Leto XXI.
FEBRUAR 1972
Cena 0,20 din
pomembno je, kako se predstavimo!
Minil je sejem »MODA '72«, to je sejem, ki je letino največji reklamno-komeroialni sejem, specializiran za tekstilno stroko, in seveda vsega kar spada k tekstilu in naši garderobi, na slovenskih tleh.
To pomeni, da bi se morali mi — naše podjetje, nanj še posebej pripraviti.
Prepričana sem, vsaj tako je bilo videti, da so se podjetja, za katera je bil omenjeni sejem tako pomemben kot za nas, res premišljeno in temeljito pripravila. Ne bom plesala kot maček okoli vrele kaše — naj bom odkrita. Sejem mislim z vidika individualnega obiskovalca in s tem potrošnika, je bil nepripravljen in neprimeren. Sicer zanimiva in dopadljiva konstrukcija na razstavnem prostoru je vsebovala slabo prikazane artikle. Vsii vemo, da je bilo pripravljeno za letošnjo kolekcijo rekordno število vzorcev, a smo žal na sejmu pokazali zelo malo, torej smo se kupcu slabo predstavili. Tako tudi lepi artikli niso pokazali, kako lepi bi bili na oknu ali pred steno, niti niso pokazali, kako lepi bi bili naši prti in garniture na primernih mizah.
Zaščitni znak, ki naj bi bil zrcalo Podjetja, bi moral biti lep in vabljiv, }e bil sicer zelo velik, a neopazen in Prav nič v ponos renomiranemu pod jetju.
Tako je moje mnenje in mnenje mnogih obiskovalcev.
Želela sem izvedeti kaj več o tem, kako nas potrošniki poznajo, kako nas cenijo in seveda o tem, kaj mislijo o letošnji kolekciji. Ekipa Konoplana je Pred razstavnim prostorom čakala na svoje »žrtve«. Dolgo ni bilo treba čakati, saj je bilo obiskovalcev vedno dovolj, nagradna anketa, ki jo je pripravila naša triašna služba, pa jih je ob razstavnem prostoru zadrževala.
»Oprostite, vidim, da imate težave pni odločitvi za najlepši vzorec,« sem nagovorila tovariša Jožeta Moličnika, po poklicu nadzornika, in njegovo dekle.
»Res je, najbolj mi je všeč zavesa številka l (art. 3146/140 — dess. 11), sedaj pa bi ji rad določil dve različni stranski zavesi. Res lepi sta številka 13 (art. 3099/140 — dess. 004/2) in šte-
Na center za sodobno oblačenje in opremo smo poslali vzorce v ocenjevanje. Prejeli smo diplomo — Ljubljanski zmaj.
Razstavni prostor
Tov. Kogovškova — všeč mi je kvaliteta
(Nadaljevanje s 1. strani)
vilka 7 (art. 3141/130 — dess. 21). Veste, žeto lepo je, če ima človek v sobi dvojno zaveso, prvo tanko in drugo težko — zatemnitveno. Nimam rad preveč močnih barv. Te me utrujajo in težko se jim prilagodi druga oprema v prostoru.«
— Kakšne vzorce potem pogrešate v naši kolekciji in kaj mislite o našem razstavnem prostoru?
»Želel bi več pastelnih barv. Pogrešam tudi lepe in umirjene cvetlične vzorce, razporejene po celi širini tkanine. Danes se ljudje zelo oddaljujejo od narave. Jaz jo v mestu zelo pogre-
šam, zato si želim vsaj malo narave čutiti v svojem domu.
Mislim da vaše zavese niso dobro prikazane. Zavesa naj bo razstavljena živo, naj bi bila lepo zarobljena in naj visi, za to se da najti dosti različnih načinov, in naj bi bila kompletirana z drugo zaveso. Zavesa je v kotu ali napeta v okvir mrtva in pusta, a če jo lepo naberemo in spustimo zaživi.«
— Imate doma naše izdelke?
»Že dostikrat smo jih preizkusili in niste nas razočarali. Želim vam, da bi še naprej zadovoljevali nas potrošnike.«
Ko sem mu ponudila naš novi prospekt, je bil tovariš Jože veselo presenečen, prepričan je bil, da bo iz pro-
spekta res lahko izbral zaveso, katera mu bo všeč.
Želela sem vedeti še mnenje kake gospodinje, zato sem stopila k tovarišici Tinki Kogovšek, delavki v čevljarski industriji.
Na moja vprašanja je takole odgovarjala :
»Prikazani vzorci mi ugajajo. Rada imam gladke vzorce zaves, ker tako laže kombiniram s pohištvom, talnimi oblogami in stenami. Prav je, da imate veliko lepih, naravnih in umirjenih vzorcev, šokantni vzorci so sicer lepi, a so težko uporabni in človek se jih hitro naveliča. v
Razstava je lepa, všeč mi je oblika, a zavese so preveč trdo napete. Doma
Tov. Maličnik — katera je najlepša?
Razstavljeni vzorec je bil občudovan
pomembno je, kako se predstavimo!
Sklepanje naročil na sejmu
imam veliko vaših izdelkov, predvsem prtov in kuhinjskih brisalk. So zelo dobre kvalitete im sc lepo perejo.«
Za zaključek sem prosila za mnenje o uspešnosti sejma šefa komercialnega sektorja, tov. dipl. ing. Orehka.
»Imeli smo izredno velik obisk vseh naših kupcev iz Srbije, Hrvatske in Bosne, seveda tudi iz Slovenije, tako
da je bil sejem komercialno zelo učinkovit. Vendar pa so imeli nekateri kupci iz Bosne in Hrvatske pomisleke zaradi naših izdelkov, katere niso vodili do 26. novembra lanii, in jih tržna inšpekcija prepoveduje prodajati po novih cenah. Ta pojav je bil zelo pogost, in to je bil edini moment, ki ni pozitivno deloval na uspešnost sejma.
Mislim, da so bili na splošno obiskovalci zelo zadovoljni z našo kolekcijo.«
Na sejmu smo pokazali tudi naš novi prospekt z zavesami in prti — KOLEKCIJA '72, ki je zelo lep, urejen in v njem najdemo res vse, kar bomo lahko letos kupovali v naših trgovinah.
Urednik
kramljanje o vtisih s sejma mode
Radovednosti je zadoščeno, sejem smo si ogledali in o novi modi v nastopajočih sezonah že več vemo. Seveda tisto, »ogledali smo si« ne velja za vise, ampak le za tiste, ki smo si ga uspeli ogledati. No, jaz sem imela to srečo, da poznam nekoga, ki mi je potom svojega podjetja preskrbel ali bolje rečeno podaril vstopnico za večerno revijo. Tako mi ni bilo treba stati v dolgi vrsti pred blagajno. Ne vem kako to, da so bile karte v glavnem razprodane, na sami reviji (vsaj tisti večer, ko sem bila jaz, je bilo tako), pa je bilo precejšnje število sedežev praznih. No ja, malo sem zašla, sicer pa sejem mode ni nič neobičajnega.
