00 00 York caio leto . $7.00 GLAS NARODA* Ust slovenskih delavcev t Ameriki largest SM> DOy m die United States. and legal Holidays. 73,000 Readers. TKLEFON: CHeliea 3—3878_Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 197. — STEV. 197.__NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1935. — PETEK, 23. AVGUSTA 1935. VOLUME TT.ttt — LETNIK XLm. EDINOLE ANGLIJA NAVDAJA ITALUO ITALIJANSKI UST SE TOLAŽI Z DOMNEVO, DA JE VEČINA ANGLEŽEV NA STRANI ITALIJE Italija nestrpno čaka na odločitve angleškega kabineta. — Časopisje ni več sovražno. — Italija je pripravljena za vsako sodelovanje z Anglijo. Haile Selassie napoveduje vojno med belim in črnim plemenom. RIM, Italija, 22. avgusta. — Odkar so se razbila pogajanja treh držav v Parizu, je Italija zelo mirna. Oboroževanje je nadaljevala z isto vnemo, toda na mednarodnem polju ni storila ničesar. S tem, da je šla Italija na pariško konferenco, je pokazala dobro voljo, dasi je vedela, da so pogajanja brezpomembna. Ker se je konferenca razbila, sedaj nima druge izbire, kot smatrati vojno za gotovo in se na njo pripraviti. Ako bo katera država skušala odvrniti vojno, je to njena zadeva. Četudi se Italija niti najmanj ne zmeni za to. kaj delajo druge države, vendar pazi na London in Pariz. Italijani imajo neko neprijetno čuvstvo, da Anglija še ni govorila zadnje besede in zato z veliko radovednostjo čakajo, kaj bo sklenil angleški kabinet. Ravno tako pa ima tudi pazno obrnjene oči na Pariz, da bi iznašla, ako se mogoče Francija ne bo približala Angliji. Prav malo pažnje pa posveča Italija Ligi narodov, ker od nje do 4. septembra ne bo glasu. Do tega časa pa bo posredovalna komisija dokončala svoje delo in bo njena odločitev stvarno vplivala na položaj. Tudi časopisje je prenehalo s svojimi napadi na Anglijo. Posebno značilen je uredniški članek, katerega je napisal za "Giornale d* Italia" Virginio Gayda, ki je šele nedavno najostrejše pisal proti A 1 • •• ^ Angliji. Članek se prične za zagotovilom, da italijansko časopisje ni napadalo angleškega naroda, češ, da večina angleškega javnega mnenja je na strani Italije. Oni Angleži, ki so proti Italiji, so pacifisti in privrženci Lige narodov. Zadnji po Gaydovem mnenju priznavajo želje in potrebe Italije toda niso gotovi, ako je to v soglasju z mnenjem veliltega angleškega imperija. Gay-da pravi dalje, da pisanje italijanskega časopisja ni bilo obrnjeno proti angleškemu narodu, temveč proti nepričakovani prijaznosti Anglije do Abesi-nije. i < ' ^tiU Iff Nasprotno pa, kot pravi Gayda, je Italija vedno pripravljena iskreno sodelovati z Anglijo in to sodelovanje se ne omejuje samo na Evropo, temveč na vsak del sveta in tudi na Afriko. ADDIS ABABA, Abesinija, 22. avgusta. — Cesar Haile Selassie je s solzami v očeh svaril svet pred abesinsko-italijansko vojno, ker bo zavzela tak obseg, da bo ogrožala obstoj celega človeškega rodu. Cesar je stopil s svojega zlatega prestola, ko je sprejel zastopnika Associated Press. S slovesnim glasom, kot kak srednjeveški prerok, je rekel, da ta vojna ne bo samo namočila s krvjo Abesinije in Italije, temveč bo potegnila za seboj cel svet. "Ako bo ta vojna vodila do svetovne vojne meu belim in črnim plemenom, tedaj bo ogrožen obstoj človeštva/' je rekel 4 'Zopet bomo v letu 1914. Za svet ne bo večje varnosti, kot je tedaj. Mednarodne pogodbe ne bodo imele več veljave, kot beseda tatu.