zadržijo sovi-ažnika, če bo mogoče.
V pristanišče Caldetas je prišla danes ameriška križarka Omaha, ki je najprvo sprejela na krov kakih 50 ameriških diplo-matičnih uradnikov in nekaj beguncev. Nadaljnje Amerikance odpeljeta dva ameriška torpedna rušilca.
Pri včerajšnjem bombardira nju Barcelone je bila potopljena ena angleška trgovska ladja, druga se potaplja, dve nadaljni ladji sta bili zadeti in potopil se je tudi en francoski parnik.
Hendaye, Francija, 24. januarja. Dočim obstreljujejo topovi generala Franca Barcelono, so izjavili sindikalisti in anarhisti v mestu, da se pridružijo republikanskim četam in ovirajo kar največ mogoče prihod generala Franca.
španski minister za tujezem-ske zadeve, je bil v imenu lojali-stov poslan v Pariz, kjer je v zadnjem trenutku skušal pregovoriti Francijo, da odpre svojo mejo in pošlje orožje in živež lojali-stom.
španski minister je povedal v Parizu, da živeža primanjkuje v Barceloni in da je streljivo sko-ro pošlo. Lojalisti ne morejo streljati kadar hočejo, ker morajo biti previdni z uporabo.
Kljub vsemu temu pa so v Barceloni pripravljeni braniti se do zadnjega. Prebivalstvo je brez pomoči, toda pogum imajo še vedno. Vsi so prepričani, da se bo mesto moralo podati, toda vztrajali bi radi do zadnjega moža.
Tako prepričan je general Franco, da zasede Barcelono, da je že imenoval župana za mesto, ki se še ni podalo. Nacionalisti tudi ponujajo ljudem v Barceloni živež, da jih pridobijo za sebe.
1C
;a armada v kratkem pomnožena na dva milijona mladeničev in mož poleg stalne armade, ki šteje 1,000,000 dobro izvežbanih mož.
Vsi oni moški, ki so izpolnili vojaška leta se morajo še do 55. leta vsako leto vežbati v vojaški stroki, obenem pa seznanjati z novimi odredbami in iznajdbami na vojaškem polju.
"Nemčija mora postati nepremagljiva," je dejal Hitler. "Dobro organizirana in izvežbana armada garantira nepremagljivost. Dolžnost slehernega sposobnega Nemca je služiti domovini v vseh ozirih."
Sin ubil očeta
18-letni Arnie Hetikdo je včeraj na javni ulici povozil in ubil nekega moškega. Ko je ustavil avtomobil in šel pogledat nesrečo, je dognal, da je ubil svojega lastnega očeta z avtomobilom
Hopkins potrjen
Po debati, ki je trajala štiri dni v senatni zbornici kongresa, je senat končno v pondeljek po trdil imenovanje bivšega WPA
administratorja Hopkinsa, za trgovinskega tajnika in člana predsednikovega kabineta.
* število zrakoplovnih potnikov v Ameriki še je lansko leto dvignilo za 19 odstotkov.
♦Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
Lojalisti apelirajo pri Ligi narodov radi Lahov
Geneva, 24. januarja, španski lojalistični minister za zunanje zadeve se je pritožil pri Ligi narodov radi divjanja od strani Italijanov, ki nalašč uničujejo osebno lastnino in ubijajo z bombami civiliste. Minister sicer ni zahteval nobene posebne akcije, toda pripomnil je, da Liga narodov sedaj, ko ima vsa dejstva pred seboj, lahko nastopi proti mednarodnim kršitvam vojnih pravil od strani Italijanov. Tudi ruski in kitajski delegati pri Ligi narodov so govorili proti Ita-lij anom. španski minister za zunanje zadeve je izjavil, da nikdar ne more verjeti, da bi španski zrakoplovci pri generalu Francu morili španske žene in otroke, pač pa ima dokaze, da to počenjajo laški zrakoplovci.
-o-
Smrtna kosa
Po dolgi in težki bolezni je preminula Mrs. Stanislava Re-par, stara 53 let. V Ameriko je dospela leta 1898. Poročena je bila prvič s F'rank Draganičem, ki je umrl, in leta 1910 se je poročila s sedanjim možem Ignac Reparjem. Družina je stanovala najprvo na Norwood Rd. pozne-j'6| na 58. cesti, nakar se je preselila na farmo v bližini Paines-ville, O. Soprog ranjke Ignac je bil pred 8. leti v avtomobilski nesreči, v kateri ja zgubil popolnoma eno okc. in deloma tudi drugo. Pogreb ranjke se vrši iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Dan in čas se naznani jutri. Pokojna je bila članica društva Srca Marije (staro) in društva Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja!
Usoda roparja
Včeraj zjutraj je vlomil 28-let-ni delavec Keith Hughes v gostilno White Horse Inn, kjer je razbil igralni stroj, nakar je začel bežati, ko je pobral iz stroja denar. Toda John Martinec, natakar v omenjeni gostilni, je slišal ropot, videl je Hughesa bežati iz gostilne po pravkar zapadlem snegu proti cesti. Martinec je streljal za bežečim in ga smrtno zadel. Kot je izjavila policija se je Hughes mudil več ur v omenjeni gostilni in igral na igralnih strojih. Zmenjal je za $5.00 bankovec, kupil si kozarec pijače, ostali drobiž je pa zahteval v kvodrih. Vse te kvodre je pometal v igralni stroj, ne da bi kaj ■dobil, kar je mladega moža seveda razjezilo. Zgodaj zjutraj je vlomil v prostore, da dobi svoje kvodre nazaj, a dobil je smrtonosno kroglo.
Oprezni gostilničarji
Vsi gostilničarji, ki imajo svoje prostore v predmestju Cleve land Heights, so se združili v eno organizacijo, katere namen je paziti, da ne dobijo suhači v roke orožja, da nastopijo proti njim. Gostilničarji, 25 po številu, so sklenili, da ob nedeljah nihče ne bo odprl svojih prostorov in da bodo zapirali svoje prostore točno ob 1. uri vsako jutro. Suhači so pri zadnjih volitvah v Cleve land Heights že odpravili nekaj gostilen iz gotovih okrajev.
Epidemija slinavke
Zdravstvena oblast v Clevelan^ du naznanja, da je nastala v me stu epidemija bolezni znane pod imenom "mumps" ali priušesne slinavke. 900 slučajev se nahaja pod karanteno. Bolezen se naj raje prime otrok med 5. in 9 letom.
Vojna na Kitajskem ie ne bo zlepa končana
Washington, 24. januarja. Nelson Johnson, ameriški poslanik pri kitajski republiki, ki je dospel iz Kitajske v Washington, je izjavil včeraj, da bo vojna med Japonci in Kitajci, Še dolgo trajala.
"^itajska morala je izvrstna," se je izjavil Johnson. "Kitajci zaupajo v bodočnost. Prepričani so, da bo končna zmaga njih. Razmere na Kitajskem, razven v provincah, ki so prizadete od vojne, so popolnoma normalne.
Kitajska danes še ni opustoše-na. Poslanik Johnson je zlasti poudarjal, da je bombardiranje mest potom zrakoplovov skoro brez pomena. Tako bombardiranje je dragoceno, toda nima nameravanega uspeha.
Johnson se je včeraj posvetoval z državnim tajnikom Hullom, nakar pride te dni enkrat na konferenco k predsedniku. Od njegovih nasvetov je mnogo odvisno kakšne korake bodp v bodoče Zedinjene države zavzele napram Japonski.
—--o—--
Viharji na morju
Atlantski ocean je zadnja dva dneva silno nemiren. Plovitba je skoro življ enako nevarna. Nad morjem divja nevihta in pihajo vetrovi, ki dosežejo «90 milj ha uro brzine. Valovi f§! čevljev in več visoki zagrinjajo parnike. Dosedaj je znano, da je potopljenih 14 parnikov ali pa se nahajajo v resni nevarnosti. Na ne-taterih parnikih je nastal ogenj sredi morja.
Stric Sam pregnal sedeče štrajkarje
Newj York, 24. januarja. 80 WPA uslužbencev pri zveznem gledališču je sklenilo oditi na sedeči štrajk, ker so bili zadnje čase odpuščeni od dela. Bili so večinoma gledališki igralci. Zvečer ob 6. so prinesli na balkon gledališča posteljno opravo in sklenili začeti v gledališču s sedečim štrajkom. Na lice mesta je prišel ravnatelj WPA projektov, ki je povedal navzočim, da ne pridobijo ničesar s sedečim štrajkom in naj mirno odidejo. Ker štrajkarji niso odšli je nastopilo 75 zveznih'stražnikov, ki so ljudi prepodili na cesto. Trije so bili aretirani. Ostali štrajkarji so jim sledili do zaporov, kjer so začeli piketirati. Toda prišel je policijski inšpektor, ki je izjavil, da bo vse pikete aretiral, nakar so se razšli.
Huda kazen
Mestni sodnik Adams v East Clevelandu je naložil te dni eno največjih kazni radi kršenja postave glede opojne pijače. Wil-iam Settle, 6818 Lawnview Ave. je bil pripeljan pred sodnika, češ, da je imel 14 zabojev žganja, ki ni bilo še obdavčeno in da je devet zabojev odpeljal neki stranki. Za posest žganja je bil Settle obsojen, da plača $500.00 kazni, za prevoz žganja pa tudi $500, torej skupaj $1,000.00. Poleg tega je sodnik Adams obsodil Set-tla v štiri mesece zapora radi posesti žganja in v dva meseca radi prevoza, skupaj 6 mesecev zapora. Settle mora plačati tudi vse sodnijske stroške. To je bilo že tretjič, da se je moral Settle zagovarjati radi enakih deliktov.
Za tujezemce
V New Yorku se je ustanovila organizacija, ki ima ime The American Committee for Protection of Foreign Born. Naslov organizacije je: 100 Fifth Ave., New York. Organizacija ima v programu znižanje pristojbine za podelitev državljanstva na $2:00, nadalje bo zahtevala, da dobijo tudi tujezemci WPA dela, spremeniti se morajo naselniške kvote, da se dovoli več političnim beguncem prihod v Ameriko in korenita izprememba deportacij-skih postav.
