6. ifeuilKo.
o mignit, v sredo 10. Januarja 19Z3.
Leto Lil!,
Izhaja vsak dan popoldne, izTzea&sl nedelje in praznike«
ansersti: do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne oonjdb^ beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za od^ovot.
!"■*: avništTO »Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna** Knallora nlica št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništvo ,11?PO. Narod?'' lHfHe>es iTtca št. 5, I« nadstropje
Tele on Ste 7. 34. Dopise spra.ena *e mi vian ta zaiastmo fraaUovane. MSflr  Rokopisov se ne vroča.
8W Po»3^n3 3t3ijl!€3: *?Ba
v Jugoslaviji vs3 dni po Din t-— v Inozeaist     najjJn dni oin 1, nedelje Oin 1*25
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod** velja:	v L	V" ubl-ani	Miavfjl po	po-ti	V Inoierasnra
12 mesecev......	Dm	120*—	Din	144*—	Din 216 —
	■	60 —	i •	72 —	.    108" -
3      m .*•■••	■	30*—	■	36*—	. 54—
1      « ..<■*•	■	10 —	1 -	12 —	. is--
Pri morebitnem povišanju se ima daljša nan Novi naročniki naj pojejo v prvič naročnino vedno Na --amo pismena naročila brez posbtve denarja se
I:ia dopla !au.
if^T" po nakaznici, n" rr-vmo ozirati.
r^ado Kušej:
CERKEV IN DRŽAVA.
V prvi letos izišli številki nam je prinesla znana revija »Nova Evropa« vrsto člankov- ki se tičejo odnošajev med cerkvijo in državo, ki so v prvi vrsti zanimivi radi tega, ker so njih avtorji večinoma visoki cerkveni dostojanstveniki ali pa vsaj člani klera.
V prvem članku razpravlja pro" ta M. Jakšič o cerkvi v uedinjeni državi, v drugem zagrebški nadškof g. Ante Bauer o katoliški cerkvi in državi, v tretjem ljubljanski škof g. A. B. Jeglič o katoliški cerkvi v državi Sli?, v četrtem vladika Irenej iz Bačke o naših verskih prilikah, v petem narodni poslanec g. Anton Korošec o odnošajih med katoliško cerkvijo in državo in v zadnjem g. K. Gjurič o položaju cerkve napram državi v raznih kulturnih zemljah.
Zelo pomirljivo sta pisana članka zagrebškega nadbiskupa in ljubljanskega škofa. Prvi popolnoma stvarno po besedah velikega papeža Leona XIII. razlaga, kaj spada v interesno sfero cerkve in kaj pod ono države in povdarja, da bi cerkev državnim zakonom, ki bi ta načela upoštevali, nikdar ne nasprotovala, ampak se jih zvesto držala. Vpliv na zadeve, ki spadajo v cerkveno območje in so urejene po cerkvenem pravu, pa more državi koncedirati samo rimska stolica, vsled česar je živo želeti, da bi prišlo čim preje do konkordata.
Ljubljanski škof navaja, kaj druži in kaj loči obe največji krščan" ski cerkvi in povdarja- da je država pri svoji zakonodaji vezana na načela prirodnega prava in da verniki po svoji vesti niso vezani na zakone, s katerimi se ta načela kršijo. Tako je n. pr. določilo čl. 12 ustave aliena 5 nasprotno prirodnerrru pravu in isto bi veljalo glede vseh omejitev v pridobivanju imetja ali glede zahteve, da je tudi verski nauk v šolah zadeva države.
G. Anton Korošec pa na celi vrsti praktičnih primerov dokazuje, da je smer državne politike naravnost sovražna katoliški cerkvi, da stremi ta politika jasno za tem, katoliško cerkev z vednim pritiskom polagoma prisiliti do kapitulacije in njene vodilne kroge prepričati, da bi bil zanje prestop v pravoslavje edino izhodišče iz težke krize, v kateri
se katoliki in njih cerkev sedaj nahajajo. Vlada favorizira povsodi pravoslavno cerkev, zapostavlja pa katoliško in obsoja njene organe in institute na hiranje in stradanje.
Nekoliko opore se najde za to ostro obsodbo vladne politike napram katoliški cerkvi celo v izvajanjih g. Jakšiča v prvem članku, v katerem se pogreša oni spravljivi in miroljubni ton, ki veje iz izvajanj katoliških vladik. Ta članek je tako v stvari kakor v tendenci zgrešen: Kristus ni cerkve vstvaril samo za one, ki so strtih src in duševno slepi, za spasenje zasužnjenih itd., ampak za vse one, ki vidijo v cerkvi in njenem nauku pot za spoznavanje večne resnice, sredstvo- ki tvori za" nje vez med fizičnim in metafizičnim svetom. Ker je to stremljenje v duši vseh nepokvarjenih ljudi globoko vkoreninjeno, je država dolžna, da nudi svojim članom priliko in možnost, da zadoste svojemu notranjemu nagonu. K sreči naši državni kr-milarji uvidevajo, da je versko življenje državljanov tudi državi v korist. Toda ker se ne morejo otresti predsodkov napram najmočnejši verski organizaciji, namreč katoliški cerkvi, izgleda, da se smatrajo za upravičene, da delajo med pravoslavno in kat. cerkvijo razlike, dasi bi iz jasnega besedila zakonov in iz doslednega izvajanja načela ravnopravnosti morali takoj spoznati kri-vičnost svojega ravnanja.
In to je povod, da se mora danes še vedno razpravljati o odnosa" jih med cerkvijo in državo, dasi bi vprašanja o teh odnošajih ne bilo treba staviti, ker imamo ustavo in zakone iz prejšnje dobe, po katerih se cerkvene agende v posamnih pokrajinah upravljajo.
Problem bi takoj izginil iz sveta, ako bi bila uprava cerkvenih zadev po državnih organih v skladu z določili zakona. Ne rečem, da je bilo nred prevratom pri nas idealno urejeno, saj je cerkev zakone izza dofoe 1867 — 1874 celo izrecno obsodila. A njih vporaba se je izkazala zanjo manj kvarliiva. kakor se je Hlo soo-četka bati in tako jih je cerkev končno molče priznala in jih vpoštevala. Tudi sedaj ne sili na njih odpravo ter jih sama izvaja, kolikor niso po-samna   določila postala vsled spre-
menjenih razmer neizvedljiva. A da jih treba uporabljati v smislu osigu" ranja eksistenčne mogočnosti za cerkev, bi ne smelo biti sporno. Ako bi se predvojne dotacije verskim zakladom držale vsaj približno onega razmerja, v katerem so narasli drugi državni izdatki, bi ne bilo povoda in podTage za resne pritožbe. Osrednja vlada je najbolj grešila s tem, da je naravne, a obenem tudi z zakonom priznane dolžnosti napram eni največjih verskih zajednic namenoma prezirala in zanemarjala. Kako razpoloženje se s takim ravnanjem vstvarja v vrstah katoliških državljanov, ki po svoji ogromni večini vendar še zaupajo svojim verskim predstojnikom, ni težko uganiti. Vsakdo ve, kako upliva na ogorčena srca primer, iz katerega se jasno vidi, kako daleč smo v istini od rav-nonravrosti in pravičnosti, o kateri tako določno govori čl. XII. ustave. Kar se v člankih g. nadbiskupa Bau-era in dr. Korošca v tem pogledu navaja, je vredno vsega uvaževanja in bo brez dvoma globokega vpliva v vrstah katoliških državljanov.
Skrajni čas bi bil, da bi v pravoslavnih cerkvenih krogih in v srbskih političnih strankah vendar že enkrat izginila neosnovana bojazen pred Rimom. Ta bojazen se tako jasno čuti iz članka g. prote Jakliča, da nehote trpe tudi dobre misli, ki so v njem izražene. Prvič mora računati pravoslavna cerkev s primatom rimskega škofa vendar kot neovrg-ljivim historičnim dejstvom, da pustimo dogmatično prašanje na stran. Le oni, ki misli, da je skoraj dvati-sočletno cerkveno pravo plod proste človeške konstrukcije, more gojiti nade o preustroju ustave rimske cerkve v smislu načel pravoslavja. Za pravega poznavalca stvari je univerzalni episkopat papeža nespremenljivo dejstvo, dokler bo obstojala katoliška cerkev. Zato je odveč, delati paralelo med nacionalnostjo pravoslavne in anacionalno-stjo rimske cerkve. Istina je, da ni-kaka cerkev ne more in ne sme biti nacionalna, ako resno vzame svoj svetovni poklic. Tudi pravoslavna cerkev kot taka ni nacionalna, le da so po njenem pravu krajevne samostojne organizacije v nacionalnih mejah mogoče, medtem ko ima latinska cerkev v tem oziru meddržavni značaj. A navzlic temu je pravoslavni grški kler balkanske Slo-
vane hujše raznarodoval, kakor je to kdaj storilo katoliško duhovni-štvo. Pravoslavje je samo po sebi tako malo jamstvo za nacionalnost, kakor je katoličanstvo dokaz proti nacionalnosti. Z mirnim srcem sc katoliški duhovščini med Jugoslove-ni da v narodnostnem oziru najboljše spričevalo in nikakega razloga ni za to, da bi v bodočnosti podpiralo narodno izdajstvo.
Drugič je dandanes temelj svetovne meči rimskega papeštva samo moralna sila katoliške cerkve. Papež vlada nad katoliškimi dušami brez vsakih posvetnih sredstev, on ni več tekmec cesarjev in kraljev, še manj njih vrhovni gospod, kakor je to bil nekaj stoletij v srednjem veku. Zato ni na mestu, navajati proti papeštvu argumente iz preteklosti in na te) podlaci vstvarja ti neraspoloženje proti članom verske zajednice, kojo on kot vrhovni poglavar predstavlja. Njegova sredstva so danes omejena samo na območje vesti, vsakemu jc na prosto dano, da se njegovim od-
redbam pokori ali ne. Njegova moč jc katoliška ideja in zvesto! a katoličanov do nje. Ker sc ideja re da za-treti, ti 1 il tudi vsak boj roti njenemu predstavniku zan an. Obstoj ideje pa je odvisen od njene notranje zasnovan sti m dobrote, t Ji najstrožji policijski in pr< ' ' Itivnl si-sleni je ne more ubiti, <^ kler h**a v \nh p< dla ' j za razvoj sc je -t1 .. :j vsak boj
Človei ki h d
i izkazal zuspešen. v vrstah razmere edno bolj .'o med
m rast. Zato sc je -tiosi državne oblasti proti ce za obst i cerkve kot I napravil pa je mnogo go državljanov. Pa sc pri i izboljšajo in da ce om< naraščajoče nezadovol ljudstvom, je potrebno, <'a vlada upošteva ustavo in obstoj^ee zakone napram vsem verskim zajedni :am enako in da se polagoma papra vi v pravoslavnih krogih povsem napačno pojmovanje o meči papeštva ter o anacionalnosti katoliške cerkve. Ako izginejo predsodki, se vzpostavi harmonija med obema oblastima sama po sebi.
EKAJ 0 NAŠIH P"EJAH.
Ko sem se pred nedavnim časom mudil ob naši novi državni meji na Notranjskem, sem slišal marsika-ko pikro besedo o naših razmerah. Po vsestranskem razmišljanju sem se odločil, da izpregGvorim o tej stvari na tem mestu par besedi v dobri veri, da se mi morda posreči na eni strani pregnati vsaj del nejevolje, na drugi pa vzbuditi več pozornosti na tisti skeleči del našega narodnega telesa, ki mu pravimo meja.
Tam ob meji žive ljudje čisto sTv-oje življenje, zlasti po krajih, ki so jih imeli Italijani nekaj časa v svoji oblasti. Nekatere občine, ki so kar v živo in prav dobesedno čez sredo presekane, so za enkrat gospodarsko uničene. Ako bi n. pr. hotel soditi blagostanje kakega, razmeroma dovolj prosvitljenega kraja po tem, koliko ljudi pošlje študirat — in gotovo je prav ta pojav precej važno merilo za presojanje blagostanja v posamnih krajih! — bi vzel neko vas ob imenovani meji. Malo pred vojno je imela ta vas, ne občina, pet dijakov in štiri dijakinje, ki so se vsi vzdrževali brez ustanov ali kakih javnih podpor, vsi zgolj s tem, kar so prejemali od rediteljev. Za naše slovenske razmere je bil to gotovo vesel pojav in priča, da mo-
ra biti ta vas gospodarsko močna. Po vojni jo je zasegla okupacija, pozneje pa je zopet pripadla Jugoslaviji ,toda tik za vasjo je sedanja provizorična meja. tako da imajo ljudje hiše v naši državi, posestva pa večinoma v T t a 1: f i. Naj misli kdo o dvolastnikih kakorkoli, dokler ni razmerje med obema državama popolnoma urejeno, dvolastniki gotovo trpe. Predpisi sem, predpisi tja. lc-gitimacije, pota, šikane, vse to krade kmetu čas in vzbuja slabo voljo v njem. Samo par primerov. Letina za seno je bila slaba. Spomladi kmet komaj čaka, da spusti živino na pašo, toda joj, oblast pravi: ne! Enkrat ne puste Italijani« drugič ne Ju-gosloveni. Krneč prosi, hodi okrog, čaka, preklinja in nazadnje pod ceno proda govedo, kolikor jih ne more prerediti v hlevu. Čisto naravno je, da želi imeti čim manj škode pri tem, zato skuša zabarantati svoje fovedo za lire. Ako ga pri tem zasačijo oblasti, nastane jok in stok in škripanic z zobmi, ako mu pa kupčija uspe, sc pomnoži družba tihotapcev. Komur se namreč enkrat, dvakrat posreči tihotapstvo, je že izgubljen. Drug slučaj! Dvolastnik poseka nekaj dreves na italijanski strani svojega posestva.   Ker jih naenkrat
WBBmi M. Thackeray:
GuffGva borba z Dobbinom.
KONEC.
Nekaj Časa po tem dogodku se je primerilo, da je prišel Mr. Cuff nekega solnčnega popoldneva v oSIižje ubogega Wil!iama Dobbina, ki je ležal pod nekim drevesom na igrišču in čital priljubljeno mu knjigo Tisoč in ena noč, oddaljen od prostora, kjer so se vadili razni športi, čisto sam in srečen. Pozabil je za enkrat na ves svet in je bil diJeč odtod z mornarjem Sindba-dom v dolini diamantov, ali pa s princem Ahmedom in vilo Peribano v oni sijajni votlini, kjer jo najde princ in kamor bi mi vsi radi pogledaj; — kar ga glasni kriki, kot da bi jokal in kričal kak otrok, zbude iz prijetnega sanjarjenja. Pogleda tja in vidi Cuffa, ki obdeluje majhnega dečka. Bil je to oni fantič* ki je čenčal v vozu nfhove trgovine, toda Pohbm je nrezrl to porednost že radi mladosti in drobnosti fantičeve. »Krko si se drznil, gospodič, razbiti steklenico?« je zavpil Cuff malermi neorrdToravu in vihtel nad njim rumeno k1" divo od krokeja.
Dečku je bilo naročeno, splaziti se čez obzidje igrišča (na izbranem
mestu se je z zidu odstranilo razbito steklo in so se napravile primerne odprtine v zidu za plezanje), teči četrt milje daleč, izsiliti na kredit četrt litra rumovega punča, ne ustrašiti se doktorjevih okoli ležečih vohunov in splezati nazaj na igrišče. Pri vršenju tega junaštva mu je iz-podrsnilo, razbila se je steklenica, punč se je razbil, niegove hlačice so se pomazale in pokazal se je pred svojim delodajalcem kot popolnoma kazniv in tresoč se krivec, čeprav je bil nedolžen.
»Kako se drzneš, gospodič, razbiti steklenico?« je besnel Cuff. »Ti zabiti tat! P^nč si sam izpil in sedaj trdiš, da si razbil steklenico. Nastavi roko* gospodič!« Na otrokovo roko je zavihtel leseno kladivo in težko udaril. Sledil je stok in jok. Dobbin je tedaj ugledal ta prizor. Princezinja Peribana je zbežala s princem Ahmedom v notranjost votline. Rok je odnesel mornarja Sind-bada iz doline diiamantov daleč iz vida visoko pod oblake in snet je bilo vsakdanje živbenje pred dobrim WUliamom in bil je pred njim ve^k deček, ki bije majhnega po nedol" žnem. »Nastavi drago roko, gospodič!« je kričal Cuff malemu tovarišu, ki je imel obraz izpačen od joka.
Dobbin se je tresel in se zravnal pokonci v svoji stari, ozki obleki.
»Na jih, ti mali lopov!« je zavpil Cuff in spet je priletelo kladivo na otrokovo roko. Ne ustrašite se, nežne gospe, vsak deček v javni šoli je tepel in bil tepen in vaši otroci se bodo tudi tepli in jih dobili našeška-ni brez dvoma.
Spet je lopnilo kladivo in Dobbin je poskočil. Ne morem reči iz katerega vzroka. Tepež je v javni šoli tako v navadi kakor knuta v Rusiji. Bilo bi v enem oziru negentle-mansko, upirati se temu. Mogoče se je Dobbinova neumna duša uprla proti izvajanju tiranije, ali pa je mogoče imel močno željo po osveti in ga je vleklo, meriti se s slavnim okrutnežem in tiranom, ki mu je bila dodeljena vsa slava, ponos, mogočnost- dobre razmere, plapolajoči prapori, bobneči bobni, pozdravljajoče straže. Kakršen je že bil nagib. Dobbin se je junaško postavil in zakričal: »Stoj, Caff, ne strahuj tega otroka, ali pa —«
»Al na kai?« je presenečen vprašal Cuff. »Nastavi roko, ti mali vol!« — »Jaz ti jih bom naložil take, kakršnih jih še nisi dobil v življenju,« je rekel Dobbin v odgovor na vprašanje Ciiffovo. Mali Osborn, težko dihajoč in ves v solzah, je po-
gledal Dobbina začudeno in skoro ne verujoč, da se je nenadoma postavil v njegovo obrambo, osuplost Cuff ova pa ni bila manjša. Predstavljajte si bronastega Goliata, ko je mali David stopal naprej in pozival na boj, in imeli boste občutke Mr. Pe°inalda Cuffa. ko mu je bil ponuđen boj.