** Z žalostnim pogledom, toda ponosno je izjavil; Začasna postava za vzdržanje nevtralnosti RAHOM GOSPODINJE PROTI VISOKIM CENAM ŽIVIL Ženska voditeljica svari pred stavkami proti visokim cenam. — Čika-ške gospodinje so razjarjene. Chicago, Illinois, 22. avgusta. — Predsednica "Housewives' League of America," Mrs. Wilbur Fridlev, ki je že lansko leto napovedala upor gospodinj proti draginji življenskili potrebščin, zavrača stavke in boj-kotiranje trgovin z živili kot orožje proti visokim conam. Mrs. Fridlev pravi, da imajo ž«*no bolj učinkovito orožje v svojih rokah kot pa stavke in bojkot, ki škodujejo samo nekaterim majhnim trgovinam in to orožje je v tem, da jedo manj mosa in da v splošnem kupujejo cenejši živež. Medtem pa so razjarjene gospodinje oblegalo uradna poslopja velikih klavnic in tovarn za mesne izdelke. Žene so odloene v tem. da se bodo po zgledu organiziranega delavstva borile proti visokim cenam živil. Med 80 belimi in črnimi ženami, ki so zaporedoma šle v urade Swiftove, Armourjeve in drugih tovarn, je bilo tudi 20 žena iz Detroita. V vsakem uradu so zagrozile s stavko j>o celem mestu. Delegacija je lekla, da zast<»pa 112 organizacij v Chicagu in Detroitu. Nekatere žene so rok le, da morajo živeti z m»*sočno podporo $15 in jiin vsled tega ni mogočo kupovati mosa za ceno, ki jo sedaj zahtevajo mesarji. Neka tvrdka se je z ozirom na pritožbo sklicevala na lansko sušo, druga tvrdka pa jim je odgovorila, da je pri tem prišla v pošt o v "postava o ponudbi in popraševa-nju." Nekatori velemosarji pa so celo trdili, da so za tem gibanjem komunisti, toda žena o tem niso mogli prepričati. SENATOR COUZENS OPERIRAN Rochester, Minn., 22. avgusta. — Na Mavo kliniki je bil operiran senator Couzens iz države Michigan. Zdravniki so mu izrezali ledico. Operacijo je srečno prestal. STAVKARSKI NEMIRI Policija je morala de!ati red. — Trije organizatorji so bili obsojeni. — Stavkarice vztrajajo. Millville, H. J., 22. avgusta. — V stavkarskih nemirih prod Model-Blouse Company je bila neki delavki strgana obleka s telesa, 12 delavk pa je bilo ranjenih, ko so prišli stavkarji iz bližnje tovarne, da bi preprečili delavkam pri Model tovarni, da bi šlo na delo. 300 delavk pri Model Blouse Company je zavrnilo 50 delavk Millville Manufacturing Co., ker so jim hotele zapreti vrata do tovarne. Policija je bila poklicana, opolnoma gola skrila na nek zaj>rt truck. Tu si je z iglami za silo spela ohlol—> nato-pa jo je policist odpeljal na "njen dom. Delavke pri Millville Manufacturing Company so na stavki že od 5. avgusta in so nagovarjale delavke pri Model Blouse Company, da se jim iz simpatije pridružijo v stavki. Zaradi izgredov so bili unij-ski organizatorji Lawrence T^a-brio, Frank Donofio in James Lerin obsojeni na $50 globe in na zapor 10 dni. ROGERS NE BO POKOPAN NA ARLINGTON! Washington, D. C., 22. avgusta. — Ugovor republikanskega voditelja Snella jo preprečil sprejem predloge, da bi bilo truplo znanega humorista Will Rogorsa pokopano na Arlington narodnem pokopališču. Snoll je rekel, da jo pokopališče namenjeno tistim, ki so služili v armadi. ZAGOVORNIK NA NOVI SLEDI Truplo, ki so ga našli pri Hopewell, N. J., baje ni bilo truplo L i n d-berghovega otroka. Trenton, N. J., 22. avgusta. — Nov dokaz, da dečkovo truplo, ki je bilo najdeno blizu Hopewell, N. J., ni bilo truplo Liudberghovega sina, je dal Ilauptmannovemu zagovorniku C. Lloyd Fislierju povod, da je naglo z aeroplaiiom odpotoval v Calif orni jo. Fisher prod svojim odhodom ni hotel povedati, kakšna je nova sled, ter je samo rekel, da je ]M»polnoma nova in da ima mnogo upanja. Fisher je zanikal, da jo obisk Hauptmannovo sestro Mrs. Km-niii Gloockner in njenega odvetnika Vincent A. Marco dal povod za njegovo preiskavo na zapadni obali. Fisher jo povedal, da bo ostal na zapadli 10 do 12 dni in da bo obiskal San Francisco in morebiti tudi