Srečna mamica
Iz bolnice na svoj dom na 1211 E. 175th, St., se je vsa srečna po vrnila z zdravim in čvrstim prvorojencem Mrs. Ferdinand Race Mr. in Mrs. Frank Race vodita poznano mlekarno na 448 E 158th St. ter sta s tem veselim družinskim dogodkom postala stari oče in mati. Naše iskrene čestitke!
"'Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
Smrt mladeniča
Preminul je po tritedenski bolezni v Lakeside bolnišnici dobro poznani Matevž šuštaršič, star komaj 27 let, sin Matije in Mary šuštaršič. Mladi pokojnik je bil veselega značaja, priljubljen in spoštovan med svojimi tovariši pri kegljanju in golf igri. Njegovi prijatelji ga bodo težko pogrešali. Poleg staršev zapušča sestre Mary por. Tomšič, Ana por. Blatnik in Josephine ter brate Johna, Louisa in Josepha, .strica Josipa Zaletel, v stari domovini pa več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9:30 dopoldne iz hiše žalosti na 3557 E. 82nd St. pod vodstvom Louis L. Ferfolja. Naj bo anjkemu lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Kam se obrne Lewis?
R. J. Thomas je bil postavljen za začasnega predsednika unije avtnih delavcev v Ameriki in sicer od one skupine, ki nasprotuje redno izvoljenemu predsedniku Homer Martinu. Mr. Thomas je imenoval osem svojih prijateljev, katerim je naročil, da po-izvedo od John Lewisa, načelnika C. I. O., katerega bo Lewis podpiral v boju, ki se vrši že več mesecev v notranjosti unije. Prihodnjo soboto se vrši v Detroitu sodnijska obravnava, ki naj določi, ali ima Homer Martin še kaj pravice do predsedništva ali ne. Notranji boji so nastali zadnje dneve tudi v uniji razvažalcev pive v Detroitu. 700 teh ljudi je na štrajku, ki grozi, da se razširi tudi na drugi panoge. Štrajk grozi, da se bo razširil po vsej državi.
Mestni proračun
Mestna vlada plačuje v Clevelandu sedem formanov za tlakovanje cest, dasi se ob tem času ena sama cesta ne tlaka, županski urad bi imel za letos rad $6,-000,000.00 več kot lansko le. to. Mestna farma v Warrens-ville se po izjavi direktorja za javno blagostanje sama izplačuje. V resnici znaša deficit $47,-000. 0 tem bodo councilmani razpravljali v prihodnjih dnevih, ko bodo delali proračun mesta za leto 1939.
Zastopniki in zastopnice
Vsi zastopniki in zastopnice zaeno z odborniki skupnih društev fare sv. Vida so resno pro-šeni, da pridejo nocoj večer na jakP važno sejo. Treba je rešiti mnogo dela in priprav za veselico 12. februarja v SND. Pridite vsi zastopniki, zastopnice in odborniki.
Washington, 24. januarja, župan LaGuardia, ki se je mudil glede relifa in WPA projektov v Washingtonu, je izjavil, da bo zvezna vlada prisiljena še najmanj devet let skrbeti za brezposelne.
Do te trditve so prišli tudi senatorji odseka za javne dovolitve, ko so razmotrivali glede nove dovolitve za WPA projekte.
Država Ohio zahteva, da ji vrne zvezna vlada milijon dolarjev za starostno pokojnino
Columbus, Ohio, 24. januarja. Država Ohio bo skušala te dni potom governerskega urada in potom pritiska od strani državne zbornice iztirjati od zvezne vlade en milijon dolarjev, ki so jih v Washingtonu pridržali, ker država Ohio pod governerjem Da-veyem baje ni spolnovala predpisanih točk o starostni zavarovalnini.
Denar je bil pridržan še oktobra meseca lanskega leta, ko je nastal spor med Columbusom in Washingtonom. Načelnik zveznega urada za starostno pokojnino se je izjavil včeraj, da Ohio lahko dobi dotični milijon, ako zahteva denar.
Ako pa komisija za družabno
varnost v Washingtonu ne bi hotela izročiti denarja, tedaj bo morala nastopiti državna posta-vodaja, ki bo zahtevala od kongresa, da dovoli pokojninskemu skladu v Ohio svoto en milijon.
Senator Taft se je izjavil, da v Washingtonu nimajo pravice zadrževati ta denar. Bivši gover-ner Martin Davey se je pa izjavil, da je bila država Ohio naravnost oropana za milijon dolarjev.
Pričakuje se, da bo novi gover-ner Bricker uradnim potom zahteval pridržani denar in da bo državna postavodaja sprejela resolucijo ,ki pravi, da zvezna oblast ni imela pravice vzeti milijon dolarjev za starostno pokojnino.
Javni relif bo trajal še devet let, trdijo v Washingtonu. 80 milijard za brezposelne
Po devetih letih se bodo šele razmere toliko spremenile, da bo postal relif nepotreben.
Senator Townsend se je izjavil, da če bo relif potreben še nadaljnih devet let, da se bodo morale Zedinjene države zadolžiti do svote $80,000,000,000. "Da," je odgovoril župan LaGuardia, "toda zdi se mi, da tudi 80 milijard ne bo zadostoval."
-o—
Za boljie zdravje ameriškega naroda. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu svoj načrt
Washington, 25. j a n u a r j a. Včeraj je poslal predsednik Roosevelt kongresu načrt za izboljšanje zdravja ameriškega naroda in za pomoč pri zdravljenju onih, ki nimajo lastnih virov za zdravljenje.
Preračunano je, da bo tekom nekaj let, ako bo načrt sprejet, veljal ta načrt zvezno vlado in posamezne države nekako $850,-000,000 na leto. Predsednik sicer ni direktno zahteval, da mora kongres sprejeti načrt, pač pa je priporočil, da se odpravi nepotrebno trpljenje onih, ki si ne morejo sami pomagati.
Glede tega načrta prevladuje že dalj časa nesporazum in pre-
pir med zvezo zdravnikov in med administracijo. Zdravniška zveza še sedaj ni odobrila načrta glasom katerega bi se v gotovih slučajih dobivala zdravstvena pomoč zastonj.
Roosevelt načrt se pa glasi, da vsak oni, ki služi denar, bi plačeval $25.00 v državno blagajno na leto. V zameno bi dobival v slučaju bolezni zdravniško pomoč od zdravnika, ki si ga sam izbere.
Zdravniki bi bili plačani iz javne blagajne. Osebe pa, ki so presirotne, da bi plačevale letno pristojbino, bi imele enako zdravniško postrežbo, toda po zdravniku, ki bi ga vlada določila.
Evropa je polna vojne bojazni. Nemir in strah povsod. Zveza med Francijo in Nemčijo!
London, 24. januarja. Angleški m i n i s t e r s k i predsednik Chamberlain je imel sinoči narodni radio govor, v katerem je pozival mlade moške, da se priglasijo za zrakoplovno službo.
"Toda ne da bi grozil z vojno," je dejal premier, "pač pa moramo biti v teh usodepolnih dnevih vsak čas pripravljeni. Napad lahko pride in 50,000,000 Angležev bo pripravljenih za vsak slučaj."
Paris, 24. januarja. Poroča se, da je Francija obljubila Nemčiji, da ne bo storila ničesar, da prepreči zmago nacionalistov v Španiji v zameno za nemško obljubo, da Hitler pregovori Mus-solinija, da preneha zahtevati francoske kolonije v Afriki.
Ker pa Hitler nikdar ničesar ne daje zastonj, je skoro gotovo, da je Francija obljubila Hitlerju še kaj drugega in sicer najbrž, da bo priznala vlado nacionalistov v Španiji, i
London, 24. januarja. Iz Nem-
čije prihajajo zaupna diplomatska poročila, da je Nemčija postala skrajno nemirna. Hitler mora storiti nekaj desperatnega, ako se želi še nekaj časa obdržati na vladi.
Švica je pomnožila obmejno stražo. Italija ima pripravljeno armado, katero lahko v par urah pošlje na špansko, ako bi Francija skušala tam posredovati. Evropa je nemirna in nihče ne ve, kaj pride.
-o-
Sin obsojen Porotniki na Comomn Pleas sodniji v Clevelandu so včeraj od-glasovali, da je 19-letni Steve Turoczy kriv uboja, ker je ustrelil svojega pijanega očeta, ki je pretepal ženo. Mladenič je dobil zapor od enega do 20 let. Ukradeni avtomobili Tatovi so lansko leto v Clevelandu ukradli 1,511 avtomobilov. Cd teh jih je policija vrnila lastnikom vse razven petnajstih, ki so neznano kam zginili.
AMERIŠKA ff DOMOVINA
AMEWC^ IN ^ TOREICN	SLOVENIAN MORNING
IN UANCUACE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
ho. 20	~ .......... '	~--------------
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 25, 1939	LETO XLII. — VOL. XL1I.
Franco pred Barcelono
fronti nacionalistov, 25. L „ ja- Armada nacionalistov
fearCfOPraVlja na nov naPad na kodo ° in Pričakuje se, da tri vlfacionalisti še danes ali ju-f ^orakali v Barcelono.
ijo k6 getlerak Franca se naha-Le> °maJ eno miljo od Barce-
jlpoveci 1Uga poročila z°Pet Pri" |oči	da bi Franco že v
V i^r*1 torkom in sredo prišel tnesta t0da ]e odložil zasedbo fr°gla dneva" Barcelona bo k*?.* za glavno mesto naif^ žeS. šPanije. Tisoče tru-fivež Jaka' da Pripelje v mesto Padajočim ljudem.
ka'?^' Francija, 24. janu-% prV(;anska vlada lojalistov, ki I Geron 3 nameravala Pobegniti rai1COv!°' ki samo 26 milj od fahaj. mej'e> se ni podala tja. NkPlSe V nekem drugem kata-
PrvT mestu-
a 0sl°atm ukrep španske vlade, ftiakniUe V Barceloni, J'e 61i £ 6n' ko so nacionalisti za-&eh st/Cel0no obstreljevati od P Pran'"1*' ^rakoplovci genera-inevu d.80 Barcelono v enem ladij, stiri"indvajsetkrat na-
t-b
I	generala Franca
• tianu se naznanja,
ftkrcaj ^ 'ad-ie nacionalistov
|Nuljn-,V aila e Rosas več tisoč
l^ha' Vojakov- Pristanišče
I, at>ief 75 milJ od Barcelone.
