimi rodovi, bodisi, da Je moral skrbeti za svoje življenje predvsem z lovom na živali, je dalo našemu najbolj znanemu Pisatelju hvaležno polje, da je izlil vse svoje globoko občutje do narave in življenja v to povest. »BOBRI« I. del ®o uvodna povest v zbirki knjig »Slov. knjižnice«. Naročite to najboljšo družinsko zbirko knjig, takoj dokler je še Čas. — Naročnike bomo sprejemali do *onca meseca oktobra t. 1. — Knjige bodo za Naročnike po 6 lir, v polplatno vezane po 13 lir, v celo platno vezane pa po 20 lir. Za nenaročnike »Slovenčeve knjižnice« bodo knjige dražje. — Na zbirko knjig se lahko naroči prav vsak, tudi oni, niso naročniki naših listov,.—- Vsak naročnik na »Slov. knjižnico« bo imel tudi pravico dobiii »SLOVENCEV KOLEDAR« po ugodnostni ceni. — »Slov. knjižnico« naročite v upravi »SLOVENCA«, Kopitarjeva 6, v Ljudski knjigarni Pred škofijo, v* podružnici na Miklošičevi cesti 5 — pri naših zastopnikih, inkasantih ter po raznih ljubljanskih trafikah. Mane je škoda S spomladanskimi mobilizacijami je njegovo delovanje stopilo v drugo, odkrito fa-zo Ko so 28. maja zasedli partizani Sodražico, je ves navdušen prihitel domov in silil vaščane v gore. Razen študenta Zgonca Dušana mu ni nihče šel na limanice. Tudi temu kazen ni ušla. Teden dni se je veselil, da je mogel terorizirati ubogo ljudstvo. Padel je in prejel svoje ‘plačilo. Nekomu, ki ga je tudi tiral v gore, je Lemež izjavil tole: »Ti moraš v gore, »am je tvoja služba!« Ko ga je dotični vprašal, čemu te žrtve, je dobil odgovor: »Žrtve morajo biti/ Zato moraš tudi ti za njimi!« - »Ne maram! Sicer pa imam ženo in otroke.« - >1; gotovo modro kri in je sp-j-ob^n za v-e kaj drugega: za krvoloka in rablja. Ta želja se mu je na žalost in na »kodo ljudstva kmalu uresničila. Kajti, ko le Mia ^osvobojena« Sodražica, je bil že nekaj več. Hodil je tja vsak dan in imel zadnja besede. Kajti tu se je že lahko uveljavil kot sotluil: in žrtve, ki so padle tam, ima poleg raznih Šušteršičev, Fajdigov in drugih morilskih tipov na ye«ti tudi on — dr. iJemež, odvetuik *z Ljubljane. Ker se je ljudstvo v gornjem delu doline močno upiralo in ni h< telo pr stopiti v vojsko, so grozili, da bodo požgali vasi Slatnik Suš*? in Breže ter pobili vse 1 rudi. Do tega, hvala Bogu, ni prišlo, ker so bili že pravočasno razgnani. Zato pa so hodili v te vasi izzivat in streljat. Lemeževi sateliti — oolitični komisarji in poveljniki Sem spada pa tista navlaka, vsi tisti gosposki postopači in inteligentni delom ržneiži, ki so po končani srednji tehnični ali kaki obrtni šoli (nekateri meri njimi so odslužili na vseučilišču 16—20—30 simestrov) zaslutili v sebi preroke in mislili, da so ustvarjeni za ministre ali najmanj komisarje. Med te spada na prvo mesto zna.ni kričač Kmet Janez, ki je bil vse skozi na vseučiliščih veren član KPS in' je bil kot tak tudi določen za »bodočega komisarja«. Že*na zunaj »bacetovski« tip, od katerega ne more človek pričakovati ničesar dobrega in poštenega. Drugi, nekoliko 'azum-nejši, je bil Matija Malešič, absolvent tehnične šole. Tu se je vzgojil v vernega komsomolca. Bil je v terenskem odboru. Matija Malešič se je sestajal s Severjem Ivekom K zloglasnim agitatorjem, ki je razpredal svoje mreže tudi drugod po Dolenjskem, n. pr. v Dobrem polju in Strugah, Sever lvek, je snadal v personalistično družino ^ministra« Kocbeka. Ta mister »minister« je nekoč razpravljal (takrat seveda še ni bil mininer, pa je že računal,‘ da bo) o državljanski vojni. Razpravljal pa je tudi o svobodnem krščan stvu, o svobodnem slovenstvu in o osebni svobodi. Ta Kocbek, ki se je toliko ukvarjal s personalizmi in s katolicizmi in z vsemi izumi, je ostal zvest svoji trditvi o hrf-etikih: in ne sa.mo to, tako zvest je temu, da