»Po šoli,« je seveda odvrnil po kratki pavzi in s pogledom, kakor da bi rekel: »Naj bo po tvoji volji in sporoči svoje želje prijateljem med tem časom.« — »Kakor ti drago,« je rekel Dobbin. »Ti moraš biti moj sekundant, Osborn.«
Zdi se vam, ko da bi se zavzel zanj njegov oče, njega pa jc bilo tudi skoro sram svojega zaščitnika.
Da, ko je bila prišla ura borbe, se je skoro sramoval reči": »Le po njem!« in niti eden izmed dečkov, ki so bili prisotni, se ni upal izreči tega poziva ob prvih dveh, treh soopa-dih tega znamenitega boja. Ob začetku borbe je učeni Cuff z zanič!ii-vim za smehom na obrazu in tako veder in vestel, k3kor da bi se i^ral z žogo, obdeloval svoiega nasprotnika s pectrm in je trkrat prevrnil tega nesrečnega šarrrpijona. Pri vsakem padcj je sk Mio veselo vzkli-kanje m ploskanje in vsak je želel doliii čast, da ponudi zmagovalcu
i svoje koleno.* »Kako gorke bom še le dobil, ko bo končano-« je mislil Osborn in pozval svojega borca: Bolje je, da se umakneš, Figar, saj je bilo samo par udarcev in veš, da sem na to navajen.« Toda Figar, čigar vsak ud je trepetal in čigar nosnice so dihale srditost, je porinil malega sekundanta v stran in se spustil v boj četrtič.
Ker ni prav nič znal parirati udarcev, ki so padnli nanj. in je Cuff prčel nanad vsakikrat poprej in ne da bi kedaj dooustil neprijatelju udariti, je sklenil Figar sedaj, da začne borbo s svojim n: padom in je zanj pripravil levo n ko, ker je bil levičrik. Udaril je parkrat z vso silo — enkrat na Mr. Cuffovo levo oko in enkrat na njegov lepi rimski nos. Cuff jc takoj padel ra tla v veliko presenečenje gle d a I ce v.
»Bii. bij! strela božja!« je zavrnil mali Osborn z obrazom veščaka in ploskal svojemu boren za njegovim hrbtom. »Daj mu jih z levico, moj hrabri fantič
Figaneva levica ie uprizarjala tekom ostale borbe strašno igro. Cuff je padel vsak čas. Pri šestem
* Rokoborec sede po enem spopadu na knJem sekundantovo, da se spočije za na-daljiii spopad.
Stran 2.
»SCOVCNSKl   NAROD« dn* 10. januarja 1923.
štev. 6
jre more speljati (lomov, hodi ponje !dva. tri ah* rudi več dni. A glej, zopet Smolo. Lahi so zavohali posekana Ijrevesa In nočejo prav nič spoštovati tuje lastnine. Z združenimi močmi odnašajo cele hlode in si pridno napravljaja drva, kmet pa gleda in je napram vsemu temu brez močL 5o dalje. Ker primanjkuje delavnih moči, bi rad šel kmet kosit zgodaj zjutraj, a ne sme; ostal bi rad na po-Hu do noči, pa zopet ne sme. Obmejni varnostni organi ene ali druge države mu ne puste na polje pred gotovo uro, ki je zanj mnogo prepozna, in ga silijo domov spet ob gotovi uri, ki mu je mnogo prezgodnja. Na ta način je lahko kmet na en sam jlan in pri eni sami osebi prikrajšan za najmanj pet delavnih ur. Kako pbčutna je ta Skoda, si lahko predstavlja vsakdo, kdor pozna kmetsko Selo.
Takih in enakih neprilik, ki so imvidez malenkostne, se nabere dvo-lastniku cel kup. Ako ni posebno [vztrajen, mu peša veselje do dela in posestvo začne iti rakovo pot Da je io resnično, potrjujejo dejstva. V aekem takem slučaju je imel posest-juk pred vojno 24 glav živine, ob jazsulu tudi, danes jih ima Še 13. Podobnih primerov bi morda lahko na-jesdel še več.
Ker so na rake in podobne n&ČI-*e na meji pridobitne možnosti obetamo zmanjšane, na drugi strani pa jvabi lahek zaslužek s tihotapstvom, Je skušnjava pač tako velika, da ji le inalokdo uide. To pa je velika rana »ašega življa ob meji.
Ljudje sami, ki jih 5e nT zaseglo močvirje tihotapstva- čutijo to in skušajo pomagati svojim sorojakom, kakor pač vedo in znajo. Oživeti skušajo zopet prosvetno delo raznih knjižnic in čitalnic, ki so prav lepo prospevale pred vojno, a so zamrle med vojno, ker v mnogih krajih ni bilo nikogar, ki bi bil vsaj pazil jia knjige. Zlasti »Čitalnice« so ponekod Ssto uničene in izropane, posebno tam, kjer so imeli občino v rokah klerikalci. Med tem ko je na knjižnice -»Izobraževalnih društev« pazil lahko vsaj duhovni, ki je gotovo vsaj leden ostal v fari, so ostale »Citalni-jce« pogosto vso vojno čisto brez varuha in bo bile ob razsulu prazne. IjKako jih sedaj obnoviti, kje vzeti •potrebni kapital, ako javnost ne priskoči na pomoč? Jugoslovenska Matica se pridno odzhija tem klicem, Odzivati bi se morali pa tudi posam-■3đki. Človeka boli srce, ako vidi, da ♦pri nas ravno v mestih po trgovinah FmTfogokrat porabljajo knjige za o-rvojni papir, tam ob meji bi pa ljudje bili tako hvaležni zanje! AH ni to prav lahkomišljeno tratenje narodnega premoženja?...
Na drugi strani bo treba mislit! fea to, kako preskrbeti takim razse-kanim občinam novih pridobitnih možnosti. Ponekod so se pečali ljudje z izdelovanjem lesene posode, ki so jo oddajali v Vipavsko dolino in na Goriško. Zaradi neugodne carine je ta domača obrt v nevarnosti, da propade. Treba bi bilo ukreniti nekaj: ali omiliti carino — ali pa usmeriti oddajo te robe v vinorodne jeraje po državi sami.
Tudi v tem pogledu je več đrob-tm, ki jih ne bom vseh našteval. Hotel sem le opozoriti na to, kako je ilanes v marsičem težavno življenje ;ob meji in kako nujno potrebno je skrbno paziti nanj in mu pomagati na noge. Ako tega ne bomo storili pravočasno i z gospodarskimi i s prosvetnimi pripomočki, utegnemo v prav kratkem času doseči klavrne in
pogubne rezultate. 2e danes bi gotovo marsikdo strmel, ako bi pogranične čete, orožništvo in sploh varnostni organi ob meji izdali kako statistiko tihotapstva, kolikor so ga zasledovali. Ako osrčje ne pride na pomoč, bodo razmere seveda vedno hujše, kar bi pomenilo tudi za naše rojake onkraj črte slabo tolažbo. Potrudimo se, da vztvarimo na meji življenje, ki bo žarelo kakor solnce daleč tja v Primorje in vzbujalo tamkaj nade. Ako tega nočemo, ako pustimo, da bo meja kakor zakotna beznica, polna blata in gnusobe, potem ne očitajmo ničesar ljudem, ako bi se kdaj tam kje na oni strani pojavil kak odpadnik! Mi sami bi ga imeli na vesti!
Francoske sankcije proti
Nemčij
v«
I
rRANCOSKl NAČRTI. — AKTIVNA PODPORA   BELGIJE, MORALIČNA ITALIJE.
— London, 8. jan. (K. B.) »Time-sov« pariški dopisnik omenja na podlagi svojih informacij, da Francija brez odlaganja izvede sankcije in sicer po 15. januarju. Francija končno privoli v pogojni moratorij. Ker ne bodo mogle vlade soglašati, je stvar reparacijske komisije, da določi čas in pogoje moratorija. To se najbrže zgodi še tekom tega tedna. Zatrjujejo, da se belgijska vlada aktivno udeleži pri izvedbi sankcij In da jih bo Italija moralično podpirala. Vojaško središče postane Essen. Zasedba Bochuma sledi po potrebi pozneje. Jasno je, da bo celokupna vojaška moč, ki jo ima maršal Foch na razpolago in ki je cenjena na 300.000 mož, sodelovala, če nastopijo nenavadni dogodku Vprašanje uvedbe francoskega denarja v novo zasedenih nemških krajih je bilo razmotrivano, toda tehnične težkoče v tem vprašanju so prevelike, zato uvedo najbrže kako lokalno valuto. Z zavarovanjem življenskih potrebščin rudarjem v ruhrskem ozemlju upajo odstraniti možnost stavk m izgredov.
FRANCOSKI INŽENJER J! V DUSSELD ORFU.
— Pariz, 8. jan. (Havas.)' Danes je odpotovalo 40 inženjer]ev v DGssel-dorf, od koder bodo po potrebi dirigirani v posamne premogovnike ruhr-skega ozemlja. Po »Petit Parisienu« ostanejo inženjerji v DGsseldorfu. Vlada Jim pozneje dopošlje instrukcije, kakor hitro pride do izvedbe načrta, odobrenega od ministrksega sveta. Po poročilu istega lista se je ministrski predsednik Ploncare odloČil, da govori v četrtek, II. t. m. v zbornici in tega dne bo najbrže v položaju, podati poslancem točno sliko o storjenih ukrepih.
ZBIRANJE FRANCOSKIH ČET.
— Pariz, 8. jan. (Izv.) Listi objavljajo informacije, po katerih ima slediti vkorakanje francoskih čet v ruhrsko ozemlje takoj, kakor hitro reparacij-ska komisija ustanovi krivdo Nemčije v dobavi premoga. V zunanjem ministrstvu so prepričani, da se Poincarćju v reparacij ski komisiji posreči konstrukcija te krivde. Kdaj pa se izreče, sodba, še ni gotovo. Govore pa, da bo takoj eno uro po Izrečeni sodbi francoska vlada odredila vkorakanje francoske vojske v Dfisseldorf in v ostale važnejše premogovne centre. Z izvedbo vojaško-operacijskega načrta, ki sta ga Izdelala maršal Foch in general Wei-gand, je poblaščen general Buii
— Berlin, 9. jan. (Izv.) Berlinski lisfi priobčujejo obširna poročila o gibanju francoskih čet V Dusseldorfu so rekvirirane šole za nastanitev vojaštva, rekvirirane so garaže za avtomobi-
Spopacki je skoro toliko dečkov vzklikalo: »Le po njem. Figar!« kolikor jih je malo prej vzklikalo: »Le po njem Cuff!« Pri dvanajstem napadu je bil ta že ves iz sebe, kakor pravimo, in je izgubil vso prisotnost duha in moč za napad ali obrambo. Nasprotno pa je bil Figar miren in siguren kot kak quaker. Njegov obraz je bil bled, oči visoko razprte i* velika odrtina na njegovi spodnji ■srnici je močno krvavela, kar je 'dajalo fantu divji in lzpačen izraz, Id je mogel vzbuditi strah v marsikaterem gledalcu. Vzlic temu pa se je njegov neustrašeni nasprotnik pripravljal za trinajsti napad.
Ce bi imel pero Napierovo* ali časopisa Bell' s Life, bi se mi posrečilo, dobro opisati to borbo. Bil je to zadnji napad Napoleonove garde (to se pravi, to bi bilo, samo še Water-loo je manjkal), to je bila Neveva kolona, upirajoča se na griču La Have Safnte, braneča se desetim tisočem ba ione tov in ovenčana z dvajsetimi orli — bilo je rjovenje angleškega goveda, ko so se vrgli po griču navzdol in planili, hoteč objeti sovražnika z divjimi rokami boja —
s Znamenit zgodovinar,
z drugimi besedami Cuff se je dvigal poln poguma, toda skoro omahujoč in pijan. Figar pa je udaril s svojo levico po nasprotnikovem nosu in Cuffa prevrnil zadnjikrat »Mislim, da mu bo zadosti,« je rekel Figar, ko se je njegov nasprotnik zvrnil tako lepo na tla, kakor sem videl kroglo Jacka Spora pasti v luknjo na biljardu. Dejstvo je, da Mr. Re-ginald Cuff nI mogel aH ni hote! vstati, ko je bilo treba iti v šolo.
In vsi dečki so d vi »mili tak krik v slavo Figarjevo, da bi človek mislil, da je bi! on njihov priljubljeni borec ves čas boja. Prekinil je ta krik dr. Swisthaila v njegovem študiju in radoveden je šel pogledat, kaj neki bi bil vzrok strašnemu vpitju. Zagrozil je, seveda, da bo Figar hudo tepen, toda Cuff, ki si je takrat že opomogel in si Izmival rane, je stopil nasproti doktorju in rekel: »To je moja krivda, gospod, ne Figarjeva, ne Dobbinova. Tepel sem majhnega dečka In sem jih dobil za to čisto po pravici.«
S to velikodušno izjavo nf samo reSil zmagovalca pred šibami, ampak tudi dobil nazaj nad dečki ves vpliv, ki bi ga  bil skoro,  zaigral s >iX3Jia MHMPU.
le. Po ulicah je že opažati tanke. Listi tudi naglašajo, da Francija ne bo čakala 15. januarja kot roka za plačilo zapadlega reparacijskega obroka, temveč namerava že prihodnje dni izvesti sankcijo. Francoski železničarji so že dobili nalogo, da naj bodo pripravljeni za odhod na ruhrsko ozemlje. Tudi več polkov je že prejelo povelje za odhod. Francoske čete, ki imajo zasesti ruhrsko ozemlje, so povečini sestavljene iz polkov, v katerih so vojaki nemščine zmožni.
Jugoslavija in reparacijsko vprašanje.
— Beograd, 9. januarja. (Izv.) Brzojavka iz Pariza omenja, da je francoski ministrski predsednik Poincare na vlade držav mle antante odposlal posebno brzojavno noto, ki obvešča v reparacij-skem vprašanju interesirane države o rezultatih pariške konference im o na-daljmi posledicah. Brzojavka, ki jo je prejel annanjl minister dr. Ninčić od Poincar^ja, najprej omenja razvoj dogodkov na konfercaci. Med drugim pa dalje naglasa, da Francija v tem momentu ai zahtevala od naše diplomacije, da bi zavzela stališče napram francoskemu oziroma angleškemu načrtu, na drugi strani pa je bila Francija na konferenci tudi tolmač naših reparacijskih zahtev. Brzojavka dalje opozarja na težke posledice, ki bi nastale, če Nemčija uspe z razbitjem versaillske mirovne pogodbe. Nemčija, ki noče priznavati sklepov vrhovnega sveta zaveznikov, ki se na drugi strani sklicuje na reparacijsko komisijo, bi Jahko spravila nasledstvene države bivše avstro-ogr-ske monarhije v nekako vazalstvo posebno glede zunanje politike. Brzojavka dalje kratko navaja vse potrebne odredbe, ki jih namerava izvesti proti Nemčiji v slučaju, da ne izpolni plačilnega roka dne 15. januarja. Zunanji minister dr. Ninčič poroča na prihodnji sel vlade e tej brzojavki
Poljska na sirani Francije.
— Berila, 8. jan. (Izv.) »Vosslscke Zeihuig« javlja, da je poljska vlada odredila z a tvori ter meje napram Nemčiji. Ustanovile* je močan kordon. Ta odredba lata namen, da podpre akcijo Francija v ruhrskem ozemlju.
LLOTO GEORGE ČESTITA BONAR LAWU.
—* London, 8. januarja. (Havas) Llovd George, ki se začasno nahaja na letovišča aa Španskem, je odposlal angleškemu tisku brzojavko, v kateri čestita Bonar Lawu zaradi njegovega nastopa na pariški konferenci.
Po atentatu na finančnega ministra dr. Rastna.
NI KRIZE V VLADI.
— Praga, 8. januarja. (Izv.) Takoj po atentatu aa finančnega ministra dr. Rašina se je v političnih krogih razširila vest o spremembi v vladi Nekateri so priporočal! rekonstrukcijo vlade z ozi-rom na okolnost da le poleg težko ranjenega dr. Rašina »ačasno vsled bolezni za vodstvo vladnih poslov nezmožen ministrski predsednik Švehla, Zdravje ministrskega predsednika pa se je sedaj znatno izboljšalo. Predsednik prevzame vodstvo kabineta že po štirih tednih. Zaradi tega je opaščena misel e rekonstrukciji vlade. Zdravniki, ki lečlio dr. Rašina. so snoči izdali bulletin, ki veh*, da je stanje dr. Rašinovo nelzpre-menjeno. Zdravniki upajo finančnega ministra ohraniti pri življenju.
— Praga, 8. januarja. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš se je povrnil v Prago. Predsednik republike dr. Masa-rvk je še dalje ostal na Tatri.
ARETACIJE PO ATENTATU. Praga, 9. jan. »Narodni Politika* javlja, da sta bila v Nemškem Brodu aretirana dva mlada človeka, ki sta osumljena, da sta bila v zvezi z atentatorjem I. Šoupalom. Listi splošno naglašajo, da je bil atentat plod zarote in ne delo posamnika.
češkoslovaški lepjonarji.
— Praga, 9. jan. (Izv.) Izvrsevalnl odbor Družine Češkoslovaških legionar-jev je sklical sejo odbora in zaupnikov. Zaupniki so izrekli popolno zaupanje iz-vrševalnemu odboru. Dalje je bilo sklenjeno, da se vladi predloži posebna spomenica in da se objavi poseben manifest Družine češkoslovaških legionarjev. V manifestu češkoslovaški legionari! odločno obsojajo vsak politični atentat kakor tudi antentat na finančnega ministra, čeprav so bili drugače v načelnem sporu z njim.
BTVSl SULTAN POTUJE V MEKO.
— Malta, 7. jan. (Reuter) Bivš! sulfati In n jezov sin sta se danes vkrcala na neko vojno ladjo ter potujeta v Meko. Sultana spremlja  močan oddelek
i civilnih siražnikov. ^ ^ ^ j
PRED SODBO JAVNOSTI.
V svojem osebnem glasilu, mariborskem »Taboru« je priobčil dr. Ku-kovec brez podpisa neko moje pismo z lepo zasoljenim komentarjem. Da bo pa slovenska javnost posebno pa naši pristaši v zadevi, ki lahko vzbudi razne komentarje, pravilno poučena, naj navedem sledeče stvarne podatke: Dr. Kukovec je ob vsaki priliki kadarkoli je naletel name ali na katvegakoli mor1 jih kolegov, pritiskal za nekako koncentracijo, ki bi imela namen rešiti g. ministru mandat Tako me je tudi prišel nadlegovat v pozni nočni uri drugi dan, ko sem se podvrgel težki operaciji in me mučil s svojim predavanjem celo uro. Predlagal in predočil mi je, živo potrebo takozvanega skupnega nastopa — seveda je imel v mislih rešitev svojega mandata, ki mu je ušel re vem kam. Zagotavljal mi je, da Ima demokratska stranka v mariborski oblasti najmanj tri sigurne mandate. Kljub bolečinam se me je polastil smeh in vprašal sem ga, ali so ti srečni okraji na luni ali kje drugje. Rekel sem mu dalje, da po mojem mnenju, ki pa za stranko nikakor ni obvezno, bi bilo mogoče govoriti o koncentraciji gospodarskih krogov v ta namen, da bi kandidirali v naši listi po en zastopnik obrtnega in trgovskega stanu, ker imamo skupne gospodarske interese.
Tudi drugi dan me je nadlegoval njegov agent za decidirano izjavo, kako sem si premislil ter si dovolil šalo, da mu ohranim prijetno iluzijo, da imajo g. mladini res tri popolnoma sigurne mandate ter mu serviral tako jedilni list v okrajih, kjer absolutno ce obstojajo. Naj ne misli g. dr. Kuko-/ec, bivši minister in moj poslaniški tovariš, da sem se jaz za razdelitev srezov tako malo zanimal, da ne vem za njih organizacije. Moje pismo je imelo popoln uspeh, poštno obratno dobim namreč od imenovanega gospoda pbmo, v katerem ni več zadovoljen z dozdevnimi tremi mandati. Povzpel se je namreč tako daleč, da piše, da je prišla velikanska procesija pobožnih Prek-murcev s prošnjo, da on, velezaslužnt dr. Kukovec, bivši minister za socialno skrb, prevzame kandidaturo kot nosilec liste v Prekmurju.
Seveda, ko sem prejel pismo, se mi je zasmilil, da je tako naiven in sem ga pustil brez odgovora. Razmišljal sem pa, kje bi bila tako velikanska zasluga Kukovčeva, da je pridobil tako ljubezen dobrega prekmurskega ljudstva. Na enkrat sem se spomnil na prizor, ki se je odigral ob priliki naše, gotovo možate borbe za slovensko železniško omrežje. V tistih usodnih dnevih, ko smo stali poslanci SKS kot skala na neomahljivem stališču, je prišel ta dozdevni prekmurski priljubljenec v naš poslaniški klub in moledoval, naj odstopimo od striktne zahteve, da se iz zunanjega posojila zagotovi denar za prekmursko železnico in za obe železnici ki bodo vezale Slovenijo z morjem. Na ta njegov, za Prekmurce gotovo ne laskavi nastop, sem mu odgovoril, da je njegova kot slovenskega poslanca dolžnost, da te naše vseslovenske ljudske zahteve z vso 6VOjo avtoriteto podpre, če Jo ima kaj v vsemogočnem demokratskem klubu. Na to mojo kategorično zahtevo je plaho odgovoril, da tega ne more storiti, ker ga sicer iz kluba izločijo. Silno se je bal, da se vsled lastnih zahtev, ki se ravno sedaj realizirajo, razleti vladna koalicija. Ako je to njegova največja zasluga, tedaj se že lahko misli, kako iskreno si želijo Prekmurci tega gorečega zagovornika njhovih koristi
Kakor omenjeno, vsled operacije nisem mogel biti informiran o poteku politične situacije, vsekakor pa sem spoznal položaj v toliko, da bi bila naravnost nesreča za našo stranko, ako bi figurlral v naši listi g. dr. Kukovec, ki je v gospodarskem krogu za časa svojega ministrovanja, kakor tudi njegov naslednik g. minister Žerjav, naprtil toliko škode in gorja.
Dr. Kukovec mi očita nesafflosfoj-nost vendar se zavedam, da sem jaz kot vsi moji tovariši, v vseh načelnih vprašanjih vedno energično stopali v boj za naše ideje in vsa gospodarska vprašanja Slovenije in nismo klonili tilnika iz strahu pred nemilostjo vladajočih krogov, kot je to storila vedno in povsod troperesna demokratska deteljica. Nadalje piše dobesedno: »Časi so preresni da bi se smeli delati taki skoki in Napredna kmetska obrtna zveza (kakšna ptica je to?) bo vprašala narod na zborih zaupnikov, ako se sprejme g. Drofenik z ozirom na vse to kot nosilec liste v mariborskem voii-nem okrožju?«
Na ta stavek Vam, gospod Kukovec, odgovorim, da naši kmetje, trdni stebri naše misli, ne bodo vpraševali gg. advokatov, plašljivih poslancev ln mladinskih bankokratov, koga bodo postavili za nosilca liste, ker so sami polnoletnejšl in polnopravnejši državljani in ako so se slučajno sporazumeli na mojo osebo, tudi Afeši redki ofeože-^
valci ne bodo mogli tega sklepa izpre-meniti
Dr. Kukovec na koncu svojega nepodpisanega članka prav čudno javka o razdrapanosti takozvanih naprednih sil. Dovoljujem pa si poklicati mu v spomin izborno koncentracijsko delo, ki ga je izvršil njegov mnogospoŠtovani g. kolega dr. Žerjav in seveda tudi on kot predsednik stranke. Ta koncentracija je napravila celi Sloveniji sramoto, da je zmagala v Ljubljani čudna zakonska zveza klerikalcev in komunistov. Te sramote gospodom mladinom nihče ne izbriše.
Vprašam vse pristaše SKS kakor tudi celo slovensko javnost, aH je bilo naše kakor tudi moje postopanje pravilno? Stal sem in stojim na stališču gospodarskega programa, m ako so sploh potrebne kake koncentracije, je mogoča !e taka, da se nam pridružijo vsi gospodarski krogi, tako iz obrtnega kakor tudi iz trgovskega stanu, da rešimo Slovenijo pred grozečim gospodarskim propadom. To je moj odgovor, g. dr. Kukovec, to so bile moje misli o Višem prvem obisku v bolnici, ki gotovo ni bil takten, m to je m^ja zadnja beseda. Ti, slovenska javnost pa presojaj in odločaj!
Maribor, dne 4. januarja 1923.
Josip Drofenik
narodni poslanec.
Gosoodarsfvo.
DAVEK NA NEZAZIDANA ZEMLJIŠČA IN LJUBLJANSKA PREDMESTJA.
Mestni magistrat ljubljanski je začel izterjavati davek na nezazidana zemljišča na podlagi naredbe pokrajinskega namestnika z dne 21. maja 1922 št 164 U. L.
Namen tega davka je prisiliti lastnike takih parcel, ki jih je smatrati za stavbišča, do tega, da ali zazidajo prazno stavbišče ali je prodadć takim interesentom, ki resno mislijo zidati. Tako naj bi se vsaj omejila, če ne preprečila špekulacija s stavbišči ki često one-mogočuje Živahnejši in smotreni razvoj mesta. V kolikor bi zadevala ta naredba res le zemljišča, ki so izrecna stavbišča in s katerimi se očividno Špekulira, bi bilo naredbo s stališča moderne komunalne zemljiške politike le pozdravljati Sicer so izkustva po drugih mestih (na. pr. v Nemčiji) pokazala, da obdačenje samo ne more preprečiti špekulacije z zemljišči ker dosedanji lastnik prodajalec krafkomalo prevali vso tekom let plačano davščino na novega lastnika *— kupca. Za pobijanje špekulacije z zemljišči treba še drugih ukrepov kakor na pr. pritegnitev oddaljenejših zemljišč in š tem povečanje ponudbe potom razširjenja cestnega o-mrežja, uspostavitve cenenih komuni* kačnih sredstev (elektr. cestne železni* ce) itd. Ljubljanski davek na nezazidana zemljišča oz. naredba ki ga uvaja, pa je zagrešil svoj namen, vsaj kakor ga pojmuje naš mestni magistrat. Po njegovem naziranju so namreč »stavbišča« tudi naši majhni krakovski in trnovski vrtIČi ki dajejo vsled skrbne In inten«. zivne obdelave vsako leto toliko zelenjave na trg, da ima Ljubljana tega neobhodnega živila dovolj in po razmeroma nizkih cenah na razpolago.
Tj vrtiči ki obstojajo že od starih časov sem in dajejo znano tipično obilježje imenovanim predmestjem, so ne-razdružni sestavni deli krakovskih in trnovskih vrtnarskih gospodarstev. Iz njih se živijo številne stare rodbine Krakovčanov ln Traovčanov. So to po večini mali ljudje, ki jim je vrtnarstvo in zelenjadarstvo glavni vir dohodkov* In seduj prihaja mestna občina ljubljanska ter nalaga na njih zemljo ogromne zneske kot davek na nezazidane parce* le, kot da bi bili vsi Krakovčanl in Tr-* novčani sami špekulantje z zemljišči in kakor da ne bi bilo že drugih davkov dovoli Vojnih dobičkarjev nI bilo mogoče primerno obdavčiti, a tu se nalaga baš gospodarsko najšibkejšim slojem« ki imajo še košček svoje zemlje, ogro-« men davek, ki ne pomenja druzega nogo naravnost premoženjsko oddajo. In vrhu tega je bila lani najprej vsled suše in pozneje vsled deževja skrajno slaba letina, ki je po nekod komaj krila visoke stroške obdelavanja. Tako obdačenje ni samo narodnogospodarsko in socijal-nopolitično popolnoma zgrešeno, marveč je nedopustno in kvarno interesom mesta samega v zdravstvenem in moralnem oziru. Mladina, otroci naj uživa prost zrak, naj se igra v vrtu in se seznanja ter uči ljubiti naravo. Drugod s vsemi sredstvi in na vse načine propagirajo takozvana »mesta z vrtovi« (Gartenstadt, Schrebergaten), tu pri nas se pa hoče vrtove kar iztrebiti. Mera, ki jo določa uvodom navedena naredba kot davkaprosto, je namreč mnogo prenizka, ker izključuje vsak večji vrt
Ponavljamo: Nimamo nič proti temu, ako hoče mestna občina ljubljanska voditi moderno zemljiško politiko, na-smrotno ceip odo^av^moj^da se z vse-
štev. 6
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 10. Januarja 1923.
_ •
ml sredstvi potija špekulacija s stav-bišči, obsojamo in protestiramo pa odločno, da bi se kar pavšalno vsako nezazidano zemljišče osobito v predmestjih, smatralo za stavbišče. Če prav je v resnici obdelan vrt aH njiva ter tvori po vsem ali deloma življenskl vir lastnikov. Pred vsem pa: roke proč od vrtov naših dedov in pradedov! Davek na ne-»azidana zemljišča v LJubljani v zdaj u-vedenl in izvajani obliki je kvaren z narodnogospodarskega, socijalno-politič-nega in higijenskega stališča ter potreben nujne reforme. Dr. F. S. M.
—g Beogradska blagovna borza 8. }a-
iraarja. Borza radi božičnih praznikov ni
delovala.
—g Novosadska blagovna borza 8. jamarja.     Borza radi božičnih praznikov ni
delovala.
—g Zagrebški trg. Zagreb, 8. Januarja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, notiralo: Pšenica 432.50 do 437.50, nova rumena koruza 225 do 230, sušena 295 do 300, rž 375 do 375, ječmen za pivovarne 350, oves 295. pisani fižol 375 do 390, beli 375, pšenična moka »0c 625 do 660, »2« 600 do 635, »6« 575 do 610, za krmo 225 do 230. drobni otrobi 170 do 190, debeli 180 do 200. — Mirna tendenca.
2 I v i n a. Zagreb. 8. januarja. Cene debelim svinjam popuščajo, ker so bile pretirane. Glavni vzrok temu je tudi padec češke krone, radi tega izvoz v Ceškoslova-.Iko ne konvenira. Cene živini so postale čvrsteje, ker so se na tržišču pojavili Itali-fcni. Radi visokh cen prašičev raste cena m&stt fn Je pričakovati dvig do 35 D, ako deška krona med tem še dalje ne pade.
—g O državni žrebdarni nam uradno poročajo: Koncem lanskega In v prvi polovici letošnjega leta so se razširjale govorice © raznih velikih nerednostih v državni žreb-čarnl na Se!u pri Ljubljani. Tudi časopisi so prinašali vesti o tem. V zadevi so se vršile pri pokrajinski upravi obširne pred-poizvedbe In zasliševanje prič v svrho eventualne uvedbe disciplinarne preiskave proti odgovornim funkcijonarjem državne žrebčarne, pri deželnem sodišču v LJubljani pa kazenskosodno postopanje. Pri obeh se je izkazalo, da so bile vse vesti o ne rednostih popolnoma neosnovane. Povzročitelja le teh, veterinarski major v p. France Rebernak ln Anton GI i h a, oba bivša uslužbenca državne žrebčarne, sta bila od deželnega sodnšča v Ljubliani radi pregre-Ška po § 104. srb.kaz. zak. celo obsojena ln sicer prvi na 1000 D kazni ali 20 dni zapora, drugI pa na 500 D kazni ali 10 dni zapora ter oba na povračilo stroškov kazenskega postopanja in Izvršenja kazni. Z ozl-rom na Izid kazenskosodnega postopanja in ugotovitve povodom predpoizvedovanja In zasliševanja pri pokrajinski upravi ni nobenega povoda, da se uvede preti obdolženim funkcijonarjem državne žrebčarne disciplinarno postopanje. Vodstvo žrebčarne ni le zagrešilo nobene nerednosti, ampak je vršilo v vsakem pogledu svojo dolžnost v polni meri in v najtežjih časih s hvalevredno požrtvovalnostjo.
— Nova tovarna v Maribora. V Prešernovi ulici v Llngarjevi hiši prične obrat nova tovarna za čokolado ln cacao Itd. Lastnik je g Zaloker.
— Velikanski izvozi živine.    Na mariborski glavni kolodvor prihajajo v zadnjem času vedno večji transporti žive živine, posebno svinj. Iz Maribora odhajajo celi vlaki preko meje.     To vzbuja veliko ogorčenje med ljudstvom, posebno med uradnlštvom, ki ravno te dni največ trpi radi pomanjkanja živeža ln kl se skandalizira, da mora i v Mariboru meso plačevati ne samo po 56 ; kron, ampak že po 70 K, dočlm velja takoj nreko mosta v sosedni občini 32 K in nekoliko dalje celo samo 28 K. Projektirani so j proti temu   pretiranemu Izvozu   od   strani i vseh protestni shodi.
g— Kmetijski ponk po deželi. Oddelek aa kmetijstvo priredi v drugem tednu meseca januarja t. L sledeče poučne tečaje in predavanja: 1.) V ponedeljek 8. januarja v 3 e s n i c i ob 15. uri v šoli (o umni reji živine, pom. okr. ekonoma Hladnik). 2.) V četrtek 11. januarja v Dolnji Lendavi (tečaj o ravnanju z letošnjim vinom, okr. ekonom Vojska). 3. V nedeljo v Dolenji vasi, kočevski okraj, v šoli ob 10. url (o sadjarstvu in travništvu, pom. okr. ekonoma Zdolšek) v Smartnem pri Litiji (o obnovi vinogradov, okr. ekonom Kafol) v Krškem ( o organizaciji mladinskih kmetskih klubov, pom. okr. ekonoma Ambrož), ▼ Polju pri Muljavi, v šoli cb 14. uri (o raci Jon al nem gnojenju in ravnanju z gnojem, pom. okr. ekonoma Jereb), v Podzemni u cb 10. uri po maši v šoli (o kmetijski izobrazbi in o živinoreji, pom. okr. ekonoma Konda), v Domoinclh v Prekmurju ob 13. uri (o izboljšanju travnikov, pom. okr. ekonoma Pavlica), v Grančanih v Prekmurju (o živinore'1 in Izboljšanju hlevov (okr. ekonom Vojska), v CrnI na Korcškem (o pospeševanju živinoreje, okr. ekonom \Vernig).
— g Mednarodna železniška konferenca t PragL V Pragi se bo vršila meseca aprila mednarodna železniška konferenca, na kateri se bo razpravljalo v glavnem o vprašanju, kako vplivajo valutarne razmere na mednarodni promet.
— g Srbsko-albanska banka. V Skadm m je ustanovila pred kratkm srbsko-albanska banka s kapitalom 10 milijonov dinarjev Inicijativo je dal neki črnogorski finančnik. Podružnici se otvorita v Draču in ValonL
— C Prodaja praznih pločevinastih škat-ljlc. Pri Komandi Varaždinskega vojnega okruga v Varaždinu se vrši dne 12. jan. t. 1. ob 10. uri dopoldne javna dražba 5000 praznih pločevinastih škatljic od prepečenca in mesnih konserv. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe pri navedeni vojaški oblasti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Politične vesti.
= Dr. šusteršič nastopi privolitvah. Včeraj popoldne so imeli somišljeniki dr. Ivana Šusteršiča zaupni sestanek v restavraciji pri »Levu« na Go-sposvetski cesti. Na sestanku so razpravljali o splošnem političnem položaju in o bodočih volitvah v narodno skupščino. Sklenili so, da aktivno posežejo v volilno borbo. Po daljši debati so se zjedinili, kakor čujemo, da bo nosilec njihove kandidatske liste v Ljubljanskem okrožju dr. Ivan Šusteršič. Razmotrivajoč šance pri bodočih volitvah so prišli do zaključka, da lahko računajo z najmanj dvema mandatoma v tem okrožju. Razni govorniki so nagla-šali, da ima Šusteršičeva stranka okroglo 50 občin na Kranjskem popolnoma na svoji strani. Na zaupnem shodu ni bilo nobenega pristaša s Štajerskega. Vkljub temu se je sklenilo, da nova stranka raztegne svoje delovanje tudi na mariborsko volilno okrožje.
= Kandidatna lista JDS za mariborsko oblast. V Celju je bil v nedeljo dne 7. t m. zaupni sestanek JDS. Na sestanku je bila v glavnem debata o kandidatni listi za mariborski volilni okraj. Zaupniki JDS so sklenili, da bodi v tem volilnem okraju dr. V. Kuko-v e c nosilec kandidatne liste JDS. Za celjsko-vranjski srez je bil kot kandidat postavljen Ivan R e b e k, predsednik obrtniškega društva in svetnik Trgov-sko-obrtne zbornice. Za Prekmurje je bil kot kandidat imenovan Štefan Kuhar, posestnfk v Markiševcih in izdajatelj prekmurskega tednika »Murske Krajine*.
= Politična zborovanja v Celju. V
nedeljo 7. t. m. so imele v Celju tri stranke svoja zborovanja zaupnikov, na katerih se je v glavnem razpravljalo samo o volitvah. Demokratska stranka je zborovala v Narodnem domu. Kot nosilca kandidatne liste je določila dr. K u k o v c a. — Socijalni demokratje so zborovali v hotelu Skoberne, kjer so razpravljali o kandidatskih listah. — Republikanci so hoteli zborovati v hotelu pri »KronI«. Napovedovali so prihod Radića, ki pa vkljub ognjevitemu pozdravu v »Republikancu« ni prišel. Poslal je svojega zastopnika dr. Perna iz Zagreba. Ker pa je oblast zvedela, da hočejo napraviti iz ?eje javno zborovanje, se je odločila, da to zborovanje razpusti. Republikanci z ©žirom na to niso zborovali v mestu, ampak so se preselili na Spodnjo Hudinjo k Pristov-šeku. Na seji je Radlčev odposlanec dr. Perna zahteval, da bodi nosilec liste na Štajerskem Radič, Čemur pa so se uprli navzoči. Do kakih definitivnih sklepov na seji nI prišlo.
= Nov podeželski minister. Iz Beograda javljajo, da je kralj 8. t m. podpisa! ukaz, s katerim se imenuje minister brez portfelja dr. Gjivo S u p i 1 o za poljedelskega ministra.
= Flnončnl ministar na Belfu. Kakor javljajo, je za pravoslavne božične praznike finančni minister dr. Stojadi-novič odpotoval na državno posestvo Belje, da na mestu prouči stanje posestva. Finančni minister se je snočl povrnil v Beograd.
= D?pJom*t?čflf zastopnik Češkoslovaške rep«b?!ke. Praški listi poročajo, da je vlada Češkoslovaške republike imenovala dr. Josipa Švagrr.vskega za začasnega odpravnika diplom stičnih poslov pri poslaništvu v Beogradu.
= Dr. S?ma MjrkovkŠ odpeljan v kaznH*i»co. Na dve leti zaoora obsojeni komunistični vodit?lj dr. Sima Marko-vić bo po dispozicijah merodainih oblasti 10. t. m. odpeljan v kaznilnico v Po-žarevco. Fskortiranie prevzame beogradska policiia.
= Kako hočejo v Italiji preprečiti železničarske štrajke. Višji komisar za železnice Torre je povedal novinarjem, da hoče poklicati v službo vse one železničarje, ki so bili pred vojno stalno nastavljeni, pa so po dovršeni vojaški službi našli svoja mesta zasedena ali pa so bili odpuščeni kot nerabljivi. Nadalje hoče premestiti v urade v Rimu in dru-godi one železničarje, ki opravljajo še danes nižjo službo pa so se tekom vojne odlikovali in so bili tudi povišani v vojaški službi. Torre pravi, da hoče iztrebiti z železnic vse nemirne in hujska-joče elemente. V organizaciji fašistov-skih železničarjev je vpisanih sedaj že 50.000 in s temi lahko zabrani vsak splošen železničarski štrajk, ki bi ga hoteli vprizoriti komunisti. On ima že zagotovilo, da bi se v slučaju štrajka vršila železniška služba redno po vsej Italiji in fašisti so pripravljeni delati 16 ur na dan. Torre sodi, da s takimi in slični-mi odredbami definitivno odpravi vsako nevarnost za kak železničarski štrajk.
= Gibanje madžarske vojske. Iz Velikega Varaždina poročajo, da je prebivalstvo zelo vznemirjeno zaradi gibanja madžarskih čet na romunski meji. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ohrani mir. »Universul« poroča, da je 1. januarja ponoči prodrl madžarski odred X  Halmi  in  napadel  rum unsko po-
granično stražo. Trije Madžari so bili ubiti, ostali pa ujeti.
= Nemški agrarec proti veleizdaju! politiki Nemcev v Češkoslovaški. Na
shodu v Gornji Plani je izjavil voditelj nemških agrarcev dr. Spina: Obžalovanja vredno je bilo, da so padle v parlamentu Lodgmanove besede, da je veleizdaja dolžnost vsakega Nemca v tej državi. In kakšne so bile posledice? Češkoslovaška »Petka« je postala enotna. Te besede so vplivale nanjo kakor mrzel curek. Ako se bodo te besede izvajale, bo zletel nemški uradnik, nemški častnik in na nas bo padlo pristransko davčno breme, in ne bo več nemškega odseka deželnega šolskega sveta' in poljedelskega sveta, in vojna posojila se ne bodo izplačala. Pa če bodo prišli potem nemški poslanci in bodo intervenirali, bodo Čebi zmajali z ramami, rekoč: »Kaj menite, da bomo dali tistim, ki so nameravali zažgati naš dom. da celo sobo v naši hiši? Kdo more delati veleizdajo? Kdo se more posluževati zločinov kakor političnega boja? Socialni demokratje je ne delajo, nemški u-redniki je ne morejo delati. Mar jo moremo delati mi s svojimi milijonskimi vrednotami pod nogami?« Tako je govoril poslanec dr. Spina. Kakor kaže, poslanec Lodgman ni iz srca govoril svojim pristašem, ko je podal svojo histerično izjavo.
= SteHsče Indije. Reuterjev urad poroča iz Gava (Indija), da je indijski Kongres sklenil, v slučaju. Če bi bila Turčija prisiljena začeti vojno, organizirati nemudoma v vojski in policiji propagando proti vojni, proti rekrutiranju in vojnemu posojilu. Dalje je bilo sklenjeno oborožiti v slučaju potrebe legi-jon in poslati ga na razpolago angorski vladi.
Pogajanja med Avstrijo in Madžarsko.
USPEHI POGAJANJ.
— Budimpešta. 8. januarja. (Izv.) Pogajanja med avstrijskim kancelarjem dr. Selplom in ministrskim predsednikom grofom Bethlcnom so zaključena. Avstrijski kancelar dr. Seipel je danes odpotoval nazaj na Dunaj. O uspehih pogajanj izdano kratko uradno poročilo veli, da tvori najvažnejši rezultat pogajanj pogodba o razsodišča, ki bo prihodnje dni parafirana. Ta pogodba vsebuje vsa sporna vprašanja politične in gospodarje narave, ki so nastala v preteklosti in niso bila Še rešena. Pogodba o razsodišču tvori nekako dopolnilo k statutom o haaškem razsodišču, ki je zadnja instanca v reševanju sporov med obema državama.
— Budimpešta. 8. jan. (Izv.) Po končanih pogajanjih je avstrijski kancelar dr. Seipel sprejel zastopnike tiska ln jim je v obširnem ekspozeju skušal pojasniti pomen sporazuma med Madžarsko in Avstrijo. Po njegovem je največje važnosti sklenitev pogodbe, ki ustanavlja posebno razsodišče za sporna vprašanja. To razsodišče je jasen dokaz, koliko in kako *e pri srcu vladama obeh držav ohranitev srednjeevropskega miru.
Med drugim je dr. Seipel resignira-no omenil: »Dobil sem vtis, da ravno tako rr^d^arski narod kakor avstrijski ve. da je treba usodo, ki nas je zadela, prerašati. To veste tem bolj obe vlade, ki sta prepričani, da največ koristite svojima narodoma, če jima je dana priložnost v mirnem delu prispevati k napredku.«
Kancelar dr. Seipel je dalje omenjal, da so bila sporazumno rešena vsa tekoča vprašanja, ki se nanašajo na ureditev prometa, trgovine in Izmenjave blaga.
Ob zaključku svojega govora je kratko resumiral. naglasujoč:
Ze sedaj vem, da je dosežen popoln sporazum v treh točkah: 1. v izmenjavi m?s1i o naši medsebojni politični orijentaciji in o ustanovitvi razsodišča: 2. v ugotovitvi soglasja v naših trgovsko-političnih stremljenjih; in 3. v sondiranju terena, da se vsi konflikti in prepiri spravijo s sveta.
— Dunaj. 9. januarja. (Izv.) Zvezni kancler dr. Seipel in zunanji minister dr. Grimberger sta snoči dospela iz Budimpešte. Ministrski predsednik grof Be-thlen se je pri odhodu poslovil od kan-celarja na budimpeštanskem kolodvoru.
— Dunaj, 9. Jan. (Izv.) Dunajski listi v splošnem z veliko radost komentirajo rezultate pogajanj v Budimpešti. Poleg političnih vprašanj, glede katerih obstojajo med Avstrijo in Madžarsko še nekatere diference, so dala pogajanja podlago za ustvaritev dobrih gospodarsko političnih odnošaiev med obema državama. Pričakovati je, da se v dogl-d-nem času med Avsfriio in Madžarsko skleneta trdna tr«rovirt?Va pogodba in pogodba o tarifu. Pogađan :a se bodo Še nadaljevala mestoma na Dunaju, mestoma v Budimpešti
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Torek, 9. januarja: Zaprta
Sreda, 10. januarja: >Cudež sv. Antona« in
»Crna dama Iz sonetovc. Izven. Četrtek, 11. januarja: »Idljot«. Začetek ob
pol 8. zvečer. Red A Petek, 12. januarja: »Llliom« Red E. Sobota, 13. januarja:    »Svatba Krečinske-
ga«. Delavska predstava.   Po znižanih
cena. Izven. Nedelja. 13. januarja: Ob 3. popoldne. »Pe-
terčkove poslednje sanjec.   Izven. —
Ob 8. zvečer: »Čudež sv. Antonac in
»Crna dama iz sonetov«. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: »Llliom«. Red C.
OPERA
Torek, 9. Januarja: »Sevilski brivec« R A. Sreda, 10. januarja: »Meflstofeles«. Red D. Četrtek, 11. januarja:   »Prodana nevesta«.
Vojaška predstava. Izven. Petek, 12. januarja: Gorenjski slavček. R. B. Sobota, 13. januarja: »Jenufa«. Red C. Nedelja, 14. januarja: »Triptychon«. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: Zaprto.
•    • •
— Sprememba opernega repertoarja. V
petek 12. januarja, se poje opera »Gorenjski slavček« za red B. V soboto 13. januarja opera »Jenufa« za red C In v nedeljo 14. januarja »Triptvchon«. Izven.
— Jugoslavenska Njiva. Izišao je 1 broj VII. godišta (1923.) Jug. Nive s ovim bogatim sadržajem A Belić: Djura Daničič (Uz 40 obljetnicu smrti njegove. VI. Nazor: U aprllskoj noči (Priča.) Lujo Vojnovič: Bura (pjesme). Djuro Dimovič: Naš dramski stil. Dr. VI. Dvornikovlč: Shakespearov Hamlet i hamlettzam u Kraničevića. Juraj Demetro-vič: Sadašnja politička kriza. U »Pregledu« izašli su ovi članci: Velmar Jankovič: Uz jednu poznatu knjigu (S. Pandurovič: Posmrtne Počasti). Z. Vernic: Aktuelnost I tendencija u literaturi. M. Mfloševič: Narodno Pozorište u Beogradu. Fr. Ilešlč: Prešernova Antologija. Dr. B. Sirola Poskušaj nove muzlč. estetike. Dr. P. Skok: Petravi-vičeve »Četvrte študije i portreti.« Dr. J. Matasovič: Gobineau. Renesansa. Jaroslav Bidlo: Povijest Rusije. Ferdo Šištč: Nepoznato Maruličevo dielo. Nikola Fink: K. Ewald, Tiho jezero (Nekoliko riječi o našim prirodoslovnim knjigama. Radoslav Bačič: Produkciia knjiga i knjižarstvo u Jugoslaviji. S. H Milovič: Kritika I program (Još o dječjem pitanju). Jug. Njiva izlazi dva puta mjesečno. Pretplata za cjelu godinu 1923 Iznosi 120 Din. za pol ili četvrt godine sraz-mjerno. Izvan države godišn'e 150 Din. Pretpbta šalje se Upravi J. Njive, Zagreb, Marovska ni 30.
— »Novi Rod,« list za mladino, ki izhaja v Trstu, prinaša v decemberskl številki tole vsebino: Stano Kosovel: Božič gre... Stano Kosovel: Miklavževo. Srečko Kosovel; Kadar otrok spava. C. Golar: Živa voda. Afanasjev. Iv. Vonk: Zlata ribica. Ivan Albreht: Janezkova skušnjava. Zvonimir Kosem: Albatros. Ivan Pregelj: Glive. Pouk in zabava. Kotiček malih.
— JubleJ Češkega Igralca Adolfa KrSs-slnga. Dne 4. t m. je bila v praškem Narodnem divadlu slavnostna predstava Smetanove »Prodane neveste« v počaščenje 75 rojstnega dne in 44 letnega Igralskega delovanja Adolfa Krdsinga. Jubilant je znan kot nedosežnl vzor Vaška Iz »Prodane neveste«, katerega Je predstavljal 578 krat. Sam skladatelj Smetana mn je opetovano čestital rekoč, da si bolišega Vaška ne more želeti. Leti 1914. je bil Krossng upokojen. V četrtek Je nastopil zadnjikrat v vlogi svojega Vaška. Dasi 75 let star. je Krossing še Čvrst in krepak in želimo mu, da ostane zdrav še dolgo vrsto let.
— »La Gtrconne«. Francoski pisatelj Viktor Margueritte je napisal roman »La Garcome«, ki Je vzbudil v francoski javnosti obilo zanimanja, tako da je bila naklada 200.000 izvodov kmalu razprodana, pa tudi mnogo živahnega razmotrivanja In krutega ogorčenja. Viktor Marguerltte je član častne legije, v kateri zavzema čin komanderja. Radi tega romana ga je pozval načelnik reda general Dubail pred preiskovalno komisijo, da bi se tam branil, ker se javnost spodtlka nad njegovim delom In to nI v skladu z njegovim redom. Magueritte je odgovoril da ne pride pred preiskovalno komisijo, ker red niti dejansko niti jundlčno nI forum, ki bi me! presojati njegovo delo. Kljub temu se je sešla preiskovalna komisija, ki Je sklenila, da se Viktorja Margueritta črta Iz lista reda častne legi'e. Predsednik Mlllerand Je podpisal dotični dekret. Pisatelj Margueritte slika v svojem romanu sedanjo motno in koruptno povojno družbo. V živahnem in nemirnem duhu romanove junakinje Monkroe Lerbier se zrcalijo vsi problemi* ki prevevajo današnjo družbo, katera le bila v svojih temeljih pretresena s strani velike kataklizme, ki pa vendar išče zakonov, na katere se bo moglo opreti novo moralno ravnotežje. Med temi problemi je tudi problem žene. katere aspiracije napram idealom in emancipaci'i ter enakosti so se poostrile v dolgem petletju mučeništva in zatajevanja. Monioue Lerbier Je zrasla v polni svobodi, ko je francoska duša hrepenela po oproŠčenJu in zmagi, ter se ie naravno otresla vseh tradicij in presodkov, po katerih Je ženska sprejemala lastno inferiorno stanje podvrženo možu. Ona išče v možu ne svojega gospoda, marveč svojega tovariša, ne svojega viš;ega, marveč sebi enakega. Za trenutek misli, da Je dobila takega idealnega moža, kateremu se pripusti, ali kakor Je bila sladka Iluzija, tako je bila grenka prevara. MonIque Lerbier se prepriča, da Jo je mož, katerega je smatrala za čistega in iskrenega, nalagal in da jo Je izdajal še predrto Jo je legalno poročil. Od tu dal'e pada Monique po dolgi stopnici brezštevilnega presreška. S prevaranJem s strani m^ža se je združil* tudi moralna gluhota starišev, ki jo hoče'o izrabiti v nekako trgovsko operacijo pod naslovom rente. Ko zbeži od doma hrepeneč po svobodi in si zagotovi z delom
popolno materljelno in moralno neodvisnost, se duh in meso sprijaznita v polni in notranji ljubezni za moža, odgovarjajočega aspl-racijam njene mladosti in potem stopa • stopnice prcsreSka proti idealnemu življenja čistote in dobrote. Kritik Margaerittovega dela je vse polno In nekateri nagbšajo. da pornografični element prekaša literarnega Po izključitvi Marcucrltta iz častne lesiie se njegov roman znova hitro širi po Francoskem in ugledni literati naelašajo, da ne prinese škode francoskemu narodu, marveč da bo vpogled v sedanjo povojno dru'bo, naslikano v vsej resnici, le globoko vplival na moralo in čast francoskega naroda.
— Peta univerza na Poljskem, V Lodžl se Ima ustanoviti nova univerza. Mestni za-stop podpira ta načrt in ie pripravljen tudi gmotno prispevati k uresničenju. To bi bila peta univerza na Poljskem, kjer eksistirajo do danes visoke šole v Varšavi, Krakovem, Lvovu in Poznanju.
Glasbeni vestnik.
— Štritof'Trottdv simfonični koncert. Stritof in Trošt, dve Bilnj individualnosti v našem slovenskem glasbenem življenju, sta dala današnjemu večeru svoj nepozaben pečat. Seveda so jima stali ob strani umet* niki*godbcniki, ki so se čutili njima ravnim po svoji volji, po svojih željah dati vse svoje znanje za skupen, c:: dušen« nepri* merno harmoničen in v ui— . 'kem smislu pri nas do sedaj nedosežen glasbeni izraz. Ves večer sem čutil, da stoji pred menoj na odru nerazdeljena celota, ki jo vodi cn sam nagon: nagon, izviti i/ poslušalca in četudi nasilno njegovo priznanje potom prenosa lastnega navdušene^* občutenja. In najsi je prišel h koncertu že bako skeptičen obiskovalec, nehotć je občutil sugestivno silo umetniškega hotenja, da, rešilnega uve* Ijavljer.ja njegovega. G. A. Štritof je diri* gent, ki se dviga preko malenkosti, preko pikolovstva, uatremivši svoj pogled na ce« loto umotvora, ki se ne izgubi za vsako vejico in piko, ali se ne ustavi na vsakem spolzkem Klinu lestve, ki pelje do strmega vrha. On ne občuduje travice za travico, ampak objame vse cvetno polje, ne šteje zvezd, a sprejme vase vso simfonijo poletne noči. In če jc občutil skladbo v svoji celoti, je prav gotovo on tisti, ki jo bo tako tudi svojim umetnikom in posredstvom njih p(>* slušalcu predal. Da verjameš Stritofu, poglej ga samo, kako dela. ako srr.-m to u stvar« janje imenovati delo! To gib'h njegovega celega telesa uvidiš. da vse .^ar govori skla* datclj, sam doživlja, ker ga globoko raz« ume, ker je njegove misli vsrkal vase. ima pa tudi ogromno silo prenesti brez ostanka vse to na svoj orkestrov aparat. Naj bi bil končno ta apara.t, ta glasbeni inštrument slab, vendarle bi se Stritof na njem uvclja* vil. Tem uspešnejše pa je to uvcljavljcnjc, ako ima srečo, da ima pod svojo taktirko ljudi, ki mu bero iz oči, kar hoče in ki so v stanu tem njegovim zahtevam brezpo* gojno ustreči. Zdi se mi, kakor bi ta orke* ster še nikdar ne bil tako prepričevalno de* lal, kakor danes zvečer. Za vsakim odstav« kom si čutil, da bi ne bil nič slabše izvršen, ako bi ga poslušala rudi prazna dvorana, kajti ti umetniki so igrali takorekoč zase, prežeti navdušenja za lepoto podanih urno* tvorov. In četudi bi se zgodila kaka mala neprilika, utonila bi v morju blagoglasja, kajti nismo prišli lovit madežev, a uživat široko celoto. Oni, ki se joče za vinarjem, ni vreden milijona. — Iskreno smo pozdraV vili  drugega  sovrstnika  njegovega na tem
večeru, g. A. Trošta. ki sc mora žal še vedno pehati za kruhom v tujini. Seveda, to bo treba Troštu brezprimerne požrtvo* valnosti, da bi se dal domovini, kajti ta šo. vedno ne mara in morda tudi ne more na« sititi lačnega umetnika. Ako bi mu ne bilo nič drugega treba, kot splošnega, navdušen nega priznanja, tedaj bi ne trpel bede. Vsa« kokrat, kadar pride med nas, prepriča se lahko, da smo mu vsaj z iskreno in resnično dušo hvaležni. Ravno tako tudi danes, ko je s Čajkovskega klavirskim koncertom do* segel pravtako elementaren uspeh, kakor svojčas na Dunaju. Publika mu je delala brezkončne ovacije, tako, da sc je moral odkupiti z dodatkom. O posamnih skladbah govoriti, privedlo bi predaleč. V splošnem moram reči, da ho ta koncert zapustil na obiskovalce nepozaben vtis. kajti tako spon* tano enodušnega in brezhibnega izvajanja nismo že davno slišali. Bilo jc za nas, kakor odkritje. S tem večjim ogorčenjem pa bi me lahko navdalo dejstvo, da jc bil koncert tako sramotno pičlo obiskan, če bi ne vedel, da se je šlo Stritofu, Troštu in izvršujočim umetnikom več za čast in umetniški ponos, kot za Ishko prislužene novce vseh onih. ki ki jih ni bilo in ki o lepi glasbi nimajo prav nobenega pojma. Bisere smo mesto njih dobili mi sami! —č. (V nedeljo je bil ▼ isti dvorani koncert »Zveze pevskih dru* štev«, — v ponedeljek zopet koncert, v da* našnjih razmerah se ni čuditi, ako ni ude* ležba zadovoljiva. Koncertne prireditve bo treba v prihodnje ekonomično razvrščcvatL — Uredništvo.)
— Odbor Zveze slov. pevskih društev. Na skupščini »Zveze« je bil izvoljen tale odbor: Predsednik: Matej Hubad (Glazbena Matica Ljubljana)tprvi podpredsednik dr. Franc Logar, (Glazbeno društvo Ljubljana); drugi podpredsednik dr. Anton Švlgelj, (Ljubljanski Zvon); tajnik Josip Pleteršnik; blagajnik Ivan Dražil (pevsko društvo »Slavec« Ljublj.); arhivar Jernej Perdan, (pevsko društvo Krakovo Trnovo); I. Pevovodja Zorko Prelovee; II. pevovodja Mirko Pre-melc; Odborniki: 1.) Valentin Tome* pevski zbor rokodelskih pomočnikov Ljubljana, 2.) Ludvik Fratina pevsko društvo »Slavec«, 3.) Vladimir Premrov, 2el. glazb. društvo »Drava« Maribor, 4.) Bukovec Fr. Št. Vid nad Ljubljano. 5.) Šteh Valentin ŠL Jakobsko napredno društvo. 6.) Gačnik Janko, Guštanj. 7.) Forcesin Ivan, Ptuj. Revizorji: 1.) Anton Medved, 2.) Avgust Jeloč-nik. Artistični o ds e k : 1.) Matej liu-dab. Glasbena Matica, Ljubljana. 2.) Emil Adamič, 3.) Anton Ravnik, pevsko društvo »Slavec« Ljublj. 4.) Marko Bajuk, glazbeno društvo Ljubljana. 5.) Mirko Premelc Z t Z. Ljubljana. — Glede članarine za leto 1923. se je sklenilo da ostane dosedanja, vendar se da nalog novemu odboru, da prouči In pride do prihodnje skupščine s konkretnimi predlogi, češ. da kjuč po katerem se določa članarina prikraišuje one pevske zbore, v katerih ie včlanjeno večje število Izvršujo-čih članov. Na predlog g. Lud. Fratina se je določilo da prihodnjo skupščino novi odbor pravočasno naznani vsem pevskim zborom kraj in čas skupščine. Ko je novoizvoljeni
Stran 4.
>SLOVENSKI   NAROD« dne 10 januarja 1923
Stev. 6
L podpredsednik g. dr. Logar pozval vse ■avzoCe k vztrajnemu delu je bila skupščina katera je za naš razvoj na polju glazbe velike važnosti, zaključena.
— Pevski zbor »Glasbene Matice* v LJubljani. Danes v torek dne 9. t m. ob Četrt aa 7. uro zvečer redna pevska vaja za moški zbor. Prične se z naštudiranjem novega koncertnega programa. Polnoštevilno! Odbor.
— Pevci In pevke »Ljubljanskega Zvo-
aa«! Ker se v Narodnem domu vsak večer vrle plesi in Je naša pevska soba od 9. t m. do 13. februarja oddana na 12 večerih za rame zabavne prireditve, smo prisiljeni prenehati s pevskimi vajami do konca aredpusta. — V sredo dne 10. .t m. zvečer * 8. odborova seja, — Odbor »L]. Zvona«.
Dnevne vesti.
Sokolsfvo.
•— Viški Sokol je vprizorfl dne 7. januarja Nušićevo »Protekcijo«, delo povprečne aorte, ki razpolaga edino s situacijsko komik o. Znano je, da niti poklicni Igralci ne morejo ustvariti iz nje bogvedi kaj —- diletanti toliko manj. V zadovljivem okvirju Jo j« podal tudi viški Sokol. Kot diletant se Je odlikoval Ačlm, ki je razpolagal z vrlo posrečenim izražanjem, nekoliko manj minister, ki Je bil mestoma očitno nesiguren, dasi sicer dober. Presenetila nas Je tudi gdč. Svetličeva v vlogi Savete, ki je nastopila kot gost Šentjakobskega odra. Administrator je podal ono situacijsko komiko, ki Je bila potrebna. Praktikant, g. Staut je bil sl-eer dober v maski, tudi v kretanju, a v svo-M vlog! Je na vsak način pretiraval. Mesto-Ht že sigurne poudarke JelkiČeve žene so aotfll nasmeški, ki vlogi niso podčrtani: sicer je bil njen prvi nastop na odru sploh zadovoljiv. Dvorana je bila nepričakovano pol-aa, ▼ prvi vrsti na desni pa so spominjali trije, da akademska Izobrazba včasl še ni kriterij za presojo najprimitivnejšega takta.
— Sokol v Metliki. XVI. redni občni zbor sokolskega društva v Metliki se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 2. popoldne v telovadnici. Vsi člani in članice se vabilo, da so občnega zbora udeleže v polnem številu. Udeležba obvezna.
— «Sokol» v Cerknici ima v nedeljo dne 14 Januarja t. t v prostorih br. Ivi na Žmura svoj občni zbor.
Turistika in sport.
— Smučarji - kolednfkl. Naši smučarji so ▼ zadnjih dveh praznikih kljub megli In dežjn po mestih in v dolini, le prišli na svoj račun. Obiskali so deloma Veliko Planino, deloma Krlžko Planino. PovsodI je krasen sneg, smuka izvrstna in najlepši dnevi, le tu in tam s kako meglico zasenčeno. Naš zlm-sksportni savez je brezdvomno zadel pravo, da je preskrbel za zimsko postojanko v aaših planinah, dokaz že to, da je oba dneva bivalo v koči 42 smučarjev, tedaj precej nad tem, kar st Je dosedaj upala koča sprejeti pod streho! Velika planina Je bila v teh dneh nepopisno lepa. Stari fn Izkušeni smučarji, ki so rud! v zimi v planinah doma, pripovedujejo, da bi film naših planin prav uspešno tekmoval s filmom, ki smo ga zadnjič gledali v LJubljani, toliko nepopisnih krasot Je pripravila letos sicer skopa zima v naše planine. — Oskrba v koči na Veliki Planini je bila kljub začetku prav dobra In ai dvoma, da nam bo nadomestovala planinski hotel. Slov. planinsko društvo naj pa skrbi za to, da napravi člmpreje pošten planinski hotel na Vel. Planini, ki bi bil otvor-*en vse leto in ki bi sčasoma postal središče aaSega smučarskega sporta. Na Križko pla-mmo je imela Skala svoj Izlet in Je bilo tamkaj tudi nad 20 smučarjev. KamniČan pa Je sopiha! zxrečer napolnjen z veselimi smučarji, od kaferih je korakalo veselo prepevale nato skoz! Ljubljano v sklenjeni vrst! do 0b smučarjev.
— Smučarski tečaj v Boh. Bistrici. Radi neugodnih snežnih razmer po dolinah in slabe vremenske prognoze za bližnji čas se preloži smučarski tečaj v Boh. Bistrici na poznejši čas.
Društvene vesti.
— Društva nam poš?Ijafo svoje objave brez določenih pristojbin 20 v za besedo, ako pa je prireditev proti vstopnini, pa Je treba priložiti še državni davek v iznosu 1 do 5 dinarjev, za plesne prireditve pa 60 v od besede. Odslej bomo take objave, katerim ne bo priložena pristojbina In državni davek, metali brez pardona v koš, ker pač Hfhče ne more zahtevati, da bi Imel Ust pri društvenih objavah, ki so zanj veliko breme še gmotno škodo, ker oblast Izterjava davek ne glede na to, ali Je bil listu plačan aH ne. — Uredništvo.
— O. Z, Javnih nameščencev In v pokojen cev Ima v torek 9. t m. ob 20. na magi-strtu nujno sejo širšega odbora. Na dnevnem redu so važna poročila predsedstva. Polnoštevilna udeležba delegatov dolžnost — Predsedstvo.
— Plesna V3ja bančnega urađništva to sredo odpade, ker Je dvorana oddana tele-patu g. Svengaliju. Prihodnja vaja se vrši naslednjo sredo, to je 17. t m Zamujeno vaio bomo skušali nadomestiti Še tekom tega meseca.
— Slovensko fHatellstlcno društvo v Ljuhl;s»nl vabi vse svoje člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 23. Jan. 1923. v restavracij! hotela »Slon« v Ljubljani.
— Slovensko zidarsko In tesarsko dreštvo v LfubUanl naznanja, da se vrši redni občni zbor za leto 1923 dne 14. Januarja ob 9. dopoldne v društvenem lokala, Streliška ulica 24. — Odbor.
— Mesarska zadruga v Ljubljani obvešča svoje člane, da se vrši občni zbor 13. januarja 1923 ob 16. popoldne v salonu pri g. Košaku, Krekov trg. Člani se naprošajo aa polnoštevilno udeležbo.
— Litijsko - ŠmartnJško lovsko društvo priredi svoj plesni venček v nedeljo 14. januarja v prostorih Sokolskega doma v Litiji. Godba Z.J.2 iz Ljubliane. Gosti dobrodošlu
V LJubljani, dne
—- Proslava rojstnega dne kraljice Marije v Ljubljani. Danes na rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije plapolajo z vseh javnih in privatnih poslopij državne in narodne zastave. V stolnici je ob 10. dopoldne vladika dr. Jeglič daroval slovesno službo božjo, ki so se je udeležili pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, zastopnik dravske divizijske oblasti polkovnik VučkeviČ, nadalje zastopniki vseh civilnih in vojaških o-blasti, narodne dame in mnogoštevilno občinstvo. Na koru je sviral orkester dravske godbe. Služba božja je bila zaključena z državno himno »Bože pravde«. V vojašnici vojvode Mišica je v pravoslavni kapeli ob 9. opravil prota Dimitrije Jankovič božjo službo katero so se istotako udeležili mnogoštevilni zastopniki vseh oblastij. Ob 10. se je vršila služba božja v protestantski cerkvi na Gosposvetski cesti.
— Princ Pavle se nastali v Zagrebu. Iz Beograda poročajo, da se princ Pavle za stalno naseli v Zagrebu.
— Kraljev dar za siromake v Beogradu. Kralj Je Izročil mestni upravi v Beogradu 30.000 D. da jih povodom božičnih praznikov razde!! med mestne reveže.
— Kraljev protektorat Kralj Je sprejel protektorat nad društvom za varovanje ljudskega zdravja.
— Minister dr. Niko Zupanlčl se Je včeraj z brzovlakom odpeljal v Beograd Kakor čujemo, se vrne v treh do štirih dneh zopet v Ljubljano in odpotuje nato v Belo Krajino.
— Odlikovan! poštni uradniki: z redom sv. Save IV. vrste poštni direktor dr. Janko Debelak; z redom sv. Save V. vrste inšpektor dr. Anton Vaga ja, šef odseka inž. Marij Osana in kontrolor Anton Wo!i, vsi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani; upravnik Matevž Pogačnik pri poŠti na južnem kolodvoru v Lhibliani, upravnik Jakob Novak pri pošti v Mariboru 2, upravnik Vladimir Fabftani pri pošti v Pogaški Slatini, kontrolor v pokom Ivan Vidmar v Ljubi'ani. Šef odseka ministrstva inž. Emst Lavrenčič v Beogradu.
— Imenovanje novih generalov. Prdnisan je ukaz, s katerim se imenujejo za g^rte^ale polkovniki: 7ivan M i -t r o v i ć. Ljuba B a r i i a k t a r o v 1 e\ Milorad P i s t i & Miiad Filipovi Ć, Dragotin Uzun - M i r k o v i ć. Dušan Pešić. Dragotin Kttšakovlč. Milan 2. Milanovi! Danilo K a I a f a -t o v i ć, Muat J o v n n o v i 6, Dragotin K o s t i ć. Drai?otin Oknnović, Aca Stojšić. Mt?oš J o van o vič in Mi-livoje N i V o I a j e v i ć.
— Volitve zastopnikov učite ijstva v višji šolski svet. Ker je potekla poslovna doba dosedanjega višiega šolskega sveta je Pokrajinska vlada razpisala volitve zastopnikov učitelistva srednjih Sol, učiteljišč, meščanskih in ljudskih šol v novi višji šolski svet v Ljubliani. Zastopniki se volijo v dveh skupinah in sicer v skupini učiteljev srednjih šol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in 1 namestnika v skupini učiteljev meščanskih in liudskih šol pa voli vsak upravičenec dva zastopnika In 2 namestnika. Glasovnice morajo biti oddane do 12 opoldne dne 22. januarja. Člani volilnega odbora za prvo skupino so: Dr. J. Bezjak, Dr. J. KarHn, profesor F. Marolt in prof. J. Osana. Za drugo skupino pa Fngelbert Gangl, Dr. J. Karlin, J. Slapšak in F. Skulj.
— Dva nova Usta ▼ LfcbHanf. V
kratkem pričneta, kakor čujemo. Izhajati v Ljubljani dva nova lista. Radikalna stranka osnuje svoj list. ki bo izhajal v Hrovatinovi tiskarni. Tudi Susterši-čeva stranka je sklenila izdajati svoje glasilo. Novi Susteršičev list se bo baje tiskal v Zadružni tiskarni.
— »Slovenčeva« Izjava. Na na§o notico »Dr. Šusteršič in klerikalci« odgovarja »Slovenec« v ogorčenem tonu, kakor da bi se mu delala največja krivica, ko se je ugotovilo, da je bil do prevrata najponižnejši in najzvestejši hlapec avstrijske misli, citira našo notico in podaja na to tole nadvse zanimivo in značilno izjavo: »Dr. Šusteršič res ni bil ne lastnik, ne urednik »Slovenca«, je pa moralno v prvi vrsti odgovoren za vse članke in notice, ki so v kritičnem času pred svetovno vojno in ob njenem izbruhu bili napisani v prilog stališču Avstro - Ogrske in njenih zaveznikov, ker jih je ali sam lastnoročno pisal ali narekoval ali in-spiriral ali preko odločne nedvoumne in jasno opredeljene volje našega lista drugim napisati naročil in proti njej vanj vsilil ali vtihotapil ali na drug način kljub največjemu odporu lista vteroriziral, kolikor je po svoji takratni veliki moči mogel, med tem ko je uredništvo našega lista stalo ves čas dosledno na diametralno nasprotnem stališču kot dr. Ivan šusteršič. Ako nas kdo prisil! k na* daljnim ugotovitvam, naj s* sam pripiše posledice, če bomo prišli na dan a vsem ter bodo tt ugotovitve, padle
9. januatja 1923.
nanj kot težka skala, Id je nihče ne bo mogel več od njega odvaliti. «— Karakteristično je. da je »Slovence-vo« uredništvo prišlo s to izjavo na dan šele štiri leta po prevratu šele v trenutku, ko se dr. Šusteršič pojavlja znova na političnem obzorju kot nenavadni tekmec klerikalne stranke. Ne bomo raziskovali, v kolikor odgovarja »Slovenceva» izjava dejanski resnici, vprašamo samo, ako je »Slovenčevo« uredništvo zastopalo »diametralno nasprotno sta-* lišče kot dr. Ivan šusteršič« takrat, ko se je ob izbruhu balkanske vojne navduševalo za — Turke in hujskalo proti Srbom na takšen način, da je moral pokojni dr. Ignacij Žitnik priti nalašč z Dunaja, da je »Slovenčeve-mu« uredništvu kategorično zaklicali »Ouos ego!«
— Orli — patrioti! »Mladost« se imenuje glasilo Orlov, in to glasilo je proti lastnim članom tako neprevidno in blebetavo, da jih denuncira, kazoč njih »patriotizem« v pravi in nepotvor-jeni luči. V 12. štev. lanskega leta pri-občuje namreč »Mladost* na 190 strani pismo Orlov vojakov iz Negotina. Tamkaj pišejo ti lepi patrioti, da z žalostjo mislijo na dejstvo, »da nam bo eno leto in pol minilo, ne da bi sodelovali in pomagali pri delu za naše ideje in načela.. Sicer nekaj tukajšnjih bratov že šteje dni, ko se vrnejo nazaj med Vas . . . žal, da ne vsi; večina ima Še prehoditi osemmesečno tmjevo pot, predno nap*' zašije zopet prostost in svoboda. S hrepenenjem čakamo na ta dan. — Iz tega pisma je razvidno, da je Orlom najpri-mitivnejša, vsem fantom enako odmerjena državljanska dolžnost zgolj trn jeva pot, kjer ne morejo uveljaviti svojih klerikalnih manir, idej in načel, ampak samo hrepene po prostosti in svobodi, ko bodo zopet lahko doma rogovilili in rovarili. Aktivno stati v službi domovine — to Orlom ne diŠif Z jezikom hinav-ščiti patriotizem — to znajo zlasti njihovi gosposki voditelji, ki so se dokopali do raznih šarž v tej bratovščini. A izblebetana beseda jasno kaže, kake Ideje In načela jim vtepa orlovska vzgoja In koliko bi se smela domovina zanašati nanje, ako bi udarila resna ura! čudno se nam zdi, da sme pri nas vsak Človek nemoteno izpodkopavati temelje javnega reda m državne brambne moči! In kjer In kadar zopet pridejo gospodje predstavniki Orlov kazat in prodajat svoj hinavski patriotizem, pokažite jim »Mladost«, a pokažite jim tudi — vrata! Avtoriteta državne moči in zahteva o-snovnih državljanskih dolžnosti velevata, da ne smemo rediti gada na lastnih prsih! Kakor nam priča »Mladost«, se v njenih kotiščih vzgajajo lepi ptički!
— Deset kamnov za C. M. D. Ob priliki bivanja konzula Češkoslovaške republike And. Pukla iz Prage v LJubljani Je zbrala v restavraciji Tratnik« zbrana družba deset obrambnih kamnov t i. znesek 500 Din. in sicer bratje čehoslovaki osem, Jugosloven dva kamna. Denar je bfl izročen C. M. D. Iskrena hvala.
— Beg Iz državne službe. Okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Ivan Forčesin je podal ostavko na dražvno službo in vstopil kot konclpijent v pisarno dr. Alojzija Visenjaka, odvetnika v Ptuju.
— Smrtna kosa. V LJubljani je umrla ga. Mirna Kregarjeva, roj. Treo, soproga znanega ljubljanskega trgovca g. Karla Kre-garja. Umrla je v najlepši žlvljenski dobi. Zadela jo Je kap. Pokojnica je bila v vseh krogih priljubljena m spoštovana. Blag jI spomin. Na Grosupljem je 6. L m. umrl zadet od kapi g. nadučtelj Joško B e r g a n t, brat uglednega ljubljanskega trgovca Frana Berganta. Pokojnik je služboval dolga leta na Turjaku, kjer si je pridobil s svojim delovanjem velike zasluge za napredno stvar. BI! je izboren učitelj, navdušen delavec na kulturnem, zlasti pa na sokolskem polju. V političnem ozira Je bil zvest pristaš narod-dno napredne stranke, za katero Je bil delaven zlasti za časa volitev. Pokopali so ga včeraj ob 9. dopoldne ob veliki ndeležbl njegovih stanovskih tovarišev in domačega prebivalstva. Pogreba sta se udeležila rud! viš. šolski nadzornik Engelbert Gangl ter okrajni Šolski nadzornik Pape. Pogrebu je prisostvovalo tud] mnogo njegovih ljubljanskih prijateljev in zastopniki Sokola n. v kroju. Ob grobu so mu njegovi stanovski tovariši zapeli dve krasni žalostlnki. Ob krsti Je govoril okrajni šolski nadzornik Rape. Vrlemu možu bodi ohranjen trajen spomin. — V Novem mestu je dne & t. m. umrla ga. Lojzlja S k a 1 • t o v a roi. Maver. Pogreb bo jutri v sredo ob 16. popoldne. Pokoj nje* ni duil, rodbini naše sožalie, — Dne 26. dec Je v Stevru v Avstriji umrl g. dr. Anton P11 s h o f e r, ki Je pred prevratom služboval kot okrajni glavar na Kranjskem. V zadnjem času le bil predsednik odškodninske komisije za Invalide v Linzu. Prepeljali so ga v Llnz, kjer je bfl dne 29. dec pokopan. Dr. Pilshoferju se je po odhodu v Av-sterljo dokaj slabo godilo In često je izrazil željo, da bi se vrnil ▼ JugoslavUo. Pokoj njegovi duši.
— Pogreb Frana Rajfterja v Šoštanju Je po obilni udeležbi vseh slojev Iz savinjsko - šaleškega okraja živo pričal o čutu hvaležnosti do moža, ki je zraste! Iz težav in skrbi v čistem značaju, moža nenavadne požrtvovalnosti, marljivosti in vztrajnosti, prežetega Idealne ljubezni do Slovenstva In Jugoslovenstva* temelječe s trdnem zaupa-
nju v njih zmago, ki je morala priti. Sprevod so otvorili pod častitljivo zastavo sokolskega društva v Mozirju pokojnikovi ljubljenci - Sokoli iz Slovenjgradca, Petrove, Št. Pavla, Žalca, Braslovč, Polzele, Mozirja, Velenja In Šoštanja. Združeni pevci iz Velenja in Šoštanja so pod vodstvom brata učitelja tajnika ganljivo odpeli žalostlnki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«, brat notar župan Marinček pa se je pred hišo žalosti v krasnem, globokem govoru poslovil od pokojnika imenom mestne občine Šoštanj In vseh narodnih društev, zlasti pa sokolskega društva v Šoštanju. Slavil je v pokojniku zagovornika vsakega napredka, njegove zasluge za mesto Šoštanj, za šolstvo in društveno življenje, njesovo gorečnost in vsestransko podporo nameri, da se zgradi prepotrebni Sokolski dom v Šoštanju. Studenec se je izčrpal, da okrepi in napoji druge, zato gledajmo v pokojniku svoj vzor in zgradimo svoj notranji svet na temelju Idealov, za katere je živel In trpel pokojni Fran Rajšter, katerega spomin naj pusti v naših dušah globoke sledove kreposti za seboj I Zadnjo Čast so izkazala pokojnemu rud! gasilna društva Iz Velenja, Druž-mirja in Šoštanja poleg mnogobrojnega Števila njegovih znancev in prijateljev od daleč In blizu. Velik v ljubezni do domovine se Je nerad ločil od življenja, ker še ni dokončal vsega dela, ki ga je hotel Izvršiti, iz njegovega groba pa se dviga svetel zgled, kako »sveto služImo sveti domovini!«. Z ustvarjanjem novih dobrin hočemo nadomestiti Izgubo, vzor - narodnjaku pa ohranimo v svojih srcih: nevenljlv spomin...!
— Pogreb nmriega g. Ferdinanda Oolo-granca. V nedello popoldne ob 15. se je ob veliki udeležbi občinstva vršil pogreb stavbenika In podžupana celjske okoliške občine g. Ferdinanda Gologranca iz hiše žalosti v Gaberju na eel'sko okoliško pokopališče. Obilna udeležba je pričala, kako velike simpatije je pokojnik užival v vseh slojih prebivalstva. Na zadnji poti so ga spremljale tudi požarne brambe iz Gaberja in Vojnika, načelstvo Posojilnice iz Gaberja fn Vojnika, načelstvo Posojilnice v Celju, ravnateljstvo Delniške pivovarne v Laškem L dr. Ob grobu mu je govoril župan celjske okoliške občine e. Hrastnik.
— Podaljšanje policijske ure za plese In drage zabavne prireditve v gostilnah in društvenih lokalih se smejo v zmislu razpisa pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeve z dne 26. decembra 1922 štev. 45.980, dovoliti nadalje do 1. ponoči. Ker Je Izključena vsaka izjema od te naredbe, opozarja policijska direkcija posebno na to okolnost s pristavkom, da se bo radi kršitve izdanega dovoljenja postopalo proti gostilničarjem In prirediteljem zabave v zmislu predstoiečih predpisov.
— Interesenti se opozarjal« na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. 150/1-A TV v »Uradnem Listu« o izžre-banju 4% prioritetnega posojila lokalne železnice LJubljana - Kamnik.
— Izseljencem v Južno Ameriko. Oene-neraln! Izselenlškl komisarijat krallevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu objavlja: Precejšnje število naših državljanov, k! se hočeio izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjer s! namerava preskrbeti pri konzulatih dotičnih držav potrebne vizume. Večinoma odpotujejo iz svojega kraja, preden so si preskrbeli uverenja ki Jih zahtevajo dotični konzulat! za Izdavanja vizumov, aH prihajajo z dokumenti, k! jih zahtevajo konzulati Severne Amerike za od-potovanje v Severno Ameriko, nimalo pa onih dokumentov, ki so potrebni za potovanje v Južno Ameriko. Naša delegacija v Trstu vsled tega večkrat prihaja v neugodni položaj, kjer mora zadržavati naše državljane več dn! aH celo več tednov, da dobi odgovor od pristojnih oblasti glede oseb-nfh podatkov izseljenca. Poleg rednega potnega lista se zahtevajo od onih, k! potujejo preko Buenos Airesa ali Montevidea v Južno Ameriko, so nastopni: 1 Potrdilo, da je dotična ni bila kaznovana: 2. zdravniško spričevalo, da je dotična oseba zdrava in da nI Imela preje nikakih bolezni. To spričevalo mora bit! potrjeno od pristojne občine: 3. potrdilo občine, da je dotična oseba sposobna izvrševati svoj poklic Izseljenci marajo ta potrdila, prevedena na Italijansko ali francosko, prinesti seboj, da jim ni treba plačat! visokih stroškov za prevod in za legalizacijo pri naši delegaciji.
— Prijava vojne škode. Ministrstvo za socflalno politiko je podaljšalo za področje pokrajinske uprave v Ljubljani rok za prijave škode, ki so jo pretrpeli naš! državljani v vojnem času na ozemlju, katero Je po rapallsk! pogodb! pripadlo Italiji, kakor tudi o škodi, k! je bila povzročena našim državljanom na ozemlju, katero Je zasedla Italija po političnih nasilstvih In izgredih, do 20. januarja 1923. Prijave, k! morajo biti sodno aH po izjavah svojeročno podpisanih prič potrjene in z vsemi dokazilnlm! podatki In dokumenti opremljene, je vlagati pri oddelku za socijalno politiko pokrajinske uprave v LJubljani.
— »Ljubljana« pod angleško zastavo. Kakor poročajo z Malte je ansrleška vlada izročila poštni promet med Malto In Svra-kusom jugoslcvensk! trgovski ladji »Ljubljana« za dobo treh tednov. Parnik bo vozil pod angleško zastavo.
— Za stanovanjski položaf zelo značilno pismo smo prejeli te dni od prijatelja našega lista. Sporoča nam, da se mu je naš operni pevec Julij Beteto Že neka! kratov bridko pritožil, češ da Še sedaj, po dolgem, res da neizogibnem Čakanju ne more priti do svojega stanovanja, katero mu je stanovanjski urad Že davno nakazal. Vsled tega mu je bivanje v domovini kamor se je povrnil z velikim veseljem, zelo zajrreneno. u-metniško delovanje pa z^lo otežkočeno. Naj bi merodajni Činitelji čim preje poskrbeli, da se to hiono razočaranje na-Sega pevca-umetnika po povratku iz priiazne mu tujine izpremem v pravo zadovolinost na domačih tleh. Mislim, da g. Julij Beteto to pač zasluži in da mu
vsakdo med nami želi vse najboljše, tedaj pač tudi primeren, da-si skromnejši lastni dom in stan.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v Času od 1. do 6. Januarja izkazuje tole statistiko: Umrlo je 21 oseb, 13 moškega in 8 ženskega spola. Smrtni vzroki jetika 3, ŽIvljenska slabost 4 pljučnica 1, srč. hiba 1, rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 12, slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se Je rodilo 26 otrok, 16 moškega in 10 ženskega spola. (2 mrtvorojena.) Naznanjene nalezljive bolezni: 1 slučaj ošpic
— Glas Iz občinstva. Prejeli smo m priobčuejmo ta-le dopis: Hodim vsak večei v kavarno »Zvezdo«, da čitam časopise. Cesto se ml zgodi, da ne dobim prostora, ker so nekateri gostje tako brezobzirni, da svoje plašče, klobuke in celo dežnike odlagajo na sedeže in stole. Ne glede na to, da je tako postopanje brezobzirno napram ostalim gostom, kater'm jemljejo s tem udobne sedeže, povzročajo tak! gostje škodo tudi kavarnarju, ker so plašči in dežniki Često mokri. Kavarnar g. Krapež Je 2e toliko žrtvoval za udobnost občinstva, da bi pač lahko zahteval, da bi bilo to občinstvo vsaj nekoliko obzirno tudi napram nJemu. Napravil je posebno shrambo za garderobo, samo da ustreže gostom In Jih obvaruje pred eventualno škodn — tatvlnt zimskih suken! po javnih lokalih so žal še vedno na dnevnem redu —, naj se občinstva ako nI več v kavarni na razpolago obešal za obleko, poslužuje vsal za shrambo obleke nalašč prirejene garderobe.
— Ljubljanski trgovci l špecerijskim in kolonijalnim blagom so na svojem sestanku dne 8. t. m. sklenili, da bodo sledeče predmete od dneva razglasitve do nadaljnega prodajali po navedenih cenah v detaMni prodaji: Sladkor kristal do največ 20 D kg, v kockah 22 D kg. v prahu 22 D kg; milo (zlatorog, gazela, srna) kos ca. pol kg do največ D 8.50,, milo Schicht kos ca. pol kg do največ D 9.50, Franck do največ 20 D ' petrolej do največ 6.50 liter, namizno olje do največ 30 D liter. Z ozlrom na dnevne cene, valutarne razmere !n da ne pridejo trgovci v navzkrižje z oblastjo, priporoča gremij, da se prizadeti člani do nadaljnega drže določenih ceu.
— Upravi Narodnega gledanšča. Prejeli smo to-!e pritožbo: Obračamo se tem potom na upravo Narodnega gledališča z upravičeno željo In prošnjo, naj nas pri razdelitvi opernega repertoarja nikar ne zapostavlja. Ne bi stavili te prošnje javno v Časopis, če b! ne bili ravno v tem tednu neupravičeno prizadeti. Pripominjamo, da so imeli drugi abonenti že po večin! »Gorenjskega slavčka«, nekateri celo »Mefistofela«, nam pa Je za ta teden določena »Jenufa* katero smo Že videli. Zakaj torej ta neenakost v razdeljevanju, to zapostavljanje? Ali nam namerava uprava nuditi »Gorenjskega slavčka« šele takrat, ko bodo pevci že od ponovnih repriz utrujeni? — Abonenti »B«.
— Pokopanšče pri sv. Krištofu. Pokopališka uprava ukine sporazumno z mestnim flzikatom lz tehtnih vzrokov s koncem leta 1922 brezpogojno vsako nadaljnje pokopavanje v grobnicah na pokopališču pri sv. Krištofu, kar naj občinstvo vzame na znanje. V ostalem pa ostane to pokopališče občinstvu za obisk grobišč odprto do preklica.
— Elektrotehniki » Sloveniji. V Ljubljani se je ustanovil pripravljalni odbor konceslionlranlh elektrotehnikov z namenom ustanoviti si zvezo koncesljoniranih elektrotehnikov v Sloveniji ter vabi vse konceslonirane elektrotehnike iz Slovenije na sestanek, kateri se vrši v nedeljo dne 14. Januarja t. L ob 10. dopoldne v pisarniških prostorih tvTdke Šteb! in Tuleč. Res-ljeva cesta 4. Sestanek Je velevažen in vsled tega ie dolžnost vsakega koncesfoni-ranega elektrotehnika, da se ga zanesljivo udeleži ter s svojo navzočnostjo dokumentira svojo stanovsko zavednost.
— Na celjskem Ljudskem vseučilišča se je v zadnji seji odbora sklenilo začasno ustaviti javna predavanja. Namesto teh predavanj se bo ob ponedeljkih zvečer od po! 20. do pol 21. vršil tečaj za fiziko. Tečaj se bo vršil v fizikalnem kabinetu meščanske šole in ga bo vodil ravnatelj tega zavoda g. Serajnlk. Tečaj prične 15. januarja, če se do tega časa oglasi zadostno število obiskovalcev.
— Protestni sbod stanovanjskih naiem-nfkov v Celju. V petek 5. januarja se je vršil ob 19. zvečer v mali dvorani hotela Union protestni shod stanovanjskih najemnikov, ki je bil ogromno obiskan. Shod je otvoril v imenu organizacije stanovanjskih najemnikov pekovski mojster g. Framo Koren. Za javne nameščence je govoril profesor R e i c h. Govorili so Še drug! govorniki. Zborovale! so končno soglasno sklenili, da ne plačajo nikake povišane najemnine tako dolgo, dokler se tudi njim ne dovoli povišanje dohodkov, da bodo v položaju plačati ogromno povišane najemnine. Shod je bil obiskan od pripadnikov vseh stanov In strank In se je zvršil popolnoma mirno in stvarno.
— Nova trgovina v Cefio. V Gosposki ulic! Je trgovec Rudolf Kolenc otvorll novo trgovfno s porcelaneom, steklenim! in kameninskimi Izdelki.
— Kaos v zvišanja stanarine v Celju.
Pišejo nam: Kakor drugod, vlada tudi pri nas v tej zadevi prava babilonska zmešnjava. Vsak hišni posestnik zvišuie najemnino kakor mu bolje sodi. Nekatere stranke, ki so doslej plačevale n. pr. 2H0 K najemnine, morajo plačevati odslej po dva do tri tisoč. Pr! drugih strankah zopet zna5a povišana najemnina več kakor ima stranka mesečnih dohodkov. Drug! hišni posestniki pa Imajo zopet srce za najemnike In so v sporazumu f n.-iml zvišali najemnino. Me-rodajnih faktorjev naloga bi bila, da tukaj ukrenejo potrebno in ne tirajo v obup ljudi, k! že itak s svojim! dohodki ne morejo sebe In svo;ih družin primerno hraniti, kamoli Še poleg tega plačevati tako ogromne najemnine, kakor so si jih zamislili hišni posestniki v Celju. j
Stev. 6. »5 I. O VPN? K f   N A f? (i H«  dne 10 janrrnrja lf>:.3. stran. 5.
— Kapucinski raost v Ccflu N v tako '.- bem stanju, da za preti odn-sli kaka več-; povode«]. Potreben je temeljitera poprava. Za to popravilo, ki bf zahtevalo okrog -«era milijona kron, je mestna občina Že : klenila dovoliti večjo svoto, če bi se tema »»zvila ti:di okoliški občina is okrajni za->iop. Ti dve instituciji pa za popravilo tega riavnera mostu ne kažeta nikakega zanikanja. Mestni občinski svet Je z ozirom na :o sklenil znižati ta prispevek od prvotno •oločene svote na 100.000 D.     Za drugo kritje pa se najbrže upelje mostnina.
— Uradne are pri poštnih uradih. Po ministrski odredbi št 58429 z dne 15. nov. 1922 so se z 28. t m. uvedle pri vseh poštnih uradih normalne uradne ure, ki so veljale do 15. okt. lanskega leta, t. j. uradu! e se v dopoldanskem in popoldanskem uradnem času.
— Zakon o Izseljevanja. Generalni iz-saljeniški komisarijat v Zagrebu je začel izdajati Izseljeniške predpise. Doslej je izšel prvi zvezek, ki vsebuje zakon o izseljevanju, pravilnik o Izvrševanju zakona o izseljevanju in pravilnik o ustroju generalnega izseljeniškega komlsarijata kraljevine Sr-»ov, Hrvatov in Slovencev. Ta zvezek se more naročiti za ceno 10 dinarjev pri generalnemu izseljeniškemu komisarljatu v Zagrebu. Kamenita ulica št 10.
— Cas trati gospodinja, k! si ne nabavi Gospod In iskega koledarja Jugoslovenske Matice. Koliko nepotrebnega ugibanja li bo prihranjeno v vseh gospodinjskih zadevah, ee Ima Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice, v katerem so zbrani vsi potrebni nasveti za kuhinjo in gospodinjstvo. In ne bo jI treba črtati niti troškovnika in niti kajlge za perilo, kajti vse to prinaša Gospo« dlijski koledar Jugoslovenske Matice. Kljub svoji bogati vsebini pa veljala le 8 D za člane Jugoslovenske Matice* za ostale pa 10 dinarjev.
avta držala
THE REX KO, LJUBLJANA
— Upravi hotela »Union«. Pišejo nam; Priporočamo, da se v bodoče strogo prepove vstnp na tribuno nad ork. odrom. Neprijetno je in in neokusno gledati take obraze kakor se je zgodilo v pondeljek zvečer, ko so se hotelski uslužbenci v kuhinjskih opravah na tribuni zabavali s svojimi prijateljicami in to še pri naj delikatne j šem delu koncerta.
— Sanatorij v Mariboru. Prejeli smo: Slovenski Časopisi so predkratkim prinesli vest, da sta ustanovila gg. dr. Mirko Ceraič In dr. Benjamin Ipavic v Mariboru sanatorij »Petrovo Selo«, ki se v kratkem otvori. Ker je Javnosti v Mariboru znano, da gg. dr. Mirko Cernič in dr. Benjamin Ipavic nista ustanovitelja nobenega sanatorija in se sanatorij »Petrovo Selo« splošno istoveti z našim sanatorijem, izjavljamo resnici na ljubo, da smo spodaj podpisani edini ustanovitelji in izključni lastniki snujočega se sanatorija v Vinarski ulici v Mariboru ter smo kot taki tudi zaprosili pokrajinsko upravo za Slovenijo v Ljubljani, da sme nositi naš sanatorij ob otvoritvi ime »Sanatorij kraljice Marije.« — Maribor, dne 6. jan. 1923. Bratje Tavčar.
— Ljubavna tragedija. V Novem Sela je Dimitrije RadonjK težko ranil svojo bivšo nevesto in njenega sedanjega ljubimca Stanko Ivanovlća. Zločinec je bil aretiran medtem, ko sta bila oba težkoranjena prepeljana v bolnico.
— Smrtna nesreča. Drvar Jurij Klemene iz Mislinja na Štajerskem, Je šel 3. t. m. v gozd podirat drevje. Drugi dan ga je našel njegov brat Franc mrtvega ležati pod bukvo. Drevo ra je podrlo in pritisnilo s tako silo, da Je obležal na mestu mrtev. Klemene je bil star šele 23 let
— Velika tatvina na železni cL Soprogi dr. Grgoviča Iz Cazma na Hrvaškem sta bili med vožnjo Zidanmost-Zagreb ukradeni dva košari, v katerih se je nahajala velika množina perila In obleke v skupni vrednosti 600.000 K.
— Nasilen rogovHež. V restavraciji Miklič pri »Juž. kolodvoru« it neki J. Ore-škovič razsajal in gostom grozil, da vse pobije »kot muhe«. Poklicana sta bila stražnika Đenčič Ivan in Jakob Kržan, da sta na- i
sflaeSa ukrotila. Oreškovič pa se Je aretaciji uprl la je prišlo med nJim in stražnikoma do ruvanja, pri čerr.er se je razbila velika šipa na vratih ia padla obema stražnikoma na roko. Breačič in Keržan sat bila s precej nevarnimi poškodbami prepeljana v bolnice.
Vloaillei v Celju se še vedio pridne na delu. V eni zadnjih noči so zopet vdrli v Cankarjevi ulici v stanovanje nekega majorja in pokradli preeej perila. Vlomiti so skušali še pri drugih dveh s rankah, kar se Jim pt ai posrečilo.
— Kaznovan iznovlč. V Gornji Slatini pri Sarajevu je vlomil 15 letni Stevo Bosič v hišo svojega soseda DjoUča, V nekem zaboju je našel ročno granato, ki mu je v roki eksplodirala in ga popolnoma raztrgala. Poslopje jc bilo pri eksploziji precej poškodovano.
— Tatvina. V nedeljo dopoldne Je nekdo iz stanovanja g. Tanka na Karlovski cesti št 12 ukradel rjave ženske čevlje, ki nosijo na notranji strani znamko »levo«. Kdor bi Izsledil tatu, naj sporoči lastniku.
— Umor t Mrtovcn pri Boštanju, Pišejo nam: V »Slov. Narodu« z dne 3. t. m. se je poročalo, da se Je posestnikov slu Fran Pešec Iz Mrtovca pri Boštanjn sam po nesreči ustrelil v trebuh In podlegel ranam v Javni bolnici v Ljubljanu Ta vest ni točna, res pa je tole: Pešec je bfl dne 31. decembra na Silvestrov večer ob 18. v bližini hiše svojega očeta na Mrtovcu ustreljen. Ustrelil ga je Terdinand Sekovšek, kroš-nlar. Storilec Je brez sledu pobegnil. Orož-n-štvo ga zasleduje.
— Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 26.
— Novi eksperiment dni večer znanega telepata Svengali juhi 10. jan. v veliki dvorani Narodnega doma z novo izbranim sporedom. Začetek eb pol 9. uri zvečer. Pred-prodaja vstopnic danes ia v sredo od 2.—4. ure v Narodnem domu in v sredo zvečer pri blagajni. Za mladino vstop pod 16. leti nI dovoljen. Vrši se samo e« večer.
Borzne poroči
— Zegreb, r-M. favir.) Zaključek. Devize: Curih 17.73, 17^5, Pariz 6.25. 6.40, London 406, 437. Berira 9.92, S.#5. Dunaj ft.1365, 0.13425. Prasu 252, 355, Trst 457. 460 Ncvrvork 53.75, 9~.7č>, Budimpešta 3.63, 3.70. Valute: oolar «2.50. fT.75, lira 433, 4č5.
— Carffe, j**- (Izv.) Današnja pred-borza: Zagreb 5.65. Berlin 6.0325, Prara 14.73, MIlan 28AS Pariz 35.23, London 24.53, Newvork 5.291/«, Dunaj 0.0073, Bukarešta 2.30, Sofija 3.50.
— Curili, 8. jan. (Direktno). Zagreb 5.60, Berlin 0.055, Mila« 26,30. Praga 14.94, Pariz 36.15, Lcndoa 24.575. Newyork 5.2j.
— Praga, 8. Jan. Beograd 40.—, Bei-lin 0.41, Milan 174.50, Pariz 233.35, London 159.50 Newyork 34.25, Curih 6.49.
— Trst 8. jan. Beograd 21.—, Berlin 0.23, Praga 56.—* Pariz 136.75, London 93.25, Newverk 19.90, Curih 373.—.
* Največ?, znani rubin. Neki parnfk, M v kratkem prfpluje iz Indije v Anglijo, in-a, aa krovu rubin, ki je »• acenjevanju va-ščakav največji ia ajajčistelši na svetu. R<:-bin ki težo 22 karatov lit je ovalne nalike, se c«ai na 12.086 funtov šterii^so** (Okoii 3n-.f-H.rro K).
* VMjeaiova slika za 10.006 dolarj*v» >The Evraig Standard« poroča, da jc bivat cesar Viljem te dni Kevatene View Ti!«« C—isearv v Londonu in Newyorkn prrdal pravica s« razšif"cvanje njegove prve rfiai-ielae fotografije se vojni ta ves svet na lO.OOt dolarjev. Viljem Je fotografiran v uniformi vojnega maršala s princezinjo iiejraai-no, ki Kosi na glavi ei-učem.
D
iU ZlJL*
Razne stvari.
* Katoliško corkvo po Knnadl zaffeaje
In rušijo člani organizacije Ku Klux Klan, katera hoče iztrebiti katoliško vero in ki nastopa tudi proti tujcem in proti črncem. V Ouebecu je zgorala te dni velika francoska katoliška bazilika s premnogimi vrednostmi. Zgorelo Je tudi premnogo dragocenih slik. Škoda se ceni nad en milijon dolarjev. To je še deveta cerkev, ki je bila zažgana tekom treh tednov.
* Medeni tedni, ki trajajo že tri leta. V Londonu se nahaja mlad zakonski par rTe-aly, ki je odpotoval pred tremi leti iz Chi-caga z namenom, da prebije mesec dni na Japonskem. Toda medeni tedni na Japonskem so se razvijali tako ugodno, toliko je bilo zabave in raznovrstnega veseljačenja, da se ameriški par kar ni mogel ločiti od «eh krajev. Zlasti še ne potem, ko 9+ je mlada nevesta priučila Izborno streljati s puško in sta začela zakonca hoditi na razne če-stokrat precej nevarne love. Obhodila sta obilo vzhodnega sveta in videla razne neznane kraje v Srednji Aziji. Sedaj odpotujeta v Ameriko, pozvana od staršev radi neke važne družinske poravnave, nato odpotujeta takoj zopet proti vzhoda.
— Uprava niš—1 Bala !• prejela *a:
»Ciril Metod, družbo«. Cr. Albert in Mt-rlja Pogačnik d?.ru'eta Din. 30 mesto ven«« na krsto umrlega rać. mvn. g Petrovaca.
»Podpor. društvo jlarfb.« Roćb. Knifinva ruje Din. 50 mes:o cvetja na krsto umrlega rač. ranvatelja z- Petrovčila.
»Bednega starčka J. Kai-ć'ča v Krško«-« G. Joiiplna Cteerle e*an:Je Din. 7.
»Canlasrjev spe^en'k«. Cr. Trsn in Tv-r.a Krapež darujeta Din. 123. — Iskrena hvaloJ
Poizvedbe.
— Izgubila so le ženska ura z jern«*«-e*kom od Mestnega doma eo frančiškanske ulice. Pošten najditelj se trosi, da jo vrne pr^ti nagradi v UčUeijsiU kn.i.djni v Frcrr* čiskanskl ulici.
— Ženska katera 3« pr.šla dne 2. ž* a. ziutraj po dežnik v gostilno »Pri belem konjičku na Ambroževem trgu Je poznana, ter se naproša da istega prinese tja nazaj s'*ec bi se proti nji uvedlo postopanje.
Glavni nrrdnik: RAST0 PUSTOSLZMSEK,
Od tovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Strojnika in galerista
e ISCE za parno žago za takojs ?m nastop. — Ponudbe pod »A. Z. ;64/279« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se
dobro ohranjen BILJARD (Karambol). — Naslov povo uprava »Slovenskega Naroda«. 256
Naša draga mamica ozir. soproga in stara mana
Lilzih Skale roj. lin
nas j"e zapustila 8. j'anuarja 1923 zjutraj in se preselila
v večnosti
Pogreb pokojne bo v sredo, dne 10. jan. 1923 ob 4. popoldne iz kapelice novomeškega pokopališča-Mir blagi duši! Prosimo tihega sožaljal
Novo mesto, 8. januarja 1923.
Rodbini: 0 trn ar Skalo in Viko Kofc*.
Vam vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitka našo ljubljeno, nepozabno
Helena KuSar
bodi izrečena tem potom najsrčnejša zahvala.  Še posebno pa se zahvaljujemo gg. pevcem za ganljive Žalo-stinke in vsem darovateljem krasnega cvetja. Bog plati 1 Obranimo ji blag spomini
Selo-Moste« 9. januarja 1923.
Žalujoči ostali.
""V jltjjjM*
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaza prisrčnega sočutja ob priliki pre-bridke izgube naše nepozabne soproge in mamice, gospe
Ivane Šmalc roj. Stergar
trgovke na Mirni na Dolenjskem
m mnogoštevilne obiske v njeni bolezni in ko je bila na mrtva-
škem odru ter za mnogoštevilno spremstvo vseh stanov na njeni zadnfi poti izrekamo svojo največjo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, gg. zdravnikom in usmiljenim sestram v ljubljanskem LeoniJču, usmiljeni sestri Antoniji Papei iz Stične, ki jo je še v zadnjih osmih dneh kar najpožrtvovalnejfie aoč in dan stregla. Potem smo dolžni iskreno zahvalo Mirenskim pevcem za ganljivo žalostinko ob grobu, nadalje Marijini družbi ter vsemu ostalemu občinstvu, ki je prihitelo od blizu In daleč, celo iz Ljubljane, da počasti pokojnico na njenem zadnjem potu. Še enkrat: najiskrenejša zahvala za vsa pismeno izrečena sožalja onim, ki so se nas v naši žalosU na kak drug način spomnili.
Mirna,  dne 6. januarja 1923.
Žalujoči ostali rodMao Sstalc
Prosto stanovanj©,
trgov, lokali, skladišča itd.
takoj na razpolago kupcu velike skoraj nove stavbe. Hiša se nahaja ca. 500 korakov od ljubljanske električne cestne železnice. Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod »Selitev 10934* na upravo Slovenskega Naroda. 10934
Na stanovanje in hrano
SPREJMEM GOSPODA. Kje, pove oprava »Slov. Nar.«. 266
Prodaše
Meblovana soba
brez perila in postrežbe se takoj ODDA GOSPODIČNI. — Poizve se v Rožni ulici 17[L 369
Seno, slama, oves
dobije se najbolje sa skladišta M. DIMIĆ, Zagreb, Jurišićeva uli* ca 24. — Telef. 19—16. 262
Proda se
273
poceni dobro ohranjena SALON*
SKA OBLEKA. Ivan STANOVNIK,   Hrenova ul. 7.
Sprejme se
pridna in poštena SOBARICA, ki govori tudi nemško, proti dobri plači. —Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 272
Zaradi opustive gostilne prodmm dobro ohranjen, skoraj nov
automat Piano Orchestrion
za 15.000 kron. — Naslov povo upr. »Slovenskega Naroda«. 260
Išče se knjjgovodkinja,
dobro izve'bana in resna, za go» stilniško obrt. Hrana in stanova« nje v hiši. — Plača po dogovoru. Ponudbo pod »Dobro irrexbana/259 na upravo »Slov. Naroda«.
Pisarniška uradnica
želi primernega pcpofdanskegm meatfa. Zmožna je strojepisja, samostojnega vodstva pisarne in vsah pisarniških del, kakor tudi nemške in slovenske stenografi j m. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delavnost/367«.
V najem išče
približa« 3000 k* PESE za prašiče. ANTON BOG,   Selenburjova ul. 6.