Pfezatj'1 tG izkrcane armade je
Irlet-i ^ .Pot Proti Franciji, po
Pež i^Vajo lojalisti še vedno
/fi^ije V°:'ne Potrebščine
jr>0(ja J ^ istem času se od
%iohavem bliža druga armada i ž,• pustov.
rno.* 'Je v Barceloni
se je po-
[valstvosJrfmenilo. Civilno pre-Fi tiio^• na vso moč- Tis°-K ut *Pa skušajo graditi za-uue, strelne jarke, da
!fj'er livarja silne vojaške reierve. Mladeniči T ' 'ela naprej bodo zapriseženi v armado
-
't]er ' januarja. Diktator S ^Povedal, da se mora-Kv Skl od 17. leta naprej, ki ^ ski službi, izvežbati na Hocn^^n, da bodo tvorili pd0. rezervo za nemško ar-
Ničiv
ri%jen! fantje in, možje bodo S, i.kozvanim rjavosraj-, !ll<> jn' 1 So tvorili prvo obram-\ v/oje Hitler dospel do
K^ili mČiji" V slučaju voj-f	Podeljeni rednemu vo-
? io-0oo°^a^niki tvorijo danes 0 armado in glasom ega Povelja Hitlerja bo
^, VV iz domovine '
. ./Starina Kushlan, ,roj. >' "kj. Prejela žalostno novi-,St Ki6 januarja umrl brat
' J Ustju pri Vipavi-
°HG o !et Doma zapušča L VfiČ ^ brata in eno sestro " va v !to^iltov. Naj v miru , aoi*ači grudi.
iiN o?°ntski med
V^mo i '' katerim zadnjič postreči z lemont"
četrt naznanJam' da sem
#0* ^lasi? in zadn;1'0 P°šilj'a-J »V i 86 toreJ Pri Mrs. / 6A t.156°6 Holmes Ave. .
i V*' kje^d,bergh J'e odPlul v
'	bo d°bil licenco za
Nemčiji-
\	Za nagradne listke
ik.. e trgovske zveze.
2	_____AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1930
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
»17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
fupilshed dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
2a Ameriko In Kanado, na leto »o.oo Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto »5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3JO for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year.
Single copies, 3c	_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	_
......................... . . •
BESEDA IZ NARODA
.... ........................M
Pod masko demokracije
nas boste prepričali, da ste slišali, kako je padlo, ko ste Boga presekali na dva kosa. Za-To je bil naslov uredniške- vedno napredni rojaki se bo-mu članku v Prosveti, ki je do koj na to ogiasiii: «ja,
O XT "D T „	11 i o >111 „	...	t , 1 11
Janez, pij, ker si tako dobro
gf*83
No. 20, Wed., Jan. 25, 1939
Nadškof v delavski borbi
Splošno zanimanje jc pretekli teden vzbudil v Ameriki katoliški nadškof Most Rev. Ejdward Mooney, bivši Cleve-landčan, ki ima svoj sedež kot nadškof v Detroitu. Mooney je posegel v delavsko ;borbo, ne, da bi organiziral delavstvo, kajti organizacije je danes skoro že preveč, pač pa da naredi mir in sporazum v delavskih vrstah Amerike.
Vzelo je sto let in več ameriške delavce, da so sploh prišli do spoznanja kako silno potrebna jim je organizacija. Spoznanje, da sto delavcev lahko prej doseže svoj namen, če skupno zahtevajo boljše življenske razmere, kot pa če to zahteva vsak posamezen za sebe, je prišlo šele nekako po letu 1890, ko smo dobili v Ameriki prve delavske organizacije. Oni, ki so že nad 40 let v Ameriki, ako niso že umrli, dobro vedo, kako so svoje čase delali po 12 do 14 ur na dan pri najbolj umazanih delih za najbolj malenkostno plačo. Živeli niso dolgo, ali pa so bili pri delu tako pohabljeni, da so hirali tekom ostalega življenja in končno odpotovali kot največji siromaki v rešilno smrt.
American Federation of Labor je bila prva večja in upoštevanja vredna delavska organizacija v Ameriki, ki je začela z borbo, da se znižajo delavne ure, da se zviša zaslužek in da se delavcu dovolijo standard razmere življenja. Pri tem je pa American Federation of Labor naredila to napako, da se je oprijemala samo takozvanih "poklicnih delavcev," to je delavcev, ki so imeli gotovo stroko, izobrazbo, kot strojniki, elektrikarji, peki itd. Za milijone delavcev pa, ki so živeli v skoro suženjskih razmerah v raznih jeklarnah, rudnikih in drugo, se American Federation of Labor svoječasno nikdar ni brigala.
Ni čuda torej, da je nastala v Ameriki druga delavska organizacija, ki si je nadela ime Committee of Industrial Organization, ali CIO, katere načelnik je postal radikaln* in precej levičarski Lewis. Lewis je imel sicer pravo idejo ko je trdil, da je treba organizirati vse delavce, ne samo nekaj izvoljenih. Zlasti odkar jc prišel na krmilo vlade predsednik Roosevelt je imel Lewis tozadevno skoro proste roke. Njegovi pobočniki so organizirali in delovali na levo in desno ter tekom treh ali štirih let spravili v organizacijo do malega štiri milijone delavcev, ki niso prej poznali nobene organizacije.
Toda ogromno napako je naredil Lewis v tem, ker je bil trmast dovolj, da je delal vse na svojo roko in nikdar ni poskusil, da se sporazumi z že obstoječo organizacijo delavcev, American Federation of Labor. Lewis je postal nekak diktator, tiran v delavskih vrstah. Kot sicer v Ameriki rojen mož, bi moral bolj poznati značaj in standard ameriškega delavca. Ameriški delavec ie pač za organizacijo, kadar se mu dokaže, koliko koristi mu organizacija prinaša, toda ne bo pa trpel diktatorjev v svojih vrstah, in tak diktator je postal John Lewis.
Štiri milijoni delavcev, katere je Lewis organiziral v C. I. O. danes zapuščajo njegovo organizacijo. Za vzgled vzemimo samo unijo oblačilnih delavcev, ki neče danes ničesar slišati o Lewisu, dočim jc tvorila pred leti temelj CIO. Odpadlo je tisoče tekstilnih delavcev radi tiranstva v notranji upravi CIO, in danes imamo pred seboj ogromno borbo 500,-000 avtnih delavcev, ki so organizirani v C. I. O. in ki se potom svojega lastnega predsednika Homer Martina puntajo proti vodstvu in kontroli Lewisa, kateremu očitajo, da se poslužuje ruskih komunističnih metod, da vpeljava tiranizem v delavske vrste, kar je nasprotno amerikanizmu. C. I. O. organizaciji preti razpad in uničenje. Poleg vsega je pa njen boj z A. F. of L. toliko bolj značilen, in jasno kaže, da je Lewis pozabil na amerikanizem in začel s komunizmom, kar je pa smrtna nevarnost za ameriške delavce.
V ta boj je sedaj posegel nadškof v Detroitu, Most Rev. Edward Mooney, ki je pretekli teden delavcem povedal sledeče: Boji med delavci v njih lastnih vrstah morajo nemudoma prenehati, kajti delavci z notranjimi boji v svojih organizacijah si kopljejo svoj lastni grob. In drugič: da boji v delavskih vrstah ponehajo, je treba odstraniti iz delavskega gibanja vse kar je proti-ameriško: socializem, fašizem, komunizem. Slednji trije elementi bodo pokopali ameriške delavske ideale, kajti voditelji socializma, komunizma in fašizma so dosedaj' z vsemi svojimi načrti iin deli dokazali, da niso druzega kot peščica tiranov, ki si želi osladiti življenje na račun delavcev.
Besede nadškofa v Detroitu so posegle globoko v ameriške delavske vrste. Ne bo dolgo, ko bomo dobili jasen odmev posledic besed resničnega prijatelja delavcev kot je nadškof Mooney v Detroitu.
glasilo SNPJ, z dne 11. januarja 1939. Urednik g. John Molek je zbral neke izjave po časopisih, stare žei po 25 do 30 let, katoliških duhovnikov o demokraciji, in te so mu začele povzročati težave v želodcu, da je začel po turško bljuva-ti na uredniško mizo. Koliko bo ponesnažil in onečedil pisalnega papirja, je umevno vsakemu, kdor pozna njegovo nestrpnost in fanatično zagrizenost do katoličanov.
Torej ta uredniški "Prosve-taš" se zopet bavi z tremi ne-razdružljivimi sestricami, te so: demokracija, svoboda in toleranca. Od katerekoli strani jih ogleduje, opazuje in čita izjave o njih, se mu pokažejo v drugačnih barvah. Končno res ne vem pri čem je. Še manj pa njegovi privrženci in učenci. Ravno te tri sestrice: demokracija, svoboda in toleranca, so bile spravile g. Johna Moleka v stisko, da se je potil, da še nikoli kaj takega. Nismo še pozabili kaj je bilo.
G. Matt Tekavec, večletni član društva "V boj št. 53 S. N. P. J." je vprašal urednika Prosvete, g. Johna Moleka, kako se pojmujejo demokracija, svoboda in toleranca v SNPJ. Takrat smo bili mi Slovenci pozorni nas vas, g. John Molek in čakali, da boste kakor mo
plačevati pri članarini. Rečem in prvi hastop z tako skupino in pribijem, da je to peklensko iz-[v vlogah, a sta četudi majhne, koriščanje katoličanov, ki so pri- korajžno izvršili svoje vloge.
opravil!" Saj se bodo vsi zavedali demokracije, svobode in tolerance.