Bo celotnem ogledu sem veselo ugotovila, da je letošnji prispevek modi naših kreatorjev in tovarn precej večji — boljši in modernejši kakor je bil Prejšnja leta. O tem, koliko zaostajamo, ali celo, če gremo v korak s svetovno modo, jaz ne bi razpravljala. V celotnih kolekcijah je bilo nekaj posameznih modelov, ki so navduševali in pač bilo je tudi takih, ki niso nič novega pokazali. O tem, da modo nekje kopiramo, im da smo premalo izvirni, je pa že na splošno znano. Izgleda, da smo se oprli na modni zahod in že zveneče licence krasijo naše modele in vzorce. Danes je reklama vse — kajne?
Prikazani modeli na večerni reviji so 'bili povsem sprejemljivi. Bili so mladostni, lahkotni, lahko bodo množični. Mogoče je pozitivno to, da niso biti ekstravagantni (razen poročnih oblek m dveh krznenih plaščev). Nekaj modelov je bilo razveseljivo drznih, skratka, ibila je moda mladih, ali tistih, ki se tako počutijo.
Zame je bolj kot moda bil vznemirljiv sprehod med razstavnimi prostori. Tu in tam sem lahko kako stvar otipala in ob lepih modelih dalj časa pasla oči. V hali A sem še neutrudljivo zbirala vtise, ko pa je bilo že vsega preveč, sem opažala grozne lutke nekaterih razstavljalcev, kičaste štante in obleke mimoidočih. Tovarna SANA je verjetno razdala vse prospekte, ker ob tistem orijentalskem prikazu v zelenem nisi mogel vedeti, kaj proizvajajo. Prospekt je dal svoje, misli pa so le ostale. Razveselitev ob prvem srečanju z veselimi mornarskimi vzorci pletenin je kar splahnela, ko sem ugotovila, da so to modo naše tovarne pletenin vse brez izjeme sprejele. To se pravi, da se bo običajna količina modelov v naših trgovinah še potrojila, in tako lahko pričakujemo, da bomo imeli mornarsko in ne več belo Ljubljano. Na koncu hale A je bila modna revija konfekcije TIP — TOP. Po nekaj minutah, toliko časa sem tam stala, sta se maneken in manekenka gibala naprej še z enakimi gibi, z istim nasmeškom in v istih modelih. Imela sem občutek, da je to nekaka reklama za sejem in mogoče tudi opravičilo za drago vstopnino.
Po ogledu hale A je prišel na vrsto Jurček, kjer je poleg ostalih tovarna Peko razstavila nad vse lepe modele.
V tretji hali pa so vabili vzorci me-tražnega blaga. In ker je meter blaga več ali manj pravokotnik, je bil zanimiv tudi način prikazovanja blaga — vzorcev, odnosno oprema razstavnih prostorov. Malo tovarn je temu posvetilo kaj več časa in truda. Izjeme so bile na srečo tudi tu. Tako je Dekorativna na estetski, izviren in efekten način prikazala svoje res lepe artikle. Preboldov
razstavni prostor je bil zelo živahen z dosti glasbe in živimi modeli, skratka glasno in bogato je opozarjal na svoje artikle. Neki nemški potnik mi je rekel. da je kaj takega še za njih drago. Tovarni Tiskanina je lepo uspelo prikazati svojo bogato zbirko artiklov.
In še nekaj o razstavnem prostoru Induplati? Zamisel se mi je zdela izvirna in zanimava. Motila me je praznina in umirjenost razstavljenih prostorov. Mislim, da razstava ne bi smela potrošnika z estetiko umirjati, ampak
(Nadaljevanje na 4. strani)
ga nekako opozoriti nase in ga predramiti. Prti res niso za na tla. Ali
res ni časa, da bi se naš znak natiskal in spodobno predstavil?
Sicer pa naši artikli niso samo zavese in prti. Tisti, ki ste bili na večerni reviji, ste sigurno opazili reklamne modele za zavese tovarne Trskanina, ali modele iz kamoflažnega platna MTT. Impregnirane z vodoodbojno temperaturo bi bilo predvsem zaželjeno za dežne plašče, brez impregnacije pa tudi za hlače in jopiče. Mogoče bi bilo le vred-
no razmisliti, kaj in na kakšen način lahko vse razstavljamo. Reklama je le reklama in če nekoga večkrat opozoriš nase, seveda prijetno, prej se te bo zapomnil.
Za estetsko razstavljanje artiklov bi mogoče bilo tudi vredno dodeliti kako nagrado. Verjetno bi bile zanimive ankete, kaj mislijo o razstavnih prostorih potrošniki.
No, in kaj mi je ostalo najbolj v spominu? Konfekcija Mura, ženske obleke tovarne Pik, pletenine Rašica, Almira, Angora, Triko iz Bosanske Gradiške,
blago tovarne Sukno iz Zapuž, poročne obleke tovarne Vezenine, otroška konfekcija Jutranjka, torbice Toko, Galant ■in čevlji Peko. Če sem kaj spregledala, je verjetno vzrok veliko število modelov in pa posamezni okus (sam sebe pa itak ni spodobno hvaliti)!
Na koncu ostane še, kaj bodo na ta rom-pom-pom rekle naše trgovine. Ali bomo kaj le lahko kupili v naših trgovinah in ne samo gledali na sejmih. Skromnega potrošnika pa bodo zanimale tudi cene, če bodo dosegljive.
Dali
FRANKFURT - 1972
mm m
Ml
WMmm
h im
FfšPsiSP
EHMlilMI

Mmw
mm
BS:^
mmm
Eden naj večjih tekstilnih sejmov je sejem tekstila za notranjo opremo, talnih oblog in tekstila za gospodinjstvo v Frankfurtu, katerega otvoritev je bila lani, ponovitev pa letos od 12.—16. januarja. Zanimanje zanj vedno bolj narašča in tudi naše podjetje je tja poslalo svoje predstavnike na ogled novosti letošnje mode — posebno mode zaves in prtov.
Svoje najnovejše modne storitve je razstavilo 660 razstavljalcev iz vse Evrope v 7 velikih halah, skupne površine 57.000 kv. metrov. Očitno je, da je imela lanska otvoritev velik odziv pri proizvajalcih in trgovcih, saj so letos povečali razstavni prostor za celih 6.000 kv. metrov, to pa je kar precej, če vzamemo za primerjavo ljubljanski sejem MODA — 72, ki ima 11.000 kv. metrov celotne razstavne površine.
Zavese so bile razstavljene v 4 halah. Več kot polovico razstavljalcev je prišlo iz 25 držav, skoraj polovico pa iz Nemčije.