je hotel kot heretik postati heroj. Mi dobro pozrAmo sedaj našega heroja in pprsonalVa ter z njim vse ostale heroje, ki jim je( vsaka druga beseda na jeziku svoboda in oseba pa spet oseba in svoboda. Ne potrebujemo več besed, fraz, zmešanih pojmov in ohlapnih idej, ker poznamo že dejst\^, ki jih rte bomo :skali okrog po dvomljivem ^francoskem časopisju, marveč dejstva, ki jih najdemo doma kakor n. pr. v Krimski jami ter drugod po ostalih takih »osvobojevalnih« in »svobodnih« jamah in prav tako svobodnih dolenjskih gozdovih. Soznamo že trupla, žalostno dejstvo svežih grobov in iznoliranih in trpinčenih mrličev, teh, ki so že dosegli osebno svobodo. Poznamo tudi druge, one, ki so postali brezdomci in berači, ki tudi že uživajo svobodo na cesti. In vemo, da jim je to svobodo izposloval minister Kocbek z raznimi Severji, Brejci — samimi heroji. In eden prvih herojev, Sever Tvek, je nosil naloge terenskemu odliorniku Malešiču v Gorenji vasi. Tretji tip je že duševno mani obdarjen, a toliko' bolj nadut Knol Vinko, ki jp slovel kot eden prvih ideologov v Ribnici. Mož, ki se še nikdar v svojem življenju ni lotil poštenega dela, marveč živel le od. postopanja, seveda ni gluh, kadar je govor nanesel o denarju. Tako je postal on eden najbolj divjih komsomolcev in s svojimi izjavami, da, če ostane le tisoč Slovencev, pa bodo ti sami komunisti in bo drugo vse »likvidirano«, Ljubljana prekosil marsikoga, sreča za ijudst^c je bila, da je silil vse druge prej v gore, kot je pa šel sam (ko so mu bila tla že prevroča) in ni mogel še uresničiti svojih groženj Sam je se-eda šel zadnji, ga je bilo seveda tudi škoda in hoče biti kaj več! Tekavec Filip, bivši polir pri gradnji banovinske ceste v Strugah, odslovljen iz službe zaradi poneverbe, ii tudi rad »srvanziral«. Komisar je že bil. Pa se mu morda obeta kaj več. Dolgo časa se je skrival nekje v Ljubljani. Iz oči mu sije samo sovraštvo. Zmožen je bil i vsakega zločina. j Med prve bandite »pada tudi Križman Anton, ki je dal kot lokal - patriot najbol jšo izjavo: »V Ribnici je vrednih samo 6 oseb, da žive. Vse druge boiho pa postrelili in pobesili!« Mož je bil že tudi znan kot velik borec za svobodo že v Jugoslaviji. Ob mobilizaciji je n. pr. pred gostilno »Cene« v Ribnici prerezal gume, da so boljše vozili in se boljše borrfi. To so vam borci, vse časti vredni, ki edtiv zaslužijo vse to. Boril se je vedno, kjer koli se je dalo, zlasti pa v gostilni. Ančik Jože je bil tudi eden tistih komisarjev, ki so šli od doma. ker so se preobjedli belega kruha in hoteli na račun naioda robinzoniiati po gozdovih Morda je pa tudi on hotel postati heroj v očeh svojega dekleta tam na »osvobojenem«. Strašil je kot komisar na Turjaku in se potikal s svojo bando okrog Sv C.iegorja. »Narod je sodil« To je bila beseda, ki je nekdaj opravičevala vsak umor, vsak zločin. Vse to :iaj sodi narod? >Narod je sodil in jih obsodil!« Kako naj sodi narod samega sebe tako grozno, kako naj obsoja svoje naj bližnje — može, fante in dekleta in jim na nagrobnike piše: izdajalci. Kako naj namesto pogrebnih molitev doni ob odprtih grobovih zvestih in poštenih sinov svoje zemlje, kletev in psovke. Res je narod, sodil. In danes vemo, kako je sodil. Postavili so ta tepeni narod pred Križno jamo in mn pokazali brezno, široko in globoko, da oči niso mogle prodreti te grozne teme. s krvavimi sledovi okrog žrela. »Tako narod, sedaj pa sodi, sodi in obsodi vse, ki so tu in ki še pridejo sem. Sodi — ali pa si sojen!