Joe Debel j ak -o-
Za večje priznanje
V nedeljo smo slišali pri deseti maši oster ukor od Father Ja-gra radi pičle udeležbe pri igri v soboto večer. Nič čudnega, gotovo je škodila veselica Ložanov, ki so si mislili takole: veselica je samo v soboto večer in gremo vsi na veselico, na igro pa gremo lahko še v nedeljo večer. Radi tega je bila Kanusova dvorana veliko premajhna in pri igri je bilo pa mnogo prostora še praznega. Gotovoj je, da se to večkrat zgodi, da si eni in isti ljudje v prireditvah škodujejo, dasi imajo eni kot drugi blag namen. V bodoče naj se za take prireditve bolje preračuna od obeh strani. Za igre, ki jih režira Father Jager bi se morali bolj zanimati in to iz več vzrokov. Prvič, ker gre za večjo narodno izobrazbo in drugič se pa z vsakim dolarjem, ki se ga dobi z igro, pomaga zadolženi fari, ki na vseh krajih neobhodno potrebuje denar. Za igre se zanima tu rojena mladina, kar je velika pridobitev nove generacije za naše vrste. Če ne bomo priznavali dela naše mladine, bo šla sa
sil j eni prispevati za take buda-losti. če že hočejo odpadniki gojiti svoje opičje sorodstvo iz džungle, naj si sami preskrbe za to novaca in naj kar sami bero take budalosti po dvakrat, petkrat, in desetkrat. Mi pa pravimo: lepa hvala za tako prosvit-ljenost v dvajsetem stoletju!
Anton Grdina. -o-
Predstava "Ne obupaj"
Kaj pravite!
Nedolgo sta bila v Clevelandu dva demokratska banketa. Oba na isti večer, a vsak v drugem hotelu. Enega je priredila Gong-werjeva stranka, drugega Miilerjeva. Nekateri demokratje so se udeležili enega, drugi drugega. Nekateri so se udeležili obeh, da ne bo kaj napek, drugi pa zopet nobenega, da ne bo še bolj napek in zamera.
Sija jja prosveta
dri Salomon nekaj izbleknili, ma svoja pota naprej. Cenimo da bo konec vsakega nespora- torej to, kar je mnogo vredno, zuma. Pa ni bilo nič. Godrnja-	Anton Grdina.
je, da niste neumen, ste se skri-	—-o-
li v mišjo luknjo, pred katero ste postavili stražo, njože porotnih odborov prve in druge instance. Vprašanje je ostalo nepojasnjeno g. Matt Tekavcu in vsem Slovencem, ki so se zanimali za vaše pojasnilo.
Ker ste*se izognili na tako prostaški način tako važnega vprašanja sedanje dobe, ste izgubili nadaljno pravico do razpravljanja. Oprostite, g. John Molek, da dvomim nad vašo znanostjo. Sploh nam niste še nikoli pojasnili odkod vse vaše tako obsežno znanje. Kadar kaj berem izpod vašega peresa, sem v dvomu, če je vaša lastna misel izražena, ali ste jo samo prepisali. To se pravi z glavo druge osebe misliti. To vedno preminjanje glave za vsako razpravo in dokazovanje, vas mora pa tudi utruditi. In vi ne vepte, kako smešni izgledate, ker vsaka glava pa le ne pristoja vaši osebi. Najbolj klaverno izgledate z glavo filozofa. Takrat spravite vse Slovence v dobro voljo, prijatelje in nasprotnike vašega znanstva.
Le čemu biti tako skromen, dragi g. John Molek! V tem pogledu je bil pa vaš rojak, Jurčičev Krjavelj že boljši možak, čeprav ni bil urednik kake Prosvete. On je naravnost in brez ovinkov javno povedal, kdo je bil njegov profesor. Učen Hrvat na barki je porabil vsako priliko, da je zbistril možu razum in glavo prav naravnal, da je potem vse življenje njegov učenec pravilno gledal in svet tako pojmoval kakršen tudi v resnici .je. V tej šoli je Krjavelj tudi dosegel, česar ni še nihče pred njim ne za njim, da je presekal samega hudirja na dva kosa. Kdo more o tem dvomiti, saj je dvakrat padlo v morje — comp in štrbunk!
Vi, g. John Molek, urednik Prosvete, pa tudi skušate presekati Boga. Dozdaj se vam to še ni posrečilo, ampak še imate čas, da z Bogom napravite to, kar je Krjavelj z hudima-nom. Ce ne na morju pa vsaj na suhem. To bo veselje, ko
Kaj se boš ti človek ponašal! Nič nisi, ti para zabita, ti žival živalska, ti potomec opice! Beži nazaj v džunglo, ker nočeš biti izobražen in napreden, ko nočeš brati takih stvari, da bi te raz-svetile z uniom, da bi lahko spoznal, da si potomec opice!
Vzemite V roke številko Prosvete od 18. januarja, ki je uradno glasilo SNPJ in berite, rečem berite! Berite dvakrat, petkrat in tudi desetkrat preberite, pa se vam bodo oči odprle spoznanja, da ste potomci opice. Tako navdušeno in zavzeto piše uradna Prosveta za njen "prosvetni del" v članski številki za članstvo SNPJ- Blagor članstvu omenjene jednote, ki ima tako prosvitljene urednike, ki tako skrbijo za svoje članstvo, da bi ga. kar najhitreje prepričali, da je prišlo članstvo iz džungle, da, naravnost iz opice. O presrečni rod, o srečno članstvo, Osobito še tisti člani, katerih sicer ni tako malo, ki ste še katoličani! Sedaj naj se vam odpro oči za vse-iej (klade kladaste, kakor mnogokrat zapiše g. Trunk). Kaj se hočete nekaj držati in ponašati, saj niste niti potomci ljudi! Opice ste! Če ne verjamete, pa vzemite v roko Prosveto in berite, da se v Prosvetni matici dobi knjiga, ki je prestavljena na slovensko iz srbščine po nekem dr. Topaloviču. V tej knjigi je zapisano vse to, kar sem zgorej omenil. Zato člankar v Prosveti poudarja: berite dvakrat, petkrat in desetkrat, pa se vam bodo odprle oči in videli boste nazaj v prazgodovino in spoznali, da ste naj prvo hodili po vseh štirih in šele kasneje po dveh. Spoznali boste, svoje sorodnike, pradede in srečni boste, nad vse srečni.
Nobenega komentarja ni treba k taki prosvitljeni prosveti. Kdor želi imeti za sorodnike in dede take džunglske angeljčke, naj jih kar svobodno ima. Kdor se hoče izobraževati za sedanje čase s takimi dokumenti, naj še le. Za-popasti pa ne morem, da morajo prejemati take bedarije tudi naši katoliški -'>jaki in še zanje
"Ne obupaj," krasna spevoigro v petih slikah, katere prizori so bili povzeti po slovenskih običajih, se je bržkone po-setnikom dokaj dopadla, ker bilo je lahko slediti prizoru za prizorom in razumeti njih pomen.
Namen sestavitelja je bil gotovo mladini ljubezen do matere utrditi, ker prolog nam je predočil trpljenje matere. (Vlogo mlade vdove Zdenke, je pela naša znanka Albina Hren, ki je že mnogokrat nastopila na slovenskem radio programu.) Mlada Albina se je dobro poglobila v svojo vlogo in čuteče pela svojemu malemu detetu. Kaj naj napravi, kam naj gre, da preživi sebe in svoje nedolžno dete? Urška, njena najboljša prijateljca, je prevzela odgovornost, da bo vzgojila njeno dete, med tem ko je šla Zdenka v mesto služit. Obljubila ji je, da dete (Majda) poprej ne izve za svojo pravo mater, da ji bo Zdenka nudila boljši dom kot ona sama. (Urško je dobro igrala Mary Obreza ki lastuje lep sopran.) Petje Zdenke v slavo svoji mali ljubljenki, katero je morala zapustiti še p redno jo je spoznala, je bilo ganljivo. Da . . . prolog nam je predočil r— kako mora mati trpeti.
Drugače je bila prva slika "Pri vaškem potoku" vesela, vsa življenja polna kot so časi v našem življenju, akoravno ne vedno in ne dolgo. Prikazala se je Majda, še mlada dekli-va, katero je predstavljala Alice Birtič. (Alice je dobro naštudirala svojo vlogo in jasno pokazala svoje zmožnosti.) Zaničevana sirota od skoro vseh vaščanov je imela zvestega prijatelja v osebi Andrej-čka (in boljši je en dober prijatelj kot sto slabih), ki je bil sin Majdine vzgojiteljce Urške. Vesele perice so dobro izvršile svoje vloge v kretnjah in krasno je bilo njih petje.
Bilo je veselje med otroci, ki so brezkrbno rajali. Dekleta, vsa žareče veselja, so slu-šale fantovo petje ljubezni in v lepih pesmicah odgovarjale. Zmračilo se je, zaslišalo se je "Ave Marija" in vsi so padli na kolena, nakar so vsi veselo odhajali k pokojnemu počitku, le Majda in Andrej ček sta ostala. (Andrejčka je igrala Sylvia Mihec in to tako točno, da je mnogo udeležencev bilo trdno prepričanih, da je v programu pomota in da je An-drejček res fant in ne Sylvia. V petju, kretnjah in govoru je bila skoro n.eprekosljiva.) Predzadnji prizor prve slike namreč petje Andrejčka in Majde:
Zbor "Slavčkov" v tej prvi sliki je bil imeniten.)
Druga slika "Na vasi, dan pred vseh mrtvih dnevom" je bila žalostna. Žalostno so vsi nastopali. Med tem časom je bila tudi preminila Uršika, zvesta prijateljca Zdenke, mati Andrejčka in vzgojitelj ca Majde. Zbrani so se odpravljali, da skupno z Majdo (ki je verovala, da ji je Urška prava mati) odidejo na grob Urške.
Še bolj žalostna je bila tretja , slika, "Na vseh mrtvih dan." Ze .se. je zastor dvignil Memento mori," Majda je klečala ob gomili svoje matere (Urške) in potrta pela pesmice "Sirota, sirotq. ne za-spim" in "Zunaj veter, 1}rije" in v spomin vseh umrljlj je pa zbor zapel "Vigredj" Spomni se smrti . . . "Ali bi se ne dalo res složno živeti, ako bi večkrat pomislili, kako je življenje v primeri z vesoljstvom kratko. Medtem ko luč življenja dan za dnevom gasuje stvarstvo nadaljuje, res dosti za pomišljevati.