Proizvodnja zaves v Nemčiji je precejšnja — 83,4 milj. kv. metrov. Od lanskega leta je narasla za 2 %, prodano je 7 % več zaves kot lani, vrednost prodanih zaves pa je narasla za 14 %■ 99 % vseh proizvedenih zaves je iz sintetike. Od tega je 2,5 % lahkih (vode) zaves, 10,9% tkanih zaves, 86,6 % pa pletenih zaves.
20 % zaves Nemčija uvaža (40 milj. DM), približno enako količino pa jih tudi izvaža (39 milj. DM).
Tekstil za notranjo opremo (zavese, dekorativne tkanine) je razstavljalo 210 podjetij. Nova država, ki je bila letos Prvič prisotna, je Romunija. Poleg domačih razstavljalcev jih je bilo največ iz Velike Britanije — 85 (to je 10 več kot lani). Na drugem mestu je bila Belgija, na tretjem pa Španija — 30 razstavljalcev. Nato sledi Francija (25), Holandija (21), Italija (19), Avstrija (14) in Švica (14). Poseben angažma je imela Irska z ll podjetji, od katerih je razstavljalo zavese in prte kar 6 podjetij.
Čeprav je bil sejem odprt šele drugič, so pridobljene že mnoge izkušnje. Vodstvo sejma meni, da se bo v bodoče sejem še razvijal in pridobival na svoji strokovnosti.
Že letos je opaziti precejšno izboljšanje v primerjavi z lanskim letom, predvsem prostorsko, saj je v večjem prostoru omogočen lažji pregled in večja ponudba. Prepričani smo, da so s tem sejmom proizvajalci pridobili novo možnost za orientacijo svojih podjetij, ravno tako tudi trgovci. Eni kot drugi lahko dobijo na sejmu v kontaktu s Partnerji iz vsega sveta nove impulze in ideje za bodoče poslovanje.
Asortiman razstavljanih zaves je bil tako bogat — vzorčno in barvno, da človek dobi kljub izrednim dosežkom in priznanjem v zadnjih letih, nehote komplekse ob primerjavi z domačinu izdelki. Vidimo vse vrste zaves, od tankih — kot dih lahkih, preko srednje težkih, do težkih dekorativnih zaves (večina tkanih z dvojnim votkom), ki se živo predstavljajo na okusen in pri-ylačen način. Malo je enobarvnih zaves in še te se predstavljajo v kombinaciji z vzorčenimi (tiskani ali tkani vzorci). Večina vzorcev je večbarvnih. Barve so vzete iz cele barvne skale, največ
Sodoben in enostaven način obešanja zaves
pa je rjavih in oranž tonov. Širina težkih zaves je pretežno 120 cm, srednje lahkih — 150 cm, lahke (votle) pa so široke od 200 cm naprej. Surovina je v glavnem — diolen, dralon in dolan. Če pa primerjamo cene — lahko rečemo, da so približno enake našim cenam, morda ponekod nekoliko nižje, pri nekaterih pa višje.
Zelo lepi so bili tudi prti. Bilo jih je veliko in vseh vrst — od finih, tankih iz batista, v izjedkanih pajčevina-stih vzorcih, do težkih, rustikalnih sintetičnih z bogatimi bordurami (dolan, dralon). Dosti jih je bilo tudi lanenih in pollanenih (Irska). Večina prtov je 'bilo v tiskanih vzorcih. Več kot lani je bilo tudi okroglih prtov (cena cca. 100,00—150,00 din).
Embalaža za prte (garnitur je bilo malo, ker v glavnem prodajajo prte po-
sebej, sete prtičev pa posebej) je podobna naši za garniture, vendar, ker je notri samo prt, je nižja in zato je manjša nevarnost poškodbe pri nakladanju ene na drugo. Pokrov je iz folije, ob vogalih lepljen in poveznjen preko kartonske škatle. Pod pokrovom je v kotu manjša slika istega prta v isti ali drugačni barvi, pogrnjenega na mizo, tako da kupec vidi prt in vzorec v celoti, ne da bi prt jemal iz škatle in ga razgrinjal.
Končna ugotovitev, ko sem zapuščala sejemski prostor je bila, da je za razvoj naših lastnih kreacij in idej nujno, da obiskujemo tudi mednarodne sejme, če hočemo ostati v kontaktu s svetovnim tržiščem — v okusu, kreacijah, cenah, kvaliteto, dimenzijami in podobno.
Boža Pogačnik, dipl. ing.
Delo v konfekciji
Verjetno ste se vsi, ki ste imeli priložnost obiskati obrat lahke konfekcije, kjer se izdeluje vse od prtov do šotorov, že spotaknili ob kakšen kup blaga, ki jih je sicer vsepovsod dosti. Tako je včasih potrebno preskakovati preko takih kupov, da bi se lahko prišlo od enega delovnega mesta do drugega. Očitno, prostora je malo. Primanjkuje ga za delovni prostor, za priročna skladišča in za normalni potek transporta. Sicer se itak ob večkratnem premikanju miz in strojev da urediti tako, da je prav. Tako ni čudno, da je prvotna zamisel, da bi našo »cufarijo« preselili iz sedanjega prostora, ki ga bodo v kratkem zasedli z novo predilnico, nekako opuščena.
V kolikšni meri so stroji odnosno delovna sila v konfekciji z delom res zasedeni, bom skušala prikazati z odstotkom zasedenosti, ki sloni na realizaciji postavljenega plana za to tekoče leto.
I.	del lahke konfekcije rezanje sint. in damast art. cufanje
entlanje likanje šivanje ročna dela
II.	del težke konfekcije šivanje
ročna dela
82,0 %
46.0	%
77.0	% 153,0 %
79.0	% 91,5 %
56.0	%
88.0	%
Kaj nam zgornje številke povedo? Na primer za predvideno količino garnitur in prtov bo pri entlanju v tem letu z delom okupirano 77 % delavk ali drugače povedano, 12 delavk bo entlalo planirano količino garnitur le 77 % dni v letu odnosno 8,5 meseca od 11.
Pri tem pa moramo upoštevati, da so izračuni nekje postavljeni na idealne pogoje. Pri preračunavanju je upoštevano, da se dela 22 dni v poprečju na mesec, da je v poprečju na leto 11 mesecev delavnih odnosno 1 mesec je računan za dopuste in pa 10 % dodatek na bolniške.
Rezultati so izračunani iz postavljenih norm, upoštevani pa niso predvideni ali nepredvideni zastoji. Tako niso upoštevane: težave pri izdelavi, čakanja, delo na vzorčnih ali novih artiklih, eventualno nova naročila, priuči-tev delovne sile, preseganje ali nedoseganje norme in pa težave ter izgube vsled razdrobljenosti proizvodnje in naročil. Skratka, upoštevane -niso težave in zato so pogoji nekje idealizirani.
Izračuni pa nam kažejo na ozka grla odnosno prezasedenosti posameznih delovnih mest. Taka ozka grla so pri fazi likanja in -pa ročnih del kot so -luknjanje ter nabijanje rink. Za ročna dela so izgledi, da jih -nadomestimo s sodobnim strojem za luknjanje in nabijanje rink. Kako pa rešujemo problem likanja? Odgovor bi bil nekje, kakor ise pač znajdemo.
Nasprotni rezultat dobimo pri fazi cufanja. S tem delom je zasedeno pre-
več ljudi. Verjetno pa je, da so ti zasedeni tudi z drugim delom, ki ga pa nikakor ne manjka.
Odstotek zasedenosti tistega dela šivalnice, kjer se izdelujejo šotori, je nekoliko nižji zato, ker niso upoštevana dodatna naročila in pa dela na novih artiklih.
Sicer pa se v konfekciji dela precej po naročilu ter tako lahko pričakuje-
Če sedaj delo računamo na 8 mesecev, in ne več na 11, dobimo naslednje rezultate:
I.	lahka konfekcija
šivanje	106 %
ročna dela	120 %
II.	težka konfekcija
šivanje	80 %
ročna dela	120%
Kupov je
vsepovsod
dosti
mo, da bo zasedenost predvsem variirala od meseca do meseca in bo odvisna od sezone. Tako se nam že obeta v -naslednjih mesecih dela »čez glavo«. In že sedaj predvidevamo, da bomo postavljen okvirni plan za to leto realizirali nekje v avgustu. To predvsem velja za obe šivalnici, izdelava garnitur in prtov pa bo, kot je predvideno, potekala celo leto.
Še enkrat poudarjam, da so izračuni le okvirni in da bodo bolj realni, ko bodo prikazali stanje v posameznih mesecih. Kažejo nam pa le, da so vsi tisti kupi blaga in pa nekje utesnjenost prostora vsekakor posledica neprekinjenega dela v obratu.
Tehnolog za konfekcijo: Daliborka Podboj, dipl. ing.
Naš razgovor
Vsaka delovna operacija oziroma vsaka faza dela vpliva na kvaliteto izdelka. To se pravi, da je vsako delo pomembno in ga moramo natančno opravljati. Če je temu res tak-o, pa imamo v podjetju ljudi, ki bedijo nad tem — kako, kaj in iz česa proizvajamo.
Da bomo to delo malo bolj spoznali, sem povabila na razgovor tovarišico ing. KAROLINO PUHAN, in bila sem radovedna.
Koliko časa ste že v podjetju, tov. Lina?
— V podjetju res nisem dolgo, ravno je minilo eno leto.
Kakšno delo opravljate?
— Sem vodja oddelka za kontrolo kvalitete.
Imamo tri vrste kontrol, katere morajo skozi -oddelek: vhodno, medfazno in končno kontrolo kvalitete. Vsak vzorec materiala, preje ali prediva mora skozi naš oddelek. Seveda se ne pregleduje celotna pošiljka, pač pa se na raznih mestih v zabojih ali balah odvzame laboratorijske vzorce in se na njih dela kontrola. Poleg izdelave analiz, pa grem večkrat v obrate, da imam pregled nad tem kaj se dela in če je mogoče med pošiljko skrita kaka nepredvidena pomanjkljivost.
Dela se torej ne zmanjka!
— Nikakor ne. Vedno ga je dovolj. Če bi nam čas dopuščal, bi delali še več vmesnih kontrol. Sigurno bi na ta
način lahko odklonili še marsikak ne-dostatek.
Poleg omenjenega dela imamo sedaj še dodatno — izdelavo Atestov. Registrirani smo kot uvoznik -in ker je sedaj izšel zakon, da mora vsako uvoženo blago biti opremljeno z atestom, smo se morali tudi mi registrirati pri Gospodarskem sodišču in se s tem obvezali, da bomo za vsako uvoženo blago izdelali atest. V atestu so zajete fizikalne lastnosti tkanine ter kemične lastnosti, to je kvantitativni surovinski sestav. Mi se torej zanimamo za fizikalne lastnosti — to je teža, trdnost, krčenje, obstojnost barv, ponašanje tkanine pri pranju in drugi vplivi zunanjih dejavnikov na tkanino.
Če izdelujemo atest za prejo, določamo še njenio vitje, vrsto vlakna in trgalno m-oč. Če imamo opravka s sin-tetiko, določimo še titer vlakna.
Artikli, ki prihajajo iz konfekcije, morajo tudi čez roke našega -oddelka. Izdelke je potrebno pregledati, če je blago v redu in če ni morda prišlo do napak pri konfekci-oniranju. Kaj rado se zgodi, da se blago med šivanjem umaže ali kako drugače poškoduje, tak izdelek je potrebno izločiti, ga popraviti, če -se da -in prevzeti res lepo blago.
Poleg tega imamo še za nas najbolj neprijetno delo, to so reklamacije. Mi reklamiramo prejo ali predivo dobavitelju, to se pravi, da sprožimo reklamacijo. Naši kupci reklamirajo naše izdelke, v tem primeru rešujemo reklamacijo. Žal se dogaja tudi to, kljub vsej kontroli, ki jo izvajamo. Čestokrat je kriv temu surovinski sestav preje.
Reklamacijo sprožimo tedaj, kadar preja ne ustreza določilom, ki jih zahteva JUS, ali pa odstopa od sklenjenih zahtev (vhodna kontrola).
Imate pri delu večje težave?
— Zelo težko je s prejo. Kvaliteta dobavljene -preje je zelo slaba, toda ker boljše ni, stremimo za tem, da bi iz preje kakršno imamo -na razpolago, dobili čim bolj kvalitetno blago. Zal nimamo stroja za izmero enakomernosti preje, kar se pokaže šele pri tkanju tkanin. Teh primerov je v zadnjem času res veliko.
Kar se tiče aparatur upam, da bo v letu 1972 nekoliko bolje, saj imamo v planu nabavo klima naprav in aparat za kontrolo enakomernosti preje. Ta aparat pride skupno z novo predilnico, kakor tudi torzi-ometer (vitje, število zasukov). Poleg tega upamo, da bodo zraven tudi aparati za merjenje enakomernosti predpreje. Tako bomo lahko takoj iz diagramov prečkali odstopanje in tudi hitro ukrepali. Klima naprava nam je zelo potrebna, ker preveč suh zrak uničuje prejo. Vse vzorce moramo hraniti v PVC vrečkah, tako da lahko vsaj malo obdržimo relativno zračno vlago. Sedaj vlaga iz potrebnih 65 % včasih pade celo na 30% relativne zračne vlage. Zato tudi nastaja pri drgnjenju sintetike na stroju veliko statične elektrike.
Kaj mislite o razumevanju med delavci?
— Z nobenim od mojih sodelavcev še nisem prišla v spor. Važno je, da vsakdo malo potrpi, tako se da vsaka $tvar lepše rešiti.
Tov. Lina pri delu
Ste v samoupravnih organih ali v kakem od IO organizacij?
— Nisem v nobenem od samoupravnih organov, sem le v razširjenem kolegiju -po službeni dolžnosti.
Berete Konoplan?
— Rada ga berem.
Večkrat slišim, da primanjkuje za tekočo številko člankov. Mislim, da bi se moralo narediti koncept za številko in določiti dopisnike, ki -pa naj bi res dopisovali.
Naj zaključim še z zadnjem vprašanjem. Kako vi osebno gledate na življenje?
— Ustvariti si eksistenco v družbi
— prostor pod soncem. Ustvariti si družino in vzgajati svojega otroka. Materialno je smisel življenja, da se baviš z delom, ki te zanima, občutiš veselje uspeha, dosežeš kariero na določenem področju.
Ne vidim smisla v posamezniku ali družbi pri tekmi v oboroževanju, ne vidim smisla v hipijevstvu. Če bo mlada generacija to sprejela, je svet nujno obsojen na propad.
Katja T.
Kvaliteta tkanin in preje v letu 1971
V	oddelku kontrole kvalitete se vsakodnevno kontrolira in evidentira kvaliteta preje in gotovih tkanin.
Mesečno se izdajajo poročila o kvaliteti po posameznih obratih, obenem pa se izračuna stimulans za posamezne obrate. V diagramih, ki prikazujejo procentualni delež I. kvalitete za tkalnico in oplemenitilnioo, se lepo vidi, kako se je za ta dva obrata gibala kvaliteta skozi vse leto.
Za konfekcijo in predilnico ni možno prikazati kvalitete z diagramom. Po obstoječem pravilniku o kvaliteti izračunana kvaliteta ne pokaže dejanskega stanja.
V	predilnici jc bila kvaliteta preje do nekje v redu, le številka preje je v posameznih terminih odstopala nekoliko čez mejo tolerance, en dan v plus, drugi dan v minus, kar se je v zadnjih mesecih preteklega leta že zelo izboljšalo. Veliko nevšečnosti smo imeli s fiksiranjem preje, posebno belega šan-tunga Nm to/l, ki je med fiksiranjem dostikrat porumenel. Seveda rumena niansa ni bila enakomerna. Zaradi tega so morali kopse preje v pripravljalnici sortirati. Odpadek je bil večji, prav tako tudi poraba časa.
Za tkalnico je gibanje kvalitete razvidno iz diagrama. Povedala bi le to, da je v diagramu prikazana samo kvaliteta tkalnice. Blago, ki je bilo nekvalitetno zaradi slabega materiala, je v ■izračunu 'izločeno. Tkalske napake, zaradi katerih je deklasiranega največ blaga, so: goste, redke proge, preveč napete dodatne osnove (prti-bordure vlečejo), umazano blago, pretrgi, s škrobom zlepljene niti (»škrobni cmoki«).
Že samo, če hi čistoči posvetili malo več pozornosti, bi se kvaliteta znatno izboljšala (to velja za vse obrate).
V	kilogramske ostanke gre dosti blaga na ta način, da je bala nekaj metrov na začetku, ali pa tudi v sre-
dini umazana (mastni, šmirasti madeži in tako dalje).
V oplemenitilnici so glavni vzrok znižanju I. kvalitete barvni, apretumi in impregnacijski madeži na šotorskem in ceradnem platnu. Madeže v gotovem blagu povzročajo, v zadnjem času, tudi kaplje kondenza, ki odkapljujejo z
stropa oplemenitilnice, kljub temu, da je zloženo blago prekrito.
Upam, da se bo v letu 1972 še marsikaj izboljšalo, ter bomo tako dosegli boljšo kvaliteto naših izdelkov, to pa pomeni naš uspeh na tržišču.
Karolina Puhan, dipl. ing.
Vodja OTK:
KVALITETA TKANIN V LE"TU /i<37'l
Proizvodnja in kvaliteta v mesecu decembru 1971
V mesecu decembru so vsi proizvodni obrati delali v predvidenem delovnem času, razen predilnice sintetične preje, katera je delala v 4-izmenskem delovnem času. Vsi proizvodni obrati so delali en dan manj kakor je bilo planirano, in sicer zaradi letnega števila delovnih dni, s strani socialnega zavarovanja je predpisan namreč en dan manj. Glede na to so tudi proizvodni rezultati slabši. Precej izpada v proizvodnji je bilo tudi zaradi koriščenja rednega letnega dopusta.
Oskrba s surovinami je bila zadovoljiva. Primanjkovalo pa je določenih novih barv sintetične preje za nove artikle. V sukančami pa je bil zastoj zaradi tega, ker je bombažna preja na wc navitkih in je grlo proizvodnje križno navijanje.
Po posameznih obratih so bili v mesecu decembru ter kumulativno za leto 1971 doseženi naslednji proizvodni rezultati; tudi primerjave z letom 1970 za december in kumulativa za celo leto je podana v tabelarnem pregledu.
V mesecu decembru je samo predilnica sintetične preje izpolnila predvideno proizvodnjo. Ostali obrati niso dosegli planirane proizvodnje iz zgoraj navedenih vzrokov (redni dopusti, material na wc navitkih in en delovni dan
	december 71 - %	indeks dec. 70 %	kumulat. 71 - %	indeks 70 - %
PREDILNICA — predenje	105,9	113,7	102,4	108,3
— sukanje	84,5	95,9	104,9	101,2
TKALNICA — t. m	80,3	88,9	92,5	93,2
— m3	79,5	96,2	91,5	98,6
— ooo votkov	79,2	85,8	96,8	93,1
Oplemenitilnica — t. m	81,0	90,1	88,9	93,0
Konfekcija — N ure		43,4		104,4
	surove tk. %	adjustirane tk. %
I. kvaliteta	89,17	89,57
II. kvaliteta	5,92	5,73
III. kvaliteta	2,08	2,03
neregularne tkanine	2,83	2,67
Po posameznih grupah izdelkov pa je bila dosežena naslednja kvaliteta v mesecu decembru.
	I. kval.	II. kval.	lil. kval.	nereg. tk.
	%	%	%	%
Bombažne tkanine	90,56	5,82	1,98	1,64
Sintetične tkanine	86,00	7,09	2,65	4,26
Bombažno-lanene tkanine	94,60	2,99	0,81	1,60
V letu 1971 pa je bila po posameznih grupah izdelkov dosežena naslednja kvaliteta:
	I. kval. %	II. kval. %	III. kval. %	nereg. tk. %
Bombažne tkanine	95,08	2,84	0,87	1,21
Sintetične tkanine	84,75	7,22	2,87	5,16
Bombažno-lanene tkanine	92,54	3,59	1,20	2,67
manj kakor pa je bilo s planom predvideno).
Večjo količinsko proizvodnjo kakor v letu 1970 pa 'so dosegli sukančarna, predilnica in konfekcija. Tkalnica je dosegla nižjo količinsko proizvodnjo kakor v letu 1970, in sicer je bil vzrok v večjem zastoju zaradi montaže novih statev in problema delovne sile (pomanjkanje delavcev za delo v treh izmenah, vzrok v velikih izostankih, bolezen, porodniški dopust, nosečnost). Proizvodnja oplemenitilnice je na ravni proizvodnje tkalnice.
Kvaliteta surovih in gotovih adjusti-ranih tkanin je bila boljša kakor v mesecu novembru, vendar pa še precej Pod ravnijo kvalitete prvega polletja, 1970. Kvaliteta čistih sintetičnih in bombažno-lanenih tkanin je bila boljša. Poslabšala pa se je kvaliteta grupe bombažnih tkanin.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je bila v mesecu decembru sledeča:
V letu 1971 je bila kvaliteta siabša v grupi sintetičnih in bombažno-lanenih tkanin. V grupi bombažnih tkanin pa je bila boljša kakor v letu 1970. Močno pa je porastel odstotek neregularnih
tkanin, in sicer pri surovih tkaninah od 1,92 °/p na 3,17 % in pri gotovih adjustiranih tkaninah od 1,89 na 3,08 %.
Vodja MTPD:
Ing. Franc Jeraj
IKE pomeni ustvariti
_ Sizuko Pečnik je Japonka, ki je poročena v Kranju. Rada pripoveduje o umetnosti IKEBANE.
Vsestransko razvito mesto
— Doma sem iz Miharc, mesta z okrog 80.000 prebivalci, na zahodu otoka Honšu. Mesto je dobro uro vožnje oddaljeno od Hirošime in leži v zalivu, ki ga spredaj zapira otok Siku ku, da ni izpostavljeno vplivom morja. Zaradi tega je podnebje izredno ugodno, podobno sredozemskemu, kar daje posebno dobre pogoje za gojitev sadja in riža. Največ je mandarin, kakija in riža. Sake, ki ga pridelujejo, je eden najboljših na Japonskem. Snega skoraj ne poznamo, le včasih nas preseneti kak centimeter, ki pa hitro skopni. Pri nas je mnogo topleje kot na Gorenjskem, kjer živim sedaj. Mesto ima tudi močno razvito težko industrijo, predvsem ladjedelniško in veliko tovarno lokomotiv in vagonov, a tudi tekstilna industrija je močno razvita.
Kaj pomeni ikebana? IKEBANA jc stara umetnost, ki uči, kako prenesti naravo iz prvobitnega okolja v prostor. Beseda ikebana pomeni v prevodu živo cvetje, sama beseda ike pa pomeni roditi — ustvariti. Vse to nam dodobra Pojasnjuje, kaj je ikebana.
Slediti učitelju — Ne bi mogla reči, koliko je stara ta umetnost. Ko sem obiskovala tečaj, nam učitelj tega ni Povedal, a tudi nihče ga ni vprašal. Za mene to sploh ni pomembno in mislim, da tudi ne za druge, razen morda za profesorje, ki morajo poznati teorijo in razvoj umetnosti, ki jo učijo. Za nas pa je in mora biti najpomembnejše, da uživamo v tem, kar sami ustvarimo. V šoli, ki sem jo obiskovala, smo že prvi dan začeli s praktičnim Poukom in delom in prav tako smo tudi končali zadnji dan. Važno je bilo:
slediti učitelju in poskušati na svoj način oživeti cvetje. Seveda to ni bilo samo ponavljanje, zato naj opišem primer prvega dne.
Le sveže cvetje — Učitelj je naredil šopek, ga zopet razdrl, nato pa nam dejal, naj po spominu poskušamo narediti isto. Uspehi so bili različni, le neko dekle je sestavilo šopek, ki ga ne bi mogli ločiti od učiteljevega. Pa vendar ji je učitelj dejal, da njen šopek ni živ. Nato je nekoliko spremenil po-
4®’ » 4.
$

ložaj cvetov — in res je bilo čisto nekaj drugega, bolj živo... Moram poudariti, da se za ikebano uporablja le sveže cvetje, ne pa kot tukaj, ko so mi rekli, naj naredim šopek iz rož, ki so že uvele. Lahko si predstavljate, kako iz umirajočega cvetja narediti živo!
Več šol in smeri — Na Japonskem poznamo več šol in več smeri v ikeba-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Na Japonskem jc postavljanje cvetja starodavna umetnost
ni. Iz razlogov, ki sem jih že prej omenila, ne poznam dovolj teorije, da bi lahko vedela imena vseh teh šol. Lahko le povem, da je najstarejša šola lke-nobo. Najnovejše pa je v ikebani abstraktna šola, ki uveljavlja povsem nov, svoboden slog aranžiranja. Ta se odlikuje predvsem po tem, da ne jemlje snovi le iz narave, temveč je njeno geslo: »Vse lahko aranžiramo v vsem«. Zato ni določeno ali omejeno, kaj smemo uporabljati in v čem smemo aranžirati. Vsaka šola ima svoje učence in učitelje, ki sledijo in delajo po navodilih, ki so se jih praktično učili.
Vseljudska umetnost — Sodobna Japonska, »svetovni gospodarski čudež«, je postala tako zelo industrijsko razvita, tempo življenja je tako zelo hiter in utrujajoč, da so si ljudje morali najti neko sprostitev. Odkrili so jo v dveh starih umetnostih: v ikebani in čajnem obredu. Japonska žena, utrujena od avtomatizacije v gospodinjstvu in sploh
v okolju, se zateka k ikebani in čajnem obredu. Pri tem se sprosti in možu, ki je prav tako utrujen, ali še bolj kot ona, lahko doma pričara čudovito vzdušje in užitek. Pred sto ali več leti sta bili ti dve umetnosti -privilegij bogatih, danes pa je to vseljudska umetnost. Naj samo povem, kakšne možnosti so danes za študij ikebane. Ker je le ta precej drag, jih prirejajo tovarne za svoje zaposlene, ki prispevajo le del tečajnine, drugo pa prispeva podjetje. Podobno je tudi v šolah, uradih itd. Razumljivo je, da se s tem povečuje tudi storilnost, ker se ljudje sprostijo. Za tak razvoj ikebane in čajnega obreda so zaslužni tudi tujci, ki odkrivajo japonsko umetnost -in jo prevzemajo. Za dekleta pomeni znanje teh umetnosti tudi boljše možnosti za poroko, ker menijo, da bo tako dekle boljša žena. Seveda ima vsaka medalja svoje dve strani! So namreč ljudje, ki se učijo ikebane bolj zaradi zunanjega videza, ne pa poglobljeno in s srcem. A teh je manj.
Oboje je povezano — Čajni obred in ikebana sta povezana zato, da se poveča estetski videz in lepota obreda. Čajni obred je lahko tudi na prostem, kjer se poveča prisotnost narave. To je prav tako kot tu, če povabimo nekoga na kosilo, na mizi ne sme manjkati šopek. Pa tudi ureditev prostora za obred ima že svoj prostor, tokono-mo, za ikebano.
Tudi večkrat — Ikebana se v družini pripravlja različno. Lahko enkrat na teden, poleti pa, ko rože hitro venijo, tudi večkrat. Ne smete pa misliti, da imamo pri nas vedno šopek v sobi! Le za Novo leto, dan mrtvih, na dneve enakonočja, za domače praznike in za dan deklic In dečkov. Čas za pripravo je zelo različen; odvisen je od izkušenj in od tega, kakšen šopek bomo pripravili — vsakdanji ali takega za izjemne priložnosti.
Sizuko Pečnik
Pomagajmo bolnemu otroku
Vprašajmo se, katera mati ni bila iz kakršnih koli razlogov kdaj v zadregi, ko je morala negovati bolnega otroka. Za nekatere je problem zmeriti že telesno temperaturo, če pa zdravnik ob prepolni čakalnici ne utegne mamo primerno poučiti, ko jii naroči, da naj npr. napravi otroku kot zdravilo ovitek, obkladek, kataplazmo, inhalacije, ogrevanja itd., tedaj odhaja mati iz ordinacije zbegana. Neizmerna volja in želja matere, da izpolni zdravnikovo naročilo kar najboljše pri svojem otroku, za katerega si želi, da čimprej ozdravi, so premalo, ker se posledice neznanja navadno odražajo s škodo. Zato ne bo odveč, da se seznanimo o pravilnem postopku nekaterih posegov, ki bodo koristili materam pri negi bolnega otroka.
Ovitki: Za ovitek si pripravimo vodo s temperaturo 17—20 stopinj C, dve primerno veliki krpi in nepremočljivo platno oz. polivinilasto vrečko. Krpo namočimo in ožmemo, nato jo razgrnemo in ovijemo otroku okoli prsnega koša. Čez to ovijemo najprej nepremočljivo platno ali polivinil, nato še suho -krpo in otroka pokrijemo z odejo. Ovitek pustimo 10—20 minut. Ko ga odvzamemo, zdrgnemo kožo z brisačo in otroka preoblečemo. Tak ovitek navadno damo bolniku z visoko vročino in ga v presledkih ponovimo.
Obkladki: Za obkladke potrebujemo 2 mehki krpi, nepremočljivo platno ali polivinil, prekuhano vodo -in razne zdravilne dodatke, npr.: borove tablete, raztopino borove kisline, kamilice, alkohol itd. Krpo kot obkladek ni potrebno namakati in ožemati v zdravilni tekočini, ker ga lahko s tekočino samo oškropimo. Čez ovijemo nepremočljivo platno in suho krpo, ki ju snamemo kadar želimo ponovno škropiti obkladek. Obkladke menjamo pogosto.
Kataplazma: Za kataplazmo uporabljamo laneno olje, otrobe, kamilično
cvetje, gorčico itd. Pripravimo jo tako, da npr.: laneno seme skuhamo v gosto kašo. Pripravimo si dve mehki krpi in nepremočljivo platno. Eno krpo razgrnemo in na pol krpe namažemo kašo za 0,5 cm debelo. To pokrijemo z drugo polovico 'krpe. Tako pripravljeno kataplazmo preizkusimo na koži sv-oje podlahti, da otroka ne opečemo, nato pa jo položimo otroku na kožo, ki smo jo prej namazali z oljem. Čez krpo s kataplazmo ovijemo nepremočljivo platno, prek platna pa še suho krpo. Otroka položimo nato v posteljo in ga pokrijemo. Po 20—30 minutah kataplazmo odstranimo in kožo namažemo ponovno z oljem.
Inhalacija: Pri inhalaciji vdihava otrok vodno paro z raznimi zdravilnimi dodatki. Najbolj preprost način inhalacije je, če nakapamo nekaj kapljic eteričnega olja v otrokovo bližino npr.: na vlažno krpo, ki visi na posteljni ograji. Za večje otroke uporabimo za inhalacijo lonec z vrelo vodo (1—2 litra). Vanjo kanemo 10—15 kapljic eteričnega olja. Otroku namažemo obraz z oljem ali kremo, zavežemo oči, ga zavijemo v rjuho in vzamemo v naročje ter fiksiramo noge s svojimi koleni. Druga oseba postavi lonec na nižji stol in pokrije otroka čez glavo. Otrok vdihava paro 5—10 minut, nato ga zbrišemo in pustimo v toplem prostoru.
Ogrevanje otrok: Kadar moramo otroka ogreti, uporabljamo pločevinaste, glinaste, gumijaste in električne termoforje. Termofor mora biti čist, preizkušen da npr.: ne pušča vode, da ni prenapolnjen in ne prevroč. Zavit naj bo v krpo, brisačo ali vrečo. Pazimo, da je toplota ves čas ogrevanja čimbolj enakomerna, da nazadnje ne bi otrok s svojo telesno temperaturo ogreval grelno telo.
Otroka, pri katerem delamo enega od teh zvrsti zdravljenja, pozorno opazujemo. Čim postane otrok nemiren ali opazimo druge spremembe, je potrebno takoj prekiniti poseg in o tem obvestiti zdravnika.
Merjenje telesne temperature: Pri otrocih do drugega leta starosti merimo telesno temperaturo rektalno (v danki), pri večjih pa aksilarno (pod pazduho) ali ingvinalno (pod jezikom v ustih). Pred uporabo telesnega termometra se prepričamo, če je živo srebro v rezervoarju. Če merimo telesno temperaturo v črevesju, namažemo živo-srebrni rezervoar z oljem ali vazelinom. Otroku z eno roko primemo obe nogi, ju dvignemo in dobro fiksiramo. Nato previdno vtaknemo ožji del termometra v danko. Termometer držimo toliko časa v danki, da se živo srebro več ne dviguje, to pa traja približno 3 minute. Po uporabi umijemo termometer z mrzlo vodo (v vroči lahko poči), ga razkužimo in shranimo. Pri merjenju temperature v pazduhi obrišemo prej znojno kožo. Merjenje na tem delu telesa traja 8—10 minut. Temperatura v danki je vedno za 5 desetink stopinje višja kot v pazduhi, zato nas ne sme zbegati npr. temperatura 37,4 stopinje C, ker otrok še nima povečane telesne temperature (36,9). Pri majhnih otrokih ne merimo temperature v ustih, ker je nevarnost, da pregrizne termometer in se lahko poreže s steklom ali pa pogoltne živo srebro.
Navadno neguje bolnega otroka mati. Nega otročiča bo imela še večji efekt, če bo z njim v tesnem stiku, se pravi polna prijaznih in bodrilnih besed, pa čeprav ima opravka z dojenčkom. Na ta način bo razvila še topel čustveni odnos, ki pomaga oblikovati otrokovo osebnost.