« Narod so postavili pred zid in mu nastavili puške na prša in samokrese na čela. In narod je sodil in jih zares. Čudovita, odkritosrčna sodba in občudovanja vredna svoboda preko vseh meja. A danes? Kako danes narod govori? Koga danes sodi? Danes, ko mu ne grozi več Križna jama, ko ne stoji več pred zidom in ne trepeta za življenje. Danes sodi narod iskreno, odkrito, brez strahu, odločno in jasno. Ne sodi več, kajti je že obsodil. Ta rod je sodil in njegova 6odba, je potrjena in podpisana .s k'vjo! Dolina premišljuje Sonce je zašlo* in sivi oblaki se zagrnili modro nebo. Dež je začel izpirati kri in soize s trpečih brazd, kakor da hoče blažilno, kakor balzam gasiti trpljenje in jok. Naj izmerijo vse to gorje oni, ki so podpirali in pomagali do tega trpljenja. Naj se ozrejo na to in naj govore. Naj se zagovarjajo, če se morejo! Naj pridejo z njimi 3e vsi oni gospodje iz raznih podeželskih trgov, ki so znali spretno pristavljati ionček o dve strani. Naj še zagovarjajo, če se morejo! Naj pridejo vsi mestni gospodiči in častitljivi gospodje, naj pridejo elegantne dame, naj prile sem vse ono, ki se je tako znalo »boriti zu narod«, in videlo bo, kaj je temu nebogljenemu narodu priborilol »Tudi tem sem že pisal sodbo!« Postavil jih bo pred Križno, Krimsko in druge jame, postavil pred grobišča nedolžnih, postavil pred v bedo spravljene vasi in pokopališča. To je vaše delo! Dovoljenja za potovanje iz Ljubljane Po zadevnem razglasu pristojne oblasti se od včeraj izročajo prošnje in dvigajo dovoljenja za kretanje po Ljubljanski pokrajini in za inozemstvo samo v vojašnici Viktorja Emanuela v Metelkovi ulici št. 2. ^ Uradni dnevi 60- ponedeljek, sreda in petek. Prošnje se sprejemajo samo od 0 do II. dovoljenja pa je mogoče dvigniti le od 14 do 16. Dovoljenja bo mogoče dvigniti načeloma, ne prej ko teden dni po izročitvi prošnje. Ista pravila veljajo za dovoljenja potovanj v Kraljevino. littlefiar Danes, sreda, 30. septembra: Hieronim. Četrtek, 1. oktobra: Remigij, šk. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 m mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: mesečni obrok naslednjih raeioniranih živil se z mesecem oktobrom spremeni in prejmejo potrošniki na živilske nakaznice. riža 500 g. testenin 1500 g, olja 2 del, ostalih hranilnih maščob 200 g. . Spored komornega koncerta, ki ga bo izvajal ,Ljubljanski kvartet v ponedeljek 5. oktobra ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani je naslednji. 1. Dvorak. Godalni kvartet, opu6 35 v d-molu; 2. Lhotka: Koncert za godalni kvartet; 3. Beethoven Godalni kvartet opu6 59, št. 1 v F-duru. Ljubljanski kvartet je naše stalno komorno združenje, ki nastopa z velikimi uspehi na umetniških koncertih. Niegovi člani so: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, VinkS Šušteršič in Cenek Šedlbauer Predprodaja -vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Krompir poleg že objavljenih trgovin prodajajo na živilske nakaznice tudi še naslednji trgovci: Mežan Janko v Medvedovi ul. 36; Ilovar Marija na Blei\veisovi c 92 (prejšnja Tvrševa)! Zaplatil Angela na Galjevici št. 9a: Kamenček Franc v Einspielerjevi ul. 20; Kmetijska družba na Novem trgu; Nabnvljalna^ zadruga mestnih uslužbencev v Prečni ulici 2; Pezdir Ivan v Gradišču 3: Medved Ivanka na Zaloški cesti 4-5, Verlič Josip na Bleiweisovi (prej Tvrševi) št. 31; Volk Avgust na Resljevi 23 in Jelačin Ivan na Napoleonovem trgu št. 1. Če bo še kdo prodajal krompir, bo o pravem času objavljeno. Svojci prijavljenih internirancev itn vojnih ujetnikov, ki so se javili mestne.nu socialnemu uradu zaradi dodelitve podpore ter še do danes niso sporočili naslovov, kje se nahajajo, naj naslov interniranca ali vojn^ja ujetnika, kakor tudi vse spremembe takoj sporoče v II. nadstropju kresije, soba št. 43. na stoi>n’»ču z vhodom v Lingarjevi ulici. Čim »e prijavljeni interniranec ali vojni uje*nii »rne domov, ga je treba prav tako takoj odjaviti v tej pisarni. Zamudniki, ki še