Četrta slika, "Na vasi" je bila zopet bolj živahna, predo-čila je lepše življenje in oz nanjevala lepšo bodočnost. (V vlogi Dore je nastopala Jennie Meserko, ki je bila kos svoji vlogi). Dospel je na vas pajac (katerega je fino predstavljal Joe Penko), ki je vabil vaščane na sijajen cirkus, ki se je imel vršiti.
V peti sliki, "V županovi hiši" je bilo življenje na višku z svojo srečo. (Peta slika se je godila 12 let po prvi sliki.) iVJajda je spoznala svojo pravo mater Zdenko, ki. ni bila več sirota. — Nobene žalosti li bilo več, nobenega trpljenja, vse je rajalo, vse pelo pri pol-iih mizah dobrot. Konečno petje,, ples, vrisk in veselje je pričalo: "Ne obupaj."
Spevoigro "Ne obupaj" je sestavil pevovodja g. Louis Še-ne, ki pozna moči zbora in jo je seveda uredil ravno za 'Slavčke." Obenem je dirigi-•al petje in režijo vodil sam n tako pomagal "Slavčkom" lo res nepozabne odrske predstave, za kar so mu gotovo vsi ivaležni.
Vse pesmi so bile spremlje-ane na piano po gdč. Elsie \rtel, ki je poznana dobra pi-mistinja.
"Slavčkom" želim, da bi še nešteta leta prepevali, uspevali in gojili čisto slovensko kulturo.
Ančka Traven -o-
"Jaz sem Majda
jaz Andrejček
majhna, revna sva oba."
je bil silno dopadljiv. Najmlajše izmed vseh na odru v prvi sliki, dvojčice Frieda in Delores Vidic, ki sta opazovali celo sliko in videli ljubimkanje mladih fantov in deklet, sta zaključili sliko z lepim petjem pesmice:
"Kam to> pride kam to gre to večno ljubljenje."
(Za Vidic dvojčice je bil to
Za nov samostan
Cleveland (Collinwood), O. — Že pred par tedni sem prejela razveseljivo pismo, v katerem se mi je na kratko sporočilo oziroma predstavilo tujerodne, toda zavedne ljudi, liihovnike in lajike. Razvide-la sem, da so tujerodci bolj /neti za naše tako potrebno in koristno .delo, kot je delo čč. oo. frančiškanov v Lemontu. Sedaj je že na splošno znano javnosti, da želijo tam v lemontu postaviti nov samostan, vsaj tak, da bo sedanjim razmeram kolikor toliko odgovarjal. To, kar imajo sedaj, ne odgovarja razmeram časa. Saj si človek skoro ne more misliti, da pod tisto revno streho živijo naši. očetje frančiškani in pa naša mladina, ki se želi posveti duhovskemu poklicu.
Sedaj pa ti slovenski narod po vsej Ameriki odpri srce, odpri roke. Saj je ni stvari, da je ne bi Slovenci s skupnimi močmi zmagali. In kakor ste bili vedno darežljivi za vsako dobro in koristno delo, se tudi sedaj zavedajte, da je zidava novega samostana na ameriških Brezjah ena najbolj potrebnih in koristnih ustanov,
kar ste jih še dozdaj podp|
li. Zato se vam tem P°1
najtoplejše priporoča, d»j
tudi sedaj odzovete.
Dolgo so tam v Lemontuj
ho ter ponižno čakali oof
od naroda samega. Ker s°|
razmere tako težke ,da jej
rod kar molčal, so bili 1
očetje frančiškani sami |
siljeni, da so prišli pred J
rod ter ga lepo prosili: d<|
rojak, daj, prispevaj tuif
mal dar za nov samostan ;
bf
Prepričana sem, če se " Slovenci odzvali, da bo >'£: najkrajšem času mogoče ' četi z delom na onem Prl) nem gričku v Lemontu. j. zgled naj vam bodo tujerC: ki so z veseljem spreje'1^ naznanilo, da se namerava1: četi zidati samostan. Bde" ! kih prijateljev se je * oglasil pismeno ter is!tl pozdravil misel zidave, je pa priložil ček za obljubil, da to še ni vse '"I bo še pomagal, kakorhitr°| čno z zidavo.
Dragi Slovenci in Slove prosim vas, bodite zavedli pomagajte tudi vi. Prej ^ potrebna vsota na razp°j prej se bo začelo z zidavo-bo tega bolj vesel kot vi * ki boste z veseljem rekli1' jaz sem pomagal in po^ zidati. Tako boste z ves«, poromali na te naše afl>e Brezje, kajti s tem, da M. zidalo nov samostan, se k0 lo tudi primerno hišico nebeški Materi, katera 3®, ^ šla za nami izseljenci, ima prav revno stanovanj
■	to naj bi se naši Slovene'
i vali in po svojih skromn1*1; i čeh pomagali, i Več o tem se bo bral" J
■	stu Ave Maria in tudi V_J i gih listih boste kmalu .^i i tali. Zavedajte se pa
, ga, da kdor hitro da d*l
-	da. Zato ne odlašajte
-	vi, katere lahko pošlji 1 3 naravnost na Francis^1 J
thers P. O. box 608, ^ J 3 111. Ako pa kdo hoče, |
-	pusti dar tudi pri spoda'> j pisani, jaz bom pa vse J i odposlala na pristojno J
-	Vi boste pa potem obv I i da bo šel vaš dar res ! ' samostan v Lemontu. j
Marg. Kog°vr ;
i	15606 Holmci
-o--- I
• ST. CLAIR RIFLE ^
e	_
• s®
V sredo 25. januarja naša strelska vaja. Op0 . e člane, da se iste udeležij0.; številno. Pridite tudi tis^j malokdaj pokažete pri * J Izid zadnjih vaj je sle ,
Urankar J...........•• " j
Stampfel F...........- " j
Papež J.............•■ " ")[
Urankar T.........- " f
Kosec F.............-- " j
Kavčnik A........... " it
L. Bozich A...........--
Kobal F.............- " 1
[. Novak J.............- " I
Kramer F...........
>- Spenko F.......--• •"'"jI
j Novak A.............- " lf
n Podpadec A.........- " I
Debelak J...........- " 1
i. Zagorc J...........-^J
0 __Q_^
. IZ OOMOVltf
e —železničar žrtev
j	losten božič je preživel^
i_	na železničarja zavirača (
o	Božnarja v Zgornji šišk1'
ii	tek popoldne je sprerniJ3^ [i	ni vlak a je med Ral<e 1«'
Planino zdrknil pod v^V
d	rega kolesa so ga na n1®5,.
;>	tila. Pokojnik je štel šel ^
a	Zapustil je ženo in dva
ii	Božnarjeva družina
e	hišo v Obirski ulici v
o	Šiški, kamor so prepeti3
[i	vo truplo in ga na ®
a	položili k večnemu	f
i. —Gospod Rudolf )
i-	ni poduradnik, se je sn1 j
i.	nesrečil.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1039 "__3
Sprememba za predsednika francoske republike
Paris, 24. januarja. V parlamentu je bil vložen predlog, da se spremeni naslov predsednika francoske republike. Predlog pravi, da se novi naslov glasi: predsednik republike in francoskega imperija. Poslanec Daher, ki je vložil predlog, je spremljal premier j a Daladierja po francoskih kolonijah in je izjavil, da bi bili ljudje v francoskih kolonijah bolj navezani na Francijo, ako bi vedeli, da je predsednik republike dejansko tudi njih predsednik.
Kitajci bežijo iz novega glavnega mesta
šangaj, 24. januarja. Približno 30,000 kitajskih civilistov se dnevno izseli iz mesta Čunking, kjer je sedež kitajske vlade. Japonski poveljnik je izjavil, da bo bombardiral mesto toliko časa, dokler ne prežene iz mesta vrhovnega kitajskega poveljnika Kaj-seka. V mestu, ki je še lansko leto štelo komaj 400,000 ljudi, se je zadnje čase nabralo 800,000 Kitajcev, ki pa sedaj ponovno bežijo pred japonskimi bombami.
Zanimive vesli iz slovenskih naselbin
V	Greaney, Minn., je nagle smrti umrla Katarina Bajuk. Ob 10. uri zjutraj je nameravala opraviti še kuhinjsko delo, toda smrt je tako nagloma opravila svoje delo, da je bilo v dveh minutah končano njeno opravilo in življenje. Ranjka je bila stara 61 let. Zapušča moža in devet otrok.
V	Mercy bolnišnici v Chicagu je umrl 14-letni Johnny English (popačeno ime), pravo ime je Ingolič, Fantek je trpel na red-
zdravnili 'sole iMs meseci ugotovili, da zanj ni rešitve, kljub temu je pa dečko trdno upal, da ozdravi in si s svojim zaupanjem osvojil vse zdravnike in bolniške strežnice. Sleherni dan je komaj čakal novic s športnega polja in zdravniki so mu celo aranžirali obiske prvih baseball igralcev in telefonski pogovor s filmsko igralko Shirley Temple, katero je izredno oboževal.
Pri delu v rudniku v Roslyn, Wash., je bil zadnje dni ubit rojak John Majnarič, star 52 let in doma iz Delnic. Pokojni zapušča družino.
V	Roundup, Mont., je umrla Ana Rom, stara 66 let. Zapušča soproga, šest sinov in tri hčere. Rojena je bila v Črnomlju v Beli Krajini. V Zedinjenih državah je živela celih 54 let.
Drugi dan, binkoštni ponde-Ijek opoldne, se odpravim, da grem v Horjul. Tja prvotpo nisem bil namenjen, ker sem imel
Nemške ženske morajo postati večje krasotice
Berlin, 23. jan. — Nemški voditelj mladine Baldur von Schirah je včeraj dal povelje nemškim dekletom in ženskam, da morajo postati bolj — lepe. Predvsem svetuje ženskam, da se vzdržijo alkohola in tobaka, ako želijo ostati krasotice. Moderna dekleta morajo mnogo trenirati, da ostanejo elastične do pozne starosti, je dejal von Schirah. Težnja po le-poti je ena izmed arijskih karakteristik.
