MOZIRJE 
podajamo obrazlo2itev v na­
na!c obcine. Koncno gre· tudi velik del pridelkov drugam. 
Zato se je naš izvršni svet skupaj s skµp!cino obcine obrnil s posebnim pismom na skup!cino mesta Ljubljana, SIS za preskrbo. V njem so nakazali naše potrebe in motnosti, hkra· ti pa poudarjli u.pehe dosežene v zadnjih 10 letih. TerTt pa so botrovali izredni pospeševalni napori zadruge in njeni}l stro· 
bile obcinske nagrade, zbrane pa je. pozdravil tudi predstavnik pobratene obcine 
so 
p.elJcne ,., kovnjakov. Doseženi so nad­
Stališce. komiteja ZKS 
povprecni rejski uspehi v re• publi!k:em merilu! Seveda je treba tu omeniti izredno pQ· membnost hranilno-kreditne 
Po seji obcinskega komiteja stališca prej ko bo uktjucen 

V tih mesect/, Je cenline!Ja 

1 govon'mo pa le malo stori­mo, do bi bilo konec 11es11ii· 
1 

ZKS v Nazarjah je bilo dosti pregled slutbe drutbenega knji­ugibanj in v zvezi z obravnava• govodstva v VEZ in RA-MO. nimi tebvami v delovni or.ani• 
služ.be, osemenjevalne dejavno· sti, živinozdravstva in še kaj! V 
j 
je1110, da bi zasebnik stroj umazan, kot go je potegnil iz 

pismu so napisali med drugim .,nikakor ne moremo razumeli, 
Nekatere ugotovitve so ob tem kazale na nepravilnosti, ki bi lahko odlocilno vplivale na do­
zaciji VEZ Mozirje in veliko 

razlicnih tolmacenj. Seveda so 
jih nekateri prikazovali z vidika koncna-stališca predsedstva. Septembra smo 
zakaj so navodila z.a izplaCilo uzakonila avto­osebnih tclja, oziroma intere­. ponovno sov. Zato ker so nekatera vpra• obravnavali ta stanja na komi• šanja v zvezi z razmerami tcju iri tak.ral .'J)ttjeli te objav„ stimulacij 
ma.o skrb porabnikov h.rane 
le za meso in mleko iz. družbe• 
seb1ego izkorilt!onjo skupne 
lastnine. V tele11izijl z ·dne11a 
.u. ...C--o.rnvf,ii,fu "ti 1. 
zemlje pustil, do rjavi in se / 

,,.nlc'u/e? (?d!:'('•'nr /f" fdsPrt1 
skladjl.1.med sklepi in dejanji, Ali Je torc1 prevoz na delo in ta so kot vsemu navzlic fc z 11/ega z 8 touskimi tovor­
v 

„ MO b!!Jt o.avtjen,t tudi ljri,e --kh::pc O.l)ej -S"'IO rib".1!•· 
navali RA-MO zaradi raznih 
nih Carm.. Premije za mle\..o i2. 
..rac.•. \. ; -dru.fb-eno 
pd_!i.skov locenih vprašanj Spet je prevladovalo mnenje, da ne moremo sprejeti 
\>r\hodko11 doset,\a. 46 % in 1.na. 
la 26.806.\58 din, v primctjav\ z Istim obdbbjcm preteklega 
organizira.ne proizvodnje p2 
ostale izven solidarnosrnega sis­
'° 
njaki primeren? Ali je sploh 
kaj podobnega !e kje dru­
za hitro reševanje do­
ko• 
leta pa je indeks 129. Takšno stanje je glede na plan zado­

poglobljena. Povsod je sli!ati „bo,no morali, treba je, in 
urcdnlltvU smo prosili aekretu• ja ZKS Muka StTaška za stališce, 
ot.iroma stališce 
v. samem tema ... J]a plecih obcinskih lektivu. 

Kdo odgovarja za te 

A)n:dsedstva ZKS Mozirje. Takole je pojasnil 
podrobnosti o vpra!anjih VEZ 
inRA-MO. , dokoncnih sklepov, 
. 
,,Naše predsedstvo Je 
zato 

.kladov'. Seveda je pjsmu bila priložena še' temeijita obrazlo­žitev. koliko denarja zberemo voljivo, kajti 4 % zaostajanja v 9fllgem polletju 
podobno, vendOT ma(o je po· gje? rotil v katerih bi bilo zapisa• 
smo 

no, da smo to in to storili; 
ne bo tc2ko 

da bi preprecili družbeno Ilwdo. Naj povem kje jo jaz stroje? Ali ni lop kamor stroji sodijo, seveda oci!ce• ni? Ali kaj takega ni v opisu 
raz­

narocili komisiji v izvršnem sve­tu obcine, da ugotovi posebej nasledne okoli.!cine: 
sami in koliko ga dcJ'ltnsko po­trebujemo. 
nadomestiti, ker ugotavljamo, da so nekateri prihodki v prvem p<>lletju pod dinamiko dotoka (davek od obrti, takse). P1i­
delovnega mesta nekoga? 

te dolgo opazujem, verjetno pa je podobnih primerov !e kar veliko! 
no z 
Mnogo je vpra!anj, na katere 
si ne znam odgovoriti, 

pravljalo o razmerah v delovni organizaciji VEZ Mozirje. Tes­njo je vloga 
potrebno je preveriti širši družbeni interes v naši obcini 
-Na temelju tako prikazanega 

povezana RA-MO, ki .<Ot poslovna skup­nost skrbi 
mcrjava z istim obdobjem lan: 

vse vec teikl1t tovornjakov s katerimi se foferji voz1j·o z 
stanja je predsednik SlS za pre­skrbo mesta Ljubljana Tone Mastnak sklical obisk ustreznih 
skega leta celo kaže, da bodo planirani prihodki preseženi, ce se bo nadaljeval talden trend 
dotoka Sredstev. 
ustanovitev nove delovne 
pa najbrž ne zato,. ker sem v letih, ampak zato, ker se mi zdi vse opisano nemogole in 

za 
za razne izvajalske naloge in proizvodno usmeritev organizacije s podrocja prometa odgovornih ljudi v Mozirju. Po VEZ. Tak.o smo vzporedno raz„ proizvodov in storitc;:v. Pri tem 
neverjetno. Pa je resnica tudi 
ra, da se !ofer tetkega tovor­njaka pripelje na svoje grad­bt"ice, vozilo pa sameva, ali 
pa je kar pri roki za kak!ne 

razgovorih na obcini so si ude• pravljali tudi o navedeni poslov• je potrebno ugotoviti mnenje leženci ogledali še nekatere 
ni skupnosti. Zaradi te poudar• obeh kolektivov ZKZ in Sa­kmetije in se temeljito spoznali 
dela in na delo, saj so rudi proste dni, ob cestah lit so tzpostavQeni kvarnim vpli· 
Razporeditev prihodkov je 
predstavljajo ti prihodki Sred­

vom vremena in seveda tudi dobra prilika 11epridi· 
jene odvisnosti VEZ od vinje, ki se ukvarjata s podob­s stanjem v našem kmetijstvu, RA-114O smo zavzeli stali.!ce: nim poslovnim predmetom, pa ki tudi oskrbuje ljubljanski trg. 
-poslovna skupnost naj se ob tem skrbita še za preskrbo Udeleženti pogovorov so bili ne bi preoblikovala, saj je nevar• prebiva1stva, 
za prevozeo. . . Kdo bo naredil 
nost možnih sprememb v '!1ed· -glede na sprejete sklepe in seznanjeni, da je mogoce v do• lini zbrati le cetrtino potrebnih 
družbenao-politicne organi­

prave, ki potrebujejo kak!ne red, kd(I je tisti, ki naj od­sebojnih odnosih clanic, kar bi usmeritve kongresov ZK in po sredstev za enotno dogovorjene dele takih strojev. Opalam, govarja? Dejstvo je, da je lahko škodovalo VEZ Mozirje, vsebini pokongresnih nalog, s intervencije. Ob takšnem stanju 
fXJdobnih primerov v vseh 

da je tako tUdi z raznimi -smatrali smo, da je treba pcudarkom na stabilizacijsko je povsem nemogoce zahtevati, 
gradbenimi stroji1 ki same· krajih na!e obcine veliko, vajo ob poteh i11 cakalo. da 
kamor se peljem vidim ena· 
ko sliko. Ali odgovorni ne 

utrditi poslovanje skupnosti in s tem razrešiti 
na­
zacije, ki so prejeli 50 % plani­ranih sredstev. 

da gospodarstvo obcine zbere potrebna sredstva za pospe!e• vanje pridelave hrane, ko pa gre 
iz našega obmocja kar 8 mio 
V celoti je bilo izvrtcno pla­cilo obresti u kreditiranje in­
vesticij v kmetijstvu, ker se na• rwajo na leto 1981 in sonnan­

ravnanje je prav posebno padeno bohotenje trgovskih 
najdejo drugega nacina pre• 11oza voznikov na delo in 

posredno vpra• šanje izgube, velikih zalog, zgre­šenih naloib v proizvodne na­organizacij, ki niso dovolj iz.k.o . rišcene in tako bremenijo ceno izdelka, oziroma akull)ulacijo 
crte VEZ. 
domov? /11 !e bi imela vpra• !a11jal 

gospo darstva. Prav zaradi tega lil rov mleka, 1.100 ton broj­
To je bilo stali!cc tudi na seji komiteja dne 4. 9. 1982. Ka­sneje so se razmere znostrovale, posebno po zboru delavcev RA -MO. Zato je predsedstvo po­je ustanavljanje 1akšne organi­zacije združenega dela kot jo želi RA-MO, torej izkljucno za promet proizvodov in storitev, popolnoma v nasprotju z druž• 
letiev, okoli 10 mio jajc ljub­ljanskemu trilicu. Tako se pri­
cakuje, da bo SJS za preskrbo mesta Ljubljane kot potrošnega centra vecino naših 
za 

novno 
odprtih 
rnzprnvljalo izkljucno vprašanjih 
o 
v zvezi z 

benimi interesi. 
pri­delkov prispeval dolocena sred­
delavci zaposlenimi v tem de­lovnem k.olek tivu. 
lo, da gre v tem primeru za bodo naše obmocje obravnavali izrazito posami.en interes, oz.i„ kot lastno, vsaj podobno, ob skupinsko lastniški inle• tem pa bodo še naprej poskrbeli 
-predsedstvo je dalje oceni­stva v naš sklad za pospeševanje kmetijstva. Dogovorili so se, da 

V ospredju so bila sledeca 

vprašanja: 
Hoteli 

so ustanoviti DO za za potrebe poslovne skupnosti. 
roma za doda1nc spodbudne ukrepe • res. 
Seveda bo v nadaljevanju re­neposr.dnim proizvajalcem. ševanja tega vprašanja potrebno Prvi del sprejetih obvez bodo !irle sodelovanje vseh ustreznih 
Postavilo se je tudi vprašanjc 
pek rili le do vi!ine kakih 70 %, dejavnikov v obcini, posebn<? še druge nacine spodbud pa bodo v-IS SO Mozirje, ki seje v to že okvirili v razpolotlj iva sredstva. dejavno kljuci!. Drugil1 stali.!c v Do 15. oktobra letos mora ZKZ zvezi z RA-MO predsedstvo predložiti natancen nacrt po­
lektiva. 
I\¦ 
GORNJI GRAO 

Vec sredstev za kmetijstv·o 
O tem, da nam manjka srid· stev za prispevke proiz.vajakem hrane smo že pisali. Kmetijska zadruga je pripravila nacrt delit• ve sredstev za regrese, ki naj bi spodbudili krnele k !c vecji pridelavi hrane. Sprico raz­meroma šibkega gospodarstva v naši obcini je bilo jasno, da bo treba 1..a pokrivanje zastavljenih obvez poiskati sredstva zunaj 
Predsedstvo je menilo, da ni 

OK ZKS' Mozirje ni sprejema­vecevanja 1ržnih •viškov tja do lo." lcla 1985. Zah1evajo tudi jam-_ stvo, da bodo te kolic!ine tudi 
dejansko dobnvlj,ene. 
. 
Naša zadruga je seveda v hu­
dih škripcih, ker se s pospeše­
-. ' 
.i 

Odpiralni cas razstave ,,Zlatiborski motivi" aka­valnimi ukrepi v obliki regresov in. drugih dodotnih sredstev le 
demskega slikarja Božidara Kovacevica. Vsai< dan od 10-14 ter 16-18 ure. Ob sobotah in nedeljah: 
ni pricelo. Prizadevajo • si, da bi stvari hitro uredile in da bi 
.,. . "' . 
: 

se 
od 9-12 urij. 

proizvajalci pri.!li do denarnih spodbud in se t.o izenacili z 
drugimi kp1cti v republiki 
.,,,,,,_ 

.. 
··, . 


t. ­
'-I "I '"1 




številka 9 -September 1982 



2 E!Wi.OVICE 


Trdi orehi izvršnega 

-Dragi sveta SOb Moiirje otrocil 
V razgovom s predsednikom ravnodušna do usode centra našega izvršnega svctn srno žele­pod Goltmi. Kot smo že poro­Po dvomesecnem predilhu 
li vedeti kako je v obcini glede cali je bil predlog, do se vse uposlovanja, saj je znano, d:1 so naprave centra zašcitijo, obra­in pocitnicah se bomo zopet 
srecevali v naši knjifniei pri bili sprejeli ukrepi, ki velevajo tova1tje pa ustavi 1..a nedolocen urah pravljic. Odslej bodo na omejevanje novih delovnih mest cas. Na.š izvršni svet se je takšni sporedu ob TORKIH. Vsak zandi ustalitvcnih ukrepov. poti razreševanja protivil. Sedaj 

Franc Miklavc je povedni, da so se stvari rešujejo na regijski drugi in zadnji torek v me­pri nas la gibanja nekoliko ne­ravni. Prizadevanja so tako s secu ob 17 uri. 
ugodna, saj je iz podatkov raz­strani SOZD Merx, kakor tudi s Otroci pridite, da bomo sku. 
vidno, da se prvic opata padec strani izvršnih svetov obcin 2a­paj doživljali cudoviti svet storilnosti v gospodnt<lvu. Po­lec, Velenje, Celje in Mozirje, pravljic in domišljije. Ob. 
nekod industrijska proizvodnja da se zagotovijo sredstva ki bi casno ga bomo popestrili le stagnira, ponekod pa je zabele­pokrila izgubo lanskega l.ta in z likovnim ustvarjanjem. 
žiti viden padec. Neugodno je da bi center to zin10 že delal. 
tudi dejstvo, da v negospodar­Knjižnica Izhajajoc iz dejstva, da bj tudi stvu zaposlovanje bolj raste kot konzervacija naprav veliko stala 

Mozirje Cišcenje trga pred proslavami v Mozi,ju so spet opravili ot.'?ci in gasilci. O. (emvse poraja 

_vv gospodarstvu, kar prica dej­_v

je prevladovalo mnenje o po­vprašanje ali so res otroci najbolj „zuluinl„ u nemarnost v kraJu, saJ JO vedno odstranJUJeJO, 
stvo, da je porast zaposlovanja v trebi tega planinskega centra. 1 gospodarstvu 3,4 %, medtem ko Takšno gledanje je podprla tudi je v negospodarstvu kar JO%. predsednica republiškega komi­Seveda je ta podatek tudi var­