Proda se
debr« ohranjeno MOŠKO KOLO. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
363
Prodajo se
dobro ohranjene KONCERTNE CITRE po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 246
Izurjena šivilja
gre nm dom za novo in staro po-pravi/o. — Naslov pove uprave »Slovenskega Naroda«. 251
Na brano in stanovanje
sprejmem takoj dva bolj pripro* sta stalna gospoda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Priporoča se
Zahvala.
Ob bridki izgiibi nage ljubljene hčerke edinke
se zahvaljujeva vsem, ki so ie spremili na njeni poslednji poti ter rama s tem lajali hode boli, vsem darovalcem krasnez.a cvetja. O ©bito pa se zahvaljujeva gospe rrofesor Osa.no\I ter ^t»dč, Ani Pristave aa njuno požrtvovanost pri pogrebu.
L*n^liaQaf 4. januarja 1923.
Jerica fa Gstald DeT)e?c.
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče in brat, gospod
II
■ II
za   okusno   m   točno izvršitev
plesnih kostumov KOBES ET CONFECTION ŠETINC BERSIN. Kongreani trg 6.
it
Restavracija »Zvezda
SPREJME izvežbano NATAKA* RICO (donašelko), zdravo dobro izvežbano PERICO in SLUŽKI* NJO zrn. vaa dela. 255
kr. uotar
dne 7. januarja 1923 nenadoma v Go3podu zaspal.
Pogreb Magega pokojnika se vrši v torek, dne 9. januarja ob 3. popoldne.
Sv. maša zadušnica se bo služila v sredo, dne 19. januarja v šmarski župni cerkvL
V Saiarju pr! Jel&a&i dne 7. januarja 1923.
ŽdIsJoH nflU: EnijOt is tir. Frcsstt
j-:
V najgloblji žalosti naznanjata podpisani v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je umrl naš preljubljeni, nepozabni soprog, oziroma brat itd. gospod
ali pa tudi KUPI TRGOVINO in če mogoče tudi GOSTILNO v prometnem kraju. — Najrajši tam,  kjer bi se izplačala lesna
trgovina. Pomvdbe   jo  poalati  pod »Takojše« prev.rem/254« na uprave »Slov. Nar.«
Inserirojte o
flov. Narodu!
M svetni
pa-edaeoaik e£*k8daieuke kombija za invalida v L' - ca, častni ikoltfakl avet« Bk| će«**! ofefen obelni Razdrte ari Posto nI, Aaofeaca a. d. Steyr. G&flenz« &eci8f<, Keustftt bel Srossraaalaej, Šofer, Ternberg, Tbrasstetten, War!oerg a. d. Sr- la WeUera; starejilnai kat. diieakoga društva Ane vrla — Wlen| ćl&a mnogih človahollabnla društev itd.
V torek, dne 26. decembra 1922 ob pol 11. dopoldne je bil nenadoma, potem ko je prejel sv. poslednje olje, poklican v 55. letu starosti v boljše življenje. Pogreb dragega rajnika je bil v petek, 29. decembra 1922 ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Berggasse št. 18, na kar so se zemeljski ostanki 30. decembra prepeljali v Linz.
Steyr9 30. decembra 1922.
Mari?a Pilsbaler, roj. pK Fchtenan. Straga pri Eoven mestu, soproga. Sestra Dulcida Pilsholer, prednica v Crieai ircisn, sestra.
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 10. januarja 1922.
Stev. 6.
GUMENE t*Eic in GUMENE POTPLATE
ceneje In trajnije so kakor usnenel Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I
Skladišče ali delavnico
v Šiški pri kolodvoru se takoj odda. — Ponudbe pod »Šiška 216 271« na upravo »Slov. Naroda«.
Sprejme se takoj
KROJAŠKI POMOČNIK za ve* liko delo — ANTON MEDVE5EK, krojač, Loke 20 pri Trbovljah. 270
Proda se
STAVBNA PARCELA (860 m2) v mestu. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 150
Mlad inženjer
želi KORESPONDENCE Z VE* SELO, ISKRENO DUŠICO.
Ponudbe   na   vnravn   »Slov. Naroda«
pod »ROŽMARIN/282«.
Išče se poštena deklica
k dvema že nad dve leti starima otrokoma. — Plača po dogovoru, hrana dobra. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 245
Železno blagajno,
uporabno    za    trgovske knjige, kupi  takoj  Pogačnik  & Dolenc. Zglasiti pri: ANT. POGAČNIK.
Podna rt 13. 225
Išče se lokal
v  mestu   ali  bližnji  okolici za MEHANIČNO DELAVNICO. Pismene   ponudbe   pod »MEHANIK 265« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodam violino
»Amati«- s finim glasom in KON? CERTNE CITRE iz palisandrovine, ter s*'oro novo veliko cinkasto KO* PALNO  BANJO. — Naslov pove
uprava »Slov. Naroda«. 146
Proda se posestvo
z dobro idočo gostilno ob glavni cesti; tudi nekaj gozda, po zelo
ugodni ceni. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
148
Velike prazne zaboje
kupuje v vsaki množini tvrdka EMIL LAJOVIC & DRUG. d. d.
Ljubljana*Moste. 11
Šofer in mehanik
z devetletno prakso in dobrimi spri*
če vali i<če službe po novem letu. VEKOSLAV   ČUJEC,   Danica, Bo. sanski Brod, Bosna. 11746
V trgovini bi se rada izučila
MOČNA 15LETNA DEKLICA. Ponudbe  s pogoji  pod »Pridna/166« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Stavbna parcela
v bližini Tivolija, kjer se veliko zida, se ugodno proda.
Ponudbe pod »Ugcdnost/47« na upra« vo »Slovenskega Naroda«.
Službe išče mizar,
samostojen, s prakso v najfinej* ših delih z zc siguran jem stano* vanj a. — Ponudbe pod »SAMOSTO« JEN/195« na upravo »Slov. Naroda«.
En milijon kron posojila
rabim  proti   15 %   obrestim in intabulaciji na dobro idoče pod* jetje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda«  pod »IntabuIacija/192«.
Meblovano sobo
s posebnim vhodom IŠČE miren gospod v sredini mesta. — Plača po dogovoru. — Ponudbe pod »I. Č./244« na upravo Slov. Naroda.
Vrtnar,
oženjen in brez otrok, želi mesta pri kaki vili ali hiši s stanova* njem v Ljubljani. Oskrboval bi vrt v jutranjih in večernih urah. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda pod »VRTNAR/256«.
Pekarijo išče v najem
Samostojen, zanesljiv pek, v me; s tu ali na deželi, najraje pri sa« mostojni ženski ali vdovi. Moži? tev pri obojestranskem zadovolji stvn ni izključena. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »PEKA* RIJA/278«.
Ženitna ponudba.
SLAVKO IN VIKTOR.
Veled pomanjkanja znanja bi se rada seznanila dva mladeniča, ki bo* sla kmalu samostojna trgovca z go* spodičnama čedne zunanjosti in ne* omadeževane preteklosti, v svrho že* nitve. Imeti bi morale veselje do trgo* vine in stare od 16 do 20 let.
Ponudbe s sliko in natančnim na* slovom pod »Srečna bodočnost/277« na upravo »Slovenskga Naroda«.
Tajnost zajamčena.
Išče se stenotlpisfinja,
zmožna popolnoma slovenskega in nemškega jezika ter slovenske in nemške stenografije. — Na*
tančne ponudbe pod »Takojšen na* stop/274« na upravo »Slov. Naroda«.
Zamenja se stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, z enakim, v smeri kavarna »Ev* ropa*Spodnja Šiška. — Ogleda se lahko vsaki dan od 11. do 12. ure dopoldne na Sv. Petra nasipu 37. L nadstropje. 243
Proda se
PROSTORNA ZIDANA HIŠA z vrtom in nad 2 joha njiv tik okrajne ceste, uro hoda od Bre* žic, pripravna za vsako obrt in
trgovino za 50.000 dinarjev. Pismene ponudbe pod »TIK OKRAJ* NE CESTE'217« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Sprejmejo se
BLAGAJNIČARKA, TOČAJ IN NATAKARSKI VAJENEC v re, stavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 160
Sprepe se
za pospravljanje sob pošteno, znažno, dobro vzgojeno dekle, staro do 20 let. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13S
Kupim rabljeni jarmemk
za vodno žago v dobrem stanju. Stojan BOSANIČ, Bihać, Bosna.
Dražba „Ilirija" Ljubljana, Kralja Petra tra 8        Tel f. 202
Prodoja bukovih dru
na debelo in drobno, žaganje drv. dostava na dom. 10144
K
upi se
RAZLIČEN STAVBNI LES IN DRVA TER DESKE, DROGI IN OGLJE.
TOTH, D. D., BAČKA TOPOLA.
Služba občinskega redarja
razpisuie županstvo občine Bled. Reflektanti   naj   vpošljejo svoje
ronudrip r 7,pht^"o rv^če na: ŽUPANSTVO OBČINE BLED.
Sprejme se
v stalno sTužbo in proti dobri plači SAMOSTOJNA PRTKRO JEVALKA za perilo. — Pismene ponudbe pod »lv-sisten^i 1 i 3« na uoravo »Slovenskega Naroda«.
Največja ixbira
it Dlstenlo, rt, wm
in rokavic rri tvrdki
E!5b'l[ip^nP LlWfana . OhsJbBA'lSiS Mestni trg tO
Proda ?e takoj Ma
Z VRTOM IN TRGOVSKIM LOKALOM v Ljubljani v bližini postaje in električne železnice, pripravna za kako obrt ali trgovino. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 162
Ženitna ponudba.
Izobražena simpatična gospodičs na posestnica, z lepim dohodkom, želi zaradi družinskih razmer znanja z iz* obraženim, simpatičnim gospodom, najraje veletrgovcem ali industrijah cem z večjim imetjem v starosti od 40 do 45 let, v svrho Čimprejšnje ženi t ve.
Ponudbe, če mogoče s sliko, pod »Posestvo/268« na upravo »Slov. Na* roda«. — Tanost zagotovljena.
1
Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica
0d navadne do najfinejše opreme- — Cene dnevne. BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej)
Obl. skuš. in konces. zid. mojster s teoret. izpitom kot stavbenik, teoretično (graško obrtno šolo) in 18 letno praktično izobrazbo, zmožen slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika
išče mesta
pri stavbnem podjetju kot poslovodja, vodja podružnice ali polir bodisi v Sloveniji, Hrvatski ali Srbiji. Sprejme tudi mesto teh. konsulenta ali vodje teh. oddelka pri kakem industrijskem podjetju ali denarnem zavodu, ki v lastni režiji vodi stavbe ali financira stavbena podjetja. Nastop takoj, plača po dogovoru. Dopisi pod šifro „Življenska eksistenca 249" na upravo Slov. Naroda.
veliko podjetje v Nemčiji išče izvežbane^a zastopnika za prodajo svilenega in krepanega (Krepp) papirja. Gospodi, kateri dokažejo, da so dobro vpeljani pri veletržcih in so že zastopali z uspehom druge tovarne papirja se prosijo, da predložijo predloge pod šifro »Dober dobiček 243" na upravo Slov. Naroda.
Mi
Sprejme se starejša, dobro verzirana
kiTOspondentinja.
Pogoj znanje slovenskega, nemškega, event. italijanskega jezika, strojepisja in stenografije. — Ponudbe z naveds bo referenc na naslov »VELETRGO« VINA«, poštni predal 27. 170
Proda se skoro nova hiša
s hlevom in posestvom na Go* renjskem  radi selitve.   — Cena 75.000 dinarjev.   — Natančnejša pojasnila se dobi pri:
CIRIL GAŠPERIN, trgovec Smokuč, p. Žirovnica, Gorenjsko.
Išče se cbratovodja
za stroino mizarsko delavnico stolov in izvežban DELAVEC, najboljše mi* zar za izdelovanje patosa (Schiffbo* denbretter) za mesto Niš v Srbiji. — Plača postranska stvar; Reflektira se le na zanesljive dobre moči. — Proda se POLNOJARMENIK 65 cm preme« ra, popolnoma nov in motor z navad* m'm kolesom. — Ponudbe in informa* cije je poslati na: »JODRA«, Velenje Štajersko. 154
Knjigovodja,
starejša moč z dolgoletno prakso, kateri je nepretrgoma služboval samo pri večjih podjetjih, speci? jalist v lesni stroki in tudi v pa? papirni stroki, želi prevzeti mesto kot poslovodja ali knjigovodja. Ponudbe je vposlati pod »Knjigovod* ja  1000 151« na upr. Slov. Naroda«.
prvovrstna moč, Mlancist s prakso
li&e primerne tlaibe
v večji trgovski ali pa industrijski pisarni. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod .Stanovanje 250* na upravo Slovensk. Naroda. 250
Vinske trte na prodaj!
V moji novosadski trtnici se dobivajo nastopne vrste vinskih trt: Poilaht« njanko na amerikanski podlagi In sicer SO vinskih ter namiznih vrat, Montlcola in Portali«. Sprejemajo se naročila za jesen in spom ad. — V vinskih zadevah dajem brez p ačna pojasnila
Nikola Rooeh naslednik
Novi Sad, ulica Petra Zrinskega 23.
(Milica 33 volne In pnuoio
bi bi'a priprav vijena oddnti zastopstvo za "rodajo svo'ih izdelkov. P- nndbe na B rberis C.in^nicoOresre &Vitale, Pon-zone. Novara tltalij ) 34
Vite m pred?.«.
Ima pet sob, klet, verando, balkon, posfrrfns^o posli ptc, sadni vrt in vrt za zelenjavo. — Krasna legr. — Od plinske gimnazije ?-*mn pet minut oddelčna. Stanovrnie na razpolago. ViČAVA PRI PTUJU ST. lo/
11247
Velika sclia,
13 m dolga, s strego separatnim vho? dom, v sredini mesta, ugodna za pi= sarno, sc zamenja z družinskim s+« = novanjem iz 2 sob,   ali pa se odJa
dotirnemu, ki posodi 30.000 Din. Ponrdbe  pod  ?^fro  ^Pisarna/117* na upravo »Slovenskega Naroda«.
Služba za posfodinjsfvo
na deželi dobi Slovenka, bodisi dekle ali vdova brez otrok v sta? rosti 35 do 43 let, ter mora biti dobrega in poštenega značaja. — Sem sam brez otrok. — Ponudbe pod »Na deželo '227« na upravo »Slov. Naroda«.
Zni
pri
A. Siv kovic 03Sl K. Soss
	LJUBLJANA,	Mentol trg 19.
		
	-T-	
fabrikat Nihoison, 50 HP, se takoj po ugodni ceni odda« Ogleda se v tovarni usnja v Radečah pri Zidanem mostu.
236
SALAr
prve oratE
sveže blago
povsem zrela
dobavi se povsod
I. hrv- tvornnica salame, sušenege /sAj^ mesa in masti fi»pc
M. Gavrilović [Mij^
sinovi, d. d-   1 1U Petrinja.
Olavne zastopstvo m Slovonljo
R. BUNC IN DRUG
Cal Je — Maribor — Ljubljana
Samostojna in izvežbana
kuharica sobarica
se sprejme proti dobremu plačilu. Ponudbe pod  „Ljubezen do
otrok/191* na upravništvo lista. 191
PUTNI
traže svetska tvornica čelika. U obzir dolaze samo prve sile iz ervoždjarske ili tehničke struke, koje znadu u govoru i pismu Srpsko-Hrvatski i Njemački i koje su več uvedene. — Detajlirane ponude sa životopisom. Fotografijom, zahtevom plače i naznakom u kojim k^pievima Jugoslavije su več uvedeni. Ponude moli se slati pod  „Čelik'   na nnoačni  zavod  Ivo Sušnik! Maiibor,
Slovenska ulica 1S.
Knjigovodja ali knjigovodkinja
se sprejme pri večjem iudustrijskem podjetju v Ljubljani. Pokoji: Popolno znanje dvostavnega knjigovodstva in slovenskega ter nemškega jezika, večletna praksa. Prednost imajo izurjeni stenografi ali stenografinje. Začetnice so izključene. — Istotam se sprejme perfektna stro?ep!s!saf ki je zmožna slovenske in nemške stenografije ter popolnoma obvlada slovenski in nemški jezik. Prednost imajo tiste, ki so sposobne srbohrvaškega in italijanskega iezika. — Poizve se pri ravnateljstvu drž. dvorazr. trgovske šole, Kongresni trg 2, vsak delavnik od 9. do 10. dopoldne.
Proda se takoj
s dobro vpeljano trgovino in
gostilno.
Nssfov pove upr. Slov. Naroda. 211
Važno za trgovce z usnfem in čevlji!
za'amčeno nepremočljiva mata za čevlje, neatrpna za vsakega, zlasti pa za lovce, turiste in drage športnike.
Glavna zaloga za Slovenijo: JULIJA ST0R, trgovina s čevlfi, LJubljana,   Prešernova ulica
m*
Specialiste: Porotne omue.      Opreme za DOiorojenflie.
Perilo za dame in otroke
priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
tvornica M. Alešovec
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
Prilično za božična darila*
RaznomtDo perilo vedno ? zalogi*
Ne prenagli se!
z nakupom ako si nisi ogledat zalogo pri
JOSIP PETELI
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7
Tovarniške   zaloge   najboljših šivalnih
strojev „GRITZNER" za rodbinsko in obrtno rabo- Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. Potrebščine za šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago. NA  VELIKO   IN MALO!
ojic
51
[a]
m
!sl
m m
ra m
si
m
m
m
allc:
PRODA SE
v obsegu 573 haf ležsle v ©krajih Radeče-Krško, o j daljen o ca 13 km od železniške postaje.
Posestvo obstoji iz povečini 25 do 35 letnih iglastih gozdnih   nasadov  in  mu  pripada   dvoje gozdarsko-oskrbniških in dvoje gospodaiskih poslopij.
Le resnim reflektantom daje pojasnila TajniStvo Združenih papirnic d. d. v Ljubljani, Stritarjeva U5fl£3 2.
Fj
m m
ElJšSIS^lsl^lšJlsllalJillsjlllšl7 T^lsl!3[H!šJ!?E3!Il!2l
Udi
m m m
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«.
D63B
D4