Ogromni dolg ni nevaren Ameriki
Washington, 25. januarja. Miarrinec Eccles, ki je predsednik Federalnega rezervnega bančnega sistema, se je izjavil, da kričanje onih, ki kritizirajo veliki dolg Zedinjenih držav, nikakor ne pomaga k uvedbi boljših časov. Eccles je mnenja, da ogromni dolg nikakor ne bo povzročil inflacije, kot se mnogi bojijo. Posamezniki in korporaci-je, je rekel Eccles, lahko postanejo bankrotni, toda narod, ki ima duševne in materialne vire kot jih ima Amerika, ne bo prišel na beraško palico, ako sam sebi posojuje denar.
MALI OGLASI
V najem
se da trgovski lokal na vogalu Donald Ave. in 71. ceste. Zelo poceni. Jako pripraven za beauty parlor. Parna gorkota. Vprašajte na 7114 Donald Ave., suite *_(21)
V najem se da
j ako čedno stanovanje, na novo dekorirano, štiri sobe. Rent po ugodni ceni. Stanovanje je na St. Clair Ave. blizu 67. ceste. Vprašajte na 5901 Prosser Ave.
_(22)
Belo na farmi
Išče se moža za delo na farmi. Plača po dogovoru. Mora biti vajen pri konjih. Ako mi piše, pridem sam po njega. Naslov je: 40s, Kovach, R. F. D. No. 2. Chardon, Ohio.	(22)
Društvo Jutranja Zvezda
Članicam društva Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ se naznanja, da bo nova tajnica pobirala društveni asesment v sredo 25. januarja od 6. d0 8. ure zvečer v stari šoli sv. Vida. Prosi se vse članice, da izvršijo svojo društveno' obveznost ob pravem času. — Ana Erbežtiik, tajnica, -875' E. 154th St.
Seabiscuit, najboljši ameriški dirkač, n'^demi, trenira pred dirko
Japonska ponuja dobiček Zedinjenim državam
Tokio, 24. januarja. Japonski zunanji minister Arita je v parlamentu skušal potolažiti Zedi-njene države, ko je izjavil, da "novi red" na Kitajskem nikakor ne bo preprečil dobičkanosno trgovanje Amerike pri»Kitajcih in da je na Kitajskem še vedno dovolj polja za ameriške investicije, ne da bi bila pri tem Japonska kaj prizadeta. Japonska je pripravljena tozadevno sodelovati z Zed. državami.
Lastniki, bombdznih polj v južnih držav80 Ponehali z swtemofii, da imajo sodele-žnike pri obdelavanju in pobiranju bombaža, bodo odslej zafodjevalirtelavce, katerim bodo plačali dnevno mezdo. Tukaj--viSte Izgnance, ki čakajo, kaj bode vlada storila zanje. Ti so dozdaj obdelavah bombažna poza Ustnike, s katerimi soji delili potem letino.	..................*	...... ......
ŽOTI
Po nemikem Izvirniku K. Maya
Pelot Je bil silno Jezen in f mne eplco j® Povedal svoje
PjuT ° njihovem obnaša-I <j ' huje pa mu je delo,
{sem0 ^ene žalilL MisliI je' da Patf UŽaljen' zaman " sem mu ■ Ifg J®Val; da jim ne zamerim, maš* Jih Je oslePila strast
PočeCneVanja in da ne vej0' kaj
»jih da se b°jim le za
«al°V° Usodo- Ni mi verJ'el> j^ 80 ttoč se je trudil, da bi
2at Pomiril, venomer mi je
Ipa :,eVa1' da mi bo ostal zvest> rečejo, kar hočejo.
|va j. oIco me je ganila njego-ftti s ez6n in ob njegovi strain kmalu Pozabil Amad el-
I V Ve besede-
2«emjrjaia pa me je nje-
& am USOda- Slutil sem> da se Hesr ?evzdržno bliža žalosten, >8lut®Cen dogodek. In moje rale "7 me ®e nikdar niso va-(ju ' Zato sem tudi pri odho-
116 bo	šejhu: "Glej' da
to * Za vedno ostal pri oče-So mj er°bu!" Same in nehote I 2	te besede na usta.
iiiejj .Sebe se nisem brigal, pa Amai mi pravilo, da je b0 el-Gandur tisti, ki ga tveg nesreča. Seveda bi bi M Vse, tudi življenje, da
S0j niI nesrečo, lie i» flCe Je zašlo, zmračilo se
Z stemnil0.
du so zapeketala v goz-ti g0 Urdi so prihajali. Obsta-
• Njo
nlisli;em se zmotil, na jasi so
^ taboriti -.
I ".V • m >le šepnil: m-*,* varal, gospod! Po-Ifel^o s konj. Poj demo k
P%VJa 9am p^dem- ,Nisi
rCtfl•»..» v nevariiObv ui sg po—
le J, ' In po nepotrebnem. Saj	:
I "iS'meta kurdijski."
[»e v l*0' Ampak če se kmalu	i
I	pridem za teboj!"	1
iočJPrevidnosti
mi ne smes	:
[je te'Jati- Halef! Zalezovanje	<
^'go	zamudna zadeva!	:
t^aja,
da pride človek	i
80	dovolj blizu. In dol-	1 bi ra]reba čakati, da sliši, kar	] ižoatai Zvedel- Lahko da bom	'
»ekaj ur."	i
PoVe gal
bom. Ampak to ti I fhjo,' g°rje njim, če te pri- 1 bojjj ' poklal in postrelil jih
"^Vse- vse —!" Diso 6 bo sile, Halef? Kurdi < JiiTQ pijanci!' Niti na misel
^ b° prišlo, da se kdo 1 l»risjnjihovega tabora in ] nagli Je> In če bi me tudi 1 cer ' ^e še nimajo v pesti. Si-%]Pa boš čul kričanje in.: in tedaj mi pridi na ;
sem že, da je se- j ^ globoka struga. Hu- , Je izkopal. V po- ]
^kj ^asu Je bi'a suba> le v h j .' deževni dobi je drvela :
«ti stJrern voda s hribov. K ti- '
to^ u£i sem se splazil in se
\ g1 Porival po njej k tabo- .
j« Vg, Se nisem prav nič. Kaj
»Ju j el tak Kurd o zalezova-
Višč pr|sluškovanju! Saj ta- ;
so Drjgj.^ti preiskali niso, ko
so se pogovarjali. da so morebiti Vaj ^ini kje v bližini. Pori-se bliže in čul nekoga
zakurili?" ' Bom prej odposlal S al.Ika PO dolini, da pogle-
sm0 varni." V? .smo! Haddedini ta-1)6 b0fiPri grobu na vrhu in »o.-. ao ponoči hodili v doli-"V
^ da ne. Kajti Haddedi-
81	ne , Umni in strahopetni in ^ Š6i|Pajo iz tabora: Pa ti-%. j n' tisti Frank je pri S, kn tisti človek je povsod ^ Da',ei' ga ni treba. Sprem-
ž rJf tista mala žaba> ti_
k e«kimi brki, ki je ustre-
1 lil mojega očeta. Tistega pri-! tlikavca bomo mučili, da bo • njegovo tuljenje odmevalo po , vseh gorah in dolinah!"
Poklical je enega svojih ljudi in ga poslal na poizvedovanje.
Prav všeč mi je bilo, da niso zakurili. V temi sem jim lahko prišel še bliže. Lezel sem dalje in obležal v globoki strugi trdo pod taborom. Konji bi m£ Ijili izdali, pa k sreči so jih pognali na pašo in k vodi.
Sedeli so na levem bregu struge, brezskrbno in glasno so se pogovarjali, zanesli so se na oglednika.
Posnel sem iz njihovega pogovora, da jim poveljuje sin Gazal Gaboje. Sin mora maščevati očetovo smrt, zato je obljubljal Halefu strašne muke. Gorje nam, če smo prišli temu krvnemu osvetniku v roke —! Zvedel sem tudi za njegovo ime, Ahmed Azad so ga klicali.
Naštel sem enajst ljudi, No, če jih ni bilo več, se nam jih res ni bilo treba bati.
"Sreča naša," je pravil Ahmed Azad, "da sem poslal oglednika naprej po dolini in da sta naletela na Haddedine! Da tega nisem storil, bi jim bili jezdili naravnost naproti."
"Kedaj jih napademo?" je vprašal eden.
"Počakati moramo. Če bo sel hitro opravil, jih napademo še nocoj. Iznenadili jih bomo, žive jih dobimo v pest.
Torej izvrstne konje imajo, praviš?"
"Da "
"Tistega vranca?"
' "Da! In jezdi ga tujec, ki
mu pravijo Kara ben Nemsi, ' tisti, ki ima dve čarodejni puški in ki z njima neprestano ' strelja, ne da bi jih bilo treba : nabijati. Tudi mladega vran- : ca so vzeli s seboj, sin tistega malega človeka ga jezdi, ki ima redke brke. Šejh Amad el-Gandur pa jezdi plemenito kobilo, belca, dragoceno žival. Tudi nekega šarca baje imajo, izvrstnega konja."
"Si vse te konje tudi sam videl?"
"Vse razen šarca."
"Misliš, da so boljši ko moja črna kobila?"
"Tisto pa ne! S tvojo kobilo se ne morejo meriti, saj sega njen rodovnik tja gori do konjušnic Nadir šaha."
"Pa dobiti jih moramo, ti-.ste konje! In nihče ne sme streljati na haddedinske pse, razen če bi bil v smrtni nevarnosti. Pa ne bo nevarno planili bomo nad nje tako iznena-da, da se niti utegnili ne bodo braniti.'?
Oglednik se je vrnil in poročal; da ni našel nič sumljivega.
Pomirjen je velel Ahmed Azad:
"Zakurite in večerjajte! Ko pride mesec, jezdimo dalje in se utaborimo ob vznožju hriba, ki na njem sedijo Haddedini."
Oglednik je vprašal:
"In pred napadom bom moral iti še enkrat na vrh, da po-izvem, ali spijo?"
"Da! Vedeti moram, kaj počenjajo in ali so zakurili. Šel boš naprej in nam prišel poročat."	j
Nekaj ljudi je vstalo, razkropili so se po goščavi in iskali suhljadi.