O sredstvih iz samoprispevka 

leja za turizem, ko je obiskala ljiv, saj gre za zaposlovanje v našo obcino. Tako bi ob po­šolstvu, WZ in na strokovnih mqci širše družbene skupnosti Za nami so štiri leta, odkar smo v naši obcini izglasovali drugi službah SIS. Najveckrat so vendarle našli rešitev. Torej oziroma podaljšani samoprisgevek. Sredstva se zbirajo po stopnjah vzroki v preobrazbah organi­smemo pricakovati, da, bomo iz prvega samoprispevka z majhno korekturo samoprispevka iz ziranosti, ali po vecjem obsc.u tudi letos smucali na Golteh, ki 
nalog. kmetijske dejaVnostL 
Za manj razvite Krajevne skupnosti Solcava, Luce, Nova Štifta je zbranih J .966.463,20 din. Po programu bi ta sredstva pridobili za: 
prostorski plani in urbanisticno dokumentacijo bodo še naprej v sklopu DO 
Paka iz. Velenja, ta pa se je V obdobju štirih let se je iz vseh virov zbralo 49.308.346,05 din. vkljucila v SOZD Merx Celje. Za skupne stroške (izvedba referenduma, manipulacije SDK)je bilo 
-

Beogn,j!lca banka v Mozi,ju. -izdelavo razvojnih programov 
kolikor je predpog
·porabljenih 146.766.30 din. Ostala sredstva pa so razdeljena na oj za nadaljnji gos­

Porocali smo, da pripravlja ta banka y Mozirju svojo enoto na VEZ, RA-MO in Glin so še v 
omenjena štiri glavna podrocja po kljucih: 

ravni agencije. Naša obcina je tetavah in predstavljojo vec oli 
manj posebno skrb izvršnega -vzgojno-izobrUevalni program 37 % 18.189.784,45 
tudi podpisnik sporazuma o 
sveta. -kom. objekti -cistilne naprave 15 % 7.374236,95 
-.priprava prostora. v 
darski razvoj 

zdnuevanju sredstev v Beograd­Posebna komisija, ki jo 
sko banko. V Mozirju bodo vodi Franc Finldt naj bi parna---inicialni programi v KS 4 % i,.966.463,20 -krajevne skupnosti 44 % 21.631.095,)5 
zaposlovali 3 ljudi in opravljali posle s prebivalstvom. Seveda je tudi za naše gospodarstvo za­nimivo delovanje te banke, ki bi ob pripravljenih nacrtih za na­ložbe lahko prispevala svoja sredstva na n'aše obmocje. 2.al pa takih nacrtov ni, zato so naše nalotbe tudi dalec pod povpreeyem v republiki in do­segajo le 12 % od družbenega proiz.vbda. Vse to je posledica 
-ptchluc dc\\hc un-varjcnlli &redstev v o.sc'bno, .skupno in splofno porabo, t.aJ seveda predvsem v osebno! 
Kriitelji delitve OD v obcini 
niso pretirano številni. Pa še ob 
gala razvozlati zagate in po­iskati najmanj bolece rešitve, saj je dejavnost tega podjetja širšega drutbencga pomena. O podrobnostih s.nja je sedaj še preuranjeno govoriti. V RA -MO •je vrsto nerazcišcenih, vprašanj, od vsebine registracije do dejavnosti in notranje organizacije. Vse to povzroca izvršnemu svetu velike skrbi, saj trenutno še ni mogoce pred.,. videt.\ izhoda lz. 2.agat. Zaradi tesno poslovne .povezanosti VEZ in RA-MO se prenašajo vse negativne posledice na de• Javca VEZ. zato moramo biti strpni iJf preudarni. Seveda sta­nje ni brezizhodno, treba je 
delavcem delo in 
SKUPAJ 49.161579,75 
VZGOJNO-IZOBRA2.EV ALNI PROGRAM 
S Sredstvi prvega samoprispevka, ki je bil sprejet leta t97.. so bile zgrajene oziroma adaptirane štiri šole (Recica, Ljubno. Luce, Gornji grad). Z razvojem pa so se odprle še nove zahteve po zgraditvi drugih infrastrukturnih objektov za izgradnjo le-teh pa so namenjena sredstva drugega samoprispevka. Za izvedbo programa pododbora družbenih dejavnosti je namenjeno 37 % vseh sredstev podaljšanega samoprispevka. 
KOMUNALNI OBJEKTI -IZGRADNJA CISTILNIH NAPRAV 
V programu referenduma, ki je bil izveden v lelu 1978 je zajeta tudi komunalna dejavnost in sicer kot soudeld.ba pri: 
1. izgradnji kolektorja Recica, Nazarje, Mozirje 4.000.000,00 din 

Sredstva je porabila le Krajevna skupnost Solcava za gradnjo vecnamenskega objekta v znesku 419.600.00 din. ostala sredstva 
prostorsko planiranje in urbanisticno dokumentacijo pridobil, iz republiških Sredstev za nerazvita podrocja v Sloveniji. Za izdelavo kakšnih razvojnih progran1ov pa ta sredstva ne zadoicajo. Krajevna skupnost Luce in Krajevna skupnost Nova Štifta sta pozvani, da cimprtj poišceta moi.11ost smotrnega angažiranja zbranih sredstev. 
KRAJEVNE SKUPNOSTI 

Za potrebe krajevnih skupnosti je namenjenih 44 % zbranih sredstev. Kljuc za _9.e\jtey ,:Po krajevnih skupnostih je število prebivalcev. Na osnovi ,tega so za programe krajevnih skupnosti zbrana n::1slednja sredstva: 
KWEVNA SKUPNOST Kljuc Znesek l. Mozirje 21 4542.530.00 
2. Nazarje 9 1.946.79855 3. Šmartno 4.9 1.059923,65 4. Bocna 4,3 930.137,IO 5. Gornji grad 7.8 -1.687 225 ,40 6. Nova Štifta 5,2 1.124.816,95 
pa so še neporabljena, ker so se za 
teh mora izvršni svet prouciti zagotoviti 2. izgradnji kanalizacije in cistilne naprave 
vsak primer posebej, saj ne kate kruh. Kako, je trenutno še ne­Gornji grad. Ljubno. Luce 1500.000.00 din 7. Solcava metati vse znanka, vendar smo prepricani, 
930.137.IO 

v en kol, ker so pac 
okolišcine prekoracitev razli­da bomo našli skupno pot in razumljive. skupen jezik. ovor takšnih 
SKUPAJ 5500.000,00 din 8. Ljubno 
9. Luce 
3.958.490.40 
2314527,20 3.136508,80 18,3 10,7 
14.5 Se­JO. Recica Za izgradnjo kolektorja je bil te v letu 1978 izdelan okvirni 

cne, ponekod veda drutbeni dog
Za stanje v Glinu jt: izvršni SKUPAJ 100 21.631.095,.S 
in 

posebnosti ne obravnava loce­predracun je znala! skupno 15.000.000,00 din. Razlika med 
svet pripravil predloge za ukre­
no. Kršitelji so v glavnem v predracunsko vrednostjo in soudeležbo iz referendumskih sredstev 
pe, ki naj bi izboljšali težko 
negospodarstvu, pri cemer je je znašala 11.000.000,00 din in je bila pokrita iz drugih virov. 
stanje in odprli kolektivu bodo­
treba poudariti nizke prejemke ce poti razvoja. Seveda gre le za v šolah, seveda pa ni prav, da predloge, ki morajo biti skupaj potem išcejo izhod v drugih sprejeti in izvajani ob dobro oblikah, kot so nadure in po­volji samoupravnih in vodilnih dobno. Upoltevati je treba bolj sredin Glina. Brez tesnega so­ucinke! Zato bo izvrfni svet delovanja vseh v obcini in Glinu pred odlocitvami temeljito pre­najbrt ne bo lahko najti izhod. 
veril primer za primerom. 

IS lahko pomaga po svojih mo­
Kaj bo z Goltmi je glasilo ceh, saj je to nj.gova dolžnost, naše vpra.lanje. Franc Miklavc je vendar pa mora tudi druga stran pojasnil, da mozirska obcina narediti svoje, torej le dobra pred vsemi drugimi ne more biti povezanost Je obetavna. 
Vprašanje dostojno, odgovor pa nel 
V naJI d,ulbl bi mor,lo biti konrerencf SZDL r.1zmllljal razp.v• vsakomur Juno. da se delcplsko .11lec. Dejal je, da nikakor ne more delo n1 Vtch ravneh mor11 upoltc­bJtl r.adovoljcn z odgovorom RA v1l1. Dbl·vo vscp Je v llrokcm krogu -MA na dclcg11lsko vprn.bnjc v odlocujoc.'!JJ1t It pravi o dobri pove• d<uplc.'!lnl obcine. Vsebina Je vec za•l delepcj z ljudm. ki so Jih kol pikro.. ni stvarna In !!ploh pa ni vodllL Delo ,evcda ni nltJ najmanj odgovorila na po.111vYeno vpralllnjc. lallko, pa JudJ ne prijetno, niti ni Taklcn zv!Jcn odno. do dclcgalov plac.'!anol Zadnje voUtvc 10 pokD1.1lc, 1evcda ne more blll nlll dober, nlll da k.ub raznJm uc.'!clnlm td.1vam v nj v tem c.'!a..u zn.n. Odgovorni tuu prehoda od odbornllkcga na dcl:ivcl v dclovnlh orgnnlulc:ljah In delepUl<t nacin odlocanja, obcani "ploh vodllnl ljudje bi pac.'! mor.ali nzumeto 7A kij gre, uj . lzvollll vedeli kliko se odgovarja na vpr(.I• deltpcije, ki dobro delajo in ,o l:injc, kJ ni bilo p05ravljeno 1.arJdl uvc(l.ajo svoJcp poJlln,rn. JJ.!lvijanja nekoga od delegatov, 
Povsem Jumo p11 Je, da s.amc temvec 1.:110, ker JO od dclcga111 10 dclcpcie ne mortjo dcl:ul brtt 1.ahtcvnU. 1orcJ bi prJtakovuU ludl v uc.'!lnkovllcp llOdclovan.l,a vich dejllV• 7.lmotanlh p1lmcrih Ja.n In dolo-­dOY v drulbenem tMjenju. Skral• ccn odgovor. Vae 10 p;i ne 1,venJ Iz k.a, ce prtc.'!a.kujemo od delegatov odgovora, lpko je mcnll prWldcvnosl In vtc1tr,1n,ko drj1v­.n.:.!.ijaf:c. nos1 pri rnrdna,tJu pcrcc.'!lh "PrD• Seveda je tahli odgovor 1111lcjcl 1111 bnJ v obc.'!l.J1I, wnoupnvniJ1 lntc· :r.ac.'!udcnjc v vrsluh komunl,lov, _.nJ 
)!""III ,kupno1tll1 in kn)Mnlh Je bU na vetih osnovnih or11111lz.a­
upno,tlll, polem moramo skrbno clat1 srd.fen k61 neprimeren. tllko v .rrlchtaU ymk u.rcp v lclJ ircdlnoh. tonu, kol po v,cbinll P.nuko so ort'j tudi odgovor na tlelcpuko ml.IIIJ tlclegdll nll 1.ot111JI 11ejllbbrov 
•prdonj,I 'roko ncklll<o J• n, zodn)I akupl.lh'c ob.lnc v N112arj11h1 
·'• ' 
Za izgradnjo kanalizacije v Gornjem gradu, Ljubnem in Lucoh ni bila izdelana nobena dokumentacija, zato je znesek 1500.000,00 din samo ocenjen In predviden za soudeležbo. 
Zbiranje sredstev: 
V casu od i. 7. do 31.v5.v1982 seje zbralo na zbirnem racunu pri SO Mozi,je za namen komunalne dejavnosti skupno 7.116.043,95 din, to je za 1.616.043,00 din vec od prvotno planiranih Sredstev. Ceprav so se Sredstva zbirala namensko, jih ni bilo možno vlagati oziroma porabiti v ta namen. Plan izgradnje kolektorja je sicer bil, vendar ga ni bilo možno realizirati i.z vecih razlogov in sicer: 
1. 
Zakasnitev z izdelavo lokacijske dokumerttacije 

2. 
Zakasnitev v izdaji lokacijskega dovoljenja 

3. 
Zakasnitev z izdelavo projektne dokumentacije 

4. 
Nerazcišcena trasa koiektorja skozi Mozirje (trikrat spremenjena z.aradi novega urbanisticnega nacrta) 

5. 
Problem koridorja v „Celinah" 

6. 
Pod raž.it ve v casu priprave in izdelave potrebne urbanisticne. 


1 lokacijske in projektne dokumentacije 
7. Nesolidnost Jltojektne organizacije pri izdelavi glavnega projekta zo Nazorje (za ostalo ga še ni, ceprnv je narocen). 
Po zadnji informaciji je izdelana lokacijsko dokumentacija zn trnso skozi Mozirje, medtem ko še vedno ni rešen problem koridorja v, .,Celinah" in tudi lokacijsko dokumentacija za odsek No,nrje -Celine !e ni Izdelano. 
Za izgradnjo kolektorja je bil pri IS SO Mozirje izvoljen poseben odbor, koterega naloga Je bila spremljanje, narocanje In sodelovanje pri projekLlranju, zbiranje flnocnih sredstev in izbiranje izvajalca 
del. 
Kljub vsem naporom In prizadevanju se v lch 4 letih kolek tor ni ,.gradil, niti ni bila pridobljena vso potrebna dokumentacija. Ugolavljomo, da sta se NIVO .lje, kot projekt0111ska organizacijo In OVS, kol 11osllec ozlro'!ln jnveslitQr projekta lzkaznlo nesolidno. It vseh zapisnikov je 1azv(dno, da so se roki podalj!ovall, noj veckrat brez utemeljenih razlog9v. 
Sredstva, ki so se,zbralo It naslovu fel'crend.ttlskegfi prlspovkn o se y 1e.1 eosll P')'fo]a!U ?;U .r,u_gc r\.lfi.no, 'Trenutno stl vsa zbran. 
,
srcdslYa nngoilrann, (..l y.IJ.t!ooJ11nij 1982, , 
1' 
•. , 

Porocilo o korišcenju sredstev samoprispevka je v nadaljevanju 
pojasnilo korišcenje sredstev po posameznih krajevnih skupnostih in po nam,nih. Ta porocila bodo podana v vseh KS, zato jih nismo objavili. Vsekakor pa je mogoce trditi za vse koristnike sredstev (KS); da so gospodarno ravnali in da je bilo mnogo nartjcnega v 
dolini. 

Izven programa porabe sredstev samoprispevka so krajevne skupnosti sofinancirale izgradnjo telefonskega omrelja v skupni vrednosti 500.000 din. Tudi v krajevnih skupnostih je še p.cej neporabljenih sredstev (6268.000 din). Vuoki so predvsem v neizdelani urbanisticni dokumentaciji, drugih nacrtih. neizvajanju del (cistilne naprave), v nekaterih primerih tudi nezainteresiranost In pa seveda telji pogoji najemanja kreditov. 

Pismo planincev 
Planinci zdruteni v meddruštvenem odboru Savinjska, posebno 
še planinci Gornje Savinjske doline cestitamo PD Gornji grad za 
prejeto obcinsko nagrado. Ponosni smo, da je dobilo to visoko· 
družbeno odlicje društvo, ki je zgradilo koco na Menini planini in 
ki je znano zaradi poglobljenega 4cla z mladino. 
Pismo sta podpisala Martina Aubfeht, predsednik KO PD obcine 
Mozirje in Adi V1dmojer. predsednik MDO Savinjska. 