V uredništvu smo prejeli:
Zahvala
Ob boleči izgubi moje ljube mame Katerine Čuš, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz sukalnice, ki so z mano sočustvovali in mi nudili denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Kati Ungar z družino
Zahvala
Ob smrti najine ljube mame in stare mame IVANE KOVAČ, se najlepše zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz previjalnice za darovani venec in za denarno pomoč.
Zahvaljujeva se tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Polonca in vnukinja Ivica, por. Lederer
Zahvala
Ob težki (izgubi mojega dragega moža BOŽA NASTRANA, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obratov konfekcije in pripravljalnice kakor tudi ostalim članom kolektiva za izraze sožalja in finančno pomoč.
Dragica Nastran s hčerko
Zahvala
Ob smrti najine drage mame MARIJE NARAT se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Hčerka Marija, por. Gorjup in sin Milan
iz kadrovske službe
Spoštovani urednik »KONOPLANA«
Najprej želim Vam vse najboljše v Novem letu, da bi še dolgo urejali naš Ust. Prosim, če uvrstite tudi tole mojo čestitko v Konoplan.
SREČNO, ZDRAVJA IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1972
želim celotnemu kolektivu »Induplatd«, obenem se zahvaljujem sindikatu za gmotno pomoč.
Z lepimi pozdravi
Gusti Ferlič
Domžale, 3. 1. 1972
Zahvala
Rada hi se zahvalila predsednikom sindikalne organizacije za obisk ter darilo ob vstopu v Novo leto 1972. Včasih je človek tako presenečen, da ostane brez besed. Ne najdem pravih izrazov, da bi vam lahko povedala vse to kar mislim in resnično čutim. Vsaka moja beseda je polna zahvale, z vsako besedo se vam še enkrat najtopleje zahvaljuje
Marija Zabavnik — konf.
Obvestila
VSTOPI:
1.	Arni Miller, dessinateur, vstopila
1.	1. 1972.
2.	Dipl, itng. Višnja Vidovič, organizator, vstopila 4. 1. 1972.
3.	Ana Bratun, snažilka v upravi, vstopila 11. l. 1972.
4.	Mavricij Grošelj, vodov, in parov, inšti, vstopil 11. 1. 1972.
5.	Jože Prenar, ključ, v al. oddelku, vstopil 14. l. 1972.
6.	Miran Pavlič, del. v cer. odd., vstopil 13. 1. 1972.
7.	Jožko Šraj, tehniški risar, vstopil 11. 1. 1972.
8.	Franc Počkar, strojni tehnik, vstopil 12. 1. 1972.
9.	Janez Mrčun, del. v elektro delavnici, vstopil 28. 1. 1972.
IZSTOPI:
1.	Gordana čičič, šivilja v konf., izstopila 31. 12. 1971.
2.	Marija Povšnar, tkalka, izstopila 31. 12. 1971.
3.	Anica Pestotnik, čist. prost., izstopila 8. 1. 1972.
4.	Ana Jagodic, tkalka, izstopila 12. 1. 1972.
5.	Stane Lavrič, pom. pri var. cerad, izstopil 19. 1. 1972.
✓^AAAAyWVWVVVV"yWVVW'/WVVVW'
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Katja Tabernik. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, Ingo Paš, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdže-novič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek. dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani
Sprememba dodatka na stalnost
V skladu s sklepom DS o spremembi dodatka na stalnost, zlasti tistim delavcem, ki so v podjetju nad 20 let, objavljamo naslednje primerjalne podatke:
Leta v podjetju	Štev. del.	Stari dod.	Novi dod.
0— 5	154	0	0
5—10	138	20,00	20,00
10—15	174	40,00	40,00
15—20	160	60,00	60,00
20—25	150	90,00	150,00
25—30	109	120,00	200,00
20 dalje	32	150,00	250,00
Novi dodatek je upoštevan že v obračunu OD za mesec januar, vendar ob istih pogojih, ki so veljali tudi doslej.
Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v SR Sloveniji organizirati za pospešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo pod nazivom »TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR«, ki se je že z uspehom uveljavila v številnih državah.
Nagle in pomembne spremembe ob vsestranskem razvoju industrializacije in urbanizacije v naši samoupravni socialistični družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načina življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pogoje, značilne za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Le-te se manifestirajo v poslabšanju telesnih in psihofizičnih sposobnosti ljudi. To se med drugim odraža na zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnosti, na skrajševanju delovnega časa, na povečevanju poškodb, bolovanj in invalidnosti, na naraščanju asocialnih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni im duševni razvoj sodobnega človeka.
Upoštevajoč ta dejstva menijo pobudniki akcije »Šport za vsakogar«, da je takšno stanje v precejšnji meri pogojeno z dejstvom, da je telesna kultura kot pomembna korektivno-kom-penzaoijska komponenta premalo zastopana v življenju in delu odraslih ljudi. Vsega 6 % ljudi se v SFRJ aktivno ukvarja s telesno kulturo. Znanstvena dognanja pa kažejo vsestransko vlogo in pozitivne učinke telesne kulture na zmanjšanje navedenih negativnih posledic sodobnih življenjskih in delovnih razmer. Zato področje športne rekreacije dobiva vse širše in pomembnejše mesto na vseh področjih gospd-darskega in družbenega življenja. Trenutno stanje na tem področju terja nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost delovnih ljudi in za njihovo rekreacijo. Da bi tudi na tem področju ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije »Šport za vsakegar« predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela, tele&nokulturne in druge organizacije.
V ta namen so organizatorji pripravili ustrezne kartone in prospekt z navodili za organiziranje skupne akcije. S tem v zvezi bomo po posameznih občinah organizirali tudi strokovna posvetovanja, na katerih bomo neposrednim organizatorjem akcije »Šport za vsakogar« podrobneje razložili način in metodo njenega organiziranja.
Občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije dostavljamo po dva kartona in prospekta s priporočilom, naj se povežejo s pristojnimi občinskimi be-lesnovzgojnimi organizacijami o organizaciji akcije ter o potrebnem številu kartonov in prospektov. Čimprej naj s priloženo naročilnico sporočijo potrebno število kartonov in prospektov. Cena kartona in prospekta skupaj je 1,50 dinarjev. Pobudniki akcije predlagajo, naj bi sindikalne organizacije odkupile kartone in prospekte za vse ali za večino svojih članov in jih spodbudile, da se aktivno vključijo v samo akcijo. Istočasno priporočamo, da bi organizacije in občinske zveze za telesno kulturo prispevale k stroškom kar-

tona in prospekta po 0,50 dinarja, tako da bi posamezniki plačali zanj samo po 1 dinar.
Za vsa morebitna pojasnila se obrnite pismeno na odbor za množično
telesno vzgojo in športno rekreacijo Zveze za telesno kulturo Slovenije, Ljubljana, Celovška 25 oziroma telefo-nično na številko 315-170.