Svit ognja bi me bil izdal, brž sem se umaknil.
Kmalu sem našel Halefa, odjezdili smo.
Ves radoveden je že bil.
"Kaj si čul, gospod?"
Poročal sem mu in omenil tudi sela, ki je o njem pravil Ahmed Azad.
"Misliš, da nas bodo še nocoj napadli?" je vprašal.
Iz Girarda
V soboto 14. januarja smo se bili odpravili, da gremo v Bar-berton na koncert pevskega zbora Javornik. Kar za poln bus nas ■ je bilo. Veliko zabave smo imeli 1 po poti, še več pa v Barbertonu. 1 Voznika smo imeli tistega, ki nas vselej pelja, kadar mi Slovenci kam rajžamo. Za pomočnika mu je bil izbran pa Tone Jalenc, da bi pazil, da se nam kaj ne zgodi. Posebno je pazil na vlake, da se ne bi kateri v nas zaletel po neprevidnosti. Enkrat je bus obstal. Tone vpraša, kaj da je. Voznik mu pove, da so pred železniškem prelazu in da mora bus obstati po postavi. Tone pogleda ven in pravi, da ni nobenega vlaka in da gre bus lahko brez skrbi naprej. V tem je voznik zaprl vrata, Tone je pa pozabil potegniti svojo glavo nazaj. Tako se je zgodilo, če verjamete al' pa ne, da je Tonetu glava odletela. Voznik je skočil ven, glavo pobral in jo posadil nazaj na pristojno mesto. Križ božji, kakšne reči se dogajajo na tem svetu!
V Barbertonu so nas rojaki • prav lepo pogostili, s prelepim petjem, večerjo in pijačo. V imenu naše družbe se moram prijaznim Barbertončanom prav lepo zahvaliti, posebno pa vrlim kuharicam, ki so nam tako lepo stregle. Hvala tudi tukajšnim našim rojakom v imenu Slovenskega doma, ki so se odzvali in šli z nami v tako slabem vremenu.
Na 19. januarja je graduiral iz 12 razredne šole Richard Ju-vančič, mlajši sin poznane družine John in Frances Juvančič. Bil je eden prvih v šoli ves Čas. Imel je tudi slavnostni govor v imenu šole in se je prav dobro odrezal. Prav toplo je bil pohvaljen od navzočega naroda.
Tudi v našem mestu smo ustanovili podružnico Slovenske moške zveze in sicer nosi naša po-:.družniea. številko 4. Kakor,,se vi- : di, bo dobro uspevala, kar je le- : po in hvale vredno. Poglejmo, 1 kako Slovenska ženska zveza lepo < nareduje, in ni nobenega vzroka, 1 zakaj bi moška ne. Potruditi se
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
, je kaj na tem, lahko pa tudi, da je samo le govorica brez podlage.
Sredi popoldne sem šel nazaj na Žalostno goro, kjer sem potem z drugimi vred zavil k Mežnarjevim. Tu je bilo zbranih že dosti znancev in prijateljev iz mojih mladih let. V njih družbi sem se potem zabaval precej dolgo, da tako vsaj deloma nadomestim za mojo 17-letno odsotnost iz domačega kraja. Nazadnje sem bil tu 15. avgusta 1920 in tri dni potem tem odpotoval proti Ameriki. Tudi tedaj je bila približno taka družba, dasi ne v tolikšnem številu. Več od tistih, ki so bili tedaj je manjkalo, a več pa je bilo takih, ki jih tedaj ni bilo. Dolge mize so bile vse zasedene in natakarji so imeli dosti posla, da so nanosili dovolj do-lenjca na mizo. Ker se ob kupici vina najraje poje je mno-gobrojna družba kmalu dokazala, da so izborni pevci. Petje vodil in pesmi izbiral je pa moj nekdanji sošolec Jakob Kova-čič, rodom iz Kamnika, sedaj je pristojen v Goričico. Vsakovrstne lepe narodne pesmi so bile na programu, med njimi tudi nabožne. Tu se mi je zdela naša pesem tako lepa, kot se mi ni zdela v Ameriki na naših koncertih. Ne vem ali zato, ker so jo peli v meni tako poznanem kraju, ali zato, ker je naša pesem doma vse bolj pristna in lepa kot pa v tujini, ki je tu pa tam po svoje prikrojena. Tako ali drugače, jaz sem. imel tu izredno lep užitek in tistega popoldne pri Mežnarjevih bi jaz 110 menjal za noben Še tak
Tista zavest in pa ponos, ki je bil v vasi, je. vedno prav ho-I dilo, da so se tako ogibali slabih lastnosti, zlasti čezmernega pijančevanje m pa sirovega obnašanja, ter so se zadržali kar nekam dostojanstveno.
Kakor nekdaj, tako je približno na Pre val ju., še danes, dasi je tudi sem dosegel duh modernega časa, svobodomisel-stva in komunizma", ki se pa prevaljskih gospodarjev ni prijel, razen v par slučajih. Večina pa je ostala še povsem na mestu, ter so vr6dui sinovi in hčere svojih star.icv. Ta vtis sem dobil, ko sem jih obiskal in sem videl, da ao še pravi original ponosnih, poštenih in vernih Prevaljčanov. |
Ljudska legenda je. da je bil iz Prevalja doma mučenec sv. Jukund. Je-li ta govorica nastala tedaj, ko so pripeljali iz Rima na Žalostno goro telesne ostanke tega svetnika, ali je bila preje, ni mogoče vedeti, kot ni mbgoče dognati, če je na tej govorici res kaj resnice. Ali je bil to le slučaj, da so poslali iz Rima sem njegove telesne ostanke, ali je bilo res kaj na tem. Kdo ve? Všekako nemogoče ni, ker ta kraj je bil naseljen že daleč nazaj ,ter je bil staro predrimsko v selišče. Sv. Jukunda se obrazu je kot rimskega vojaka in-pra-v lahko, da je kdo od tukajšnjih prebivalcev služil cesarju-v mogočnem Rimu. Saj take velibfe daljave od naših krajev do Rima ni 111 med mučenimi kristjani v -Rimu je umrlo mučeniške smrti tudi dosti vojakov. Torej lahko, da
-,;».,] <-. Seve, vsa k začetek je težak. Pa če se vsi- zavzamemo, bo delo storjeno, ppzdrav vsem či-tateljem Amerišl-{e Domovine.
/ohn Anžiček.
za drugi dan v načrtu, da odpotujem na vzhod ter se malce počijem. Pa je prišlo drugače. Na Žalostni gori me je v nedeljo opoldne brez uspeha iskal bivši Clevelandčan Janko Končan, s katerim sva bila zelo dobro poznana. Iz listka, ki sem ga pozneje dobil v roke, sem razvidel, da se je Janko potrudil priti iz daljnega Horjula, a brez uspeha. Da mu vrnem milo za drago se odpravim na pot proti Horjulu. Ker pa ne vozi tja noben vlak in tudi ni časa čakati na kaka druga vozila, sem se odločil iti s.kolesom.
Baš ko sem se odpravljal, ter je na Žalostni gori odzvonilo poldne, zazvonijo na Žalostni gori zvonovi, ter z žalostnim glasom naznanijo, da je nekdo umrl. Kmalu nato sem zvedel, da so umrli'Kovačeva mati iz Preserja, ki so stanovali pri svojem sinu p..Kazimirju Za-krajšku, župniku cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, če je katera mati z veseljem pričakovala te ure, so jo gotovo Kovačeva mati. Koliko je žena trpela predno je odgojila 15 otrok, od katerih jih je še sedaj živih 11, zlasti če se upošteva pomanjkanje, v katerem je živela s svojim možem Francetom, s katerim sta živela res vzorno zakonsko življenje. Večkrat sem imel priliko govoriti s to spoštovanja vredno ženo, ki mi je pravila kako je njen sin p. Zakrajšek obljubil žalostni Materi božji, da če ozdravi, da bo pred njenim oltarjem novo mašo pel, in pravila mi je druge zanimivosti v zvezi s tem. Ko sem v Ljubljani obiskal p. Zakrajška, me je peljal tudi k bolni materi, ki je ležala na postelji ter udano pričakovala smrti, poleg je bil pa ves obrabljen molitvenik z mnogimi podobicami in pa rožnivenec.
.. .... fDaUe
DNEVNE VEST!
OBLAK FURNITURE
trgovina s pohištvom
PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
VLOGE v'tej posojilnic
so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 8236 St. Clair Ave. HEnd. 6670
nihče ne bo vedel, kako se je stvar pripetila.
—A odkod naj dobim strup, ki bo hitro in sigurno deloval?
To je naša stvar. .Saj sem jaz lekarnar. Pripravil vam bom prašek, ki lahko tekom ene minute umori človeka.
—Sprejmem, — reče Boja-novski — dajte mi strup! Jaz hočem pasti kot žrtev, sam se bom,zastrupil, ker nočem umoriti cara.
Janicki ga prestrašen pogleda. Ali je mar stal pred njim izdajalec? On zgrabi za bodalo.
Bojanovski ga je ostro opazoval.
—Ne tako, Janicki! — reče
on, — midva nisva sovraži? Mene se ni treba bati.
—Kdo ve, — odvrne J8i: mračno. — Kdor je p«'1 svojo prisego, lahko vse s' Bojanovski se ponosno | ravna.
— Nisem prelomil Pr';: Ko sem tedaj prisegel Mil1' Bakunjinu in ko sem posts1 hilist, je bila stvar dri# kot je danes. Tedaj je bil" še orožje razum — a ne 3,1
Janicki zmaje smeje rameni.
(Dalje prihodnjič)
* Vprašajte za nagradne
Progresivne trgovske zvez%ej
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SIOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Bojanovski je neprenehoma razmišljal o tem čudnem dogodku in čim je imel nekaj časa, je začel rezati ribo.
V ta namen je odšel v svojo sobo in v nekaj minutah je ležal pred njim njen želodec.
On jo očisti in postavi na krožnik.
Toda kaj je bilo to? Kaj je zažvenketalo? To ni bil zlat prstan, kakor je mislil, temveč majhna ko-vinasta škatljica.