Spolod,11tlroditcv ob 6S0 lctllicl•tfgn Otirje je bil wo pester. Tudi cvetliCn••.o•orko t,jqtj,juJ Jplo Qg!.• vn,dna., N. sliki 
,,rnladinskn orgn111zncijo Trnava.Jl,11 qjlntJ.• '(lrctncm vo1u. 
WWWNOYICE 3 še premalo sodelovanja v KS 

Smo pred volitvami novih vodstev v krajevnih skupnostih. Kakšni ljudje bodo vodili kra­jevno samoupravo, ki dobiva i1. leta v leto vec druibene teze.rZalo smo obiskali dva pred• scdnika sveta KS in sicer Stanka Cajnerja v Šmartnem ob Dreti in Martina Pahovnika v Lucah. 
Stanko Cajner je predsedQval krajevni skupnosti 8 let. Dolga nam ocitali, da gre vse za Šmartno, vendar sJu2.i vežica vsem krajanom! 
Martin Pahovnik it. Luc je bil 4· leta predsednik krajevne skupnosti. V glavnem nima pri­toi..b o delu clanov sveta. vsi so jcmaJi stvari resno, le dveh ni bilo bli1.u. Krajevne skupnosti so zelo odvisne od zunanjih 

' 
so prejeli: 
doba, ce pomislimo koliko na­dejavnikov. zato je bistveno. da log je treba opraviti in kolikoje sodelovanje z upravnimi orga­dobre volje mora clovek imeti.ni obcine in vsemi dru1.beno­da vse to zmore. Ko se spomni polilil:nimi organizacijami dob­ro. Turpaje treba kar pripomni• 
CA OB SAVINJI 
Med tekmovanjem skupin civilne zašcite v Mozirju 
dogodkov nazaj. meni fajner.da je svet v glavnem ,..adovoljivo ti. da se nekateri uradi obnašajo delal. Udeležba je bila dobra, le do KS oblastno in pricakujejo dva clana sta biJa izjemi. Ne­usluge. ki jih ljudje, ki delajo v 
KS ne zmorejo. Se vse prevec je


Civilna zašcita dokazala 
koliko težje je bilo po lem, ko 

nacrl za povecanje šolskega po• zahtev za razne administrativne naloge, kdor se cesa spomni in 

znanje 
slopja ( vecnamenskega pro· 

stora) najprej ni bil primeren. ne želi sam opraviti, pa piJe na polem pa je gradnja odpadla iz KS m naroci izvršitev! To je 
seveda narobe in prav zato mar­Znano je. da se enote civilne mesto oster. Koncno so dosegli zašcite usposabljajo v raznih 

znanih razlogov. Ljudje so pri• · 

spcvali tudi svoja sredstva, kersikdaj zmanjka volje in sape. 
Tudi odlocanje, .ki tice kraja in 

prvo mesto pripadniki CZ Gorsmereh, ki bi lahk.o koristile v renje-Glin. drugo pa skupina primeru vecjih nesrec ali pa 
krajevne skupnosti Mozirje. vojne vihre. Zelo dobro so iz­Ker so vsi udeleženci opravili vežbani v prvi pomoci. 
so pac poznali krajevno po­

trebo po takšnem prostoru. Ta krajanov je najveckrat zunaj na• še sredine. najveckrat sploh ni· preizskus znanja tudi teoreti­Tudi letos so· se pomerili cno se nudi v celoli dobra slika. 
primer je povaocil kar veliko težav med ljudmi. Pozneje jesmo pravocasno seznanjeni. Tu 
bilo nekaj sporov zaradi asfalti­si torej telimo vec povezave in 
medseboj v mozirSki osnovni namrec znanje je na visoki rav• 
rartja ceste v KrWh. Seveda vec razumevanja! V kraju sa­
šoli. Zbralo se je 8 skupin iz ni. Zahvala za tako dobre uspe• 
smo imel\ velik.o hude krvi z mem pa je vatno dobro sodelo­
krajevnih skupnosti in delovnih he gre seveda v prvi vrsti zdrav• 
odvozom smeti. Tako je bi.Jo vanje med društvi, drutbenimi
organizacij. Znanje tekmujocih stvenim delavcem, ki pri• 
pac kar t:ivo! Vendar ni nikoli organi7..acijami in krajevno skupin je bilo prilicno i1..cn:2-padnikc CZ usposabljajo. ceno, zalo je bil boj za prvo STANKO MIKLAVCIC 
mladega rodu. 
tvo je torej vedno vestno izpol• 

Udeletujcjo se vseh planinskih tekmovanj in pri tem dosegajo lepe uspehe. 
njevalo svoje humano poslan­
obcanov. Ob svoji stoletnici je 

SZDL o gospodarjenju 
društvo doseglo še en pomem• 
svojim lastnim delom in veliko bratevanje svqjih clanov. na 
raznih planinskih lecajil1. Vr
okviru 
Obcinska konferenca SZDL 

drušh'a aktivno deluje tudi mladinska planinska šola. dndtva 
da so težave prav v naši najvecjir

požrtvovalnostjo ob pomo.i !ir• • Clani palninskega so se je sestala. da bi prouc:ila in delovni organizaciji. pa ceprav . družbene skupnosti zgradili aktivni ludi v DPO v kraju. occnib gospodarjenje v prvem se stanje delno izboljšuje. De­nov IOdoben gasilski dom. polletju letos. Uvodna pojasnila lavci se na sploh zavedajo resne• 
·-. 
. . ·. .'Alehand'er VIDECNIK k tej locki je izcrpno podal ga polo.taja. sicer res ne povsod,r
VfriECNIK Aleksander.Je ie predsednik IS Franc Miklavc. vendar je, mogoce ocenjevati 
zavest kot dobro. Omeniti pa je Delegati pa 50 dobdi tudi do· 

.. SAVINJSKO-SALEŠKA 
.lµJ!OS;.J:.tJA VE• na razl1Cnil1 
v.. ob6Jnl. 

dalj Casa aktiven 
___ d.Jov.n1J.podrp"JU1 
Posebel z.at,aieno )c njegovo 
delor. ki ga je optavil na pod• 
Veliko je pomagal sam­Zamct\d dcia.vnostj Sa>1ll\}­

1\c.o-Sa \cl\c.c vcterinankc v Lucah še kar n.1 trhlih nam smo 
rocju lnformiranja. saj so s tem.ko je prevz.el urejanje „Savinj­
stev. do surovin in potrebšcin. 
Nadvse vatno bi bilo hitro oži• i samo• 

·navati stanje v gospodarstvu na­še obcine. V drugi tocki dnev-so se lotili ocene 
postaje Mo1.itjc so se priceli .1c \eu \95\. \co je bila v Gornji 
nega reda veti in uveljaviti delavsk
skih novic". le-te zopet postale razmer v kmetijstvu s posebnim upravni nadzor, ki lahko ob priljubljeno branje v naših dru• ustrezni podpori veliko stori. 
prispevek, oziroma sredstva, ki nogah, meni Pahovnik. Gmotna 
so bila tako zbrana. ce bi tega odvisnost krajevne skupnosti je 
ne bilo, ne bi imeli denarja za veJika, posebno v nakm pn­
posegc. ki smo jih opravili. 2iv• meru, ki nimamo delovnih 
ljenje v naši KS je sicer živahno, Res 
Sa>1mjsk I dolini ustanovljena prva osemenjevalna postaja. V 1inah. pa tudi sicer dela na razvoju informiranja z drugimi 
poudarkom na prizadevanja za 
vecji pridelek hrane. Pojasnila je podal predsednik SO Mozirje Lojze Plaznik. Kot dober po· znavalec in možnosti tistem casu je to pomenilo pra­biološko revolucijo. Od 
vo 
prvih zacetkov pa do danes 
se
Seveda so tu v prvi vrsti sindi­kati, ki bi morali budno sprem• ljati stanja in opozarjati na na­pal<e, seveda jih tudi z združe• 
organizacij. je pomagaJ 

zahvaljujoc obsetni .portni de· samoprispevek. brez njega ne bi 
javnosti in seveda tudi društveni šlo. 
dejavnosti. Naša krajevna skupnost je smo turisticno razvita do neke mere, 
Velik je tudi njegov prispe­rnzmcr vek pri ohranjanju kulturne de· razvoja je prikazal temeljito sli­di.!cine v obcini ter oblikovanju ko sencnih in soncnih strani 
povprašali Stanka nimi mocmi odstranjevati. Do­

je veterinarska služba pospc!e• no in kvalitetno razvijala. kar je omogocilo povecevanje 
pro· duktwnosti v mlecno -mesni 
Ko 
taknili. so se tudi nepotrebnega Cajnerja, kako bo z vecnamen· 

turisticnega vodica. V zadnjem našega kmetijstva. Na koncu so nadurnega dela, zaposlqvanje skim prostorom v !oli je dejal, 
casu je opravil tudi veliko delo obravnavali še priprave na volit· da niso zagotovljena sredstva do lahko bi bila še bolj. vendar so 
dolocene okolišcine pri tem iz. 
ven naše mol.nesti. Denimo, 

pri raziskovanju delavskega gi• banja v Gornji Savinjski dolini ve v organe krajevnih_ skupnosti. potrebne višine, da pa bo skrb upokojencev in podaljševanje 
• dela tistih. ki so pridobili po· 

proizvodnji. Predvsem je izvrše• vala pomembno nalogo v pogle­du zdravstvenega varstva tivali 
preskrba je bila Ie1os izredno 
slaba. Gostje so se mocno pri· 
toževaJi. mi smo na to opoz.ar­

po• . jali, vcndu pred drugo svetovno vojno. prevzela osnovna šola Gornji 
grad, tako je upanje, da bomo v 
kraju vendarle pridobili 
goje za pokoj. Seveda ne gre za lov na carovnice. temvec je treba stvari utemeljeno in trez­

darstvu so menili, da nas trenut­
in reprodukciji kot osnove Z3 selekcijo govedi. 
zaman. Seveda si 

Anka in Anton MLINAR 
trebne prostore za KS in kra• 
jane. 
no presojati in ukrepati! 

V obdobju od leta 1963 do leta 1980 se je število plemen• skih tivali povecalo za petkrat. 
tako turizma ne moremo pred• 
stavljati v bodoce! Ob tem gre 
pohvaliti vnemo krajanov, ki so 
po svojih moceh pripomogii k 
dobremu pocutju tujcev. Pred Da bi krajevna samouprava 
zaživela, bi bilo potrebno po· 
skrbeli za tajnike. Jasno je, da 
obsežnih nalog nekdo ,.mimo­

pred dobrim letom prevzela te 20 let opulceno visokogorsko kmetijo Planica pod Podvolov­ljekom v nadomorsk i višin pre• 
nami je delo na prostorskem 

je Veterinarska postaja nilinen1­la tudi progroniranemu delu v reprodulccgi govedi in nacrt• 
nemu pripustu najboljših ple• menic. Vse 
vedno misUjo, da je propagand:1 · grede" ne zmore. Krajani poma­
obveza .,nekoga". No. ta se pac ne 
Ko smo pred meseci P!lnovno 

ofJveU delo obcinske turi..t1cnc zve­· 
gajo. ce Vldijo delov no vnemo, 

ze je bila poudarjena povezovalna more najll, ko je po.m jasno. da tudi skupen pomen nekaterih 
vloga zvcu. 2e lctn nazaj se je mora prl.spcvati vsakdo. kt I.Jlla po­
slovne korbli od turizma. Tako pacrdel bodo ovrednotili. Ko smo 
nacrtu. to je veliko in odgovor-
no delo. zato se moramo nanj 
dobro pripraviti. Vsakdo mora 
sodelovati, sicer bo kasneje kri• 
tika. ki pa bo prepozna. 

od bližnjih Luc priblitno 9 km. 
17 doline se je družina s tremi šoloobveznimi 
to je vodilo do povecanja mlecnosti, ki se je po zulugi veterinarskih 
otroki preselila 

cutilo pomanjkanJe tD.kšnega usmer· 
ter korajžno pricela gospodariti jcvalC'J v doUni. Turisticne nacrle delajo drugje, aU pa 7..Q na. to ne popravili mrliško veiico. 
velja? Skratka. prav cudno se .1H1. 
so 

prav posegov v zadnjih 25 letih pove­ca4 od 2700 litrov na 3700 · 
ob sodelovanjur· obmocne po• niimo usklajevali. na trgu smo po-
(la nekateri gostinci o sodelovanju s 

spclevalne slutbe. :,t1v:. p.l.v,.. k0b.g.d.i(. podrocnimi turisticnimi društvi ne 
Kmetija je bila brez vode In f.eUjo niccsilr slilaU! Pa je tako, ob 
tem p.11 se vsiljuje mi.sel, du pac 
..j.tc


MGA v Kavadarce 
litrov proizvedenega mleka po kravl in pa v visoki plodnosti, 
naštevali slabosU. AIJ pa l.:ihko zveza 
elektrike. vendar bo s podporonaredi cudetc -najbr! ne. zato bir
litlc družbene skupnosti oboje . moraU ob nekaterih dosedanjih 
2e nekaj casa se pogovar· obrat zaposlil kakih 100 delav­jajo s predstavniki obcine in 
d1ru..IJ;.\o Rezullali dela so nedvomno 

vsestranskega pomena za razvoj kmetijstva v obcini. 
p.e.. i.0....=. UJ!.olovitv.ih ZllmlsUU. 

cev, MGA Nazarje bi poskrbel gospodarstva Makedonije (Ka­za tehnologijo. opremo in izo• 
le letos pridobila. Stalet živine 
zanescnjalu. ki imajo svoj iraj radi 
Vec kot polreben je turisticen pa dcl11jo-v društvih. Verjetno bo 

bo od sedanjih 5 glav povecal na 15 kom,plemenskih in pltov­nU1 tivali. Priceli 
bvadarcev). da bi lam zgradili bratevanje delavcev.• z.celi pa r.rr!.ajc .;:;al.u;..c.n.. .:l: o .p:::v:.frj. k....oj c.. obrl malil1 gospociinjskil1 apara• bi izdelovati manj zahtevne apa­
so !udi zr

turisticnim llruhvom, dalrcdlo!ijo lov. Zanimanje za tal<!no pro· rate. 
1:jt !.nd!:" l..;.,1...::e. 

izvodnjo je tam veliko, pa tudi Nacrti z.a takšno uresnicitev 
;t ...lC:: ;1jg1 ..,Jt:::..: najmanj kar pa nudimo tržišcu je 
vati v okvlru vseh dru!lcv In turhll-Gorenje ima poslovne interese. te narejeni. vse je skratka 
Jot.e RAKUN 
Izgradnjo silosa za krmo. 
Pomembno je tudi dejstvo, 

da sta omenjena morala I svojodobro obvešcenost! Zanjo pa smo 
7.Ylelostjo navduliti tudi otro­oT:a.11 dol!ni posktbeU prav vd, ki se ta.ko Medrepubliško sodelovanje z 
{c"t.g.....llll1o.ttl.:..j . aU drugo.ce bavlmo '\ turizmom. 
ke za novo okolje In veselje do manjrazvitimi kraji daje takšni kmetovanja. Ker Je na našem 
so 
pripravljeno, samoupravni dogovori. 

pOvezavi veliko težo. Znano je.Poskusna vl:i.ganj:i. so predvi• dena na 15 miliard dinarjev. 
tudi ustrezni 
da je v Kavadarcih in okolici 

Kulturna nezrelost 
mnogo ljudi nezapo.enih. Zato Najvažnejše poleg poslovnega je tal<šno dogovarjanje zelo po• interesa pa je zaposlevanjc ta• 
membno. Za zacetek bi nov 

podrocju precej opulcenih, zlasli hribovlllh kmetij, je po· 
novna otivltev kmetije Planica vedna priznanja In moralne mošnjih ljudi. Lucko pokopalllcc hnni le nekl!i Bolece je. ce .c nekdo nujdc in u 
naJih izvirnih grobnih z.narnenj. To nekaj tuocAkov odproda lakšcn lep,o fclczollll kriti, ki so nekoc prc• nagrobni spomenik tujcu, ki ga po­vlllduvaU m1 naših pokopališcih In 
podpore llr!c družbene skupno• 
Spomenik na pravem mestu 
tem prenese v tujino in ga lam ta 1ploh v 11lpd<em 1vt!lu, Vse bolj velike denarje vnovcl. Treba je vc­rtdki AO. ki skrbijo. da l:I 
sli. saj bo zgledno vplivala tudi na ostale, ki le lmaJO motnost priceti kmetovati te na opulc e• 
lepardell. da 10 tovrstni krW zunaj ielo 1.no.menjo. ne propadajo. K tcn,u po 19Canl In da vcij11jro ta pravo rckdo5l! Je trtba le povedali. cla Je zadnja Cc jih ml zovrtcmo. potem jih vsaj 
luvarujcmo. otlromo o tem obvesti­
2.e veckrat je bilo kriticno 
so prestavili spomenik na novo mesto pred šolo. lja tudi sodi, 
omenjeno, da bi spomenik Bla­tu Arnicu v Lu.ah taslutil lep• le mesto. Nekoc je bil kraj kjer lea mnotJcno umcnjujcjor, kamc· 

nJLiml lpOmcnikrl. kl 10 po mnenju• mo komi.Jjo u var1tvo kulturne dedišcine pri Kulturni .upnostJ 
so spomeniki postavili kor prav­šen, pa Je prillo do 

manicop boij imcnJtnJ. Zmotno 
glcdarjc bi morali Uudem poj1Jaje­Mozirje. TIiko . bodo ohranili, ne 
poudari spomin na enega naj• luckega rojaka. 
potem 

vaU. saj gre rrl teh krWh najveckrat p:i da .dutljo z.a pavje perje lujccml 
u tnamenllo umclnllka dela nalih robudo za te vnUcc je t.lo.la prodoj:1 raznih sprememb okolja, te pa so zasencile spomenik. Pred ob­
nekdanjih livun. Torej prc z.a kul• lAklncga krlta v udnjcm cuu In to turno dcdiU:lno, ki jo velja ocuvutl. z. luckcg:i pokopalilco.. cinskim prnnov:rnjem v Lucah 
številka 9 -September 1982 



4 !&til N_OYICE ., 





Naš obcinski praznik v sliki in .esedi 


Po uvodnih besedah direktorja Du!ana Martincica je trak prerezal najstarej!i !afer kolektiva in tako so odprli novo strojno postajo Gozdnega gospodarstva Nazarje 
Prizor ob odkritju spomenika padlima borcema NOV pri kmetu Ramšaku pod Smrekovcem. Na plošci. pi!e, da sta tu padla Jote Lelonja-Kmet in Milo! Majer-Du!an. Po uvodnih besedah Jožeta Celin!ka je spomin na padla borca obudil Ludvik Zupanc-Ivo. Za , 
._kulturni spored so poskrbeli otroci šole Bratov Letonja iz 
Šmartnega ob Paki, Podpe!ki oklel in ucenci šole Ljubno. 
Spomenik so prevzeli v skrbslvo ljubenski lovci. 
MozlnJ<.o dru!lvo Kalin je v domu Parti7..ana pripravilo bogato 
,.,.,,avo plic, ki je privablja!• llevilne obiskovalec. 
Status kmeta v obcini 
Doslej je na111, kmeta pridobilo n"81cdnje !levilo ohcanov: 11 v KS Solcava, 27 v KS Luce, 11 v KS Nova Štifta, 5Q v KS Ljubno. 53 v KS Reeica 15 v KS Na,.arjc. 22 v KS Gornji grad, l'I v KS !locna, 14 v KS,Sniarlno in 52 v KS Mo,irjc. 
V Savinjskem gaju so odkrili spomenik štajer,lcim Vosovcem. Navzqce je pozdravil predsednik SO Lojze Plaznik, zahvalil se je vsem, ki so pripomogli .k Vostavitvi velicastnega spomenika, Id je delo rojaka Janka Dolenca. •Slavnostni govornik je bil namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Edo Krajncevic. V imenu vosovcev se je zahvalil Milan Kranjc-Brane. Spomenik so 
„ prevzeli v skrbstvo mozirski ribici. Za kulturni del sporeda sta p0skrbela pihalna godba Milice in mozir.;ki pevski zbor. 
Vclerinarji Savinjsko-Saleške vCterinarske poslaje so zelo slovesno odprli nove prostore v Ljubiji, Slavnosti so prisostvovali šlevilni gosljc iz obcine in izven nje, Pozdravne besede je izrekel mg. Anton Resnik. V imenu izvrinega sveta obcine Velenje je cestital njegov predsednik Doto Lednik. Predsednik SO Mozioje ·e v 
1

izcrpnem prikazu poudnril pomcmbqost veterinarskega de a v dolini. O napredku živino zdravstvene slutbe v Sloveniji in dolini je &Ovoril direktor republiške vctcrinnrske uprave Dušan Pirih. Ob tej priliki so posvetili casten spomin padlim Veterinarjem in odkrili spominsko plo!co Jotelu 0ergartlu, Alojzu Korenu in Jotelu Kodeli. Za kullumi spored so poskrbeli Šmihelski fanljc pod voc.lstvom• Antona Acmana. Trak pred vrnli nove vcterimuikc poslajc je prerezal mg. Jote Mermal. Na sliki ing. Anion Resnik med govorom. 
V Potoku so odkrili spominsko plošco na kraju kjer se je oblikoval štajer,lci bataljon VDV. Po uvodnih mislih Rudija Švercaje govoril Milan Kotuh, predsednik odbora skupnosti borcev YDV'. Kultumi spored so pdpravili nazarski taborniki. Obcleije bodo oskrbovali kokrski mladinci. 
V Gornjem gradu so odprli celodnevno šalo. Spored so pripravili 
šolski kultunuki. U'90d .nune je_ obujal . .lih krajanov Franc Zalcsnic-Vdnit. -'s ovesnosti so se udelef..ili pro­svetni delavci iz vseh šol doline. Posebno .rijamo je bilo srecanje domacih ucencev z vrstniki iz pobratene šole v SrbijL 
Pohodniki po poteh partizanske sanitete na Solcavskem so se zbr2li v Mozirju. Takole jih je ujelo oko naše kamere. 
Med gosti v kmecki hiši smo naleteli tudi na skupino ZenicanOY, ki so zelo pohvalili skrb z. narodopisje in seveda !e po,ebno Savinj!ki .•j. 


Stevilka 9 -September 1982 
·2 raiillQYICE 5 



Skrb za izvoz 
Napredna kmetija 
Iz Luc se t.lobro vidi lepo ranje. lud1 xtrokovn1 n2,vc11 <O dr.1­lci;cca kmelij3 obt.13na od veli­goccni. Zal p:1 morJjo kmclij.Jc.i 
,1rokuvnjald ere.vec ..:luž.iti kruh z kih 1.elenih povriin. že od da­r.1znim1 pi...:irm\kuni deli kol ,;; kmc­
lec je videli skrbno urejenost" 1.J]Jdm "'"p0'1".v.injcm. T.ikini so 

posestva. In ko skrc11eš s cesle pac današnji caJj. da je papir m:w.d· 
po Rogackc.m grJbnu na desno k1c v-Jincjši od vi.ega drugega. 7.:ito 
.a tudi prevec polroiimo je v smehu trg. 

rili preletno v z.apadno 
cmci­

si kmalu pri Meluljcvih, kol se po domace pravi kmetiji. Stara ..1..J..i.-cf°;.:.ae-ti s!.;,/.1ti 
tisa pred lepo ka.lco potrjuje . cnoli Luce vcJno p1isolna. Tudi z 
domnevo, da je tod ic mnogo o .Jtrbo r.11.mh potrebšcin . kmelo­
v:inje 'IO kmclje kar :wdovoijenL Sc­
\ . 

prijetne vonjave, pac tako vzdušje kot ga poznamo v poz­nih dopoldanskih urah. ­
.a olvoritvi .•!ve _del B_otidarja KovaceviCa v mozir:ski galeriji se Je zbralo veliko IJud1. V izcrpnih besedah je umetnika predstavil Stroj seje U.l3Vil in mladj Robnik 
prof. Anton Venele. je rade voijc privolil v rngovor. 

1 e
J..p..v j.3 1,!f1:r:.t.!i°..:;e..: 
prevzel dorn2cijo. Sevcd;i iz ljubezni 
do zcmije in do kmcckcg;i poklia. 
Kulturna izmenjava s Cajetino 
?: i.t'n b..f.n.i:..i rio.i: 
njegovih korakih. Po.tvo na .u-
Od kar sta obcini Mozirje in prepricanje, da skrbijo naši lju­Cajctina pobrateni se predstav­dje za lepoto krajev iz ljubezni :La1::o:1.n.t!.:.Jc.1rc!s.e.ID niki obeh obmocij veckrat sre­do domacega okolja, to pa {·e. cujejo. Ta srecanja so zagoto­plemenito custvo. ki odlikuje e 
m.alo narodov. Božidar Kova­Albin Robnik-Metulj 

;2:Cg.vt.".. •. m:.ii}l 1c2i .:u tmil hv:afcf.cn pogled na z clicne plli. saj Melu.i soddujejo tudi v povrline 9a _proti gozdu .. _ Spo-
" mini q) oiivcli. 

.nlp!Jtis°J\.štf Kove!;iji;.u 
Sovjetsko zvezo. V zadnjem casu uspešni tudi v Iraku. 
vila neposredno sodelovanje na podrocju gospodarstva in seve­da tudi kuHurc. Znano je uspe­šno poslovno sodelovanja cevic je v svojem t.ivljCl'lju pre­potoval mnogo sveta, bilje tudi v deželah preko morja, prav zato je njegov pogled na nas in 
preko hckUrja goul;i. kije mtjil n:a Ustavili smo se Je J?rcd lušco, ki 
obdelov:alne povri.inc so jih t:ako jo lepo vzd.ržujtjo. s.aj 1D1ajo v nlti k 
so 

uspehi plod kako.os!J in po­sJovn.stJ. To pa Jim daJe za­gotovilo, da bodo tudi v naprej 
.. .. 

wpcvali. 
Vsa našteta dejstva omogocajo 
3:'ertovaaj!-.fitdi bodocnosti. Posestvo pa je tako uokroteno. Ko .lta J>3.tj. 1.:.t l.. 
pricah o -wojih dolp'h k:t.ib kljubo­

J.....: !it,...:ns:1de.o.j; b1 vanja vctn.1. ddju in. 
brez tegae.-tetk.e.!lo. Ne s::imo krediti­
p0vec21i n:i skup;ij 5.5 ha. Sedaj 
mlc tod iucdno kakovos1n2 1r.i.va.. vedno shrambo mesa in dnlgjh Jedil. 
1 galeriji Mozirje znanega možnosti za sebe. Vcnd:u se je demskega slikarja z Zlatibora vedno znova vracal v svoj do­


in odgovori· " . ... 
Božidarja Kovacevica. Razstavo maci kraj, kjer je odralc:11 in tu so odprli ob ltevilni udeležbi nadaljuje svoje plodno umelni­Glede na delegatsko vpra• krajevna cesta v tem odseku. 
krajanov in predstavnikov jav­šk'o delo, saj ga prav 10 okolje šanje delegacije KS yubno z se istocasno asf:1ltirajo tudi nega življenja. Uvodoma je ero· 
v 

se še druge možnosti za gospo­našo -dolino še posebno laskav .. · 
darsko povezovanje. Tudi kul­To je izvcnelo iz njegovega pri­turno se srecujeta obe obc.lni. povedo,.:mja, kako je tudi njega privlacilaJtr9dna gruda, ceprav 
Elkroja z Mladostjo, ilcejo pa· 

A. v. 

Nall kt!furnikiesb \reCajetini -le n11stopU1, sedaj pa so gostili v je v svetu našel vel'iko uspcšnU1 
aka­

Dan ;šole na Ljubnem 
dne 2. 7. l 982 vam odgovar-prekopi za telefon. narocil­jamo naslednje: nico pa že ima KS. Torej gre 
navdušuje in plemeniti. Tudi v njegovih slikah je zaslediti veli­ko ljubezen do domacega kraja, do domacega stavbarstva in svo­
Dobro je z:a kraj, ce je šol;i .oli_ domac., 'fl:avb:antvo.. te .d.:o. 

v!11.c!1a _v2nj. c. je d_el vs.akda.njega rzginule k2icc. kozolce. koce i
n 
podobno."Bila so razna dela obli:eo­
j. c:r!!VJ d...dt..\.4. v:alccv in mnogo slil,:ars;kih izdelkov. 
ic rocnih del. 

fesor Anton Vcnck povedaJ o kulturnih prizadev::mjih obeh šola. Vedn'? znova·pripravijo kakšn:i Sevcd;i ni manjkalo. 
prcscnccenJ:i. 12ovsod sodelujejo in Verjetno ni .Uo voc:h1vu šole zgoij 
nikoli n. odrecejo, ce je trcb;i bj 
pom2g2U. 
..f.a 
KS Ljubno nas je z dopi­dne 20. 4. 1982 med za vsklajeno delo, da ne bi mehanizacijo za asfaltiranje 

Strani in predstavil zelo nazorno. umetnika Kovacevica 
uto. da prik:iž.9o ucencevo dcld 
me. l.lom. bo. je šlo za Jo. d;i 

... 
jih ljudi. Ko je govoril o svojih nacrtih za naprej je omenil pri­zadevanja, da bi na Zlatiboru stalno organiziral slikarsko ko· 
nilrocevali dvakrat. 

in nje­gova dela. Šmihelski fantje 'so zapeli, llcvilni ljubitelji slikar­som drugim obvestila, daje ccsco od Planinke do gasilnega doma nujno preplastiti. Ta 
.:,.::.Cl=k.3 
mladi .udje ne 
Prav ti.-cte sl:ivno-clnc dni ob· 
PTT torej do tega delegat­skega vprašanja nima nobene obveznosti. 

stva 
pa so si ogled:1li bogato 

razstavo. 
t':1ni;o!Fuhn
cnom vseeno. ce lo.: cin'ikcg;i pr.iznovanj;i je vabil mimo­

idoce v šolo napis. ki je povedal. d;i 
razstavo r:iznih del 
lonijo, ki bi še b"olj prenesla v . Slikaija Božidarja Kovace­viCa smo· naprosili za razgovor v PTT VELENJE 

_ 

so pripr2vili 
ucencev. In res je bilo k.:ij videti. 
odsek cesteJ·e res v slabcrg ttanju, ven ar zaradi manjkanja financnih sred­
stev ni bila f.o planu pred­
svet lepote krajine in s'!ojskost zlatiborskcga cloveka. Ze letos 
.n,.o kulturne dedišcine v tej ali 
drug.i obl.iktl Pt;iv ta V?{!oj3 privabija 
po­v ml:tdci;;i cloveka ijubczcn do do­
macega. do narodnega bogastva in 
ponos. daje 10 n:ašc! 

samo krpanje, ki naj bi se Gornji groo 
Izvedlo takoj, ko zacne dela-, 
k3tcregajc rade volje privolil. Iz Prikupni izdeelki iz ICS-3 so z:J..\lužih 
posebno pozornosL uj so pon:u.ar-so imeli v hotelu Palisad na 
Ob tem pa ne skriva udaril1cpoto ureditve okoli hi!. želje, da bi !c prilel v na.le Ni tokrat prvic v Sloveniji, saj kr?je, ki njegovemu slikarskemu iVolitve v KS i 
ocesu veliko vec povedo, kot njega je kar vrelo navdulenje Zlatiboru razstavo del prve ko­¦llllllllllllllllllllllllllilllllllllllll¦ 

nad Slovenijo. nad nalimi ljud­lonije. Nacrti so smeli. veliki in mi, ki da znajo laka lepo ohra­polni ljubezni do njegovega Zla­. . niti okolje, posebno pa je po­tibora. 
. 

ti asfaltna baza. (Letos je V zadnjih letih se lnlen• 
.lo aafaltintj Cestno pod­
. 

nil1 planinskih pašnikov, je dcl:11 tudi kot brigadir na pred vsem so tu zainteresi-avtocesti Ljubljana -Zagreb. rane KZS, pafne skupnosti pa tudi sicer ga na Slovence 
Jetje lele IS. S. 1982). Med 
teme, casom pa Je bila doživljanju posebnosti krajine -pretece v vecini naših kra-cijsk.i odbor za 
ob Savi:'ji in Dreti. .jevnih skupnosti štiriletni vprašanja in volitve. Nosilec 
C lanom . V drugi polovici leta 1982 ne konference in koordina-. 

kadrovska 
morda nam ob vsakodnevnem 
na ter ZKZ Mozirje. Kljub SO· 
gfasju• vself, tudi Gozdnega Ljubnem prlredi.v ,,Kan­

cer! iz na.lih knajev", zato je 
bilo treba cesto .do tedaj vežejo lepi spomini. Kot opazo­v:1lec lepega je ponovno izrazil 
A. V. jlll mandat _Nazaije, da se. gospodarstva 



Plakati in varstvo 9kolja 
z.alupatL 
organov 
in organizacijskil1 in lehnicnih 'llli 
priprav za izvedbo volitev pa . je svet krajevne skupnosti. 
acrtujemo. da bomo v . 
krajevnih skupnostih . . pristopa uresnicevanja 

-samoupravnih pravic delov-
. nil1 ljudi in obcanov v potrdijo meje medjalniki in 
gozdovi iz let 195 do 1958 

. 
Dogovor Je bil r-lov. l(ralf 
Jožetom, lci Je organiziral, 
orga-

-nih krajevnih skupnosti do 15. oktobra letos izvedli ­
= bomo v obcini Mozirje pri-
-pravili in izvedli volitve orga­
vseh 

da so bile te luknje zakrpane 
z betonom. S tem se je in 0Z11acljo na terenu ter, da 
se na spornih površinah ne V prizadevanju za lepše in stranjevartje; za pritrjevanje se 

uporabljajo risalni žebljicki ali 
zbore obcanov, na katerih se 
bodo izvršile volitve organov 'llli vrti secnja lesa se tega do-
govora ne držimo. Zakon o 
dalo­
kmetijskih zemijiJCih 
ca,da se dbhodek O<tposek?• 
nega lesa s p'a.!nil, površin 

cisto okolje nikakor ne smemo po.bitl na plakatiranje. Pia­lepilni trak kali, kol sredstvo propagande 
-sti. Pricakujemo, da 
Narocilnico ltev. ufaltlranje odmaknilo, saj 

beton drtl tudi nekaj caaa ui 
cesta sedaj ni v tako slabem 
stanju. 
58/82 z dne 16. 7. 1982 
pravocasno odstranjevanje in obvešcanja, so sicer resnicno neaktualnih plnkatov. ki spa­nepogre!lj Ivi, toda n. glede na 
-bodo 
na.li obcani ·tudi ob teh vo-Taklen sklep je bil sprejet ­

. tudi progr.m aktivnosti v • sa!noupravni družbeni uredi-. vraca nazaj na pašhike ia 
urejanje le. teh (ci.lcenje, 

dajo tja kot vsi drugi odpadki, primernost oblike in namena so je osnovna nrrtoga organizatorja okolju najveckrat tujek. Še organizator se naj znmisli 
gnofenjc , •e• ) 
tudi' -

v 
111111 

.oslili valem. vpralanju 
formiranje kmetij-
>kega zemljW<ega sklada bi 
mor:111 pospc!fll, kakor to 

zlasti perec pa Je problem ne­tudi o primernosti števila plaka­In 
tov ter o obliki in namenu , pripravah in izvedbi volitev. tv,, kot so jo ob volitvah 

. V krajevnih skupnostih spomladi letos. Brez aktiv-
, bomo volili organe na nacin nega sodelovanja Ob volitvah 
. in po postopku. ki je dola-in nato krajevni samo­
111111 
doloca zakon. 
2ellmo odgovor zakaj ne , 

pravilnosti ncdogovornc organiziranosti lepljenjea in od­sporocila. 
v 

TAJNJK.eKOMUNALN 
na nespornU, pa.lnih 

stranjevanja plakatov. Zadnji V letošnjem letu je bilo na cas je. da prekinemo z do­tem podrocju veliko napak. Ob­sedanjo prukso in dosledno spo-staja obCutck. da je premalo 11u1cmo nekaj osnovnih pravil: 
'llli 

jo, ki je sicer zelo zahtevno lrtišce pojasnjt.c Peter Sirko. Ker pa seveda potrebujejo tudi blago iz vzhoda, so vkljucili med svoje posl<!Vpe prijatelje CeškoslovaD.o. lja namrec iz. va!ljo gotove izdelke, hlace. smucarske ,hlace in podobno. Racunajo, da bo zna!al izvoz vrednostno kakih 3 miarde sta­rih dinarjev. V Nemcijo izvaža. jo le dcJo, saj dobijo od nemške tvrdke blago in pribor. Trenut-no dc13jo v Nemciji s štirimi podjetji na tak nacin. Vrednost-no racunajo, da bodo dosegli v Nem c ij i promet kakih 2,400.000 DM. Vse kaže, da bodo to dosegli, pa ceprav po-
Ko smo vprašali di.rcktorja Jo­žeta Kundra v katere dežele iz.jo, je povedal da1e kar 20 r.nih_ .ržav kamor potujejo 
. 

nJihovi 1Zdclk1. Ce bi okvirno ocenili gre 60 % na konvcrti­b.o in 40 % _na klirinško poli­roge. Vzhod JC. važcn.j bodo od tam lahko dobivali zanimive repromateriale. Ves izvoz opravljajo . v SOZ[)P Gorenje. Tudi oni so dosegli visoko raven st?rilnosti, kakovost pa prilaga­JaJ_o zahtevam trga. Naj samo mimogrede omenimo, da na 
.an proizvedejo 1600 mikser­Jev, 1200 kavnih mlinckov se­veda pa želijo še zvišati kolicino svojih izdelkov na dan. Kako so rodov gospodarilo. S1.1110­vanjska hiša je primerek it.vime slovenske stavbarske umetnosti. lepo je ohranjena. v njej pa prebivala dve drulini stari in mladi Robniki-Metulji. 
Sodoben Wev, nov silos. ki je ?.c drugi na kmetiji. strojei in cisto okolje vse to je znamenje dobrega gospodarjenj•. Nekoc so rekli, kar poglej na dvorišce pa boš vedel s kom imaš opravi­ti! 
Mladi Albin Robnik je kosil položne bregove, oce Albin pa je ravno klepal koso, da bi poskrbel za obronke. V hili je 
bilo slišati prešerno otroško go­vorico in iz kuhinje so prihajale .i%1'0pr....jf.;. ';'t..\....
livmc. To je bolece. vend:u-so se 
.....1. ...,-:.t....ab. 
ludi oce J_c kdaje,,.p;i .d;ij po-.cgcl v 
bc.o. Njc.v spomin ,;czc v ca-.c.. 
ko je n;i ICJ kmetiji tJvclo kar 12 
olrok. D2nc..; ,;:b v ml:xll družmi Je 
k
.:.t.. ;,'Jf;,.epl.arr::r..i. (:jL 
,;c mJ je ulclo. d3 ,;c mu je v oceh 
. / 
mte 

, krajevne skupnosti. svet kra-sti. saj temelji na prosto­
tistih, ki bi Jih motile nepravil­nosti. Tako zarodi nus ob-:­.jcvne skupnosti, potrolnllki voljnem delu. Tudi pri tem 
1 .svet, in poravn:1lni svet. Svet naj bi vclj:11o nacelo -naj-
!anov, kot lujccv tu1 isU..1v, ne _. krajevne skupnosti pa bo na prej delali in ustvarjati, nato snicmd dovolill. da bi 

povrllnah, da bi ga uporabile Delegatom KS yubno: za urejanje .a.lnikov? .!. plakati spadajo lzk[ucno 
Tudi 8 ){ stopnja raatl 'na 1,11nj prime/na mesta (oglasne' 
trtne prldclave,hianc se ham vpmanjc, ki se qaqafa la :,,zdprekope preko 

, da Je. postavJ;p·A prevec ccs .ii po; • .,et/rofstJ.n!!t saJ .-pr. p1od.• l se te 

· . svoji konstitutivni seji ime· pa kritizirati. Brez organizi-. 
bo­, noval komisije in odbore. ki rarie kr.ijevne samouprave pa " 
PreverUJ 1mo deleg:,uko 
r ncprayUnosti dogajeale tudi v .•· ' i, 
.., plakatee.• prl!rjevall enega dpce. Nekdo mora prvi zaceti, vrh dr.gega, !e manj' pride v nic slabega, ce smo tokrat to poltev pritrjevanje novih na sta­
J

. so opredeljeni v statutu KS. bi bili prikrajšani za marsika-. -Nosilec kadrovskih pri-tcro dobrino in pravico, ki 
llo 

= pr:iv na volitve organov KS jo lahko uveljeavimo v kra-
.konferenca jcvni skupnosti. 
mr. 

re le aktualJlo plakate Komisija za varstvo okolja je Krajcvnn 
-SZDL -predsedstvo krojev-R. P. 
-­, 
plallatl se ne lepij6 z leprlont, saj Je-to mocno ovira od-pri IS SO Mo1.irjc 
.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,. 
. ., , . ' . :4J ._ · ' .­
... .... l. .,-.e.,,.;,e) • r, 


$tevilka 9 -• September 1982' 
' 
.vn
4..3..:: 
Nove St1f1e. Zdcnk:1 Kovac \ S:1Yinc in Sl:lnko 


Kako je s kulturno 
lnJc 


FJlc IZ llomc.1. Kor v-.1 
so enako pnpovcdov:alJ .vojc vu,;c s prvcca ucc:1.nJ:1 z orofJcm ,n voj11;:lr:uim ilvlJenjem. F';inla ,ta kme­

deiavnostio? 
cka '<mova In n:imer.iv:it:1 o..,t:111 do• 

o:b1':i.Irr:..l. J.a...1.ft.:.3k; 

'I do\l.nl le b1\o od nckdolj '7.rcdno pomembna dcjovno,t je ptJijubUcno J,:r.anjo ln petje. -.cvcd111 mm«ll-IUno je -.le vedno 
Ncto4' Je Imel.:& Tikonj .o 

vas noje druitvo, zdqJ Jih je c!!.i1.,j.:e:fJlc;r....t.:-i:ci:1 
injb
obClni 11, pr.avJ 
tjfJ.
:..!1lb!U nJ;'o..!i k.:\:o . ... 
ali bodo -zmasll Jn knl!o 'It! bodo 
v 
tr
vlwt.11 v veliko drutJno vntnlkov. Nlhc-c .med njih še ni bil v dclov111 
predsednik orgtmWlcij obcine Vcnck. Prosvetna 
.:..r..i.,t.u:; 

POSTAJA. Mozirska PETA POSTAJA. Grohautpod R,: 
Golleh. je pO'-lllla zelo G11llllco drultvo Rocica ob Sovlnjl 
koca na 
do,topn:i, provzapr.av dovozn:1 po 
1.11\fu,J CC'<IC, ki omogoca thoc­duha.je zocnkr:11 Je brez p:1rkiriic:1 

In uto domaca, d:1 \l lahko takih le 
telimo. Klikuo dolgo le? 

DOMA lmlll potem ca., . .zm­
mclrdcl vzpon 1udl molorlz.ir:lnim 

objev.• p0 1k'apu obt,.,a iborl d,ullv1 z dne 21. febru1rj1 1982 
go,tom. Toko .se ob v'Cj molorb.ocil 

razpis !Udi Qm sebi (pci , prav le!kim 
2. o&lrOfM 1r.-1euj1VMfl n1tataj1 u prodalo 1tar„1 t1.tllske91 nahrbtnikom) ulil malo prcm:ik· 
njen. No poU h koci lzvd. da po 

llianje. Planm.J koCI 'nll Gollch in 
no Smrekovcu 111A uu·.adl CC(tc ­
stoli gostilni slabše sorte: z.o planin· 
. .. ":.:1 ..c!1:r1.vrn
pl:inlnl ,1r.1.ijo votkovi: 11 le ut. ni en, ki sl.11 rnu noj prej namenjeni. sb 

k nom . Cc hotlijo rcau., lzgubllJ veu
p.:;.11u11. 201 meri 124 m2 In parctl• It. 196/2 golovo, all ,tr.t.ljo uto. da bi .ilo tukcl (Nemci Nizozemci. ZoJNb· 
-;:!,,:'' ,!.0 .\:f.11;:..!01.::·,:! ..:ir.ko drullvo R1tlc. ob r.idnvednlh plunlnccv vec. ali 11110. canlu., ,). mo rti blU tu rL„ lepo. (AII 
S,.,lnJI. N•'p1,c.efl IL 199/2 110JI le nedogr¦Jtna ,,11,ojnlc1" prale, du bi bilo bojecih m11nJ. Q.Jtrbnil: bi komu od nu., pride n:i ml.I. d11 bi se 1id1na , 1treho tnok.nlco 1,80 • 5,10 m, ki I• tudi predmet ti raje po,1rcgcl " tlm mocucjlim, lcl 1tprchuj11t npr. v okoUco Zll1trc· 


· Mozirskih 650 let 

r 

Mladi p. odhodom 1• labor za obrambno vzgojo 


Obrambna vzgoja mladih 
SkbJno s prcdp1,L ki vtlcnjo obvcino obnmbno v4ojo z:a ll\le ml.inoe m rnt1djnkc. k1 po omovni .Ji ost:1ncjo doma na kmetiji. :11.i . 
. upo)Ujo. so iz ll!bt' obcine kren1­U v t:1borišce nlkl St Vidom r:rnutjr in dcklclo -.kupaj z vclrnj.hni vrsutni.:J. 
Ko r.o . zbrali v Velenju pred Rdeco dvoran() r.o jih pozdravili f?red..,lavnild uprovnm org:.inov za ,ud..uo obrnmbo 1,m obcini Velenje 
..,,.,:Ni.. .tr!.ir:.c;i•1,!..'. 
kjer lraja pouk o voja..1h in drugih vc.šcm:1h 25 dnui. 
OIJL<ikah ,mo jih. s.lccr v hudem ddiu, vendar p:i l.a njihovtg:i dob· rcg:i. tnpolo!en1:1 ni mo11I. Vc...chh 
*r:z: .:ccrilr
pron1ctruh tnaklh. i nckoLikuo za· 


Kmetijska pospeševalna služba 
Pri r.idrugj deluje mocna .Jr.upln;s ,1rokov"4akov. kl )o vodi lv-.1n Acman. <lipi. velerm3f. Z:1.1ma.o n:as je. kJj V'(C _dcl:1J0 in kak>. liO njlllo\11! ugolOVlh'C o .st:inju 0oi."C. 
k.n1c1ij,tv:i. 
Gre Ioni za kmetijsko pospc_Jc.. v-Jlno llcj:ivnosl. ki 7..:ljem:1 sclcke90. 
.r..01.r.ijt;..Tc.t..Jnj. rt:.. 
ki nbo 1:1jele v kontroli proizvod· nosU. Sem sp:xla še iJdcp:mjc )>o­,odb o proizvodnem \Odclov:i.nju. \krb za razvoj turisticnih kmetij. 

...:.{:c '{:J.!.:.j. . 
v.inje) m ic Jzobr.d.cv:i.ln:i. dtj:r•nosL 
K:u veliko je nalog s kalcrun.i 1e ubad:1 to .romno itcvilo st,okov­njakov. Cc pom.1.du110 ob tem še R3 

Zveze kulturnih pro(csor Anuton 
društva llO pri7.Adcvn11, seveda lmajp ponekod iz.redno težke delovne raz• 
..-11....,{lj.J;.J..l ..:a....: 
ZAnimivo Je. da JC v dol.ml kmr 11 pevskih z.borov. seveda jih lmaJuo nekateri kf:11 vec. Pri dram<l,.lh .u• pin:1h smo nck-olJco bo. .romnl. deluje .JD1 1c 6. Cc bi naštcU le 

....fJ..:ui.'fi/0..:;.c:. 
i
l gr,d. Mozirje. 4ubno In Luce. :uodnc plete goho v Lucah 19 mihclu. 
ZKO povcz.c društv:a v obcini. vendar lffl.J tudi nck:r.tcrc dcfavno.ti. 

k:1 jih prlr'-:ta u celotno obmocje. Scmjc N.httI revijo pcN.ih zborov, kullurnl teden, revija mlodinJk1h zborov 1n .up:sj t ZSMS še no,b bc."Cd:1. Res Je. d.1 ZKO nlma k3Cl· rov'lko stvarf rek.ne. s.1J Je ob t»:"· Jncm ob.gu drj:ivnosu hr nemo• goce prtc:ikovoll. d111 bo nekdo v 
:1%m"ar:;1«I. u.:fn 1;...e..: 
potrcb:1m. 

:Ulo Je razvi1:1 knji!mcauk:a de• lavnosL To oprnfjo Jz m2tlcne \:nJltnlce v Mowju. zposojcvalnloe pl 10 „ Nualjah. El.:rqu, na .ub· ncrrL v SoltavL Gornjem Jndu in Novi Slini. To omogoca bralcem ttpnle po dobrih knjislh najY't'c· kr.al k:ar • domacem k.u. Knji!n}­ca pritcfa poltg puiubljcnih 11ctanj z najmbjJlml le Utcrune vetcrc v Nou,j•h In Motl.u. 
mmc v dolino In še ceneje bi bllo. Scvcd:;a po m nclrnlerc dvorane po· trcbne prenove! 
R3r.slavnn dcjovno,1 je z golerijo v MoziJju veliko pndobtl.t. ':lctr ,i .c.t..ru. le pnzadev;io v Nu:tl)ith 
z kakovo.lruml go,tov:1.nj1 ustrc­
t.e 2KO takuo mladim, kol )l:1rq.1m. Za mlade najvcckur:il z:ugr.i Mladl.Jl• 
o lJbd:ugf.:..4.f:bi...!::.i. :.. 
Glasben'> mladino Slo,·enije. K.ino-
:.a;..! .:i..3k.b....f'... 
:t:i.hlevni n:il. ko'-Le ,motne te· f.:lV1: imajo. q je kino drng te z:indl n:1femnme filmov. _p:i 1ud1 ur:1d1 o9'rboV:JnJ:i dvoran in :ip:,ratur. 
Ko je profe'-Or Venek govoril o pttnov;ih dvoran je omenil. .abc rumerc na Recici, 4ubnem. v Boc­"' in Kokarj:ih. Na (])loh 'i.retldev 
[.....ul:.m;:j..a: kf::;,.oo.! 
prenovo. Pro•weutn:i druš1,•a deluJcjo 1uJ1 n:1 šolah. kar je zelo važno. gj 
nvOO
.::o .a ;j.i1,.lj.J.......:. 
u,01;:ivlj:1 ..c. d:i b1 morah ob v'<:il.. i pnli(I ponud111na(tOpc 1ton1t1c1m drul1vom. t3lco b1 vzbud1U vec unl· mo.1l.i111 med prcbivo.Jci 1. delo v kullurl. Re'< pa je. da ,;o kodrov.J.c rumcrc zelo sl:11bc. Qj mocno pn· rnanjkujc JudL ki bi vodili rune kulturne dtj:ivno'-li v krajih. Tu ,1 ZKO '-lccr prlz:1dcv:1. d:1 bi prldolnla 
mlade za rQ.Znc tecaje in izobr:if.c• 
vanje • trj .meri. bi pa je premalo 
z.anlm11nj:1. 

A.V. 


Od doma prek planin 

DOMA ve,_; ne(trpcn cakašu.da vc..ht ob litrih vin:i m ob luJmo-
1',oncno pndc cas poc1tnle;1.'.aforn:a nio. NJroc1. C3J m vprnšaš. ce 
tmju pnpnvlj:ll prlijago 111 nck:1r imajo kaj loplc&a za pod zob. CaJ je. 
dnevno potepanje po S:1vmj.J.ih prav90. JC'<U pa nic. A zelo t:JJo,;tno 
Alpah. Morje Je poceni m tudi tuj-je gled:aU, k:iko ho,ijo kr;1nj.Jce klo­
ccv ni vcli::o. to je ,e.._ 1oda ZlldllJC b:1-.c no nuzo vc(Ch:lkom. k1 -.o pnšlJ 
i!:1sc pnporoc:i.juo akUvne poc1tmcc n:a Smrekuovec v op:ink1h -z 11vlo• -in kje bi l.ihko bile prdivcute bolj mobilJ.. Kruh tn .IJmo poliraš bolJ »:livno kol v planmo.h! na velikuo. Selc ..CdJJ ra1.umd. zakaj 
PRVA POSTAJA je avlobu.n:i na '<1'3 dv:a N1zotcme:1 na Loki pod 
ncdeijo ZJUtraj v Mozirju. Ob pol Raduho po;c<11a kilo In pol kruha -
osmih ,;c pnpche. z avtobu50m 1z m menda še m,1.1 bila "ta! Ce kda, 
GornjC)::I Grada. n:lnll"0Jen v Logar· kakšen lurt.I ... IUCaJllO umre od gla• 
iJ.o dolino. Zu to pr.o ne ve noben du. ga bodo totovo obdolt1h \OV· vozn.1 n.'tl In tudi nJ Izletnikovih ražnc dcj:ivno..,li prol1 nailm tuml1­
inro1m:iuc1J:ih v Cciju ne. Drugace p:1 cnim prizadevanjem. (V.1 naJ ,1 lo• je 1. av1obu.om ob 8,0S v LogarJco n:j že z:i mejo ali p:1 v,;aj v dolm1 
dolino. (ajjc odhod na voznem redu kupijo kmh 111 pnbo.šk.e. kaj11 v 
napi\!ln. toda :ivtolJu. ne vozi že eno phinmah je 7. njimi lombola -'<O alJ 
leto. kol pove lzlclnikov ,prevod· paj1h ni.) 

nik .. .In r:ivno Z3llnj1c ,mo bih v CETRTA POSTAJA m1 Loki pOli 
Qjtcnph zar3<1I leg:i.". pr:1vi Raduho je V\C kaj durugega. pa ne k: sprcvodnil..'ko popravlja n:ipako na zar.ad1 zakurjene peci. Ce,tc ni (n_a voznem tcdu •• .Nihce \C ne znug:i." 

-.rcco!). tod:1 oll rc.., \tuno to vplivo. 
(Dobro. tu " ,premcmbo n:1crt3 le na dom:icno'"l In prij117.no.1 obeh nekako irc: leijc P '"prcmlnj:ijo o-trbnikov? Ce.lo pravz.iprJv na­utrujeni planine, kakšno ncdc.o redijo ur.Idi l:t!Jei:1 o'ikrbovanja. u ZVt'Cer v Lo.ar.kt dolini. ko eakajo petem se \J)rcmeni v avtocesto do na najavlJenJ avlobu\.. ki ,ploh ne M>botnega Jn nl-dclj.J..ega z:1ubavašc:i, 

Cim h1lrcje lorcj breg pod v hlcrcm '° planinci manj zJ.fclenl. 
DRUGA 
Knjiga, ki jo bomo brali 

Zelo m:110 im:1mo zapisov 11. R3ŠC kqjig.i in tudi l.'° nebini je z.eJo dolme. J?O.bno pa ne t:i.kih. ki bJ pcstr.t.. V uvod JC med dru.m n:1· b1h zanimivi tudj za obi.ov:ilcc fi:sal profc.sor Orel ..... V pricujuoca 
n:a..ih krajev. Pred !cU je TunsLJcn:i zveza GornJc.vinhke doLine izdala ...:p.:.o"j:1\:.. h,.: 
Jic mcruh virih. od zgodov1115k.c resni. 
..f·kkJ 1.a.p.šc...j...Ftr;. 

rivo r0u.....:.· .. se m.11. c:i: :.r.v kSo.C..a.1....... }. T!. preverili. dognou In dopolnili K.3r 
rhtlCno društvo Solcav. tiskalo U'(., pa je znpi.no je ugolovo . ka.rna Tone Tomiic v n::ik.ladi 1500 lvizvoduov. Lcktor-.k:o delo je opravil :.bc. v:t.....e..S.i profc.r Tine Orel. Va.Jcnt Vider je bvc In njene okolice :ili Solc:Jv­
.. 
n:a.,lovil svoje delo z:ipW::i o Solcavi sktJ:l.. kakor pravi o nck:i.teri .u

.Jnl..u.nu°...o...uk;!Jf. Knjbto 1:11\ko R3.r0cile pri Turisti• Mnntn je pov,cm nez.n:mih \Lile v tncm društvu Sol.va. 
Drobne zanimivosti 

ne le i r.klcn.Jco. 5,0j z 11jo pa. ni bu)? DII 5C ne 1tploi!11 jok.11111 DrJtll 
'::te.. citn1 n1 tem Juntm n1tab_Ju 11 znlb H tno tr11lno In ,n1b v konkr,tnem 'lnedtU 757.0n ,34 din. 
Jnnl Nt1t,C bo v 1oboto 2, oktobra 1992 ob 8, uri 1Ju1,ej v ,-Hflk•'" domu' v Retlcl ob lnlnll. 
!.,n.':.';'M., S%'1Cicn:r:.::.1 1;,A';;'3i:1:f:!..,fe...11,. 
tun <vofo, oba pa torodl de.tja od· eno-rckrenciikl a:111.r Golic nod 
s:vt1uJc111 pol na SmrtkC?vtc. A ull Moz.bjem, ne da cisto nic nuuclll"' 
,o, d1 no le uradi ,labtp vremena: Ali Je trebi rt:S n11 VJDk n,eln unicit! klklcn jur bi. bll koc'.!I kar dotr06 br je v ucz.J • turlunom, .:./!.t;1., ..,r.:t:.:: .. .,:.,t7;!':;'..,l.lt 
Pl1t:ilnl PDFII bodo dofotenl • 1kupno pogo<l>o In dogovorltnl na It. ,aune 
t•:u"!".!:,,,., p1 do dnen nateeaJ• ,1 lahko lntu ... nll ot11dtfo 
nepnmltnln• vuk dan. Podrobj!' fnform,cQ1 „ lahko lnte,--:nd TRETJA POSTAJA Je -, koti n, dobro? Dodc] n,m Jo to lop0, kar dob,o p,I z„1, Fr1ncu Aetiu ob -,Jnjl 74. 
1 Sm.rd(oveu. Tudi ,cm 1or "' Jo vzorno UJpC\111.lo, AU le dolgo eo..'llll? 

'.p,1,,.1110 klr '11<k"/ dMtln ro-1'111llR wurss 
# -t„ !lf Jt 

•.• .. 

!Am NOVICE 7 

Pogovor z mlinarjem 
Seveda mi je f.cn:ri p om..1.l.11 
' 
kola:or je bilo mocc. 
l


Mladinci so se prebudili 
Rad.....B..rsc.C: d....ga.V
d:=t:t2:.r::.:o:1;.in:. 

V5:1k se Je zab.tv:tl in delat z.:i.-.c, orpnizinni \>a nismo bili, zato smo ost.ali 
e 1.e 

ncoL bo..:!... ...Cili Tn....f:a.:. 2;.! :.o°:o.r 
rpruu.. ml.adinc, ki naj zajame mladince iz Radegunde in Dre1.1j. T:iko smo dobili org:infzacrjo. ki ,mojo poimenov:tli .,Trnav:i" pod Gollmi. 
Rc.-. J(.'. da zacnkral k nlm::i:mo wojcc:a pro,tora. kjer bi se scs.taja.li Za kibju ..nf'= m.[t,t k':,'b.:oi;..f.aj/.!!tf:k..!.1;..':t';m5::2:d.'; 

,mo dokaz.ali. ko jmo takoj po ustanovitvi 'e lepo uspelo. z na.foni -viJnl obisko/
• . . 
da g.1 bom!>. tudi lzpclplL 

zdru1cnimi mocmi zmogli! 011 p:t mistimo resno. 
Z:r-.bv!U )l,mo si 
-

pripr.iviU „Ruj::i:r;.c z:t st:sro in ml.ado''. To n:im 
nacrl dela in up.1.mo. 

tako naJU.i. 
Gornjegrajski planinci gradijo zavzeto depandanso ob koci na raznov:mj ob obcin.cm prazniku so odprli 
f

-
Oiivljena kmetija in 


obcinska nagrada 
nemogocih pr<»lorih. V casu nove. lepe pro..tore. ki n:ij b v bodoce nudili delavcem dobre delovne r.u.mere. hkrati pa omogocili popravila boij z.:ahtcvnih strojev. ki Jih 
gozdarstvo u..bija. T.mbolj, ker pc tud. .ui t.a z.cmeijska dela na .sinih radb1šc1h. V dolini so 1;,ozd:11)1 zgr.ad1b d.. kakih 500 km cest to 
g..l:r.t "!c:.!n:.lli .00 .r.'1e d:.: scv.a 
is

pa .1i':rl .•ef:v..
gradnjo novih prostorov ob cest, proti ReciCL S11ojna postilja goz.dncg:a 
tdravih leti 

OS Luce 
Visoko nad PodYolovijekom lcfi velikeim razuimevanju vseh kmetia Planica, ki je vec desetletij 
ikgospodarstva je na.Ju!ba, ki je z.:ihtcYab okoU 70 mio din .ucdstcv. Celotna povriina z.na.ia 8.000 m2. tlonsna površina s:un.ih 1g:tdb pa J.OSO m2. 
.!jaj:n..l;av:.fe.!..:..,,:J:1j 

