Poštnina plačana e gotovini T.FTO LTX V Ljubitani, v sredo 7. oktobra 1931 лТЕУ. 227 n Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočne 29%. 2994 in 2050 VENEC ček. račun: Ljub* Ijana it 10.650 ia 10.349 ta inserate; Sarajevo itv.7563, Zagreb itv. 39.011, PraKa-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ishaia vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Berlin - Pariz - Washington Gosp. Laval ei je rezerviral kabino na par-nfku »Ile de France«, ki odpljuje 16. oktobra proti New Yorku. Angleži zunanji minister Beading se je na povabilo francoskega predsednika, gosp. Brianda in finančnega min stra napotil v Pariz, da se priporoči predstavniku najmočnejšega angleškega tekmeca, da ne bi v Ameriki započel kaj proti Angliji. Lavala je povabil v Ameriko Hoover v času, ko se je francoski ministrski predsednik z Briandom odpravljal v Berlin. V herlinu so malo govorili o politiki, izognili so se političnim vprašanjem z namenom, da ne bi ob tej skali razbili sadu trudapolnega dela velikih miroljubov za zbli-žanje obeh narodov in lotili so se gospodarske ledine, da bi iz nje pognala kal duševnega prijateljstva. Obisk v Ameriki ni omejen na določena vprašanja, razgovori se bodo torej sukali okoli gospodarskih in političnih problemov, ki zadevajo Francijo in Ameriko in lahko rečemo, ves svet. Politika, mednarodna politika, predvsem evropska politika bo torej predmet vvaehngton-ekih razgovorov, Evropa je danes razdeljena v dva tabora po geslu: »Za Francijo ali proti njej I« Berlinski obisk je v prvem taboru zbudil strah, da ne bi Francija prešla k nasprotnikom. Takrat je vstalo strašilo »poljskega koridorja«, ki je simbol interesov im želja vseh slovanskih držav in francoskih zaveznic in ki so ga dvignili že za časa francosko-ruskih pogajanj. Danes zopet straši koridor. Slovani se ne bodo dali z njim prestrašiti, ker je vprašanje poljskega koridorja vendar pre-malenkoetno, da bi prišlo resno v pretres v trenutku, ko je radi strahovite gospodarske krize in razrvanih političnih razmer v igri usoda narodov in morda celo vse evropske celine. Malo verjetno je, da bi se predstavniki Francije in Amerike, ki jima zakladi zlata nalagajo težko odgovornost pred zgodovino, spustili v takšne malenkosti. Morebiten pritisk na Lavala — ako je glede na sedanjo moč Francije od strani Amerike sploh mogoč — naj Francija še bolj popusti napram Nemčiji bi sploh ne prišel do takšnega učinka na evropski celini, da bi mogel spraviti slovanstvo v nevaren položaj napram nemštvu. Spričo tega je jasno, da ne obstoji med zaveznicami Francije nikakšno resno vznemirjenje ne glede francoskega obiska v Washingtonu ne glede nadaljnjega raz-vdja francoske zunanje politike. Strašilo poljskega koridorja ni vstalo torej iz slovanskega tabora in no pravici ga je označU Zaleski za poskusni balon. Ta balon je zrastel iz pen eistematične nemške propagande za revizijo mirovnih pogodb, ki vidi ie v tem uspeh, da od časa do časa izzove med javnostjo razpravo o »izgubljeni domovini« in tako spravlja javno mnenje pod vtis, da ni vprašanje nemških mej definitivno rešeno in da mora prej ali elej nastopiti revizija. Lavalova pot bo lahka in »Ile de France« bo t ponosom zavozila v newyorško pristanišče. Laval je bil povabljen in vljudnost je zahtevala, da se odzove vabilu. MacDonald je pred leti s težkim korakom stopil na parnik, namenjen v New York, In njegov politični nasprotnik Baldvvin mu je pred odhodom stisnil roko, da ga opogumi. MacDonald ee je napravil v Ameriko, da se pogodi s tekmecem, ker ni mogla Anglija več vzdržati tekme na morju, in da prizna enakovrednost Amerike. Tedaj je izšla v Ameriki znamenita knjiga z naslovom »Amerika osvaja Anglijo«! Lavala je v Wa-shington povabila Amerika, ki je pod dojmom druge bančne krize in naraščajoče brezposelnosti prišla do spoznanja, da drvi z Evropo tudi sama v prepad, in da je bolje sporazumeti se s Francijo, »e tem edino možnim izvorom kreditov za Evropo« (Times), kakor prepustiti ji neomejeno nadvlado nad evropsko celino. Septembra je v prvem tednu ustavilo 13 ameriških bank izplačila, v drugem tednu 23 in v tretjem 31. Pretekli teden se je naložilo v new-yorškem pristanišču 33 milijonov dolarjev zlata za Evropo, od teh 25 milijonov za Francijo. Zlata rezerva Zvezne rezervne banke je v teku enega tedna padla od 3.327 milijonov dolarjev na 3.138 milijonov dolarjev. Radi popuščanja dolarja in padca funta šterlinga so utrpele ameriške banke ogromne zgube. Ameriški izvoz je padel od 400 milijonov dolarjev mesečno v razdobju 1925/29 na 315 milijonov v letu 1930 in 245 v januarju 1931 ter 187 milijonov dolarjev v juniju 1931. Obubožana Evropa ne kupuje in Amerika ne ve, kam s svojim blagom in s svojimi brezposelnimi. Pač pa Francija, kjer so vloge bančnih zavodov radi povratka kapitalov v domovino v teku tega leta poskočile od 4 na 8 milijard, kupuje ameriško zlato. V Angliji je Amerika naložila 150 milijonov dolarjev in njene naložbe v Nemčiji znašajo 350 milijonov (okoli 17 milijard dinarjev); Ameriki pač ne more biti veeeno, kaj se tem državam zgodi. Lavalu se ne bo treba posebno klanjati ameriškim finančnikom, ker se tudi on lahko legitimira z zlatim mošnjičkom. Hooverju je bilo gotovo lažje pri srcu, ko je udaril v svet e svojim moratorijem, ne da bi prej vprašal za mnenje Francijo, ki je bila pri tem najbolj prizadeta, kakor danes, ko se je izkazalo, da ni moratorij prinesel pričakovanega uspeha, ko sta Mellon in Stimson za časa pariških pogajanj glede moratorija preizkusila trdost francoskega zlata in ko je moral s evojim vabilom Lavalu priznati franco-sko moč, Laval bo danes gotovo trši oreh, kakor kdaj poprej, malo verjetno je, da bi Francija pristala na kake politične koncesije napram Američanom, to ee pravi napram Nemcem. Temeljni pogovori se bodo sukati gotovo okoli akcije, kako odpomoči sedanji gospodarski krizi, morda tudi o mednarodni gosoodarski konferenci, o vprašanju mora- Pred svetovnimi odločitvami Ameriška Nnanca zahteva podaljšanje moratorija tako za reparacije kakor га vojne dolgove — Hoover hoče sanirati celokupno gospodarstvo Evrope Nemci bi radi izkoristili to priliko, da dobe poljski koridor WasHington, 6. okt. Ameriški finančniki čedalje bolj pritiskajo na predsednika Hooverja, naj bi g. Lavalu ob priliki njegovega bližnjega obiska predložil načrt, da naj se mora orij za odplačevanje nemške vojne odškodnine Nemcem podaljša in naj ee obenem tudi proglasi moratorij za odplačevanje vsot, ki so jih bivši zavezniki v minuli vojni dolžni Ameriki in pa drug drugemu. Kongres je sicer tej misli še vedno absolutno nasproten, toda veliko vprašanje je, če bodo politični razlogi poslancev in senatorjev mogli odtehtati razloge finančnikov, ki zastopajo gospodarske koristi Unije. Hoover se je te dni posvetoval z vsemi najuglednejšimi politiki in finančniki Unije, s katerimi je razpravljal vsa vprašanja sedanjega trenutka: reparacije, vojne dolgove, razorožitev, razdelitev zlata in tudi vprašanje poljskega koridorja in Gdanskega. To so priprave za sestanek z Lavalom. kateremu bo Hoover pojasnil, da so ameriški finančni in politični krogi prišli do prepričanja, da je treba ukreniti nekaj temeljitega, da so sanira celokupno evropsko in ameriško gospodarstvo. Hoover bo prevsem polagal važnost na razorožitev in misli Lavalu predlagati, naj bi se vse novogradnje vojnih ladij ustavile za celih pet let. Ako bi Francija, ki tukaj pride najbolj v poštev, na to pristala, bi Amerika pokazala večjo odjenljivost v vprašanju ogromnih vsot, ki jih Francija kakor tudi druge države dolgujejo Ameriki za dobave med minulo vojno. Tudi poset lorda Readinga, angleškega ministra za. zunanje zadeve, v Parizu je v zvezi s pred-6toječo konferenco v Londonu, dasi je neposredni namen tega poseta ta, da bi se našla točka, na kateri naj bi se šterling stabiliziral. Pa tudi od-potovanje viceguvernerja Ameriške federalne banke, g. Burgeesa. na sejo mednarodne reparacijske banke v Baslu, ki °e bo vršila 12. L m., je / zvezi г gospodarskimi in političnimi problemi sedanjega momenta. Vest, da misli g. Hoover postaviti na dnevni red washingtonske konference tudi vprašanje poljskega koridorja, je 6eveda zelo razburila vso poljsko javnost. Lahko se pa reč«, da se bodo Ame-rikancl v tem vprašanju, ki so ga seveda načeli na pobudo Nemčije, hudo urezali. Poljski zunanji minister Zaleski, ki se je vrnil 5. t. m. iz Pariza, je po konferenci z ministrskim predsednikom in maršalom Pilsudskim poljskim novinarjem izjavil, da ni nobenega povoda za razburjenje: predsednik francoske vlade Laval mu je ponovno zagotovil, da se Francija ne bo z nikomer spnščala v diskusijo kateregakoli vprašanja, ki bi pomenilo spremembo versaillske mirovne pogodbe, posebno pa ne vprašanj, ki bi ogrožala, četudi indirektno, dostop Poljske k morju. Zaradi tega je zelo verjetno, da Amerika v razgovorih z Lavalom tega vprašanja sploh ne bo načela, ker bi sicer ves rezultat waehingtonske konference bil ogrožen. Zakaj razume se samo po sebi, da se Francija ne bo spustila v diskusijo o eventualnem moratoriju sa nemške reparacije, ako bi se izkazalo, da Neiu&ja svoje sodelovanje pri gospodarski sanaciji Evrope veže na vprašanje poljskega koridorja. Hoover pripravlja novo sen rac? jo New York, 6, oktobra, tg. Predsednik Hoover razvija izredno veliko delavnost, V nedeljo zvečer je zbral pri sebi v beli hiši majhno skupino newyorških velebankirjev, za torek popoldne pa eo bila poslana vabila političnim voditeljem obeh strank eenata in poslanske zbornice, kakor svoje-časno, preden je objavil svoj načrt moratorija, v svrho, ea naj pridejo na informativno konferesoo v vprašanjih narodnega pomena. Zelo se je zato tudi opazila štiriurna konferenca v ponedeljek popoldne z zastopniki Štirih največjih bank: Morga-nove banke, Firet National Bank, National City Bank in Guarantise Trust Сотрапу. Zadnje tri banke so zastopali njihovi predsedniki. O vsebini razgovorov se molči. Listi pa domnevajo, da gr« za podaljšanje moratorija in za iniciativne predloge v vprašanju dolgov in razorožitve. Ker je na torek dopoldne sklicana seja odbora newyorike borze, se domneva, da gre za nameravane ostre odredbe proti borzni trgovini in za eventualno popolno zatvoritev borze. Pariz, 6. oktobra, tg. Iz raznih vvashmgton-ekih virov prihajajo vesti, ki trdijo, da hoče Hoover podaljšati moratorij na pet let in da bo morda v kratkem sprožil primerno iniciativo. To da se bo zgodilo na pritisk ameriških bank, ki hočejo na vsak način vedeti, kaj ee bo zgodilo po poteku Nemčiji danega moratorija 12. februarja. Lava I se vrne za Vse svete Pari«, 6. okt. tg. Lord Reading, ki dospe danes v Pariz, bo po slavnostnem obedu na angleškem poslaništvu zvečer gost pri angleškem poslaništvu, jutri pa bo Briandov gost in pojutrišnjem Flandi-nov. Vsem sprejemom bodo prisostvali najvišji predstavniki pariške visoke finance in guverner francoske banke. 0 potovalnem programu ministrskega predsednika Lavala v VVashingtonu se doznava, da bo dne 16. oktobra odpotoval iz Le Havra, 22. oktobra pa prispe v Newyork, 23. okt. bo potoval v Washington, se 25. oktobra od tam vračal, 26. oktobra neoficielno obiskal Newyork, potem se pa zopet ponoči vkrcal, da se 1. novembra vrne v Le Havre. va vlada odstopi danes Temeljita preosnova vlade — Na Curtiusovo mesto pride Neurath Wirth ostane Berlin, 6. oktobra, tg. Danes opoldne je zunanji minister dr. Curtius poslal pismo državnemu kanclerju dr. Briiningu, v katerem je oficielno podal svojo demisijo. Izjavil je, da je želel že takoj po vrnitvi iz Ženeve izstopiti iz vlade, da pa tedaj pri sestankih z Bruningom nista govorila o obliki in času demisije. Sedaj smatra dr. Curtius za potrebno, da razčisti položaj. Državni kancler dr. Briining bo jutri predsedniku republike Hindenburgu predložil demisijo, toda ne samo dr. Curtiusa, temveč vsega kabineta. Ta akt je Hindenburg že prejšnji teden odobril v svrho, da se kabinet temeljito preosnujc. Gotovo je, da se bo sestava nove vlade zopet poverila dr. Briiningu. Če bo dr. Briining izvršil obsežen revirement, je pričakovati sprememb v re-sorih zunanjega, notranjega, prometnega, pravosodnega in gospodarskega ministrstva. Briining namerava baje pridobiti za sodelovanje v glavnem gospodarske strokovnjake. Čuje se pa, da sta že odklonila generalni ravnatelj Farben A. G. dr. Schmidt prometno ministrstvo in profesor Warn-bold gospodarsko ministrstvo. Splošno začudenje je povzročilo, da se namerava izvršiti sprememba tudi v notranjem ministrstvu; na to očividno posebno pritiska nemška ljudeka stranka. Ker pa v tej 6tranki kandidatura predeednika Dingeldaya za notranje minislrstvo ni posebno priljubljena, bodo menda vendar ostali pri tem, da ostane na tem mestu dr. Wirth. Dr. Briining polaga največjo važnost na to, da ohrani vladi bogate izkušnje dr. Curtiusa. Dr. Curtius pa je odklonil vsak drug portfelj v novem Briiningovem kabinetu. Ker je dr. Curtius odlično sodeloval pri dogovorih o nemško-fran-coskem gospodarskem odboru, bo v tem odboru dobil vodilno vlogo in ga nameravajo na bodoči razorožitveni konferenci določiti za zastopnika Nemčije, ker se je v zadnjih letih posebno bavil z razorožitvenim problemom. Med najresnejšimi kandidati za Curtiusovega naslednika se imenuje ' londonski poslanik dr. Neurath, ki je poseben zaupnik Hindenburga, ki pa nima dosti volje, da bi tako kmalu zopet zapustil londonsko mesto, na katero je prišel komaj pred kratkim. Preokret na desno? Pariz, 6. okt. tg. V Parizu upajo, da demisija dr. Curtiusa ne bo povzročila prevelike preosnove nemškega kabineta. Nekateri listi vidijo že strašilo diktature in govorijo o tem, da bodo vstopili v kabinet Hugenberg in več Hitlerjevih satelitov, drugi zopet vidijo v kabinetu zmerne politike, ki pa se nagibajo k desnici, kakor Neuratha, Adenauerja itd. Miljardno posojilo emisijskim bankam Pariz, 6. oktobra. AA. Havas poroča iz Berlina: Po vesteh iz dobro poučenih tamkajšnjih finančnih krogov se sodi, da bo viceguverner Federalne rezerv, banke v New Yorku Randolf Burgesz predlagal na konferenci mednarodne reparacijske banke, ki bo v Baslu 12. oktobra t. 1., naj se sklene posojilo v višini ene milijarde dolarjev v korist mednarodne reparacijske banke. To posojilo bi ве Francija ostane zvesta podpisalo v višini dveh tretjin na ameriškem denarnem trgu ena tretjina pa v Franciji. Mednarodna reparacijska banka bi nato izdala zlate bone, ki bi bili kriti z zlatom mednarodne reparacijske banke v Baslu. Te bone bi ta banka oddala kot posojilo emisijskim bankam, ki so prišle v težkoče, kakor n. pr. angleški narodni banki in nemški narodni banki. Varšava, 6. okt. AA. Poljski zunanji minister Zaleski je po povratku v Varšavo dal intervju, v katerem pravi, da je strah, ki se je pokazal v poljskih listih pri obisku gg. Lavala in Brianda v Berlinu, popolnoma neutemeljen. G. Zaleski je izjavil, da je konferiral z gg. Lavalom in Briandom pred torija v Nemčiji in medzavezniških dolgov, morda tudi o razorožitveni konferenci. Hooverju, ki je pod pritiskom še dalje naraščajoče opozicije, sc zelo mudi in bi rad zunanjepolitičnih uspehov, ko ei že notranjih ni mogel priboriti Amerika čedalje bolj poeega v evropsko življenje in morda bo ameriška javnost pod pritiskom gospodarske krize polagoma prišla do spoznanja, da tudi Amerika n« more živeti brez EvroDc. njunim odhodom v Berlin in po njunem povratku, in pri tej priliki se je prepričal, da so njegovi nazori o položaju v popolnem skladju z nazori obeh francoskih državnikov. Omenjajoč izjavo, ki jo je predsednik vlade dal o priliki njegovega prihoda na kolonijalno razstavo v Parizu, je g. Zaleski kategorično izjavil, da se ne ukrene nič, kar bi bilo nasprotno poljskim interesom, in da zato ni razloga za nikakršno vznemirjenje. Razveljavi jen je mandatov Varšava, 6. okt. AA. Vrhovno sodišče je razveljavilo parlamentarne volitve v przemiselskem okrožju, zaradi česar je izgubilo mandate šest narodnih poslancev. Štirje izmed njih pripadajo vladnemu bloku, eden ukrajinski stranki eden pa narodni kmetski stranki. Kraljica Marija v Ljubljani Ljubljana, 6. ofcrtofrfa. Danes dopoldne je prišla v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija. Spremljala jo je dvorna dama ga. dr. Šverljuga in šofer. Kraljica se je pripeljala v avtu, ki ga je šofiraia sama. Njen avlo se je ustavil ob 10.45 pred Leoniščem, kjer je imela daljšo konferenco s svojim osebnim zdravnikom. Ob 12.15 je avlo zapustil Zaloško cesto in kraljica se je zopel vrnila na Bled. Pred Leoniščem so se v tem času zbrali že ljudje, zlasti šolska mladina, ki je prišla iz šole in spoznala kraljičin avto. Mladina je zelo živahno pozdravljala kraljico. Eksekvatur trem konzulom Ljubljana, G. okt. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 7. septembra je bil podeljen eksevatur gosp. Marcelu Zuggolinu, konzulu kraljevine Italije s sedežem v Sarajevu za področje drinske in vrbaske banovine. Ljubljana, 6. okt. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 7. septembra je bil podeljen eksevatur g. dr. Feliksu Orsiniju Rosenbergu, avstrijskemu generalnemu konzulu s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine. Ljubljana, 6. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 7. septembra je bil podeljen eksevatur gosp. Andreju Rainaldiju, generalnemu konzulu kraljevine Italije s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine. Razdelitev kreditov za pogozdovanje Bolffrad, 6. okt. AA. S sklepom ministra za gozdove in rudnike je izvršena razdelitev kreditov za pogozdovanje krasa in goličav v sezoni 1031/32. Kredite dobe: direkcija gozdov in rudnikov v Vinkovcih 400.000 Din, direkcija gozdov v Ljubljani 200.000 Din, direkcija gozdov v Apatinu 300.000 Din, direkcija gozdov na Sušaku 200.000 Din, direkcija goodov v Zagrebu 220.000 Din, gozdni odsek kr. banske uprave v Zagrebu za ureditev hudournikov 100.000 Din, gozdni odsek kr. baneke uprave v Splitu 500 tisoč Din, gozdni odsek kr. banake uprave v Zagrebu 500.000 Din. Tajinstveno