do danes liso naznanili svojcev, ki žele podporo, naj jih pa prijavijo socialnemu uradu v sobi št. 8 na Ambroževem trgu št. 7. Seznami davčnih osnov trgovin z lesom, s suho robo in kurivom športnimi, tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti bodo do vštetega 12. oktobra t. 1 med uradnimi urami razgrnjeni v sobi št 19 mestnega odpravništva v III. nadstropju na magistratu v hiši za vodnjakom. Vsem trgovcem in pekom mestni preskrbovalni urad sporoča, da bo odrezke septembrskih živilskih nakaznic sprejemal v četrtek, 1. oktobra od trgovcev z začetnicami A doj, v Eetek, 2. oktobra z začetnicami K irf L, v so-oto, 3. oktotfra z začetnicami M do O, v ponedeljek, 3. oktobra z začetnicami P do S, v torek, 6. oktobra z začetnicami Š do Ž in v sre-. do, 7. oktobra od vseli pekov Pripominjamo, da ta vrstni red velja tudi za v=e trgovce, ki so člani Skupne nabavne in prodajne zadruge. Opozarjamo, naj .trgovci in peki obpnpm z odrezki, ki morajo biti s pečatom zadostno uni-čpni. predloži* tudi po dva 'zvona seznama, koliko in kakšne odrpzke je kdo oddal. Nepravilno predložene odrezke bo urad zavrnil. Prav tako opozarjamo, naj trgovci predlože samo odrezke za enotno moko, ker koru/.ne moke oi na zalogi. Kdaj bo urad delil nakazila na odrezke za mesec oktober, bo objavljeno o pravem času v dnevnikih. Začnimo ta petek novo pobožnost deveterih prvih petkov! Jutri, v četrtek zvečer to po vseh cerkvah sveta ura z nagovorom kot priprava na obhajanje prvega petka v oktobru. — Čas klifo po zadoščevanju, zato črpajmo v Srcu Jezusovem vodil za , čeprav je bilo izpostavljeno tropski temperaturi. Prvi so bili, ki so napravili obsežne poskuse s cepivom proti koleri; po raznih hišah so vse batavij-ske prebivalce cepili. V teh hišah se m nikdar pojavil noben primer kolere. Na Sumatri, kjer je vsako leto umrlo na stotine delavcev v kavčukovih nasadih, so s ceptivom omejili število 'žrtev na eno ali dve na leto. Kadar so nastopile najhujše težave, se je zdelo, da so bili Holandci obdarjeni z redko odliko, da so se jih lotili hkrati s pravim znanstvenim m praktičnim postopkom Vse napore so usunerili vedno v to, da bi našli prava specifična zdravila za zdravljenje tropskih bolezni; obenem pa so izdelali prave gospodarske in zelo umne načrte za obdelovanje zdravstvenih vprašanj. Tako so med drugim tudi uvedli po tri do štiri metre globoka stranišča, ki so se v pobijanju nalezljivih bblezni po vzhodu sijajno izkg. zala. Holandci so si izmislili tudi zelo bister postopek za boi zoper malarijo ob vsej obari, kjer je bilo dosti umetnih stojpčih voda. lam so desetletja gojili ogromne količine rib, da bi tako rišili do živalskih protinov. ki jih je ilo ondotno močno naraščajoče prebivalstvo hudo potrebno. Gojili niso nič manj ko 380 različnih ribjih vrst, med njimi zlatega krapa, ki je ondi dosegel znatno velikost in tako lepo barval trgovske ribiške mizice na trgu. Toda ravno v teh ribnikih je našel skrita kotišča komar vrste anophelps ludlo\v;i, ki se je smukal med površinskimi algami, kjer mu riba komar jevka ni mogla do živega. Da bi težavo korenito rešili, so okrog bajerja izkopali široke jarke. Zdaj pa zdaj so vodo spustili v jarke, kjer so moglp ribe začasno prebivati, lako so alge prišle na površje in kolikor ličink k niso pogoltnile ribe komarjevke. pre den se je bajer docela izsušil, so pa potem še zažgali Le malo jih je, ki se prav zavedajo, kako številna so ljudstva na skrajnem Vzhodu pod holandsko vlado. Ta majhni narod, ki ima komaj kaj več prebivalcev kakor mesto New York samo, izvršuje oblast nad več ko 65 milijoni ljudi na Javi, Borneu in na Novi Gvineji, od katerih so vsi razen zadnjih Malezijci. Od teh vzhod njaških podanikov pa imajo tako majhne