Cr:>dbena delaje opravil Vegrad. TOZD Gradbeništvo na Ljubnem. 
samev:tlL Poslopja je nacel z.ob.a 
casa in vse je kazalo, da bo še en::i: f.e im::i:la, p3 tudi tu so iz.datno 
0basruševin:t v našem hriboYj u vec. Pa pomagali. Skratka. Mllnllrja . zave• tovo.:;kic,.1c. .. .t N... 1.;;;:,rt":l.!... !t!!:t,:lh..\W, 

sta 5C odlocili ukonca ·Mlinarja, da dala_ da v lej lcil::i n:1logi ni!l:t 
gozdina tnehanil!ci;a 30. gradbena mehanlucja 1.S. osulih tn.n5Portnih 
odmiranju kmetic naredita konec. s::i:ma! To pa jima daje moc m Sklenila sta posestvo oživeti. uto st::i: kar krepkio prijela U1 delo in ,:pet je !Jyijenjc v tem prek=pcm delu 
S planinci našega obmocja uto dobro sodelujemo. Trudimo se. da bi se 
o njihovi dcjtvnostJ kllr se d:i sczn;anila j:ivnosL Se vedno pa je premalo 
dopisnic.ov ix krogov wnfh plllnJnc::cv. Moz.irs.k:o društvo je poslalo tajniku Plinlrukc zvcu Sloven9c Jofetu DobMCu Savinj.dc.c novice. Ta pa je poslal 
• Ko mo zakoncema voz.II 120, motornih f.ag 1.600 in vorlla notn.njep prometa 40. 
zaup::i:njc v bodocnosL Ob obcinski nagradi 

Sedanji prostori bodo omogocili z.aposUtcv vetjqa itcvila mehanikov. 1.1.ko racun&JO. da bJjih v bodoce imeli 27. p0veca.1 C se bo ludi dohodek. Z lojnc post.1je smo pridobili pomem n objekt, ki bo slu.lll 
se poscbtj zaml.Utn ­

koncno še izjava go.odinje. tudi na to so mislili ... Teh nekaj besed 1.:'....e..pove veliko. pove. da .d.1 prepricana 
Mlinar 

sporocili, da sla prejela obcinsko kako lirš:t .dr;:upno1t pojmuje njuno kol vhoko družbeno odlocitev, da vneseta f.ivljenje na 

Po poteh partizanske sanitete 
m.;: C..m g!j!"r: .!".::bn..cc! Nisem vedel, da ima obcina M01bjc tako simpa&'lo glasilo.101.11:un Novi tednik U1 Naš cas (l.j. celjski 
nagrado priznanje u njuno .melo odlocitev. Planico! Tudi njun narašcaj ngajata 
sta bila najprg kar nekam zbegana. v ijubczni do zemlje. do teh prelepih 
In vclenj$k.1 casopb), motlnkqa p:i imam prvic v rokah... \ , presenecena. Kmalu je prvi nav::tl kr:ijev. Ni bilo lahko tudi ne olro· 
Plunjc o planinskih 'Cl.ih Je v,:Wtpomena. Kljuib tcmt d\ jel cg_,i nrjcvemosti rrunil in bc.itcda jekom. ki morajo dalec v šolo. ki 
pbninstvo v Gornji S:nitg*1 dolhtl uto razvito. pa mu pr!,mcrna planinska pt.• lahko le pomnoli vrste clanstva In poveca ugled." .i
stekla. Nacrti za .,, naprej so jasni bredejo v zimskem casu do kolen in trebi je zagotov,tJ tivali u . vdj1 sneg. .. .. . .... _ 
f.tvJnorcjo, ki je tod etlina pot k Ko smo jima cestitali k nagradi 
uspehu. Zavedata se, da bi sprico su oba hkr.11i ugotovila ,vo;e vese• §c n:td to pozomo.ljo. kiju obvcz.u• 

Strelci v Logarski dolini 
V drup polovfcJ 1v1wta so imcb v LogariJd dol.inl t.r.11:UclonaJno strelsko 
ln trctl.t SolC.1.t'L Mod 
Ob$Clnih povrlin kaz.a.lo imeti tudi drobnlco, nekaj gl:tY i;ovcjc f.ivinc je je. da bost::i: storila vse kar sta 
f.c v hlevu. vendar bo najprej treba obijubila -kmetija bo spel tivcla. 
1"rn JC bila st: uplna M0lhf1t.. drup GomJJ 
vecji credi u,otovitl f.iv.cnjske bo dajoJ:t hrano! Na Planici bodo 

• :o. 
po1oje. urediti hleve.. Postopno kmetje.. ki so tam zaradi ljubezni do 
bosta zmoa/11. .ved• ob te dojlrj domace J!'l.ldcl 
&.klaunl drulbctrl pomoci in 
•l',:ltin. 
A-V­
.. .. , . ·'. 

Pungartnik 
. . /" 



Delavci Savinje· med seboj 
Pohod rezervnih' starešin 
Na z:tdnjem z.boru delavcev n1'c trgov.e org:miuc.ije Savi.Jja so najprej 

sprejcm:1IJ raz.ne samoupravne spor.iz.ume.. Nck:.Uerc izmed ,jih niso smatrali 1 ,i za primerne. da bi jih potrdili. ker niq) z.agol:lvjali intucsov kolektiva. Med 
. " 
· bke sodi sporazum o združevanju srod.tev za naJolbe v obdobju 1981-85 v SOZD Meu. Menili so. da jim njihove gmotne obveznosti -onemogocajo .. , prevzcm::i:ll le dodatna brcmen:L Delavci so .a.z.ali dovolj samoupraYne uvesti. ko so sklcruU. d::i:. se 

ca z izplacili osebnih dohodkov po ucinku za prvo polletje do oktobn., 
..· 

rai::tk
o se bodo predvidoma likvi:lnostne rumere v kolcktivu5t..vg.ODNIK 
.&'2Mult&.'cic o
psri


Tekmovanje lovcev 
Tudi lovci !.O se vkijuciU v pr:tz.novanje obcinskega prllnika. Prizadevni clani LD Dret!>. N:tzarjc so tako tudi letos pripravili strelsko tekmovanje lov5kih drutin Z3. prehodni pok::i:1 obcine Mourje in u pokal LD Dreta. Tekmovali 
ldtmonnje. 
so na druiinskem strelišcu Zgornje Pobre.e v stff.ljlJ1u n.a 

Zakonca Mlinar na Planici glinaste golobe, na brco .nj:ika in bc!ecq::t meljllSC:L Lovci iz. Mozirja so os.vojili erchodni pokal obcine. ker pa so bili že v tretje prvi. .o dobili pokal v tr3.Jno l:HL Druio in trcije me.sto je pripadlo lovcem drutinc Dreta. cetrt:t paf bila .uplna z Recice ob SavinjL 
prel.::,:op.ms...cl>f:.oz.2.r i!.L3 .. •.:z.1 SP. .m 
.e.I ope111llvi zveze. 

Obnova Vrbovca 
U s"i:od.ut.; c.:=.
prvi Franc P'utir iz Mozirja. drug) Stanc Fllcic iz J°
auri, trcijl pa je bil Dubn Urankar iz Bnslovc. 
Priredite. Je v celoti dobro uspela. Tudi med drubbnim srecarjem ni 

bvLn0.ult...v.tr-J:o.t•.:. n..:1.. r...,..cav::..G.aj..:Ji..;..nj.tj.::·u.:1.JtreQfh mest odpade. 
v 
i-. 
o
.;;zo.J°na 
du. Nad 

...n.::!.:rnazarski uucinl. Med J3.JT10 obnovo smo zvedeli. da vodi VIII :tlrokovna dela oclj. uvod za spomctuško Ya.utvo. medtem ko gmotno skrbi z..a 
nea1u temu paje prl1pevalo JYoJ deld le Izredno lepo vreme.. 
11, P. 
vhodom so odkrilJ gtb pre,cne.a. uj je šlo v bistvu u poca..titev obcin.,kcg::i: pr.wtik!l! Pa tudi sicer ofov in bodo ugotovi• bi lahko lovci v dolini pokazali vecjo pripravljenost do .sodelovanja, ko gre 
l.il.vend:i..r za streb.ko usposobljenost clanstva. F. F.RE 
u
ai
Predvidevajo. da bodo :tld:trska dela v kr.tlkem ulcljucena. T:iko bo z.dciten ludl srcdnjevc.Q.:i zid. 

OBVESTILO 
V pisarni Krajevne skupnosti Mozirje je razgrnjen 
Ccpnv je padla obnon v cas 

pove.aJ d.tor Jote Urank želijo odkrJIJ in ohranili \)Osebnosti 


Gasilci v Šmihelu 
osnutek zazidalnega nacrta „Mozirje -jug". 

zgradbe, k.J bo LII.ko z.anim,v kulturni splošne JtcdnjeiJC hvalevredno priza• 
om ik 0ndevanjc gozdnega gospod:irstva z.a 
Ogled nacrta je možen vsak ponedeljek, sredo in .:i1.1?. 11 .3,,.iru. .i':i.... ohranitev velike n.tzarske uinlmiv. Da {c to prJz.adcvanje velikeg.t pome· sli Mimogrede, pred leli bi v. to cetrtek od 8. do 12. ure, in sicer vkljucno do 5. 

na ta k'3J In dollno ni lreba po,;cbcj la!je šlo. lažje bi našli kmalu po oktobra 1982. 
poudarlU. Grad Vrbiovec lm.i bog:ito vojni ued:tlva za reševanje kulturne • zgodovino. ki Jo le premalo pozna• dedišcine. 

PRAVNA POMOC V MOZIRJU 
Odvetnik Vekoslav Tanko iz Titovega Velenja opravlja odvetniške storitve vsak delovni petek od 

Kumrovc1nl In Itelil mozlr.dcl ,.,11c1. 
.16. do 18. ure v prostorih sodnika za prekrške SO Mozirje. 

Krcitve gozdov 

NAJDENI SO BILI NASLEDNJI PRl:DMETI 
1. 
Motorno kolo znamke Tomos -Colibri 

2. 
Fotoaparat znamke Smena 



-· 
3. Bluza od jensa 
Nojdeni predmeti '° 1hran1eni pri Skuplclnl obcine Mozlrte. Oddelek zo obco upravo. 
Lastnike vabimo, da lznubljene p radmtta c:tv;nC!Jo v roku treh moiecev od dneva obJove tega ruzglasa n• razglasnih deskah krufcvnlh uradov. to v tem roku lastnik ne bo dvignil lrgubQenega predmeta, bdlo--ta v korist obcine. 

,Med obnovo Vrhoven 10 odkrili lep grb In slori nopi, nod ,hodom 
pt.lrij'
l""rfln, 



zategli in prelivajoci se glasovi sko" udarili po WcrkSchut1.ih v dolino, Toneta -,,Škrjanca" želodcev in cre,-csja. Zu dobro Hudi J3111i, s1 nabrali oro1Ja, 
Druga grupa odredov se je v tistem casu Qunij 1942.1.) pri• 

pa sem takral z.dnjikrJt vidci. prebavo se nam ni bilo bati, (26 pušk, 1111lirolje, in veliko Avgust:i m.ca je bil ranjen v ker s:tnuh, še munic.c) ter drugih dobrot in bližini Št. Jurja ob Taboru, na pravlJ::rila na prehod preko S:wc na Štajersko. Šli smo j1 naproti takoj po akciji v Nazarj,h. Iz poleg so nus 
Nemci poskrbeli ,anjo. Od Špi­Dobrovelj smo kren.i pod Me­talica dalje smo padali it :tase­
koncno še pošteno zakurili v Crnem Vrhu, Udan, ujet in rudniku. Ob tej priliki se je 

ustreljen v Mariboru. 

mocno opekel, tov.i· Nesti, Mornvška dolina je veljala v 
polncje narodni heroj. Zopet nino planino mimo .. Marinec in de v zasedo. Izdal nas je bivši ood Motnikom proti Špitalicu, nemški policist (Slovcnec), ki od tam pa na Šipek. preko tro­nam je dezertiral na pohodu i7. 

poletju 1942. l. za panizane smo bili zadovoljni in „boga­kraj oddiha, pribežališce prcga­
ti", bogati 1ako, da smo s ko­kolikortoliko rdnu 
-

Sv. Gore. V zadnjo zasedo smo 
njonil1 s 

cijo peljali „plen" po Reciški preskrbo. Za to se Imamu za. dolini in „knopom" pušcali ob 
janske ceste v Barje, kjer smo v temni, dctcvni noci pocivnli nekaj ur, od tam P" krcnili proti Sv. Gori, kjer smo se padli že proti jutru nad Marin­co, kjer je padel naš tovariš, doma iz Prihovei. Ta zaseda je hvaliti spretnemu manevriranju cesti cele bale bloga iz rudni­na.še cete ot. kasnejšega bata• SJX>padli z Wcm11ni in se umi­


škeg1 magacina. Mislim, da je ljona v triko\u: Limbarska Go­
k:ili proti moravški dolini. 

bil 10 jutro marsikateri rudar, ra -Slivna (Štancc Laze) ­
Utruj11joci pohodi v koloni 

ki je šel na delo prijetno prese­Sv. Gora. Kadar so bili Nemci 
noc za nocjo, s praznimi že­

necen. n. pr. na Sv. Gori, smo mi si­
lodci, brez spanja, det, ,ascde, borbe, ,,hitri„ umiki -vse to 

Tisti dan smo po uspešni gurno vedrili na Limbarski Go­
akciji pocivali sredi Gozdika ri ali Slivni, kadar pa so ,),aj­
nam je crpalo moci in voljo. 
ponoci pa smo premaknili do kali" po Slivni ali Limborski Poleg tega pa še brezuspešni 

blitinc Lok pri .t. Jurju. Tu Gori, smo se zadnji cas umak• 
pohod, ker se 11. grupa odre­smo se naslednji dan pregrupi­nili na Sv. Goro. 
dov ni mogla prebiti cez Savo. 
rali. Z bratom Ivanom -,,lov• Sele po nekaj dneh smo si 

ccm1 ', sva odšla v Moravško (Nadaljevanje prihodnjic) 
opomogli z akcijo na trgovino v Pecah v Moravški dolini. To­da kaj, ko želodec nacnkr•t ni vec prenesel tolike obreme­nitve vsemogocih dobrot! Ko smo se vracali iz akcije, se je 
Veterinarska dežurstva 
uprl in izpraznil. Zopet sem bil 

la6en. N• štance wih smo Ivan Remic-Lovec, eden pr ih 20.i9. do 26. 9. Zagožen Drago, dipl. vcl. Ljubno, tel. naslednji dan, po dolgem casu clanov odpomiškeg• gibanj• v 840-094 
prvikrat toplo jedli. Nazarj:ih. Padel novembra 1942 27. 9. do 3. 10. Kralj Ciril, dipl. vel. Ljubno, tel. 840-1i12 v Moravcah. 4. 10. do 10. 10. Mog. Resnik Tone, dipl. vel. Mozirje, tel. 
To je bila pojedina bogov!!! pospešila, da smo hitreje, kot 831-978 V kmecki hiši v gaju je b.o zelo živahno. Turuticno društvo je 
11. 10. do 17. 10. Lešnik Marjan, dipl. vet. Mozlije, tel. 
Spominjam se še na pol pece• oblcajno prišli na .vrh Dobro­831-017ipripravilo narodopisno rai.stavo, uredil pa jo je Franjo Steiner. nega kruha brez kvasa, mocni­velj v bližini St. Jošta. 1',di na ObiskoV3lci so bi.li navdtdeni nad predicami in citrJŠCm iz Luc. 
ka z marmelado in sladkorjem, Dobrovljah smo pol po kraj­18.i10. do 24. 10. Zogoten Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 
840-094 Tudi domoce pogostitve so bili obiskovalci deležni. 
obare in še kup drugih dobrot. šem pocitku kar nadaljevali, Direktor 
To pot je imel intendant posebno, ker se nam ni bilo .,Zwcicr" obilo dela, ne pa ta• treba „muditi'' s prelunno. Za Mog. Tone Resnik ko kot prejšnji dan, ko si je naše zaloge hrane, ki smo si jih Kino Mozirje v oktobru belil glavo, kako narediti iz naredili po akciji v Nv..nrjih, so 1 /4 kg kruha in dobre žlice namrec med našo odsotnostjo Nove knjige v ·knjižnici 2. 3. X. SERlr-V VSEMIRU -19. X. PASKVALINO LEPO­
masti 11scndvice" za približno e<)skrbeli re Nemci. V bliflni it.1.lijans)d rilm TEC -ilal.Jjaruk1 fiJm -komedija 30 ljudi in zadovoljili 30 porov C rete srno prespali ostanek l. LEPOSLOVJE: l:jubezens.kc vcn!J:cm, Ravnik: Lepa "' zemlja S. X. MOJSTRI. MOJSTRI -2 l. X. MASCEV ANJE C LOVE• 
q;:odbc iz Tisoc ln ene noci, Slovenska, Colakov1.: Pripoved o jugoslovanski mm KA PAJKA -amcri.\ki film -f.ant.a• 
oci, ki so ga prebadale, ko je dneva in nadaljevali s poho­Passuth: Tcodorik Veliki, K1nt: Ne• .ckV7. X. PEPELKA -WaJt Disney sticni opravljol nehvaležno delo. To­dom preko Lok pri št. J urju mir v malem mestu, Burk: Vzemi ...:a.ct(o::ci.!...I. ff .!: -risanka 23. 24. X-DCSETKA -ameri· 
da ta vecer smo dobro hodili ob Taboru, Mrzlice na vsaj 'ljubcien, Blod: Svctovljcnj, ko9. 10. X. ZANDAR IZ SAINT D.i film -crotJcna komedija nazaj proti Dobrovljam. 11Vc• Gozdnik in nad Hudo Jamo Stnli!ar: Skrivac. Percic: Pot v si.I.. m'.':imSKA LITERATU--TROPEZiA -frune®o film 26. X. MAKVIKAR -angfdki nest·:a.lnost. 2.cbrc: Akomfu Anoci. RA: Dogodivšcine mr:1.vljincka 12. X. RO2A -anicrHki fiJm fiJm -knmmalk'a 
u." jt bila neprekin}cna, ker si (Šmohor). Tu je bU lep dan 14. X. CLOVEK -PAJEK ­
Ferdin1111da, Zlobec: Pe..1mJ ljubez.ni, 
lahko z nosom sledil svojega pocitka! ZaklnU smo vola in II. STROKOVNA Li'fERATU· Cobclica Majo gre nn polcp, Ccbcll­amerl.iki mm -:tvanturfstlenJ -a...11lt....UAA 
pred/1odnika, tUfno pa so trgal/ ovco -zvecer pa P" 11volov• RA: Sladkovodno ribištvo na Slo-ca Maja rcšJ. svoj dom. 16. 17. X. LEDE.NI PEKEL -30. 31. X.. LOGANOV POReG"" 
ameriški film -avantumtlcni. -amcroki film -fa.ntastJcnl 

Kino Ljubno v oktobru 
2. -3. X. CARSlVO STRASTI 16.i-17. X-DORO POD­
Janez Brložnik (1 7. 18. stoletje) ;uA.fon.i film, zn.stvcno f:tnb-
ZEMLJA -amerU:ld film 

19. X. ORLOVO KRILO -Protireformacija je z izgo­Marka Gerbca (1i658-1718),ki Ljubljani leta 1701. V njej so Kljub bivanju v tujini ni 5. X. CARSlVO MRA VELI -
ameriški mm, z.nanstvcno fanta• angleški film, vestem 

nom zadnjih protestantov iz na• je opravljal zdravniško prakso v bili poleg Brložnika še štirjei' pozabil na rojstni kraj, saj je iz sUcrti 23. X. LOCENKA -amerilki šilt k.rajev (v letih 1628-30) yubljani. Še posebej se je odli­·zdravniki. Tu je nosil latinski okolisf) rojstnega kraj• vzel celo 9. X. MADAM KLOP -fm1 mm 
· 

povzrocila, da smo izgubili sko• koval po tem, da je znal dobro vzdevek Foecundus, tj. Plodovi­svoj viteški naslov, seveda v cosk.intm 26. X-SLATKE MALE raj vse izobražence. Tako je drutiti prakso in teorijo. Ger­ti. polotinjeni obliki. Tudi podpi­12. X. ZANDARM PROTI ENGLESKlNJE -francoski film 
MARSOVCEM -fr:anco.Jd film. z.a. 30. -31. X-BRILJANTINA -prišlo tudi do velikega nazado­bec je bil zaradi izsledkov v Prvi dve Brložnikovi objavi soval se je kot lokalpatriol, v 
bavni ameriiki film, gl.a.sbcni 

vanja zdravstva. Kontrola za stroki pomemben tudi v evrop-­segata v leto 1697 in sta prav naslovu knjižice o dvojckih re­študente je bila sprva 2elo hu­skcm okviru in je eden naj­tako kot naslednji dve iz let cimo kot ,,Joannes Baptista da: nihce ni smel drugam kot znamenitejših slovenskih 1699 in 1700 obrobnega pome­Wcrloschnig de Pcrnberg Styro na visoko jezuitsko šolo v lngol­znanstvenikov sploh. na. Leto 1706 pa je bilo pose­Prospergensl" (Janez Krstnik Maticna kronika za avgust stadt. (Podatek velja za tedanje Zdravniki so bili tedaj še bej plodno. Brložnik je objavil Brložnik od Medvedjaka, štajer­POROKE: VOLER Jofc, sbr 25 s.a 02emlje ljubljanske lkoftje.) posebej iskani, saj so bile kuga, knjigo o nekem na novo odkri­ski Mozirjan). let, elekitrikar iz Raduhe 16 in Š..Š.cK M2mo:'10 24 li. 
Selc ko je nadzor pppustil, so se koze, spolne in druge bolezni tem tennalnem vrelcu na VA VDI Hedvika, stan 23 let. delav• kmtt iz. Lepe njive 40. KRAMER 
Prouccv.je njcgovil1 del je k:t iz S trmcca 30; Angela, stara 86 let., e05podinja iz zaceli tudi za zdravstvo boljši na dnevnem redu in so desetka• Ceškem; pisona je v nemšcini omogoceno le delno, saj se ne­FALE Janez., slar 27 let, strojni Toro SO, TOSTOVRSNIK Jmcz, 
cast le prebivalstvo. (Seveda pa so (vse druge so latinske). V zbor­katera nahajajo samo v Parizu, lchrulc iz Dola 38 in VERŠNIK star 67 let, kmet iz Ter.1 33, JEZER­. Tuji zdravniki, ki so delali v bila pogosta tudi druga obole­niku Academie Naturae Curio­Gradcfi oli Klostemcuburgu, ne­Marjana. stara 22 let, absolvtnt NIK Pavla, stan 70 let., u.ojcnka 
nja in poškodbe.) Do koncnega sorum (izhajal je v Nuernbergu, psihologije iz Tiroseka 48; 2
naših krajih, so flveli povecini v kaj pa jih je v Semeniški ZAGOZEN Alojz, Slor 21 le. .u!!u;6it5&o...faiz. T.35. 
spoznanja o povzrociteljih teh Frankfurtu in Leipzigu) je obja­
• mestih; podefclje od njih ni knjižnici v Ljubljani. (Ovira je avtomchani. iz Bocne 134 in KOKOSlN Ro;,lija, slan 71 le. imelo yeliko. Zaradi nevrašce­bolezni in do uspešneg• boja z vil 13 krajših strokovnili sestav­tudi splošno nezadostno zn•nje .ZMAVC Silva, stara 19 let, kuha.rfca go3P.odinj• iz Scnljanh 12, 81.E· 
njimi je bilo še dalec, toda kov oz. opazovanj, med drugim iz 2
nostl v okolje tudi niso bili latinskega jezika, v katerem so KA<:: Marija. stara 81 let., gospodinja 
zdravniki so že znali uspešno o mlecnem sladkorju, o zdrav• i•.N.i:t i.nc, star 24 let, . Iz S.. Pobrctja I O, BUDNA Jouf, 
zavzeti za rcfonno zdravstva na zaustavljati širjenje bolezni. ljenju zaprtja vode v ledvicah, o pisana z izjemo ene knjige vsa kijuc:tvnicar iz Robanovega kota 2S star 36 let. delavec iz Nizke 12, TI\,,: Slovenskem. Slovenci, ki so do­Brložnikova dela. Ce ne bo in FRIŠKOVEC Nevenka, stara 26 Marija., stara 35 .t. delavka iz Var• 
Janez (Krstnik) Brložnik -zdravlenju gobavosti, mesecno• 
koncali medicirukc študijo, so osnovno ali srednja šola v tej let, ekonomski tehnik iz Prihove 16; · polja 3. 
v strokovni literaturi zn3n tudi sti in protina. 
se alJ vracali v domovino ali pa smeri . doživel• kokšne spre­
kot Ivan llrlofnik -se le rodil v str. 1..§!...:rvrš...r .. le. 
odšli tja, kjer so jim nudili Mozirju v drugi polovici l 7. Leto 1713 je izdal knjigo, v membe, bodo cez nekaj genera­RIJ·l'IBR iožJca, stnr.1 16 lcL tivilski 
boljše razmere za delo. Z domo· kateri govori o l. i. spomladan• cij znali latinsko le še redki tehnik iz Troscka 13; 
stoletja (najbrž okoli Jela 1660; 
vino so imeli le le obcune sko-jesenskcm zdravljenju. zagnani samouki in samo njim OSOVNIK Franc, star 26 let, WWWIIOYICE 
natancnejši datum ni znan, ker šofer Iz Radmirja 23 In POT()CNIK 
llike, po navad, preko nekda• se rojstne knjige mozirske Tej sledijo tri knjige v štirih bo dano\stopati v svet latinsko ml.;stra• .savinjske novice" Izhajajo njil1 so!olccv ali kol,;gov , zvezkih iz let 1713-!6 o kugi, pisanih del, ki so jih Slovenci t:,,.:... ..!.\..r0:1aimesecno -Izdaja SZDL ob­
župnije zacenjajo !Cie z letom 
unfverte. ki je v letih 1700-13 zajela do Jela 1848 v razlicnem obse­cine Mozirjei-Urejuje ured­
1664). Študiral je najbrž na Transilvanijo (del dana!njc gu napisali n•d 1700 -ce se iz ... Rfjkj. sr;;f..\..r niški odbor -Glavni In od­
Ob koncu I 7. stoletja so se Dunoju in v Grndcu (v tem cosu Romunije). Madžorsko, Avstri­bodo z njimi sploh hoteli ukvor­MID:.a, stara IS let, delavka iz luo-­govorni urednik Aleksander te gladila nasprotj• med se je spoznal z Markom jo, Progo, in Regensburg s jati.) scko. 17; Videcniki-Tehnicni urednik kirurlko in medicinsko dejav­Gerbcem), kot zdravnik po je sosednjimi pokrajinami. Te tri Zgodovina.r medicine Ivan šofc.A:...nj....i .% §;i.K.. Niko Kupec -Fologralska nostjo. Kirurgi so bili pri· zani­dclovaJ v Gradcu, Linzu, knjige ilnajo skoraj !200 slrani VEC Tcrcr.ija, stara 21 let, šivilja iz. ,priprava Ciril Semi-Urednl• cevani kot rokodelci na slabše Steyerju In Ricdu. Ko Je živci v Pintar prnvi o njem v zag1ebški ltvo In uprava: Mozirje 175, 
timanjšeg• formato. itdaji Medicinske enciklopedije: Gor.{..,r1/.J1J, star 23 let, dela• lelelon: (063) 831-069 -21ro 
vrste in ker niJO imeli pr mernc Linzu, je dobilvllclki naslov (il1 it 
Šele pred kratkim pa je bilo vec Tiro$Cka 2 3 In VRECA R racun pri SDK ekspozitura 
Izobrazbe, je pri ,.operacijah" sicer „de Per(c)nberg", lj. od ,,Zavzemal se je za vsestranski Danica, slan 18 let, delavka iz. 
pogosto prihajalo do zastru­Medvedjaka po vrhu n•d v sarnoslanski knjižnici v pregled bolnika, bil je Tlrosck11 23; Mozirje, ilevilka: pitev In celo do smrtnih prime· Klosterneuburgu pri Dunaju nasprotnik prekomernega upo· A 52810-637-55424 
Mozirjem). Umrl Je v Riedu na 05-Savinjske novice, glasilo rov. Doktorji pa so svojo dejav­Bavarskem v prvi polovici 18. najdena knjižica. ki jo izšlo rahljanja razlicnih zdravil. stru.t-.tu...a/s .3 . J.:SO Mo.lrje -Rokopise, ob­
nojbrf leta 1714. 8rlo1.nikje v Spušcanje krvi je imenoval KUN Marija, 'itll/3 24 let, u.slufben­
nost gojiJi skrbno In .ubo­stoletja. Jave In oglase za vsako šte­
sumno; bila je deletna pozorno­llil je elan Acudemle njej pisal o molkih dvojckih, ki šarlatanstvo iri je zahteval, da kn . Scntjanta 9; vilko sprejemamo do 20. v sli in spollovanja javnosti. l'rl­Naturae Curiosorum, kjer je Sla bila rojena v Linzu in sta oblast preg:utjn mazace." let, ...!1:1tra1 v.n/.1.. i.i mesecu -Stavek, fllml In 
nalala je tudi denarne ugodno• imel vzdevek Motrodorus (po bila -kol pove naslov -,.pri Le še zanimivost. V Padovi Danica, stara 19 let. delavka lz prelom DITC, tozd Gralika sli. akademske In celo vite!ke 11arogrlkcm akodemlku). V njef popku zrašcena v eno telo", jo leta 1729 objavil Ambrozij Novo 111e'sto -Tisk na rol¦• 
naslove, tako kol pri nalom so se združevali tedanji znan• bila sla najbrž 1. i. siamska • Brlotnik od Medvedjako, skoraj Sona.:ENSTElN Srecko, sl4r 2:i „ cljl Ljudske pravice v Ljub­
let, avtomehanik iz. Rcclc;i/S 122 in 

dvojcka. gotovo Janezov sin. dve h1lin• ljani -Po mnenju IS SRS, 
rojaku. Med slrokama pa ni llveniki, poveicipl zdravniki. 20 le. Sekretariata za Informacije prlllo le do pomiritve, opaziti je Clslan pa Je moral bili tudi To so vse ohranjene in zna· sko pisani knjigi s pedagoško .t..i.. t.i/!is l\.. (it. 421 1n2 z dne 9. maja 
celo sodelovanje, ki Je bilo za doma, saj Jo b0 eden od 23 ,ne Brložnikovo strokovne obja­ysebino. V svoji strok.i pa ni 1973j je casopis oproicen 
S!1R11: PREPOTNIK Marja, 

napredek zdravstva nujno. uslanovnfh clanov Academle ve. Po njih lahko sklepamo, da ' doživel (ollk!nih usiehov kot stan 80 le. soc. podp. Iz Rode­.::• !1• promet prolzvo-, 
r.i

Medicina se Je pri Slovencih Opcrosorum -Akadom IJ• de­Je bil (es plodovi! pisecceprnv njegov oce v medicin . gunde S, fUZIR Ivan, sbr 59 le. dvignila predvsem po zaslugi lavnih. ki jo zacela de_lovatl y cesa posebnega ni odkrii. ! PETER WEISS 
1