letalo nad Rimom Pari:, 6. okt. ž. »Journalc poroča iz Neepla, da je razjasnjena tajnost metanja protifašističnih letakov nad Rimom. Nemška pilota liana Ptirning in Maks Reiner sla prodala svoje letalo angleškemu pilotu za 45.000 frankov. Ta pilot jo natovaril dva paketa in odlelel po njegovi izjavi proti Barceloni. Nemška pilota, ki sta odšla v Nizo, srta opazila, da sla bila ogoljufana. Anglež jim je namreč sporočil, da bo metal nad Rimom fašistične letake, te.r »e nato spustil na Korsiki. Nemška pilota sta takoj obvestila policijo. Mislijo, da je angleški pilot po večurnem letu spustil na Korsiki in se je med »puščanjem ponesrečil, ker ea še niso mogli aajtu Cene na drobno V odgovor mi naš članek pod zgornjim naslovom Hflin je nafelsivo Oreniija trgovcev v Ljubljani poslalo naslednje pojasnilo, ki ga radi pri-občiijemo, da pobijanju draginje do 2')% dobička, katerega pa trgovec danes, ko še bori 2 ostro koilkurencO, ne doseže niti 10;',; hrutto. Ljubljansko trgovstvo po svaji rednosti nt solldnoMi' tu! slnvi le v inejalt rniie države, marveč tudi izven njenih mej, pa se ie posebno očito ookazalo. da bazira slovenska trgovina na res solidni podlagi baš sedaj, ko je radi zapore hranilnih vlog vladalo splošno pomanjkanje gotovine in sicer s tem. da so trgovci obdržali sedanje cene in prodajali tako kot v normalnih časih. Razlika med nabavno in prodajno ceno zgleda morda na prvi pogled res neprimerna. Toda tivaže/afi je -trelm. da se bori baš detajlna trgovina z ozirom na eplrpcii padec kupne moči kotuumeniti z Izrednimi 'težkočami. Ce uvažujemo med režijskimi stroški najvažnejše, to je n. pr. davčna obremenitev, tedaj je treba ugotoviti, da so »e davčna bremena napram preteklim letom, ko v cle-tajini trgovini še ni vladala taka depresija, sorazmerno jako povišale. To nam dokazujejo podrobno statistični podatki o davčnem efektu poslednjih let. Ireba je pri razliki nabavne in prodajne cene ipoštevati tudi. da je detajlni trgovec obremenjen чкогај z vsemi davščinami in da nanese vsota teli Javščin znaten pčvišek v nabavni ceni. Mnogo premalo se uvažuje, da mora plačati detajlni trgovec v Ljubljani poleg mnogih drugih .lavščin in javnih dajatev tudi se dO",; občinsko doklado na vse državne direktne davke, vštev.-i ■M)% uslužbenski davek 11.1 dohodke, ki presegajo mesečno 4000 Din, 13% cestno doklailo, kakor tudi 35% banoviusko dokl.ido na \se direktne državne davke ter končno občinsko trošarino i;i davščino rta blagovni promet, ki znaša v Ljubljani na nekatere predmete 200—1(K) «.; od vrednosti blaga pri uvozu in katera se pa mnogokrat rndi irtkr) občutne konkurenco ne da vkalkulirnti. Kako vplivajo te davščine na povišanje med nakupno in prodajno ceno je razvidno že i/ tega, da je n. pr. ljubljanska občina pobrala samo ua uvoznini in trošarini za blago, ki sc uvaža v Ljubljano. leta 1030 preko iS milijonov Din. Vsa ta bremena odnadejo v preiczni večini le na trgovce. Pri prodajnih cenalt maiiutakture prihaja pa v poštev tudi nepobitno dejstvo, ua je v vseh slojih' prebivalstva znatno oslabela kupna moč. To se jako v občutni meri pozna ravno v detajlni manu-fakturni trgovini. Iti je radi slabe plačilne z.nio/-nosti konzulneiita v pretcini meri odvisna od obročne kupčije. To velja tudi za vse ostale stroke. Razumljivo pa je, da so pri le vrste kupčijah znaW ne ižgiibe jako pogoste, ter da jih mora trgovec vkalkulirati. Detajlni trgovec nabavlja svoje blago na kratkoročne kredite, oddajati pa ga mora na dolgoročna odplačila, pri čemer izgubi na obrestih In mnogokrat tudi ne le na obrestih, marveč celo vsoto. Važno dejstvo, ki ga je pisec tudi prezrl, £0 režijski stroški tvrdk, ki zaposlujejo trgovske so-trudnikc. Ob zmanjšanem prometu iti ob že zgoraj označenih težkočah v pogledu trgovanja, bi bile marsikatere tvrdke naravnost primorane odpustiti del svojega osobja. l ega tvrdke iz socijalnega razloga ne store, dasl jih to pri današnjem položaju težko obremenjuje. Vsega tega očividno pisec v svojem članku ni upošteval, ker drugače ne bi mogel priti do tako neosnovanih trditev, kakor jih je navedel v svojem članku. Končno priponiinj'amo, da znižanje cen ni odvisno zgolj od trgovca, marveč v mnogo večji meri od splošnih gospodarskih prilik. Blagovolite sprejeti g. urednik našo toplo zalivalo In izraze odličnega spoštovanja. Načelstvo Oreniija trgovcev v Ljubljani. Anglija poide na volitve Zbornica se razpusti jutri — MacDottald kandidat delavske stranke London, 0. okt. tg. Pu brezuspešnem poskusu, ua bi pridobil Llovdu (ieorgeu za carine in nore tolltve. -e je tlacDoiialil sedaj koiiFiinvcljavito odločil. da apelira »a svoj nacionalni program n.-i volivce. Pozno ponoči jo onftelški kabinet vtoriij sklenil srtgl.tsno. da -e parlament razpusti v fetrlek lu razpišejo nove volih e ua ilmt oktobru. London. 0. okt. tg. Ministrski |iredsednlk Mnc-Donalil jo bil danes dopoldne več kot pol ure v buckiughuinski palači pri kralju. Obvestil je kralja o sklepih kabineta, l kraljevo proUlamacIjo. Ko se je MacDonald vrnil iz Dovvuing Slrccta, je imel zopot sestanek z. liberalnim Votrdttjim ministrom sirom Iforbertom Sa-inueloni. \ngleski zunanji minister. lord lieadiiig je davi v spreiu-ivu angleškega flnatičilega strokovnjaka >ira Trederiea Leith-Rossa odpotoval v Pariz. Ob 3 popoldne so jo začela seja angleške poslansko zbornice. Ob priČstku soju no bilo klopi delavske stranke prav slabo zasedene. Na sprednjih klopeh jo bilo samo pet voditeljev frakcije, med njimi kot zastopnik HdmlerAona bivši mornariški minister Alekatider. Državni podtajnlk finančnega ministrstva, konservativni poslanec Elliott je pre-čital zelo natančna določila o porabi železniških prostih kart po poslancih v primeru razpusta parlamenta. Ale.\ander jo na to pripomnil: :,Če je vlada izdelala tako natančne določbe zu odpotovanje članov parlamenta, inora tudi vedeti, kdaj bo nastopil ta položaj." Prosil je zato ministrskega predsednika, da so o tem izjavi. MacDonald je nato odgovoril, da jo kralj pristal lia to, da' se najpozneje v četrtek razpusti nasedanje obeh zbornic ln da nui je dni pooblastilo, du parlament po odgoditvi razpusti in razpise liovc volitve. Čim bo torej jioslan-ska zbornica končala ša prodleleči n-itcrijal drugega in tretjega Pitanja zakona proti. oderuštvu z živili in začasnega zakona, s katerim na| se uredi sedanje dopuščanje koncertov in kinematografskih predstav ob nedeljah, kar sc bo zgodilo najbrže v sredo ponoči, bo odgodil obe zbornici lu razpustil poslansko zbornico. V tem primeru je najugodnejši zakoniti termin za volitve 27. oktobra. Poslanska zbornica je poslušala to navodbe zelo mirno in prešla nato na drugo ločko dnevnega reda. MarDonahl ho jutri zvečer prvič apoliral na augleiko prebivalstvo v govoru po radiu. Zastopniku agCiiture »Exchangc fclegTaph« j« Izjavil, da namerava voditi volivui boj kot kandidat delavske stranke. London, 6. okt. A A. .Spodnja zbornica je sklenila s 167 glasovi proti <14, da smejo bili kinematografi v nedeljo odprti. London, li. okl. ЛЛ. Narodni Iibcrali *o, sklenili, da bodo podpirali DacDonalda. Zaključek balkanske olimpijade Jugoslovani prvi v tenisu — Razdelitev darov Atene. (i. okt. AA. Danes so igrali finalne t e n i š k e tekme na balkanski oliinpljitili. Jugoslo-viinski igralci sO si osvojili tri prva mesta In Sicer: v doublu gospodov, v iloublu dani in v mešanem doublu. Doseženi so bili ti-le rezultati: Bornim Puljcv je premagal Romuna Mlsu z 8:1, 216, 7:5 In 0:2. i (irkitijn l.enos je porazila Romunko Golescu z. (i:2 in 8:0. .lugoslovanski par Kukuljevi£-9efer je preina-'.'iil romunsko dvojico Puljev-MI.su z 11:1 in 8:6. .lugoslovanski dailiski par < iostiša-Sreger je premagal rbhUin&kl par Zlsovič-GbelScu z 6:3 in (t:!>. V mešanem doublu jo par Oostiča-Kukuljevič premagal dvojico šroger-fvior z. 6:5 in 6:4. Na podlagi teli Izidov so se plnsirnli jugoslovanski igralci na pivo mesto pred Komuni in Grki. Sofij«. 6. okl. AA. Definltivni rezultati .Balkan ijaile« so ti-le: V sabljanju je zavzela prvo mesto Grčija, drugo mesto ima Turčija in tretje Bolgariju. V konjskih športih ima prvo mesto Bolgarija, drugo Turčija. V kolesarskih tekmah je zasedla prvo mesto Bolgarija, drugo Jugoslavija in tretje Grčija. V tekmah z motornimi kolesi jo zavzela prvo meslo Grčija, drugo pa Bolgarija. Vrstili red nogometnih tekem je: prva Bolgarija, druga Turčija, tretju Jugoslavija. Po točkah se je plasiralo na prvo mesto Grčija s 26, slodi Bolgarija z 22, Turčija z 0 iu Jugoslnvija s 4 točkami. Po končanih tekmah |e princ Ciril rndolil trnu* govolceni nagrade. Snoči je bil banket zo 300 povabljencev. Razgovor s francoskim finančnikom (Pariško pismo) £9 Pariz. I. oktobra 1031. — Gotovo, kriza je velika, toda poznali smo lolilio drugih! in vedno smo doživeli trenutke obupa in nijslili, da se bliža kone:; sveto, la je vse izgubljeno. In potenr? Konec sveta je pač še jako daleč. Ko muo nehali s tožbami, doumemo, kaj je najpametnejše: z.opel začeti. Obračamo pogled v bodočnost. poizkušamo nova "iodJ?lJa in po prvih uspehih poAibimo razočaranja preteklosti. Taka je zgodovina- v-feh:. kv-iz, >c лс U. poiiovlla: io jo le vjifttiauje čase. Fraimn/., la mi je razvijal le misli, je bil mož med petdesetim in šostilesetim letom, jasnih misli in neomajnega prepričanja: gospod Gaston Jeze. jirofesor pariške pravne fakultete,, katerega jire-davanja na Institutu mednarodnih naukov tvorijo središče zanimanja programa le znanstvene ustanove. Vse v njem izraža neko solldnosl: močna, srednjeveška poslava, vz.bočojio čelo, posebno glava, okrogla, 'ie redkih, sivih, gladko nđzaj počesanih nahiolas. S pogledom sem objel lep, skrbno negovan park, v katerem sva sedela in ki se je nahajal 7.a vilo — poleliiem prebivališču znanstvenika. Jesensko jutro se je kopalo v solnčiuh žarkih in zelenju. Optimizem, ki ga je izrazil priznani strokovnjak, je bil prijirasl in neomahljiv. Čutil sem, da bi bilo zaman zavreči ga /. dokazi. Začel selil slikali lezel; položaj, v katerem .se sedaj mi nahajamo, iu pripomnil, da so tokrat vzroki krize globoki: — Preveč optimislično uiušik). Splošno uspe.vaiije sodite, odvrnem liudo-Ji! odvisno od gotovih velikih produkcij — žito, železo, baker, petrolej, olje, bombaž — in le produkcije rabijo mednarodni trgi. Naša dežela uspeva. Če lahko svojo agrarne produkte, svoje žito, proda ugodno ceno. Denar pride k nam. Deliar kroži, uspevanje jo splošno. Toda, če cene padejo, ljudje malo zaslužijo ali nič in vse se ustavi, kakor danes. Stari svet čuti posledico ogromnega razdejanja kapilalov, povzročenega po največji vojni, ki jo pozna zgodovina. Znano mi je, gosjiod profesor, nadaljujem, (la sle Igrali važno vlogo Ob priliki stabilizacije našega dinarja.1"A'iPmlsiite, da je pri nas niožeu iSbnzuni vseh agrarnih pridelkov, ki jih pošiljamo v inozemstvo? Profesor Jeze pomisli — trenutek, in nato s hipno kretnjo menja barvo pogovora. — Ne izgubljajv'a se v podrobnostih jiogovoro. Da, bil sem pri vas, proučil vaš položaj in morem reči, da sem ohranil o vaši tlržavl najboljši vtis. češkoslovaška in Jugoslavije sin državi, ki ju mi Francozi v tem delu Evrope najbolj cenimo. Vaša bogastva so napravila nume živ vtis iu ne iHMiabitc, da ste šele v začetku, da sle izkoristili le neznaten del vaših naravnih virov. Vi še niste gospodarji vaše usode. — Pri nas pripravljajo sedaj volitve, V zvezi z ostalimi ekonomskimi pojavi jo ustavitev jilafcil v Baslu povzročila ostro denarno krizo, radi katere trpe vsi naši denarni zavodi; obsojeni so k popolnemu brezdelju, treba bi bila takojšnjih, odločnih ukrepov in rešiti deželo stagnacije, v kutori so nahaja. — Možno je. da intale prav. Viri naše dežele so bogati; sedaj trpi radi krize, ki vlada povsodi. Grmenfe pred volno vihro? Kitajci aranžirali velikopotezen gospodarsi bojkot Japonske — Nevaren incident v $angha$a — Japonska odpolala v Šanghaj vojne ladje London, •>. okl. Afera med JajKinsko ln Kila.J-ško sc čedalje, bolj nevarno zapleta in se grozi razvili v dolgotrajen IcŠnfllkt. DoMm so Kitajci v Mandžuriji brez. prave moči, kar se tiče oboroženega odpora proti jai>oii-ld okupaciji, jia imajo jako nevarno orožje v rokah v osiali državi, ki je v jako živahnih slikih z. Japonsko. KHojci. so aranžirali s t-sicmatii i n in rclilcopolezen bojknl јаџопхкеца blatiti in japonskih tvrdk kakor tudi japonskih ladij, kar pomeni za Japonsko, ki je itak v gospodarski krizi, ogromno gospodarsko izgubo. Najbolj prizadeto je japonsko pristanišče Dajren lia jiolotoku Kvantunu, ki so ga Japonci spremenili v moderno velemesto in središče svojih trgovskih zvez, s Ki-lajem. Ani i japonski bojkot v Kita ju bo imel za neizogibno posledico, da bo Jajioiiska odklanjala vsak kompromis v zadevi Mandžurije, kar bo pa neobhodno vedlo do konflikta 7. Rusijo, ako bi ie-la z razdelilvijo Man Ižurije ne bila zadovoljna. Japon-■ ki nacionalisti odluino zahtevajo mckuijo Mandžurije, ker tam japomtki naseljenci, ki imajo visok življenjski ■stutKlard, nikakor ne morejo več konkurirali z milijoni Kilajoev, ki se v zadnjih le-ih v Mandžuriji naseljujejo. Protijni>onsl(i pokret nn Kitajskem zavzema h dalje večji obsep. V Sanyliuju je mnoiitn liHuj-rev, ki so na-jnavili proti japonski obhod po mestu, napadla dve japonski mladenki, ki slu se sprehajali po ulici Јапусероо. Mnoiica je deklici surovo prelepiti. Toda ni preteklo niti pot are, ko sin iz „irfsluvišcH Sezebo na Japonskem, kmnor je hila In n učita takoj teleijrajiruna, odptnli torpedmki Ma- mo in Wn»ki v srneri /noti Hvn^haju. Vlada pa jr dala mornariški poslaji v Sezebu nalog, da od-plovejo v Š/mr/haj še drur/e japonske vojne edinice, Na ruslco-mandilirski meji so pripravljene t«, le sovjetske armade. Dasi je na sebi to dejstvo do--ti vznemirljivo, je naravno, ker mora Rusija pač bili pripravljena na vsako evenlualnost. No vsak način Rusija ne išče konflikta z Japonsko, pač pa se Jajvonska upravičeno boji, da ne bi Rusi, ako bi Japonci bili prisiljeni ostati v južni Mandžuriji, za- sedli Harbin in severno Mandžurijo, kar bi seveda Japonski bilo zelo neljubo, ker Japonci ne aspiri-rajo sauio na južno, ampak tudi na severno Man-"tliurijo, ki je še skoro čislo nenaseljena. (V vsej Mandžuriji je prostora še za 80 milijonov naseljencev.) Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje. Pričakovati pa je pooblačenju r. zaptida. iT®* MALOKRVNIM dajte ■ii ...... za jacanje krvi, zivaca i apetita 1 apotekama Todu Evropo eo це bo konec, ker Jo Imela ogromne vojno in ker jo zaključila šepajoč mir. Vstal je, se jiogladil po čelu in me povabil k izprehodu v parku, mi razkazal rožno nasade, spremil skozi velik salon v stilu Louisu XV. do dvorišču. V eleklrični železnici, ki je hitela v Pariz, sem opazoval Skozi okno valovito črto zelenega pobočja, posejano a rdečimi strehami hiš, Bil jo lep jesenski dan. Razmišljal sem o optimističnih besedah, ki jih je izrazil znani profesor. Da bi postale resnica v bodočih dnclil II. Maottn. Romanski trgovci nočejo funta Dukurešt, 6. okl. I. Iz, trgovskih krogov jijit*. čajo. da so nekateri romunski Irgovci Juvili inozemstvu, da na noben način iie morejo izvršiti pogodb, ki so bile sklenjene i>red angleško krizo v lunini valuti, ako kupci ne pristanejo na lo, da plačajo blago v zlatu, in ne v papirnatem funtu, Pariška borza je že napovedala svoj oster nastop proti takim načrtom in zahteva, da se brez|>ogojiio vso kupne pogodbe izvršijo ne glede no položaj angleškega denarja. Borza jc nadalje sklenila, odpisane besede. V Bukarešti je izzval ta nenaden spor nemalo nevoljo, ker so eni boje, do so sedaj vse šanse z,a posojilo nn pariškem denarnem trgu končnoveljavno padle v vodo, drugi upajo, . okt. ž. /liani protogeroVist Boris T rajev, nad katerim so pred kratkim časom izvršili millOiloviSti atentat, je podlegel poškodbam ter bil danes pokopan. S smrtjo Trajeva so prologe-rovisti izgubili enega od najbolj agihiih članov, ki je imel sijajne zveze z dunajsko organizacijo Ob-jediniske lil Dimitrije Vlalvovom. Mm'sier Balbo prileti Belgrad. 0. okl. I. Italijansko poslaništvo javlja, da pride 8. oktobra italijanski zrakoplovni minister Balbo v Jugoslavijo, in sicer na poti v Bu-karešt, kjer bo velika mednarodna konferenca za zračno letalstvo. General Balbo potuje na avionti tipa Caproni , ki se bo dvignilo v Modeni. V Belgradu se bo zadržal en dan. V njegovem spremstvu se bosta nahajala njegov šef kabineta Tole-schini in general Libertiui. Nadalje se bosta peljala z generalom Dalboni dva znana italijanska letalca, ki sta se odlikovala pri prekomorskeni poletu, katerih imena pa niso znana javnosti. Istočasno bo prišel v Belgrad tudi francoski letalski minister Lovvrence Еупас, ki se bo udeležil kongresa v Bukareštu. General Balbo ne bo dovolil nikakih sprejemov. Neznano jc tukaj, če se bo italijanski minister razgovurjal tudi z našimi oficicl-ninii krogi, ki mu bodo posvetili uradno pozornost iu gostoljubnost. Vs ' nadaljnjo izjavo o obisku italijanskega letalskega .. strstva je italijansko poslaništvo odklonilo. Žrtev fašizma Rim, 6. okl. ž. V Niči jc bil izvršen atentat na italijanskega konzularnega agenta De Luca pred neko kavarno. No njega je neki llutera streljal s tremi streli in ga ranil v hrbet, nakar je izvršil samoumor. Atentat ima politično ozadje. Butera jc izvršil samoumor. Atentat ima politično ozadje. Butera jc antifašist in je bil velik sovražnik konzula Dc Luca, ker jc med italijanskimi emigranti vršil fašistično propagando. Stanje ranjenega konzularnega agenta ni težko. Belgrafslte vesti Belgrad, 0. okl. 1. Prosvetno ministrstvo jc i ""'pisalo ukaz, po katerem je dovoljena olvoritov liri razredne meščanske šolo v Škol'j i Loki. Prvi ia/,red se prične lakoj, drugi razredi pa se bodo odprli postopoma vsako leto.'Občina je dobila nalog, la stavi na razpolago poslopje za novo meščansko šolo. tlel ar a t!^ 6. okt. AA. 7, ukazom Nj. Vel. kralja in ua predlog predsedniku ministrskega sveta je upokojen lgi: ;al B. sieiaujvič, član državnega »vela, na podlaai čl. 101 točke 16 zakona o uradnišlvu.