dohodke, da ni z njimi komaj mogli kriti stroške dobre in moderne zdravstvene organizacije. Skoraj po vseh kolonijah manjka zdravstvenim odsekom denarja. Dobivajo le drobtine in posojila. A kjer koli je mogla Rockefellerjeva ustanova nastopiti s svojim dokazovanjem in javnim poučevanjem, so se ljudstva kmalu začela zanimati za zdravstvena vprašnja, tako da so se dohodki zdravstvenih odsekov prav kmalu povečali. Fno najlepših udug. kar smo jih mogli storiti Javi, je bila ta, da smo krajevnim članom zdravstvenega oddelka spet dali tisti ugled, ki jim je I>o pravici šel, a ki so ga ne vem zakaj izgubili, tako da so jih ceniH za najnižje in najmanj vredne oblastne uslužbence, če bi bili mogli takoj doseči, da bi sodelovali z nami ter se ravnali po smernicah našegif zaščitnega zdravilstva, bi bili prepričani, da se ne morejo lotiti korenitih zdravstvenih nalog brez pomoči od zunaj. Ja,z sem najliolj zaupal svojemu staremu preizkušenemu načinu, da je treba tudi na Javi začeti najprej z borbo proti črevesnim znjedalcem. Zato sein po svoji na vati skušal najprej navduševati za borbo krajevne IKjglavarje. Odpravil sem se torej nt obisk k vrhovnemu guvernerju Aleksandru YV. Indenburgu. Stvar ni bila prevet lahke, ker holandski uradnik nimajo navade sprejemati postranskih obiskovalcev. Zunaj je vladala vročina 35 stopinj, zrak je bil prena.sičen z vlago in docela miren, jaz pa sem oblekel svoj frak, volnene hlače, po-škrobano srajco in «i nadel na glavo cilinder ter odšel k vrhovnemu oblastniku Sfenm 3. HENRIK SIENKIEWICZ RQ/V\AN V SLIKAH , s f žžapv;:, Osem let je hodilo pismo iz Amerike Te dni je prispelo na pošto v Borgo Virezzi v Italiji pismo, naslovljeno na nekega Ippolita Enrica, ki je bilo oddano v argentinski prestolnici, Buenos Airesu, že 6. junija 1934. V njem mu nek’sorodnik piše, da je njegov brat. ki je tedaj tudi živel v Buenos Airesu, zbolel. Iz poznejših pisem je razvidno, da je tisti njegov brat čez dve leti, torej leta 1936, umrl. Poleni takem je pismo, ki ga je te dni prejel Ippolito Enrico. potovalo iz Amerike celih osem lot, ali točneje, osem let, tri mesece in dva dni. Zelo čudno pa je pri vsem tem, da pismo ni niti šlo skozi kakšno angleško cenzuro, kajti v tem primeru ni izključeno, da bi se zapoznilo še za nekaj let. I 6 ton mesa zmrzne v 22 urah Ob koncu prejšnjega stoletja so potrebovali celih pet dni časa, da so meso na umeten način tako ohladili, da je zmrznilo. V začetku sedanjega stoletja se je ta postopek skrajšal najprej na tri dni, kmalu pa celo na 36 ur. torej na poldrug dan. Leta 1930. je hiter napredek tehnike prekosil tudi ta rekord kar za šest ur. A tudi s tem še ni bil storjen na tem polju tehnike zadnji korak. Kakor namreč poročajo zdaj iz nekega nemškega, vira je podjetje Schulzčr zgradilo v mestu Luzernu najsodobnejšo tovrstno napravo, s pomočjo katere je mogoče šest ton mesa v komaj 22 urah tako ohladiti, da zmrzne. Od 5 dni na 22 ur v tako kratkem času je pač velik korak. Poravnajte naročnino I SELMA LAGERI.OEFt NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Poovedovati neko damo, kako je neka določena gospodična grdo ravnala z nedolžnimi stvori svojih dobrotnikov.« »Kaj praviš?« je vzkliknila Karlina. Toda nato je razumela, kam je meril in izbruhnila v širok smeh. Dober smeh je zares nekaj posebnega. Nenadoma sla se začutila oba novoporočenca kot dobra prijatelja. Svečanostim trdost in okornost sta izginili. Karlina je spraševala venomer dalje. Kakšna industrijska podjetja in [KKlobne naprave so na Velikem Sjoetorpu? Koliko ognjišč gori v kovačiji in kakšna imena nosijo kovači, njihove ženo in otroci? Rekla je, da je slišala, da sc nahaja na Velikem Sjoetorpu tudi velika žaga, Ali drži? A tako, celo mlin je tam? Koliko mlinskih kamnov ima tisti mlin? Kako se mlin imenuje? Bil je pravi izpit. Sehagerstroemu so je čisto zmešalo v glavi od vseh teh vprašanj. Ta trenutek ni mogel dali prav nobenih pravih podatkov. Ni vedel, koliko ovac ima, prav tuko si ni bil na čistem glede tega, koliko krav mlekaric stoji v hlevu in koliko mleka mu dajejo dnevno. »To je nadzornikova stvar,« je odgovoril smeje. »Resnično kaže, da teh stvari sploh dobro ne (»znaš,« je rekla Karlina. »Prepričana sem, da vlada tam strašen nered. Veliko truda in dela bo treba, da bo vse tako, kakor bi moralo biti.« Pri teh nadah in izgledih se je zdela, kakor da ni nezadovoljna in Scliagerstroem ji je priznal, da si je že davno želel pravega hišnega tirana, prav tako strogo hišno gospodinjo, kakor je gospa proštov« Forsius. Potem ko je bil izgovoril besedo nadzornik, je Karlina prišla na novo misel in vprašala, koliko gospodov bo sedelo vselej za gospodarjevo mizo. Kako je urejeno gospodinjstvo, koliko služkinj in koliko strežnic je? Ali ima morda tudi kakšno gospodinjo in ali je kaj pripravna? Tudi na vrt ni pozabila. Ko je izvedela, da je tam tako uta kakor tudi rastlinjak za gojitev vinske trte, je bila'tnalce presenečena, prav tako kakor prf odkritju glede jahalnih konj. Razumljivo je, da Schagerstroemu ves čas vožnje ni moglo bili dolgčas. Ko je kočija zavila na gozdno pot, ki je vodila k njegovemu posestvu, si je moral reči, da sta se mu dve milji, ki sla ločili naselja ob cerkvi od Velikega Sjoetorpu, danes zdeli čudovito kratki. Sicer pa je dobro pazil, da ne bi zašel v kakršno koli domišljavost. »Prav dobro jo razumem,« si je rekel. »Poskuša, da bi se znašla v tistem, kar je sedaj neizogibno. Klepeta, da ji ne bi bilo treba misliti.« Toda prav lahko si je misliti, kako razburljiv, dela poln dan je bil na Velikem Sjoetorpu. Prav za prav niso dobro vedeli, kaj je z industrijcem. Sporo-čilo iz proštije je prispelo že v soboto tfb treh popoldne, toda od sebe ni hotel dati prav nobenega znaka, za kaj prav za prav gre. šele čisto pozno proti večeru mu je padlo v glavo, da mora poskrbeti za poročne prstane. In takoj je bilo enemu izmed njegovih nadzornikov dano naročilo, naj odjaha v bližnje mesto s strogim ukazom, da v primeru potrebe zbudi tudi zlatarja iz spanja in da kupi gladek zlat prstan in da vanj urezati tudi začetnice. Hvala bogu, nadzornik ni držal jezika za zobmi, temveč je povedal toliko' ljudem, kolikor je pač mogel, da bo naslednjega dne prispela na Veliki Sjoetorp nova gospa in da je treba smatrati to za pravo in resnično srečo. Kako neki bi se moglo gospodinji posrečiti, da bi prezračila sobe, pobrala prevleko s pohištva in pobrisala prah? Kako bi se moglo vrtnarju posrečiti, da bi očistil vse vrtne stezice .in očedil vse cvetlice? Kako neki hi mogli drugače pravočasno urediti iivreje, škornje, konjske komate in osna-žiti tudi veliko počijo? Industrijec je kot zmeden hodil okrog in ni bil v stanu, da bi sploh kaj pripravil. Sluga Johanson je moral na lastno pest določiti, kaj po njegovem mnenju prtetoja k pravemu ženitnemu oblačilu. Na srečo pa so bili tedaj na Velikem Sjoetorpu ljudje, ki so vedeli, kaj se pravi sprejemati novo gospodarico. Tako nadvrtnar kakor tudi gospodinja sta bila že tedaj tukaj, ko je na Velikem Sjoetorpu vladala še žena deželnega svetnika Oldencrona in sla torej vedela, kaj zahleva Čast hiše. Le navidezno, tako bi lahko rekli, je sicer oskrbnica zahtevala navodila od gospoda glede sprejema, preden se je v nedeljo odpeljal. Prav tako previden pa je bil tudi nadvrtnar. Schagerstroem gotovo ni mislil -na noben svečan sprejem. Preden se je v nedeljo odpravil na pot, pa je dejal, da nima nič proti temu, če bi hotela gospa Saellberg pripraviti malo pojedino, vrtnar pa svečano okrasiti preddurje. Ko sla tako dobila proste roke, sta ta dva prebrisanca poča* kala le še na industrijcev odhod in se potem vneto vrgla na priprave za skoro kraljevski sprejem. »Pomislite, gospa Saellberg,« je dejal vrtnar, »da je vendar plemenitnica in torej ve, kako se navadno živi na tako velikem posestvu, kakor je lole tukaj.« »Ah, saj prihaja le iz proštije,« je odvrnila gospodinja, »in lako zagotovo ne bo dosti razumela. Toda zavoljo tega pa vendar drugi lahko pokažejo, da imajo nekaj fcoli v glavi.« Bučeča simfonija z bojišča ob Donu h- predvečer naskoka na neko rusko mesto po treh tednih zagrizenih bojev »Jutri ob pol šestih zjutraj bo počilo.« Pod vtisom tega sporočila je danes vse življenje in nehanje v divizijskem glavnem stanu. In vendar je čisto mirno v ma,Ii ruski vasi, ki le/i nekje blizu Dona. Večer je. Nad bližnjimi gozdovi potujejo temni oblaki, že padajo sence preko gričevnate pokrajine, čeprav je sele šest popoldne. Kredne golice se blešče v medli svetlobi, v katero septembrski večer zagrinja ruske gozdove. Nad griči se daleč na obzorju dvigajo lahni, mali, bledosivi oblaki dima. Iz daljave pa med regljanjem strojnic grme topovi in motijo večerno tišino. To je simfonija z bojišča... - P0VeJin^kem vozu prvega divizijskega častnika, v vozu, ki je pokrit z žitnimi snopi, dobimo navodila za jutrišnji napad. Mesto, za katero se odigravajo srditi boji, bo treba Jconcnoveljavno očistiti. Vanj bi se namreč lahko vtihotapili rusti pešci, Najprej se je preplazila čez reko stotnija, seveda ponoči, in si izkopala svoje okope v močvirni rečni breg. Ker je vojakov le malo, ne bi bilo pametno tve&ati napada. Naslednji dan je oddelek boljševikov že v razstreljenih razvalinah hiš ob robu mesta. ■Sovražnik hiti graditi zaklonišča pod podrtimi hišami. Vso okolico preprede od hiše do hiše s strelskimi jarki. Dva, tri dni je trajalo delo, to nevidno krtovo delo. Naše napadalne čete, ki so hotele očistiti breg, je sovražnik nekajkrat začel obstreljevati s strojnicami izza tistih podrtih hiš. V boju na nož se je posrečilo del hiš očistiti. Naslednje jutro so bili v njih spet rdeči. Boljševiki so prileteli 6 svojimi letali, in bombe začno pada,ti v našo bližino, obenem pa obstreljujejo natše postojanke s topovi. Njihovi pešci so se priplazili do kolodvora. Ruska mesteca so kakor nalašč ustvarjena za takšno vojskovanje. Hiše stoje ob cestah, med njimi se vrste vrtovi, obdani z visoko koruzo in sončnicami. Tod se sovražnik premika lahko skoraj nevidno. Tri tedne so se tako neprestano borili za severovzhodni konec mesta. Jutri bo treba temu napraviti konec. Dobili smo na pomoč nove topove. Z madžarskimi sosednimi baterijami smo se domenili, da bodo te baterije četrt ure pred našim napadom močno streljale na drugi del bojne črte na zahodu. Rusi bodo spoznali šele tedaj, ko bomo že napadli, kaj nameravamo. Povedejo nas v kazino vodstvenega oddelka, kjer nam postrežejo s preprosto večerjo. Nasprotje med revščino ruskih vasi, kjer smo sedaj nastanjeni, in med preprosto, a udobno urejenim avtobusom nas preseniti. Kovinas-ti sedeži, prevlečeni z usnjatimi blazinami, čiste mize, pokrite z linolejskimi prti... Kakor da smo kje v kakšnem jedilnem želez-nišikcm vozu: električna razsvetljava, lično okrašena okna, pogrnjene mize. Zdi se nam neverjetno. Mlad častnik pripoveduje o dosedanjih uspehih in preide potem v pogovoru na jutrišnji napad. Vse je bilo do najmanjše malenkosti pripravljeno. »Samo, da nam ne bi sv. Peter prekrižal računov. Težkega orožja sicer ni treba premikati, toda pehota ne more na vaških stezah tako naglo prodirati. Pri naskoku je sovražnik dalj časa za taft-čo... Izgube so potem večje... Toda tiho. Tudi število izpadov je treba predvideti.« Tiho je postalo v našem vozu. Ko zaslišimo prve kaplje dežja, ki prično pa,dati na strešno pločevino, se zopet jasno zavemo neizprosne in trde vojne. Vedno močneje dežuje. Izgubili smo veselje do kramljanja. Pešci so že v pripravljenosti. Ruska tla se dobro napojijo, postanejo ka,kor redka kaša, ki se prijemlje škornjev, mokre obleke. V popolni temi tipljemo proti bunkerju, ki so nam ga od-kazali za prenočišče. V ilovnata tla predsobe so vdelana vpadna vrata. Stopamo navzdol v vlažno temo. Slama šumi pod nogami. Vležemo se in poizkusimo zaspati. Ko smo ravno nemirno zadremali, na,s zbudi straža. Po lestvi stopamo navzgor in že smo na prostem. Popolnoma tema je še. Dež je že skoraj ponehal. Močan ^e.je preko vrtnih dreves, kjer stoje naši vozovi. Po štirih urah dospemo do ra,zgledne točke, kakor smo nameravali. Pot smo prepotovali deloma z rinjenjem vozov, deloma peš. Pri tem smo se do členkov pogrezali v blato. Pa je prišlo sončno, vetrovno, jesensko jutro: prvi september, tretja obletnica izbruha vojne. Oglušujoče ropotanje težkega topništva je prenehalo. Iz topovske opazovalne straže vidimo v mesto... Kljub oviram vremena je boj že odločen. Ceste že čistijo, zadnja odporna gnezda so uničena. Mestece ob Donu je zopet naše. — (Po Nikolaju pl. Zsol-nayu. Mleko v kockah Mleko v prahu je v sedanjih vojnih časih precej razširjena jed, vsaj tam,- kjer ni na razpolago dovolj naravnega mleka. A Nemci so bili v tem oziru še iznajdljivejši, ko so začeli pripravljati mleko tudi v kockah. Na enak način, kakor maščobne ali rastlinske kocke za juho, se uporabljajo tudi mlečne kocke. Pravijo, da zadostuje, če samo eno takšno kocko zdrobimo v majhni količini vode in že imamo pred seboj skodelico svežega in okusnega mleka. Mlečne kocke so že začeli uporabljati v nemški vojski. Tovarno za izdelovanje mlečnih kock imajo v nemškem pristaniškem mestu Kielu. I. in 3. Pogled na puščavsko vdolbino El Quattaro. 2. Trume sovjetskih ujetnikov v nekem koncentracijskem taborišču v liusiji. 4. Pozorišče bojev ob Donu, kjer nastopajo italijanski motorizirani oddelki. »Pozdravljen, poveljnik,« je začel stotnik. »Prinašam ti od cesarja pozdrav in zapoved, da pošlji Ligijo, talko, v cesarjevo palačo, kamor prav za prav spada.« Aulus je vedel, kaj ta zapoved pomeni. Brez besedi je šel v sobo, kjer so ga čakali Pomponija, Ligija in mali Aulus. »Ligija,« je dejal, »rasla si v najini hiši, a veš, da nisi najin otrok. Talka si za svoj rod in cesar te hoče imeti k sebi.« ligija se je v strahu stisnila k Pomponiji, Aulus pa jo je pobožal rekoč: »Šel bom k cesarju* in ga prosil, naj zapoved prekliče. Ne vem, če bom kaj dosegel. Zbogom, ti naše veselje in luč najinih dni.« In je .odšel, da ga n<* bi zmagala ganjenost. 18. Pomponija je ligijo odpeljala v spalnico in jo začela tolažiti: »Zdaj greš v hišo zla in greha. Toda sramote in greha se je treba braniti tudi z lastnim življenjem.. 3e še moč nad svetom, silnejša od Nerona in ta ti bo vse povrnila. , Stisnila je dekle k sebi, tedaj pa je stopil v sobo velikan Ursus, suženj, ki je bil prišel z Ligijp .•?. domovine v Rim. Pokleknil je pred Pomponijo in prosil, naj ga puste z Ligijo, da jo bo varoval in branil. Dovolili' so mu in Ligiji’ dali za spremstvo še štiri sužnje, same privrženke nove Kristusove vere. Potem so jo med jokom in žalostjo odvedli. Zn Ljudsko tiskarno * Ljubljani) |oie Kramar« - Izdajatelji u»t Sodje - Urednik Mir«« Javornik - KokopiMV ne »ra*«me - »Slo*en«fcj dom. «*baJa »b del«»niHih ob 11 - M»-•ečna naročnina II lir, u inozemstvo 15 U» — Uredništvo; Kopitarjeva nlica 6/LLI — Upravni Kopitarjeva alica 6, Ljubljana — Ielelon Hov. 40-01 do 40-OT — Podrotalcai Novo »e»W