Bojanovski se začudi, a nato gre .k vratim ter j,ih skrbno zaklene.
—To je gotovo kakšno tajno* poročilo za mene — reče on — bilo bi bolje, da bi to škatljico odprl v prisotnosti kake priče.
—Toda ne, ne! — nadaljuje razburjeno. — Morda je Knudson izbral to pot, da mi kaj važnega sporoči. Ne smem se obotavljati, moram odpreti škatljico.
On odpre z nožem skrivnostno škatljico, a lco jo je odprl, je našel v njej pismo.
Ko je razvil papir, prečita razburjeno:
Bojanovski!
Bratje smrti Te pozdravljajo in Ti kličejo dobro do-šel! Blagor onemu, ki se mu je posrečilo raztrgati okove nasilja in pobegniti iz grobnice sibirskih ruhnikov.
Toda Ti se nisi vrnil samo svojim prijateljem, temveč tudi — maščevanju!.
Ri-aHp fimrti Ti riroži io
MA^Jv 1 it*'-- v- *.'-r • '«- ' " u .
svoje roke. Bodi zopet naš! Upamo, da si ostal to,'kar si bil tudi prej. A sedaj, ko si z zvijačo prišel v carsko palačo, sedaj je v Tvojih rokah, da izvršiš to, po čemur že tako dolgo hrepenimo.
Ali se boš obotavljal maščevati se?
Še nikdar ni ležalo carjevo življenje v naših rokah, kakor sedaj. Zaupamo Ti Bojanovski, in upamo, da nisi postal izdajalec.
Eden izmed naših bratov Te bo čakal jutri ponoči v Katarinem gaju.
Ako ne prideš, Te bo čakal brat vsako noč tekom štirinajstih dni.
Pozdravljamo Te, objemamo Te in ponosni smo na Tebe!
Bratje smrti." Ko je Bojanovski prečital to pismo, se je bojazljivo ozrl, kot da se boji, da ga ne bi kdo opazoval. A nato še enkrat prečita* kaj so mu sporočili ni-
hilisti.
—Vendar so me našli! — vzklikne on. — Ni mi pomagalo, da sem se preoblekel. Sedaj ne bom imel več miru pred njimi.
—Vem, kaj želijo od mene. Umoriti moram cara — za-mrmra on zamolklo, — dati mu moram strupa v jed, da umre.
— Toda mene loči globok prepad od nihilistov. Prej, ko se niso delali s strupom in smodnikom, sem bil z njimi, ker sem mislil, da bodo poma gali pojarmljenemu narod u, toda z morilci nimam posla.
Bojanovski prižge svečo in kmalu je zgorelo pismo.
Slutil je, da se je v njegovem življenju že prikazal sovražnik in da tega miru, ki mu ga je priskrbel Knudson, ne bo dolgo vžival.
Opravljal je svoje delo, toda ves dan je moral misliti na poročilo nihilistov.
Boril se je s seboj, ali naj gre na sestanek ali ne.
Priznal je nihiliste.
Vedel je, ako ne pride v Ka-terinin gaj, da bodo vse storili da ne bo ostal dolgo v carski kuhinji.
Zato sklene oditi prihodnjo noč na sestanek. Smatral je, da je bolje, ako jim odkrito pi-zna, da ne morejo več računati na njega.
Okrog sedme ure se pripravi, obleče se in za vsako sigurnost vtakne v žep revplver ter odide iz carske palače.
Najprej se je sprehajal po petrogradskih ulicah, a nato vstopi v neko kavarno. Storil je to zato, da bi zmotil vohune, ki ga morda zasledujejo.
Bilo je ob osmi uri, ko je vstopil v Katarinin gaj. Gaj je bil pust. Po par minutah zasliši za seboj tihe korake, a ko se je ozrl, je stal pred njim človek, oblečen v na pol kmečko, napol gosposko obleko.
Bil je ribič, ki mu je prinesel ribo.
Mesečina je padala na njegov obraz in sedaj se je često videl in sicer na nihilističnih skupščinah.
—Dober večer, milostljivi gospod, hvala, da ste prišli, — nadaljuje ribič, ki je svojo vlo-gu tudi še dalje igral. — Prihranili ste mi, da pridem po-
Pieoidniu in cosbedatelzi
ljudje
vedno najprej pogledajo
OGLASE
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovel skega naroda in oglašujte svoje blago
v
AMERIŠKI DOMOVINI
Izplačalo »se *Oam bo!
RAZPRODAJA
Vse fine STERLING suknje kakor tudi FUR COATS, kar jih je Se v zalogi, dobite sedaj po nižjih cenah kakor na kateri drugi razprodaji in to direktno liz tovarne.
Samo pokličite ali mi pišite, da pridem po vas in vas peljem v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD. ENdicott 3426
4	_ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 25, 1939
novno k vam.
—Vedel sem, da se ne bode-te vrnili, — odvrne Bojanovski.
—Mogoče je, da se mi drugič ne bi posrečilo priti v carsko palačo, — odvrne ribič in se zvito nasmehne. — Toda povejte mi, gospod, ali ste odprli ribo, ki sem vam jo prinesel.?
—Odprl sem jo!
—Ali ste našli to, o čemur sem vam pripovedoval.
—Našel sem! — odvrne Bojanovski. — Pismo!
—Ali ste ga prečitali?
—Prečital sem ga!
—	Potem sem vam dvojno hvaležen, da ste prišli, ker sedaj vidim, da se strinjate z našim predlogom.
Bojanovski ne odgovori.
—Torej, — zakaj ne odgovorite? — vpraša ribič.
—	Ne bom vam odgovoril prej, predno ne bodete odkritosrčni. Ali mislite, da ne vem, da ste preoblečeni?'
—Da, ko bi vedel, kaj lahko pričakujem!
—Ne bojte se, — ne bom vas izdal, — reče Bojanovski.
—Ali mi prisegate ?
—Prisegam! — odvrne Bojanovski svečano. — Toda sedaj mi povejte, kako se imenujete. Prepričan sem, da mi vaše ime ni neznano.
Ribič se glasno nasmeje.
—	Upam, da niste pozabili imena Janicki.
—Janicki? — vzklikne Bojanovski presenečen. — Vi ste oni lekarnar, ki je takrat vstopil v našo zvezo? Toda kolikor se spominjam, ste imeli tedaj brado in bili ste bolj sveži in zdravi.
—Brado sem obril, da me ne bi spoznali, — odvrne lekarnar, — a zdravje mi je izginilo v Petropavlovski trdnjavi. Tudi vi, Bojanovski, ste se spremenili. Ni čudno, saj ste trpeli v sibirskem rudniku.
—	Pred vsem, Janicki, mi razložite, kako ste odkrili, da sem v carski kuhinji?
—To ni bilo težko? Tajni policiji se do sedaj ni posrečilo, da me najde.
—Od prvega trenutka sem vas nadzoroval. Vedeli smo vedno, kje se nahajte. Margolin-ski nam je vbdno sporočal.
—Ali stojite tudi z njim v zvezi?
—Bil je do sedaj naš špi-jon, — odvrne Janicki, — toda sedaj ga bomo kaznovali, ker je vas izdal.
—Da se reši smrti, je Kardo-vu priznal in on vas sedaj neprenehoma išče.
—Toda povejte mi sedaj, Bojanovski, ali sprejmete moj predlog?
—Smisel pisma ni jasen, — odvrne Bojanovski obotavlja-
joč se, — ne vem, kaj zahtevate od mene.
Janicki ga prodirno pogleda ter reče:
—Mislim, da vam ne bo težko uganiti, kaj želimo od vas Bojanovski.
—Kako mislite to, Janicki? Govorite jasnejše!
Lekarnar se ozre, da se še enkrat prepriča, da nikogar v bližini ni, a nato reče:
—Bili ste tako srečni, da se vam je posrečilo priti v carsko kuhinjo.
—Ali je to sreča?
—Največja sreča, ki more doleteti nihilista. Oni, ki pripravlja jedi za cara, ima v svojih rokah življenje tega za-sovraženega človeka, vaša stvar je„ da nas z enim udarcem privedete k zmagi. Malo strupa — in stvar je gotova.
—Sovražim svoje sovražnike prav tako kakor vi, — odvrne Bojanovski, — toda strup, strup je v mojih očeh sramotno orožje. Ako ga hočete uničiti, naj stopi pred njega morilec z revolverjem v roki.
—Vsaka krogla je nesigur-na, — odvrne Janicki in zmaje z rameni.' Strup je mnogo zanesljivejši in boljši. Atentat se lahko izvrši samo na ulici, a tako zadostuje prašek —in
136,247
POTNIKOV JE IZBRALO
HAPAG in LLOYD LADJE
za preko-oceansko vožnjo in zabavno križarenje v letu 1938
41'I.* it* 41 '1'
Večji del naših preko-atlantskih potnikov je več kot enkrat potovalo z nami—oni so resnični Hapag-Lloyd potniki. Vzroke te priljubljenosti boste sami spoznali, če boste tudi vi prihodnjič potovali z Hapag-Lloyd!
*> JUGOSLAVIJO
V KABINSKEM, TURISTIČNEM IN TRETJEM RAZREDU preko Bremena ali Hamburga
ODPLUTJA IZ NEW YORK A
Deutschland ...	2. feb.	Hansa ......	23. marca
Hamburg ....	9. feb.	Bremen . . . . .	29. marca
St. Louis.....16. feb.	Deutschland ....	30. marca
Hansa......23. feb.	Hamburg.....6. aprila
Deutschland ....	2. marca Europa.....7. aprila
Hamburg.....9. marca Columbus.....11. aprila
St. Louis.....16. marca St. Louis.....13. aprila
Europa.....22. marca	Bremen......14 aprila
Za pojasnila se obrnite na Vašega lokalnega rr^nta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE-NORTH GERMAN LLOYD
1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND, OHIO
Precejšen strbunk je bil, ko je Roy Fisch s r iz St. Louisa s svojim avtom podrl ograjo mostu in se prekopicnil 100 čevljev globoko. Voznik ni bil ubit, ampak j e odnesel samo nekaj poškodb.	g
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN