Spedlzlone In abbonamento postale — PoStulna plačan« w gotovini Leto XXV. Ljubljana, 14. januarja 1943*XXI Posamezna Številka cent. 60 Štev. a DOMOVINA UpravmStvo m uredništvo »DOMOVIN k« ujuuijmiit, ■ • • . • naiuuuim «<> luacmiKiu. ccuncun pmifiuu Puccinijeva ulica 41 5.11 nart.. telefoni 31-22 do 31 28 lZn3|3 VS3K C6u6H l2-~ ** celoletno 24.- L - Posamezna številka Račun Postne hranilnice oodruž v Liuhllnnl « 10 711 * 60 cent. Naročnina ca tuzemstvo. četrtletne «. L. polletno Račun PoSlne hranilnice poriruž v Liuhllnnl Pregled vojnih dogodkov Preteklo soboto je Sla po vsem svetu novica, da je kitajska vlada v Nanklngu napovedala vojno Ameriki in Angliji. Nankinška vlada, ki jo vodi general Vančingvej. je izdala proglas, v katerem pojasnjuje, zakaj stopa na stran Osi in zakaj se hoče boriti proti starim izkoriščevalcem Angležem tn Američanom. Obenem je bil med Japonsko in nankinško vlado dosežn sporazum, po katerem se je Japonska vlada odrekla raznim predpravicam in koncesijam, ki jih je doslej imela na Kitajskem. Pred novim kongresom, ki se je sestal 6. januarja v Washnigtonu. je imel prezident Roosevelt dolg govor. Ker ni mogel poročati o kakih posebnih uspehih anglosaških čet, letalcev in pomorščakov, je obširno govoril o načrtih za bodočnost ter je ob tej priliki silno grozil državam Osi. Obenem je navajal velikanske številke, koliko da je Amerika že izdelala orožja in kaj vse je že poslala svojim zaveznikom. Vseh teh njegovih številk pa ni mogoče kontrolirati in je zatorej Američanom kako-tudi njihovim zaveznikom na prosto dano, da Rooseveltu verujejo ali pa tudi ne. Na obeh važnih frontah — na Vzhodu ln v Afriki — se boji razvijajo z naraščajočo silo. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je dne 11. januarja objavil, da je na bojišču v Slrtiki izvidniško delovanje. Na teniškem področju so bili odbiti sovražni oddelki, zaplenjenega je bilo nekaj orožja in prijetih ne. k»4 ujetnikov. V SirtUii kakor v Tunt.su, so Italijanski ln nemški letalci kljub slabemu vremenu ponovno ufHnTtovtto Uombardirall ln obstreljevali sovražna razvrščanja ln kolone v premikanju. Nnmški lovci so sestrelili v boiu pet letal. V bližini Palerma na Siciliji so našli razbito angleško letalo in trupla šestih članov posadke. Nemško vojno poročilo je 11. t. m. navedlo naslednje: Na severnem Kavkazu pri Stalingradu in na področju ob Donu. so bili ponovni napadi številčno premočnih sovjetskih pehotnih in oklopnih sil v hudih borbah krvavo zavrnjeni. Nemško letalstvo je z močnimi silami posegalo v borbe. Nemške pehotne tn oklopne skupine so uničile v protinapadih sovražn kove oddelke. Kopna vojska ln letalstvo sta uničili ali vsaj onesposobili za kretanje 136 oklopnih voz, Izmed teh samo 60 na prostoru okrog Stalingrada. Lovci so sestrelili £0 sovjetski letal ob 'zgubi dveh lahk:h letal. Nemški napadalni oddelki so razdejali v srednjem odseku vzhodne fronte večje število bojnih postojank ter so privedli ujetnike in plen. Borbe okrog Velik h Luk ln jugozapadno od Ilmenskega Jezera trajajo dalje. V času od 1. do 10. Januarja so oddelki kopne vojske uničili, zaplenili aH onesposobili na vzhodni fronti 6?4 sovjetskih oklopnih voz. Pri nadaljnjih letalskih napadih na murmansko železnico je bilo uničenih mnogo sovjetskih prevozni sredstev. Brza vo*na letala so potopila v pristanišču Murmansku 4000 tonsko trgovsko ladjo -n težko poškodovala tovorni parnik. Nemško vrhovno poveljstvo Je objavilo tudi posebno poročilo, v katerem pravi, da Je neka skupina nemških podmornic napadla močno zaščiten konvoj velikih petrolejskih ladij, ki so plule Iz Trinjadada proti Gibraltarju. Razvile so se srd te borbe, v katerih Je bilo IS petrolejskih ladij s skupno 124.000 to. nami potopljenih, nadaljnje 3 pa torpedl-rane. Konvoj je bil popolnoma uničen. Izguba je hud udarec za angleško vojsko Angležev ln Američanov v Severni Afriki. Japonska pripravlja novo ofenzivo na jui-nozapadnem Tihem oceanu. Ojačene so bile japonske postojanke na otočjih severno od Avstralije. Tako lahko torej tudi na Daljnjem tihooceanskem boj'šču pričakujemo v kratkem novih velikih vojnih dogodkov. t t 1 "iS Oddelki italijanske vojske prihajajo v sprednjo postojanko', da ustavijo sovražni približevalni poskus Vladar je obiska! Sicilijo Kralj ln Cesar Viktor Emanel m. je potoval od 28. decembra do 5. Januarja po Siciliji Prebil je osem dni med ondotnlml vojaki in prebivalci, ki so ga povsod navdušeno sprejeli. Kralj tn Cesar se je osebno prepričal, kaj vse Je bilo na Siciliji storjeno za obrambo tega važnega otoka, ki Je na svojem pomenu še pridobil, odkar so Angleži in Američani privlekli svoje čete v Severno Afriko. Seveda nI mogoče podrobneje povedati, kaj vse je Vladar v'det 'n kje povsod *e je usisvil Vsako Jutro Je zajutrkoval na prostem ob vsakem vremenu. nakar Je ob 8. nastopil potovanje ter je med 16. ln 17. uro prispel v kraj za prenoče vanje. V odprtem avtomobilu je prevozil vsak dan povprečno 250 km. Obiskal je pomorska in letalska oporišča, kler so bili poleg italijanskih mornarjev ln letalcev postavljeni tudi nemški mornarji ln letalci. Na nekem takem oporišču Je vladar pregledal posebno močne oddelke nemškega letalstva. Dolgo se je pomudil v ra ^ovorih z visokimi častniki admiralitete ln vojaškega povelj-ništva pomorske obrambe. Ne samo vojaki, marveč tudi ostali prebivalci so Kralja in Cesarja sprejemali bodi v mestu kakor na deželi in v vseh naseljih, koder ga Je vo- dila pot. Vladar Je potoval najprvo po vzhodni Siciliji, potem pa po srednjih in južnih in napo. sled po vzhodnih in severnih predelih. Povsod se je zanimal za utrjene postojanke. Podrobnosti so mu razlagali odgovorni poveljniki. Ogledal si je najrazličnejše naprave, utrdbe in ovire, koder so že nekaj časa razpostavljene najrazličnejše čete za obrambo Sicilije pred morebitnim vdorom sovražnikov. Iz Palerma poročajo o posebno zanimivem prizoru. Ko je Vladar pregledoval čete na Poti Svobode ln je bila zbrana velika množica, so naenkrat začele tuliti sirene, ki so napovedovale bližan je sovražnih letal. Vladar je ostal v svojem avtomobilu s prvim pobočnikom ob strani in Je mirno nadaljeval ogled razpostavljenih čet. Množica je navduSeno vzklikala. Medtem ko so sirene naznanjale nevarnost, se nihče nI hotel odmakniti od Vladaria Množ'ca se je zbrala okrog Kraljevega avtomobila in med vzkllkanjem so zado-neli tudi zvoki Kraljeve koračnice. Vse godbe ki so spremljale čete. so začele igrati to znamenito koračnico. NavduSenje se je širilo po vsem velikem prostoru In medtem se Je že tudi čul hrušfl motorjev, kajti dvignili so se italijanski lovci, da sprejmejo borbo s sovražnimi letali. Vrt In sadovnjak po zimi Odkar so se tudi meščani začeli vneteje posvečati obdelovanju zemlje, čitamo tudi v našem tisku mnogo ražl-čnih nasvetov in koristnih pobud Vse te lene nauke na •«• strnil znani naš sadjarski in vrtnarski strokovniak nadzornik Andrei Skulj v priročno hrošurico. ki se imenuje »Delovni koledar za vrt in sadovnlak«. Brošurica obsega na 20 straneh vsa potrebna na-vod:ia za posamezne mesece Ker ie opremHena tudi z mnogimi slikami, jo moremo priporočiti vsakemu vrtnarju in sadiariu. sai si bo z nekaj lirami, kolikor 1:h bo dal za brošurico. gotovo prihranil mnogo škode v teku leta Naj navedemo nekaj kor-stn;h naukov za lanuar Sneg ln neugodno vreme nam poeostokrat ne dopuščata dela na vrtu in sadovnjaku: izrabimo ta čas popravimo vrtnarsko o-tike. Po potrebi to orodje nabrusljem. Mm7 JVoduip medi. zato hranimo škropiln'ce v prostorih, kjer ne zmrzuje. Kuhamo cepiino i smolo. Raztopljeno smrekovo smolo precedimo skozi staro platno ali vrečevino Vsakemu litru oč!ščene smole dodamo 10dkg voska ali prav toliko loia Preden se začne smola trditi. dnM-jemo vsakemu litru smole še osminko špirita Če bi bMa Se pretrda, io po"ovno raztopimo in do-lljemo še tol'ko šp!ri»a. da bo dobro ma?;~>va. Kadar sneži ali hudo zmrzuje. zlasti če 1e na drevju srenl. potrošamo na krm'lnice konopno al! laneno seme. seme sončrnc. P8 tudi neslano ma«čnho. n'kdar oa kruhov:h drobtin ali slane maščobe Ob talem in toplem vremenu ne polagamo hrane ptice naj si jo same iščejo in uničujejo sadne in vrtne škodllfvce! Ce še nismo obesili vabinic. storimo to čimprej, da se jih ptice privadijo in vanje vselijo. Kskor h'tro domača vreme, popravimo vrtno opralo. obre?emo seči. stare 'n razrasle pomladimo. okopljemo ;n po potreb' pognojimo. Urejujemo In utriuiemo vrtna pota. Na ze'en'adnem vr*u ob talem vremenu in če Je zemlia dovolj osušena. gnojimo in napravlja-mo praho, če tega že nismo izvršili v prejšnjih mesecih. Vse prazne grede naj prezimijo v prahi, da mraz zemljo zrahlja in uniči škodljivce. Prevda-rimo, kam bomo sejali in sadili solato, kapusni-ce. paradižnike, kumare in buče. Te grede založimo posebno dobro z gnojem, ker ga obilo potrebujemo. Grede za korenje, petršilj, partinak, češenj, šalote, čebule in por gnojimo le z dobro preperelim gnojem, še bolje s kompostom. Grahu in fižolu ne gnojimo, če je bila zemlja prejšnje leto gnojena Ce pa gnojimo, smemo rabiti za te rastline le preležan gnoj in kompost ali pa umetna gnojila. Iz toplih gred izmečemo prst in gnoj, če tega nismo storili že prej. Da nam prst preveč ne zmrzne, jo potrosimo z gnojem ali pokrijemo s slamo ali z listjem. V prazne tople grede na-mečemo listje, da ne zmrzne zemlja na dnu in okrog tople grede. Na listje bomo naložili spomladi gnoj. V sadovnjaku izkopavamo suho, staro in propadajoče sadno drevje. Kopljemo jame za nove nasade in pripravljamo kole. Naročimo sadno drevje. Redčimo pregoste vrhove, izrezujemo suhe, polomljene, bolne in v vrh rastoče veje. Večje rane zamažemo s cepilno smolo ali vsaj z dobro predelano ilovico. Izrezujemo v živo z vej in debel raka, rane zamažemo z lesnim katranom ali s 30—50% karbolineiem; na mlaišem drevju s šibkejšim, na starejšem z močnejšim. Proti raku in smolenju gnojimo drevje z ži-v:m aonom Na 100 kvadr. metrov ga potrosimo 80—40 kg. Prav v živo moramo izrezati omelo, rane pa zamazati. Z debel in vej porežemo vodne poganjke ali roparje. Ce odganjajo tudi iz korenin ali iz debla tik zemlje, zemljo odgrnemo, izrežemo poganjke v živo in potrosimo živega apna ali tobačnega prahu, da uničimo krvavko, ki kai rada prezimuie na korenjači ali koreninah. Ce je sneg načesnil kako vejo, jo trdno privežemo v prejšnjo lego. zamažemo s cepilno smolo in trdno povijemo z vrečevino. Obveza naj ostane na mestu do poletja Odčesnjene veje odrežemo, rane obvežemo, zamažemo in povijemo z vrečevino. Prav tako ravnamo z ranami, ki jih je napravil zajec. Z debel poberemo lepljive pasove, z debel in vej ostrgamo stari lub. mahove in lišaje. Pri obrezovanju in sna-ženju nabran debelejši les porabimo za kurivo; drobiž, lubje, mahove in lišaje, suho, po moniliji uničeno sadje in razne zapredke pa tudi listje, zlasti če je bilo napadeno po škrlupu, v živo pograbimo in sežgemo. S tem uničimo mnogo zalege sadnih škodljivcev in trosov glivičnih bolezni. Mlademu drevju potrosimo kolobarje s preperelim gnojem ali kompostom. Pregledamo kole in vezi. Starejše drevje, ki raste na travnatem svetu, gnojimo pod kapom z gnojnico, ki ji dodamo na 1001 nekaj kilogramov superfosfata in še enkrat toliko pepela. Ce napravimo v zemljo luknje ali jamice, bo gnoienie več zaleelo kakor če gnojnico polivamo po suši. Z zdravih in rodovitnih dreves režemo cepiče in jih zagrebe-mo na kako senčno gredo, najbolje na severno stran kake stene. Za precepljanje določenemu sadnemu drevju porežemo veje. pustimo pa za pedenj daljše. Pravilno jih bomo prirezali pri cepljenju. Ob talem vremenu razredčimo in pomladimo grmiče ribeza in kosmulj. iz malinjakov izrežemo lanski les. Obrezujemo in pomlajamo tudi lepotično grmičje Spomladi cvetoče grme obre-zuj.emo šele po cvetju. Ob hudem breztežnem mrazu pokrijemo občutljive trajnice Trate potrosimo s preperelim gnojem ali kompostom. Režemo potaknjence. Ob ugodnem vremenu pregledamo v zasipni-cah in stavkah pa tudi v kleteh uzimljeno ze-lenjad in sadje. Nagnito izločimo. Ce je v kleti nreveč vlage. potros'mo na položene deske, lahko tudi kar po tleh, živo apno. Ob ugodnem vremenu kleti zračimo, saj je čisti zrak naj-boliše sredstvo proti gnilobi. Na toplem silimo radič ln regrad Sobne rastline, posebno listnate, zalivamo izdatneje in jih večkrat poprašimo s prestano vodo. Zemljo v lončkih večkrat prerahljamo. Ob hudem mrazu postavimo rastline proč od oken, ali pa denemo med nje in okna lepenko ali časopisni papir Ce so korenine hijacintov ali drugih čebulnic v lončkih prerastle vso zemljo, so dovoli ukoreničene, zato jih postavimo k oknom. Namesto bakrenoapnene brozge uporabljamo s pridom bakreno soda brozgo, t. j., da uporabljamo namesto apna sodo. Napravimo pa to škropivo (l°/o) na sledeči način: V 8 litrih vode raztopimo v posebni posodi 100 gramov bakrene galice. V drugi posodi raztopimo v 21 vode 115 g čiste, kristalizirane sode. Ko je oboje raztopljeno, zlijemo raztopljeno sodo med stalnim mešanjem v raztopino bakrene galice. Za škropivo vzamemo še enkrat toliko bakrene fcaiice in sode. Zločini komunistov Iz raznih dolenjskih krajev prihajajo dan za dnem poročila o komunističnih grozodejstvih. V Dolah pri Velikem Gabru so partizani ujeli, ob-strelili, mučili in zaklali 25 letnega posestnikovega sina Lesjaka. S seboj so odpeljali tudi Tičkove-ga Lojzeta, čigar usoda še ni znana. V Gorenji vasi so oplenili Groznikovo domačijo in jo zažgali. Nadalje so napadli Prlmskovo, kjer so zažgali občinsko hišo in tri kmečke domačije, med temi tudi hišo trgovke Ane Adam le to ve. Nesrečno ženo, ki Je bila pred porodom, so obstrelili, da se ni mogla rešiti iz goreče hiše ln je živa zgorela. Največja žaloigra se je zgodila v božičnih dneh na gradu Dobu pn St. Rupertu. Partizani so že dalje časa stregli po življenju šentruperškemu županu Mr irju in njegovi družini Preteklo jesen so mu zažgali zidanico, iz katere so mu prej odnesli 80 hi vina. Na prigovarjanje sosedov se še o tisočletnem koledarju Na zadnjič navedenih računih sta osnovana oba krščanska koledarja ali seznami praznikov, ki pripadajo na poedine dni v letu. Zavoljo lažjega pregleda je koledar razdeljen na dneve, tedne in mesece. Razdelitev časa na tedne po sedem dni in njih imena datira že od pradavnine, razdelitev leta na mesece določene dolžine se je ohranila od časa Julija Cezarja neizpremenjena. Meseci s številom dni, vsota dni od začetka leta in presežek te vsote so navedeni v naslednji tabeli: Navadno leto Prestopno leto Mesec dni vsota pre- dni vsota pre- •dele seželc januar 31 0 0 31 0 0 februar 28 31 3 29 31 3 marec 31 59 3 31 60 4 april 30 90 6 30 91 0 maj 31 120 1 31 121 2 junij 30 151 4 30 152 5 julij 31 181 6 31 182 0 avgust 31 212 2 31 213 3 september 30 248 5 30 244 6 oktober 31 273 0 31 274 1 november 30 304 3 30 305 4 december 31 334 5 31 335 6 Tretji stolpec te tabele, označen z besedo »presežek«, služi za določanje tedenskega dne, s katerim se prvi dan meseca začenja, ako poznamo tedenski dan novega leta. Ce se na primer začenja novo leto z nedeljo, kaže ta stolpec, da je 1. marec v navadnem letu 3. dan po nedelji, torej sreda, 1. dan po nedelji, torej ponedeljek in 1. december 5. dan po nedelji, torej petek. Ako upoštevamo še, da je vsak 8., 15., 22., 29. dan v mesecu Isti tedenski dan kakor 1. dan v mesecu, se da iz tega prav lahko določiti kateri koli tedenski dan katerega koli leta. Ce Razum ali nagoti? Oni dan se je pripetilo na Veliki cesti v Ljubljani. Stara ženica je s svojim zvestim spremljevalcem psom počasi stopala po hodniku za pešce. Mraz je pritiskal, da je sneg škripal pod nogami in da so redki ljudje nezamudno hiteli po opravkih. Pes, lep in velik, je veselo poskakoval po snegu okrog svoje gospodarice in zdelo se je, kakor da ga ne zebe. Starka je sključena nadaljevala pot in se ni ozirala ne na levo ne na desno Naenkrat pa je spremenila smer Ne da bi se ozrla, je stopila s pločnika na cestišče, in prav tako počasi kakor prej hotela prečkati cesto. Ko pa je dospela na sredo cestišča, tam kjer je sneg steptan in uglajen, da kar drsi. Je negotovi šibki nogi stare žene spodrsnilo in brez besede ie padla na tla. Pes je presenečen obstal — bil je že na drugi strani ceste — in urno stekel nazaj k svoji na tleh ležeči gospodarici. Kar videlo se je. kako je zaskrbljen. Skakal je okrog nje, z gobcem in šapami dre-gal ob njo in ko tudi to ni pomagalo, je prestrašeno zalajal. Vse to se je vršilo z bliskovito naglico V naslednjem trenutku pa so izza ovinka pridrsele v velikega konja vprežene sani. Konj se je splašeno vzpenjal in visoko dvigal žilave vitke noge in besno udarjal s podkvami ob tla, da je sneg pršil na vse strani. Hitro kakor misel se le bližal starki na tleh in videti je bilo, da jo bo v naslednjem trenutku prega-i zil. Ne. V naslednjem trenutku ie pes glasno j lajajoč planil proti splašenemu konju, ki se ie zvestega četveronožca tako prestrašil, da Je nekoliko spremenil smer — in že so sani bliskor vito zdrsele mimo ... O živalski pameti se je že mnogo pisalo. Nekateri trdijo, da je živali nimajo, drugi na-! sprotno Vsak ve svojo trditev tako utemeljiti in I podkrepiti, da navadni zemljan ne ve, kaj je je Mavsar s svojo enajstčlansko družino umaknil s svojega doma v Prapročah v graščino Dob, kjer ga je sprejel pod streho grof Logotetti. Na Štefanovo pa so pridrveli v grad partizani pod vodstvom Tominčevega Miiana lz St. Ruperta. Napadli so grad z bombami in ga zažgali. Zgoreli so: grof Logotetti, grofica in 17 letni grofič, župan Mavsar. žena Terezija, 20 letni sin Marko, ki je bil odličen športnik, 17 letna hčerka Marija, 14 letni Peter In 9 letni Stanko. Mavsarjevemu sinu Jožefu tn njegovemu 11 letni mu bratcu Vilku se je na čudežen način posrečilo, da sta ušla. Tako je umrlo grozne smrti 6 članov Mavsarjeve družine. Pogrešajo 18 letnega Mavsarjevega sina Cirila, ki ga še niso našli. Pogltd na zgorela trupla je bil strašen in odigravali so se nepopisni prizori, ker so žrtve zgorele zaklenjene v gorečem gradu. Nekdaj ponosna Mavsarjeva domačija v Prapročah je zapuščena. vprašamo na primer po tedenskem dnevu 17. maja kakega prestopnega Leta, ki se je začelo s torkom, nam pokaže zgoraj navedena tabela takoj, da Je 1. maj v prestopnem letu drugi dan v tednu po novem letu, torej četrtek, tako da je tudi 15. maj četrtek in 17. maj potemtakem sobota. Da pa najdemo tedenski dan kakega novega leta, moramo zmanjšati letnico za 1, potem prištejemo četrtino letnice, pri čemer se seveda ne menimo za ostanek, delimo dobljeno vsoto s 7, in ostanek nam pove, na kateri tedenski dan pripade iskano novo leto. Ako nam nič ne ostane, je to dokaz, da je iskani tedenski dan nedelja. Pri gregorijanskem štetju se mora za enkrat od vsote odšteti razlika obeh štetij, nakar šele delimo s 7. Ce pa hočemo najti tedenski dan kakega meseca in leta, nam ni treba vedeti za tedenski dan Novega leta, in sicer najdemo to takole: Delimo vsoto za 1 zmanjšane letnice, potem četrtine in tedenskega dneva danega leta in število dni (iskani datum) meseca, zmanjšanega za 1, s 7. Ostanek je iskani tedenski dan. Na primer: Imamo dan 25. novembra 1937 starega koledarja. 1937 manj 1 je 1933 četrtina 484 tedenski dan novembra 3 25 manj 1 24 2447 Ce delimo vsoto 2447 s 7, nam ostane 4, in zato pripade dan 25. novembra 1937 julijanskega koledarja na sredo. Ako pa bi od te vsote odšteli razliko obeh koledarjev 13 in bi diferenco 2434 delili s 7, bi dobili ostanek 5, ki bi nam povedal petek kot dan 25. novembra leta 1S37. v gregorijanskem koledarju. res in komu bi verjel. Komaj se uveri, da ima tudi žival razum, že mu to prepričanje izpod-bijejo, češ da nima razuma temveč nagon O tem ne bomo razpravljali Eno pa je neizpodbitno Kakor ljudje so tudi živali različne Imamo različne pse Pametne in neumne, ali drugače povedano, zabite. Temu smo pa največ sami krivi. NA MENICO PA NE! »Tisoč lir bi radi, da vam posodim ? Prav, toda menico morate podpisati.« »Menico? Izključeno — nekoč sem jo podpisal, pa sem potem moral plačati.« 20 NORAH L O F T S V SUŽENJSTVU M a poti domov je Fussy zadovoljen menil: »Zdaj sva jo pripravila tako daleč... zdaj lahko z Jimom določimo < m.« »Jaz se ne zanesem preveč,« je ugovarjala Sally. »Res je, da godrnja zoper starko, a to še ni sovraštvo, to je !e majhna ogorčenost.« Hestera se je po prstih zmuznila v svojo sobo, toda gospodična Martino je slišala, da so zaškripala vrata in jo je takoj poklicala. »Si zaklenila?« »Da, gospodična, zaklenila in zapahnila. Tu je ključ.« Hestera je pravkar hotela leči, ko jo je gospodična znova poklicala. Odhitela je v sobo svoje gospodinje, ki se je zaman trudila, da bi rlezla s postelje. »Ne morem.« ie stokala. »Pomagati mi moraš . mor am doli... moram pogledati, ali so vrata res zaprta.« »Saj so vendar zaprta, gospodična!« jo je zastavljala Hestera. »Prepričati se moram, sicer ne bom imela miru.« ip starka trmasto vztraiala pri svojem. »Nikdar... nikdar več ne dam ključa iz roke.« "ot v vp*o ie bila za obe prava muka. foT-nlea ip pri vsakem koralni zastokala in Hestera io jp napol nosila. Ko sta sledniič prišli do vrat. ie je izkazalo, da so zaklenjena in zapahnjena. Hpstera io ie noeledala boli iezno kakor za-dovolino. »Lahko hi mi verjeli, gospodična, meto da se obe mučiva.« »Meni to ni zadostovalo, tebe pa zato pla-čuipm.« io je starka hladno zavrnila. Naslednji dan ie hotela bolnica no sili vstati. Ooiraioč se z vso težo na Hesterino roko. je krevsnla po hiši. »Strašno ie biti star,« ie go-drniala. »Kolikokrat človek misli: ko bi bilo že iutro! ali pa: da bi bila že pomlad! Tn ne pomi«1i. da se mu z vsako minuto nriMlžuie čas. ko bo star. bolan in onemogel. In na-zadnie umre « Solza se ii ip potočila iz očesa -i r^T-irnila po vplpm licu. Hesteri se je stara, osamela starka smilila, obenem r)^ i« rnHla rla -je hldi sama vredna usmiljenja. Da, čas poteka, toda kaj je bolj žalostno kakor to, da moraš zapravljati svoia najlepša leta » nrazni. strašni hiši'' Obšlo jo ie. da ie v tej hiši zakopana kakor v grobu, da se ie dala prostovolino zapreti, iz eole stra-honetnosti. da ne ostanp na cesti brez strehe nad seboi. Fussv ie imel prav: tako ne more b'ti več. Od tod mora, naiti si mora službo, v kateri ne bo odrezana od vseh Hudi. * Nekaj dni pozneie se je zvečer ustavila pred hišo Fussvieva kočija. Iz nie so stopili Fussv, Sflllv in -Tim. Pod pazduho so nosili zvite vreče Dolgo že se so pripravi iali za ta dan. Ura je bila pozna. Gospodična Martinojeva je pravkar povečerjala in je ležala v postelji, z vročo opeko pod križem in pri nogah. Noč je bila mrzla in temna. Bolj kakor kdaj koli je težil TJpstero občutek, da ie ločpna od vsega sveta in da nima za družbo nikogar razen te stare ženske, ki je z eno nogo že v grobu. Planila je, ko ie zadonelo po hiši trkanje in je stekla k vratom. *Kdo ie?« je zaklicala. »Jaz. Sallv.« »Počakajte trenutek. Grem po kiju?.« Hestera je odhitela nazaj. »Sal!y je tu,« je dpi«'a vsa zasopla. »Saj jo lahko spustim v hišo?« »Ne! Dovolj sem že izmučena, ne maram se še trapiti z mislilo, da vrata zopet ne bodo zapeta. Naj pride drugič.« »Tega vendar ne moremo storiti, in še v takšni noči. Prosim vas. daite mi kliuč ... odprla bom. pa vam ga takoj prinesem nazaj.« »Ne dam.« ie trmasto ponovila starka. Hestpra ie čutila, kako io nremaguie togota zoper to sNro žensko, ki misM le na«e in je docela pozabila, da imajo mladi ljudje drugač- ne zahteve do življenja. Stopila je k postelji in za vpila: »Dajte mi ključ!« Čez hip je tišje dodala: »Prosim..'.« Trenutek je bilo vse tiho. Nato pa je gospodična Martinojeva, ki je brala v dekličinih očeh grožnjo, segla pod blazino in molče dala Hesteri ključ. Hestero je obšel občutek sramu. Okoristila se je s slabostjo bolne ženske. Ko je iskala besed, da bi se opravičila, se je znova razleglo trkanje. Obrnila se je in stekla roli. Obšel jo je občutek nejevolje, ko je zagledala oba moška. Svareče je položila prst na usta in zašepetala: »Potiho... ni ji treba vedeti, da Sally ni sama. Pojdite v kuhinjo... takoj pridem za vami.« Hestera je odnesla ključ gospodični Marti-nojevi, ji popravila vzglavje in vprašala, ali lahko še kaj stori za njo. »Ne, hvala,« je odvrnila stara gospodična. »Si zaklenila vrata? Potem je vse v redu. Le poidi in se malo pozabavaj.« Pijača, ki so jo bili prinesli gostje s sabo, je kmalu spravila Hestero v dobro voljo. Lica so ji zagorela, oči so se ji pohlepno svetile. Naj ji je bPo še tako malo do Fussyja in .Tirna, ji je vendar nriinlo snoznanie. da moški niso mosrli odtreati nogleda z nje. Le z enim ušesom je poslušala Sallv, k? ie pri no ved o vala, da se bf poslej marsikaj nredruTajilo. Nazadnie je vendarle po«tala pozorna na besedo »posel«, ki i'm ie vsem obliuhiial boliše čase. »Kakšen posel ie to?« ie hotela vedeti. »Naj ii zdaj povemo?« je vprašal Fussy. »Najprej mora izpiti še eno čašo!« je ukazal Jim in ii natočil ž«?ania. Hestera io je izpraznila in radovedno gledala troilco. »Volkovom so podobni,« je mislila v sebi. »Pametno dpkle ste, Hestera,« je začel Fussv. »Kai menite, zakai smo vas spravili v to službo? Zato, da bi imeli preko vas dostop v hišo! Vam ni treba drugega kakor da nam preskrbite ključe od sob — vse drueo bomo ynraT*i1i TT pri? ijrf l^omo O^isfni *M*o - ip bomo že daleč od tod. Tn vi seveda tudi. Starka vam kaioada ni zaupala, kie imate skrit denar, a to bom kmalu sam izvohal, za tfi 1'" -p*! inrnrn dober nos.« Hestera ie izpre<*ledala. Nenadoma je jasno spoznala. v kakšno past sta se ujeli ona in gosnodična Martinoieva in vedela je, da zdaj pomaga le pno- zviinJa. »PresVrheti vam moram torej le kliuče?« je vnrašala in vstala. »Mislim, da to ne bo pretežko...« »Nu, ali nisem impl nrav?« ie zadovolino menil Fussv, ko ie Hestera odšla iz kuhinie. Sallv, ki ie bila boli prebrisana od obeh molkih, pa ii ni moela nrn« •»annati. Hesterina navidezna pripravljenost je le še povečala njeno sumn.io. * Kg ip fospo^ična Martinoieva slišala, da so se odnrla vrata, se ie dvignila in ie vzradošče-na ^alrlieala: »Si tu? To je leno.'..« »Trna ta soba ključ?« jo je prekinila Hestera. »Soba? Pa... ima ga — čemu pa si tako raz^"-iena *» i,Brž .. brž... kliuč!« je siknila Hestera. mo-am« Hotela ii ie vse noiasniti, a vedri i ie. da ne sme izonihiti niti minute; nainrpi m^ra zakleniti "rata. preden iib bodo utegnili vdreti, bo minilo dovoli časa. da bo lablro odnrla okno in zaklicali Pa pomoč. da bodo postali sosedje, ali če bo imela srečo, ^tra^nilri -ro^nrni. Stara fosnodična je iezno gledala Hpstrro. Zakaj zahteva kliuč od sobp? Da bi io vanio zaklenila in z bogve katprimi nomagači mogla krasti in ronaci po drna^b sobah! Hestera je opazila bolničine misli in je silila: »Prosim'... prosim... dajte mi ključ. Rešim vas lahko, če mi boste zaupali.« Popa-del jo je bes. »Vi stara trapa!« je zakričala. »Razbojniki so v hiši! Dajte mi ključ! Mar hočete, da naju prehite?« Gospodična Martinojeva se še vedno ni zganila. Hestera je stopila naprej in je skušala odmakniti blazino, pod katero je imela starka skrite ključe. Morda starka ni razumela He-sterinih besed, morda pa je smatrala vse to le za trik — dejstvo je bilo, da je v naslednjem trenutku privlekla izpod blazine samokres. Privzdignila se je in z močjo, ki ji je človek ne bi prisodil, udarila Hestero po prstih. Hestera je bolestno vzkliknila in odmaknila roko. Obvladala se je in začela prigovarjati bolnici in ji razlagati, kaj namerava, — toda pogled na vrata ji je povedal, da je prepozno. Sally, Jim in Fussy so stali na pragu. Gospodična Martinojeva, ki se je vse življenje bala tega trenutka, je ohranila začuda hladno kri. Merila je proti vratom in izprego-vorila z glasom, ki se je zdelo, da ni njen: »Če se eden izmed vas le zgane, sprožim.« Dočim sta Sally in Fussy obstala na mestu, se je spustil Jim na kolena in se plazil proti postelji. Zdelo se je, da ga slabe starkine oči niso niti opazile: »Dajte mi samokres!« ji je šepetala Hestera. »Ostani, kjer si!« se je zadrla gospodična Martino, ne da bi jo pogledala. Jim je prilezel do postelje. Vzravnal se je. Hpstera je pograbila svečnik, ki je stal na mizi in ga zaspala proti zločincu. Plamen je visoko vzplapolal. V njegovi svetlobi je Hestera videla, da je Jim iztrgal stari gospodični samokres iz rok. Fussy se je prikradel Hestčri za hrbet in jo udaril s škarjami po glavi. Omahnila je, se zgrudila in obležala na tleh. Med tem je Jim strgal s postelje rjuho in zvezal gospodično Martirojevo, v usta pa ji je zatlačil ruto. Nato je izvlekel izpod blazine ključe. Ozrl se je v okna in zadovoljen ugotovil, da s ceste ni mogoče ničesar opaziti skozi debele zastore. Neopazno mu je eden izmed ključev zdrknil iz roke. Padel je poleg Hestere na tla. »Vrag te plentaj!« je godrnjal Jim. »Nobenega znamenja, po katerem bi se dalo videti, kateri ključ ie za katera vrata. To bo dalo ogromnega dela.« Raziskali so sobo. Godrnjaje so ugotovili, da ni v njei nič dragocenega, pa so se podvizali v sosednje sobe. Predali in omare, ki so jih izropali, so ostale odprte. Po tleh so ležale slike, za katerimi so slutili tajne pretince. Vročina plamena, ki je sikal nroti Hesterini roki io ip 7budila V ^a^esti Ostra holeeina na temenu io ie hromila. Kai se ie prav za prav zgodilo? Ničesar se ni mogla spomniti. Potem pa se ji je spomin nenadoma vrnil. Njene svetle oči so uzrle kliuč in ga spoznale — veličina... oblika___vse se ie ujemalo: s tem kliu- čem ie malo prei odklenila vežna vrata. Iztegnila je roko. da bi ga pobrala — a prsti so serli v prazno. Vse ji je zaplesalo pred očmi. Obrisi pohištva so izeiniali v dimu. Če se ie le 7*ranila, io ie ohbaiala slabost od neznosne bolečine. Toda misel na kliuč ie ni več iznustila.... Spoznanje, da bo zgorela tu pri živem telesu, m°d tem ko bo lena trolistna de-telia izronala hišo in odnesla pete skozi stran-sVa vrata, ki sp ne bodo mosrla dol^o upirati rniV>o\'emu združenemu naporu, io ie spravilu koncu. Priti mora na cesto, rvoVlieati pomoč. »Ne — morpm.* ie zastokala, toda niena vest. č"t odgovornost? ki ii i p govoril, da ne sme hit! 1-riva smrti crosnod?"ne Mar+inoipve. io le nri<3ili1. ie zhrala i*sp mo^i in se dvi*rnita. Onpt«>kaioč pp -Je prišla do n<">°te1 ie si onrtala starko na ramena jp omahnila z lahkim bre-mr"om elro-»i vr?ta ki°r ga ie izven doaega o^nia n/^io*"" na tla. Nato ip z onotekaioXirp pp korakom šla no stonnirah navzdol. Vrata opVn z ^mTeeommi IritaisVimj omarami so V»ita odprta. T^o ie Sla m'mo ie snotaknila ob r^rocroreni klnp", ki ip očitno padel iz vre^e, ■polne dra^oeeriVt nredmrfov. Tz mra^nee-a hod-rib-a ie """'inala '•'iissviAV pdasr fO^tnli so na1"-! en velik in trii« m.ai^ni ključi. Po vsei nri-liVi vodi-?o ta vrata v klet... stavil bi, da ie clrrit denar.« ■fTentera je 7. zadr^evanim dibom stala tnm in prioinčVo^ala Za^tiSaia ie s^ipanie Železni]} vrat in Vora^p treh ljudi, hitečih po kamenitih stopnicah v klet. (Dalje) D omaCe novice * Poročilo Visokega komisarja komisarjem okrajnih načelstev Visoki komisar Eksc. Gra-zioli ]e te dni sklical k raportu v vladni palači komisarje vseh okrajnih načelstev v Ljubljanski pokrajini Pol:tični. gospodarski in socialni položaj Ljubljanske pokrajine je bil pazljivo proučen O stanju so poročali komisarji okrajnih načelstev Visoki komisar je posebno razpravljal o stanju obč:n. o prehrani, o vprašanju podpor in o zdravstvenem. stanju. Razpravljali so tudi o Številnih vprašanjih delovanja namestitvenih uradov. Visoki komt nove šole na prostem Na Angleškem in v Nemčiji grade mnoga mesta svoje nove šole v bližnji okolici In vzgajajo tam otroke na prostem, Zlutraj in zvečer se otroci lahko brezplačno vozijo z avtobusi in cestno žcleznlco domov v mesto. Tudi v Franciji se že kaže znatno izboljšanje čeprav Francozi navadno za »novotarije« niso preveč navdušeni. V zadnjih letih so napravili nad 500 takih šol, kjer se uči okoli 25 000 šolarjev Prai- posebno velik napredek pa je v zadnjih 15 letih pokazala Italija, ki zdat deluje z Nemčijo vzajemno za preporod šolstva. Pijani Mišjo Pripovedujejo, da je nekoč živel v Carigradu Turčin, po imenu Bekri-Mujo ali po naše: pijani Muio. Miadetnu je bil oče zapustil veliko imetje, Mujo pa je vse zapil in zapravil, tako d'a mu ni ostalo obleke n:č razen raz'rgirr"»a plašča. Z njim ogrnjen je pohajal po mestnih ulicah; iz starih čevljev mu je gledal palec Nekoč ga sreča na ulici hudo pijanega sam turški sultan. Jame ga karati, da je zapil toliko imetje in padei tako globoko. A on osorno odgovori carju: »Kaj te briga, ako jaz pijem? Ce pijem, piiem za svoje denarje Misliš, da nimam novcev? Za koliko mi prodaš Car grad?« Dasi je car dobro vedel, da Mujo nima niti pare, vendar pomisli in mu reče »Ne dam ti vsega Šiambula, Mujo, nikakor ne dam, dam ti ga pa pol in potem bova na nesrečo v njem oba carovala.« Mujo mu na to odgovori: »Prav. jutri rano ti prinesem novce.« Tako sta se razstala. Ko drugi dan v določeni čas Mujo ni prišel z denarjem, pošlje car ponj. Sedaj Mujo trezen prizna, da nima niti pare. kaj šele. da bi kupoval Carigrad. Car zapove tedaj, da ga takoj posekajo, ker je tako lagal in zbijal šale s samim carjem. Mujo prične prositi milosti, a ko vidi, da nič ne pomaga, reče carju: »Ko ti je že na tem, me lahko pogubiš; prosim te pa, stori mi še eno uslugo, preden me pogubiš' najdi v svojem carstvu tri ljudi: siromaka, ki nima ničesar na svetu, slepca, ki ničesar ne vidi, in ubožca, ki nima nobene noge, nego samo život. Do-vedi jih sem, da jih lepo pogostiš, nahraniš in naooiiš, a midva jih bova opazovala, kaj bodo počeli.« Car mu to dovoli in takoj zapove, da mu poiščejo in privedo tri take ljudi. Ko dospo, posadi drugega poleg drugega. Prineso jim jedi in pijače in gostija se prične. Ko se dobro najedo in napijejo, izpregovori slepec: »Hvala Bogu in častitemu carju, ki nas je nasitil z belim kruhom in napojil z rdečim vinom!« Ubožec se razljutl, in hajdi po njem: »Reva slepa! Kako veš, da je kruh bel in vino rdeče, ko nič ne vidiš? Takoj te pogazim z nogami!« Nato vzklikne siromak: »Le pogazi ga, vse plačam jaz!« Tedaj pravi Bekri-Mujo carju: »Glej, častiti car, kaj dela pijača! Slepec nima oči, ubožec nima nog. siromak ne denarja. A sedaj, ko so se napili, je dobil slepec oči, ubožec noge in siromak novce. Tako sem tudi jaz včeraj dobil de- nar, da kupim od tebe Stambul.« Ko car vse to vidi in sliši, odpusti Bekri-Muju in mu daruje življenje Car se je zatem čudil, da ima vino tako moč in da tako mika pijance. Zato mu pride na misel da ga tudi sam pokusi. Tako veli neki večer. naj mu prineso najboljšega vina in se ga poš tno nppiie Drugi dan ie b i car bolan silno ga ie bolela glava: ni ie mogel dvigniti z vzglav-ja $0 se to razglasi po dvoru se brž zbero vsi zdravniki, da ozdravijo carja A car pravi, da ga bo v njegovi bolezni najbolje izločil Bekri-Mujo. zato naj ga takoj pokličejo Ko pride Bekri-Mujo, mu car pove. kako ie bolan in od česa, ter ga vpraša kaj naj stori sedaj Mujo mu svetuje, naj zopet pije. kar je pil snoči pa bo glava takoi dobra. Car ga vpraša »Kai pa naj storim, ako me bo potem ko se iztreznim, zopet bolela glava?« Mino odgovori: »Pij nanovo!« — »Doklej pa bo to trajalo?« ga vpraša car. »Dokler ne boš tako oblečen, kakor jaz.« je odvrnil Mujo in odšel z dvora. Zdravniške »Odpočiti se morate, prijatelj, id:te v gozd, mleko pijte, sočivje uživajte, samo eno smotko kajenja na dan. kvečjemu dve .« Cez mesec dni pacijent spet obišče zdravnika, ves izpremenjen. »Nu, kaže. da vam je pomagalo. Ali ste s« ravnali po mojih navodilih?« »Da, gospod doktor, vse je bilo dobro, samo tej vražji smotki sem se težko privadil.« »Gospod doktor, napravite mi zmeren račun, že iz hvaležnosti.« »Kako to mislite: Iz hvaležnosti?« »Pomislite vendar, da so se od mojega sinčka razširile koze po vsem mestu!« • »Pravite, da vaša žena vso noč kišlja? Hm, hm, nevarno! Zakaj pa niste že prej poslali pome?« »Doslej, gospod doktor, je še nekako šlo: zamašil sem si zvečer ušesa z bombažem » * Sinček: »Mamica, ali je ljubi Bog bolan?« »Zakaj io vprašaš?« »Saj si prej rekla papanu, da je ljubi Bog danes opoldne poklical strica doktorja k sebi« V grajski klet! Vojvodina Kleve je bila v zadnjih desetletjih sedemnajstega stoletja zasedena od Francozov, ln sicer zato, ker so Imeli tak dogovor s Prusi. Z 22. brigado je prišel v Kleve mladi poročnik Karel Survi'le. Njegovi starši so umrli v Parizu pod giljotino. Nastanil se je pri Milnerjevih. Gospod Milner Je zelo ljubil starine Dobro jih je poznal. Zanimal se je zanje in jih zbiral s posebnim veseljem. Milner je imel dve hčerki, šestnajstletno Aleksandro in sedemnajstletno Dorotejo. Med Survillom in Dorotejo se je kmalu razvilo ljubavno razmerje. Ker je bil častnik poštenjak. 1e takoj zaprosil očeta, naj mu da hčerko za Seno Milner mu le odgovoril: »Pokažite ml izkaz, da ste imenovani za stotnika! Ali pa prinesite pismeno potrdilo, da razpolagate letno s tisoč tolarji! Ce mi prinesete eno ali drugo, se lahko takoj poročite z mojo hčerko!« Surville ni mogel storiti niti tega, niti onega. Vedel je. da bo moral še dolgo čakati, preden bo imenovan za stotnika. Premoženja pa ni imel. Vse imetje staršev je bila požrla revolucija. Pa se je spomnil na nekaj drugega. Sklenil je Milnerja pridobiti drugače. Ker je vedel, da starec zbira star denar, orožje, stare rokopise in druge starine, je nameraval s starinami poskusiti svojo srečo, kajti Milner jih je cenil še više kakor imenovanje za stotnika ali letni dohodek tisoč tolarjev. Mladi Surville 1e bil pri okoliških ljudeh kmalu priljubljen. Prijaznega in skromnega poročnika je vsak takoj vzljubil. Tn ljudje so mu povedali, da mora biti v kleteh Klevskega gradu poleg zakladov tudi dovolj drugih starinskih predmetov Ta grad. ki se ie imenoval tudi »Labodji grad«, je menda zgradil že rimski poveljnik Julij Cezar. Ustno izročilo Je trdilo, da je v njegovih obokanih, zapuščenih kleteh zakopan neizmeren zaklad. Surville je sklenil razvaline preiskati. Upal je, da najde v njih kakšne starinske predmete. Hotel je postaviti svoje življenje na kocko in si poiskati v razpadajočih kletnih hodnikih svojo srečo. Neki dan si je nabavil nekaj orodja in se odoravil sikrivaj tjekaj. Nikomur ni omenil niti besedice. Zelo se Je moral truditi in kopati. Znoj mu je curkoma oblival obraz, preden se mu je posrečilo, da je prISel pod razpadajoče oboke, kjer ga je dužil strašen smrad. Ze stoletja jih ni pre- stonila človeška noga. Šele naslednji dan je po dolgem trudu in delu našel nekaj rimskih novcev, dobro ohranjeno čelado in velik lok Iz ribje kosti. fn je stari Milner te stvari zagledal, je mladeniču čestital. Takoj se mu je pričel laskati. Surville mu n! ho4el odkriti svole tajne. Nikomur ni povedal, kje je našel te starinske predmete. Hotel je delo nadaljevati. Da bi prodrl kolikor mogoče daleč v notranjost in hodnike preiskal, je nameraval Izostati kar tri dni. Tedaj je šele vse povedal svoji izvolienki in ji omenil, da ga ne bo tri dni na spregled. Ona se je prestrašila. Prosila ga je in zakli-njala, naj tega nikar ne stori. Naposled se je pa vendarle vdala. Sama ga je pospremila do vhoda. Poročnik je imel s seboj več aparatov, orodja in zadostno zalogo živil. Pred vhodom je ukazal ljubici, naj se vrne, češ da starši ne smejo zvedeti, kje se on mudi. Ce gre ona z njim, ju bodo zasledovali in našli. Težkega srca se je Doroteja ločila Jokaje mu je dala klopčič vrvice. Prosila ga je. naj jo prične takoj pri vhodu odvijati, da bo našel pot nazaj, če bi zašel. »Ce se ti kaj pripeti, te bom tudi jaz laže na-Sla. Pot naj mi pokaže vrvica! Samo odvijaj jo!« ga je zaprosila. Obljubil ji je, jo objel, poljubil ln odhltel. Zamišljena in trudna se je vrnila deklica sama domov. Komaj je čakala, da bi minili trije dnevi in da bi se njen Izvoljenec vrnil živ in zdrav iz razvalin. Ko ni minil niti drugI dan Survillovega odhoda, je prišel v Kleve general Gustine, poveljnik divizije. Prinesel je 22 brigadi povelje, da mora oditi in se združiti z drugimi četami. Generalov marš je odmeval po vseh ulicah. Vojaki in častniki so se zbirali. Kompanija, h kateri je spadal Surville, je bila kmalu pripravljena. Le njega ni bilo. Nihče ni vedel, zakaj je poročnik Izostal. Dopusta ni imel. V seznamu bolnikov ni bil vpisan. Vsem se je čudno zdelo, kje se mudi ta hrabri vojak, ki kljub temu, da mu je bil odrezan prst na roki, ni prosil za odpust, temveč je ostal vojak z dušo in telesom. Brigada je naposled odšla brez njega. Med potjo je dobila novo povelje. Zato se je naslednji dan vrnila v Kleve. General je takoj sklical vojno sodišče, da bi Survilla obsodilo. V Milnerjevi hiši so dobro vedeli, kaj se dogaja. Tretji dan se je že nagnil — Survilla pa še ni bilo nazaj. Uboga Doroteja je od strahu skoraj blazna odšla sama proti grajskim kletem. Ko je prispela v klet, se je zaradi strašnega smradu in mraza domala onesvestila. Zgrudila se je na kamen. Na srečo je zatipala tedaj na kamnu privezano vrvico, ki jo je bila dala svojemu dragemu. To jo je opogumilo. Prijela je za vrvico in šla za njo. V drugi roki je nesla prižgano pla-menico Počasi je korakala po samotnih hodni- [ k'h Votlo je odmeval njen korak. Povsod so ji zijali nasproti novi vijugasti mostovži. Plame-nica je obsvetljevala velikanske oboke z rdečim, pošastnim sijem. Deklica je bila že skoraj dolgo uro v tem grobu. Nikjer še ni našla sledu za svojim ljubljencem. Mahoma je odrevenela. Vrvica se je nehala. Tresoča se roka je držala za zadnji konec. Nje- ! nega izvoljenca pa ni bilo nikjer... Nekaj časa je obstala vsa preplašena in strmela predse. Zbala se je. da zblazni. Naposled se je stresla. Krčevito je zakričala: »Karel! Moj Karel! Kje si, ali si mrtev?« »Mrtev...« je odmevalo po hodnikih in spet je bilo vse tiho. Zdaj ni več dvomila, da se je ponesrečil. Hotela ga je poiskati. Na slepo srečo je odšla v neki stranski hodnik Prestopila je komaj pet korakov, že je stala pred truplom svojega lju- Iz mojega V pozni jeseni življenja prebiram svoj dnevnik iz prve mladosti. Čeprav je zapisnik vsakdanjih dogodkov nekako otročji, vendar mi je ljubši, kakor vsaka druga knjiga. Cital sem ob brleči luči v zimskem večeru: »1. maj. V štirinajstem letu mojega skromnega življenja je to že tretji dnevnik. Kakor povsod, se me tudi pri tem poslu drži neprestana smola. Prvega je iztaknila mati. Le to sem radoveden, kako je prišla do njega. Trdno sem imel povitega v rokavu nočne srajce (ponoči sem grel roko brez rokavnika pod odejo) Tako zavarovan zvezek sem položil pod rjuho na postelji. Prav tedaj. ko sem mislil, da je dnevnik na najvarnejšem kraju, je zasačila mamima roka prve še sveže vrstice. Zvečer sem drobni zapisnik v rokavu shranil. Drugo jutro — katastrofa! Ko sem prišel iz šole, so mi dali namesto obeda — palico. »M;Ii Bože.« sem pomislil, »kaj naj to pomeni?« Ze sem hotel potožiti zapisniku svoje nesrečno življenje. Sel sem k postelji, segel pod odejo — nič; hitro sem zmetal cunje s postelje in — groza: niti rokava ni bilo več... Omedlel sem skoraj od strahu! V zapisniku so bile raztolmačene vse skrivnosti moje prve ljubezni. V zvonkih besedah sem opeval Marico. Drugi so ji rekli sicer le dimnikarjeva »Marička«, toda ljudje nimajo za take reči prav nič smisla. Govoril nisem dosti z njo, le pogledal sem jo včasih in občudoval njene oči, nos, zobe in sploh sem imel dober okus, kajti vse to sem natančno zapisal v dnevnik. In vse to Je bilo Izdano! Oh, oh! Maričke ne gledam nič več, najina pota so šla daleč narazen. Prvi dnevnik je na tako neslaven način zginil s sveta... • Pa kmalu sem se utolažil in pozabil nezgodo. Po enem letu sem že imel drugi zvezek in pridno sem pisal vanj skrivnosti Iz zaklenjenega srca. To pot sem ga tudi boljše spravil. Dal sem ga v lično škatlo, čezenj sem položil bel papir. V tej škatli sem imel shranjene toaletne ropotije: kravate, ovratnike in še kaj. »Ni ga zlodja, da bi ga iztaknil!« Pa je vendar bil. Ze na prvi strani novega dnevnika sem, kolikor se še spominjam, razkladal zopet ljubezen. Tedaj je Likarjeva Milena hodila za*menoj. Na vse kriplie je bila vsiljiva in sitna. Ce bi ne bil tak kavalir, bi jo bil že zdavnaj odpodil. »Bo že še prišel čas!« sem si rekel. Veliko lepša se mi je zdela Vačjuška iz tretjega nadstropja. Njej sem posvetil ves dnevnik. Božal sem njene črne lase in mnogo žlahtnih poljubčkov poslal na njene rožnate ustnice. Govoriti pač nisem upal preveč z njo, čeprav bi rad, ker sem se vedno bal, da me zasači Milena. Ona mi je bila zmeraj za petami. Sredi poletja je bil Milenin god. Tedaj mi je šinila v glavo pametna misel. Zjutraj že ob sedmih, ko je šla mati na trg, sem skočil na vrt in natrgal nekaj rož. Potem sem vzel iz toaletne bimca, ki je ležalo pokopano pod zrušeno steno. Smrt poleg njega se ji je zdela rešitev. Tedaj se je pa spomnila, da mora rešiti čast svojega ljubega, ker je zginil in je obdolžgn pobega. Kako naj dokaže, da je mladenič nedolžen? Dolgo je premišljevala. Naposled se ie odločila. Pograbila je ostro sekiro, ki je ležala poleg njenega fanta. Zamahnila je. Prisvojila si je dokazilo njegove smrti. Vrvica jo je srečno privedla nazaj iz kleti. Ko je prispela domov, jo je srečala njena sestra Aleksandra Cim jo je Aleksandra zagledala, se je silno prestrašila. Njena ljubljena sestrica je bila vsa spremenjena. Strah ln mrtvaška bledota sta ji spačili obraz. Bila je kakor prikazen. Aleksandra jo je objela. Doroteja je zajokala. Med solzami je povedala sestri, kaj se je zgodilo. Hlastno jo je naposled vprašala: »Kaj govore o mojem ženinu?« »Pravkar ga bodo obsodili,« je odgovorila Aleksandra. Doroteja je molče skočila kvišku. Takoj je od-< hitela v hišo, kjer je bil zbran sodni dvor. Padla Je v dvorano, ko je predsednik razglasil: »Karel Evgen Surville, kateremu je dokazano, da je pobegnil iz obmejne trdnjave, se soglasno obsoja...« »Nedolžen! Nedolžen!« je zaklicalo nesrečno dekle. »On nI pobegnil! Umrl ie zame ln za najino ljubezen.« In tedaj je pokazala — odsekano roko svojega dragega Ker je na nji manjkal prst. so jo vsi takoj spoznali. Doroteja se je nato zgrudila. Zadela jo je srčna kap. Spisi, ki o tem dogodku poročajo, so še ohranjeni. dnevnika škatle kravate in ovratnike, vrgel cvetje v škatlo, jo zavil v navaden časopisni papir in jo vtaknil za hlače. Na poti v šolo sem kakor po navadi srečal Mileno na vogalu naše hiše in tam sem ji brez besed izročil voščilo, češ. zdaj veš za mojo ljubezen, prismoda! Pridirjal sem v šolo. Ze med prvo uro pouka sem se spomnil. Groza spet in strah! Na dnu škatle je dnevnik... Glava mi je klonila na klop, srce je bilo skoraj neslišno... Zavedel sem se doma v postelji... 27. junija. Ni dobro, da človek pisari kar naprej in naprej. Navsezadnje postane lahko še velik pisatelj. Tega sem se hudo ustrašil in zato sem prenehal. Da bo pa zapisnik popoln, naj izpopolnim še zadnjo vrzel v slavnih dogodkih na moji življenjski poti. Po omedlevici sem šel šele četrti dan v šolo. Komaj sem stopil čez prag, že spet presenečenje. Za oglom 1e čakala Milena s škatlo. Z veliko bolestjo mi je izročila zavitek in — šla. Odprl sem: rumene rože z listkom; pod rožami dnevnik, na listku besede: »Vračam. — Milena.« Pograbila me je jeza. Razmetal sem cvetje in raztrgal zapisnik sredi ceste... Navsezadnje sem pozabil še Vačjuško. Tako se je končala druga moja pisarija.« »18. oktober. Danes, na moj 18. rojstni in go-dovni dan, zaključujem staro življenje in grem Iskat sreče po drugi poti. Svod dnevnik imam skrbno skrit pod parketom v svoji sobi. Čezenj je položena prava perzijska preproga, na nji stoji nočna omarica. Upam, da je tu na varnem in da dolgi prsti ne bodo segli tako daleč. Ce pa je kdo radoveden, naj ga čita, jaz se ne bom vznemirjal. Kajti zastonj bo iskal pri tebi, dragi dnevnik, skrivnosti srca: jaz namreč nisem več zaljubljen! V slovo otroškim letom — Luka.« • To je bil moj prvi in poslednji zapisnik. Pozneje v zakonskem trnjevem življenju nisem upal zapisati nobene skrivnosti. Vse skrivne misli se morajo stekati iz enega srca v drugega. Tu ne sme biti črk, sicer začne krvaveti srce iz ljubosumja. S solzami se spominjam zgodnje, zlate prostosti ob tihi brleči lučki pozno v noč... —žič. DR. IVO BENKOVIČ odvetnik v Ljubljani, do sedaj Beethovnova 14, 'iiača »Dunav«, se je 11. januarja t. 1. preselil v Puharjevo ulico 14, I. nadstropje, vila »Ada«, telefon 21-34; dohod z Bleiweisove ceste zraven »Figovca« proti Tivoliju. Uradne ure dopoldne, le po dogovoru popoldne okrog 4. ure Slabo je naletel V preteklih časih, ko so Se nosili dolge lase in lasulje, se je večkrat zgodilo, da so tudi največjo gospodo obiskale drobne živalice ki iih v spodobni družbi navadno ne omenjamo. Komornik kralja Ludovika XI. - po imenu Pe