Seattle, Wash. Predno je Fislier odpotoval, je še v ječi obiskal Ifauptmanna, pri katerem je ostal 45 minut. Ž njim se je n izgovarjal o Hauptman-novem življenjepisu, ki še čaka dovoljenja kaznilniške uprave, da bo objavljen. ROOSEVELT JE BIL SPRVA ODLOČNO PROTI PREDLOGI WASHINGTON, D. C., 22. avgusta. — Predloga, ki določa, da morajo ostati Združene države nevtralne, toda vsebuje določbo, da bo tozadevna postava veljavna le do 29. februarja pri-Kodnjegt leta, je bila z dovoljenjem predsednika RooSevelta priporočena za sprejem. JAPONSKI ODPOSLANEC ODPOTOVAL V AMERIKO Tokio, Japonska, 22. avgusta. — Proti Združenim državam je odpotoval grof Aisuke Kalbayama, član japonske gosposke »bornice. V Ameriki se bo mudil par mesecev in proučeval razmere. UMETNI RADU San Francisco, C&L, 22. avgusta. — Profesor K. O. Lawrence z University of California je obvestil Ameriško Kemično Družbo, da se mu je posrečilo izdelati umetni radij oziroma snov, ki je radiju v vseh ozirih podobna. Ž njo je mogoee bas tako uspešno zdraviti raka kot s pravim radijem. NOVA VSTAJA V ALBANIJI Stene, Grška, 22. avgusta. — List "Vradvni" poroča z grš-ko-albanske meje, da je v Albaniji, kjer je vlada komaj prejšnji teden zadušila vstajo, izbruhnila nova vstaja. Po celi Albaniji je razglašeno obsedno stanje. "Nas naroda ima dovolj poguma in rodoljubja, da sam prenese naval Italije. Ako pa bodo drugi narodi potegnjeni v borbo, kar se bo gotovo zgodilo, tedaj bo to nasreca v največjem obsegu. Vsak dan molim k Bogu, da bi bila taka katastrofa od-vrnjena," . POPLAVA OGROŽA TISOČERE Varnostni jezovi ne morejo zadržati pritiska vode. — Voda vedno narašča. Šanghaj, Kitajska, 22. avgusta. — Jezovi, katere je z največjim naporom zgradilo sto tisoč, kitajskih kmetov, da bi zadržavali vodo Rumene reke v severnem delu province Kiang-fu, ne morejo zdržati velikanskega pritiska. V jezeru Višan zelo narastla voda dere skozi 1 zasilne jezove in če zadnjo uro ne pride pomoč, bo voda zalila planjave, na katerih živi milijon prebivalcev. Preplašeno ljudstvo beži iz ogroženega ozemlja na višje ležeče kraje. Položaj v dolini reke Jangtse pa se je nekoliko izboljšal. Svetovalec narodne pomožne komisije J. E. Baker iz Eagle, Wis., pravi, da oblasti skušajo odpeljati vodo s poljedelskih krajev. Kjer je voda že odstopila, že zopet sejejo žito v upanju, da bodo, še predno nastopi zima, imeli žetev. V južnem delu Šantung province pa Rumena reka *še vedno razliva svojo vodo po pla njarvah in je nastalo jezero, ki meri 2000 kvadratnih milj. V mnogih poplavljenih krajih je prebivalstvo obupano in se trn« sram seli y druge kraje. Predlagana postava vsebuje slodoče točke: Bojujočim se državam je prepovedano pošiljati orožje in municijo do 29. februarja. V slučaju vojno so ne sme nobeni državi pošiljati municijo na ameriških ladjah. V času vojne ne sme dospeti v ameriško pristanišče nobena bojna ladja katerekoli države. Predsednik ima pravico izjaviti, da v vojnem času potujejo ameriški državljani na svojo lastno odgovornost. Zbornični odbor za zunanjo zadeve, ki je včeraj s 15 proti 6 glasovom zavrnil v senatu odobreno nevtralitetno proiHogo, je par ur pozneje sprejel kompromisni predlog, ki se razlikuje od senatnega v tem, naj bo postava veljavna samo do 20. februarja priho« In joga leta. Izvedelo se je, da jo pre 'sodnik s precejšnjo nevoljo odobril predlog. Bil je odločno proti trajni postavi, ki bi izvoz orožja avtomatično prepovedala. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje prepustiti trajno zakonodajo prihodnjemu kongresu. Ko se sestane kongres meseca januarja, lahko uveljavi novo postavo še pred potekom sedanje. Značilna je izjava republikanskega senatorja iz države Kansas, ki je rekel: — Brezvestni ljudje, ki so skušajo obogatiti s človeško krvjo, si na vso kripljc prizadevajo, da bi taka postava ne bila uveljavljena. TUDI MILJONARJI DOBE POKOJNINO Washington, D. C., 22. avgusta. — Oeki za starostno pokojnino bodo poslani ravno tako milijonarjem, kakor delavcem, ko bo Social Security Board pričel plačevati pokojnino leta 1942 po sedanjem sistemu vplačevanja za pokojninski skled. To je pojasnil predsednikov odbor za gospodarsko varnost, da preneliajo govorice, da pokojnine ne bodo dobivale osebe nad 65 let svoje starosti, ako imajo druge vire dohodkov. NE BODO GRADILI ŠOLE V ALASK1 Palma, Alaska, 22. avgusta. — Uradniki urada za naselje-valni načrt v Matanuska dolini v Alaski so sklenili, da letos ne bodo zgradili šolskega poslopja v farmerski naselbini v Mana-tuska dolini, - 0BUPANKA JE UTOPILA SVOJE DETE Sama se je javila polici« ji. — Pravi, da je storila svoje dejanje v obupu. — Žalostna zgodovina. Newburg, N. Y., 22. avgusta. — S svojim dve loti starim sinčkom Jamesom v n arm'ju j«? 27 let stara vdova Dorothy Sherwood prišla na policijsko stražnico in službujočemu častniku povedala svojo žalostno zgodovino. — Mrtev je, — je rekla. — Ravnokar sem ga utopila v potoku na Caesars Lane. Nisem ga mogla preživljati in ga nisem mogla gledati lačnega. Pustila sem ga bresti po vodi, dokler se ni utrudil. Nato pa sem ga peljala sredi potoka in som mu tiščala glavo pod vodo, dokler ni prenehal brcati. — In Ikaj nato? — jo vpraša policijski uradnik. — Potem sem sedela na bregu in sem ga nekaj časa držala v rokah. Nato sem mu slekla mokro obleko in ga oblekla v sulio. Nek voznik truc-ka me je pripeljal v mesto. Pozneje je ptovedala povest svojega življenja, o velikem upanju, o ljubezni in o grenkem razočaranju. Bila je gledališka plesalka, katero so mladi ljudje oboževali. Zaljubila pa so je v filmskega operatorja Freda Slier-wooda, s katerim se je poročila in takoj zapustila gledališki oder. Sherwood je pozneje le včasih našel kako delo, pogosto pa rje foil tudi brez dela. Tedaj sta živela v New Yorku. Imela sta/hčer Dorothy in nato sinčka Jamesa. Pred je postal bolehen in vednjo je imel manj dola. Družina se je preselila v New-burg. Žena je dobila delo v nekem restavrantu, da je preživljala svojo družino. Mož pa je bil vedno bolj bolan in je pred štirimi meseci umrl. Pred šestimi tedni pa je tudi sama izgubila delo v restavrantu. Hčerka Dorothy živi pri moževih stariših v Calicoon, N. Y. Policijski načelnik ji je dovolil, da bo smela pod policijskim nadzorstvom prisostvovati pograhu svojega otroka, nato pa bo zopet prepeljana v za« V "A RQ DA NEW YORK, TRIDAT, ATOUST 23, 1935/ 777E LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. ** Glas Naroda" fmk Bat—r. Prmldant BLOTKNIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) L. Benedlk, Trans. of above Ymk City, N. Y. SLAB NARODA (Toko of Ha Ms) r«y Day Except Sundays and Holiday fcidoMi vatja aa « a M M M H »«MM 9*00 o o o• i en »o r« v« •« Za New lork aa ealo loto Sa pol leta >.««....«.*.v*a $7J» .m $840 .«-* 97.00 Za pol lota Mbaerlptkm Yearly $6.00 "Glaa Naroda" vsaki dan lamaH nedelj ln prasnlkor. brc« podpisa In osebnosti ss ne prlobCoJsjo. Denar naj se btafovoil liilljin po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m aam tndi prajinjs MralMHSs nnananl. da bltrojo najdamo naatornlka. NAHODA", ti« W. lStti Btieet, New York. N. I. ZAVEZNICA ITALIJE ParkraJt smo že omenili na toni mestu da ni na svetli nobene države, ki bi uUdbrila italijansko politiko proti Abesiniji- Še včeraj smo poudarjali, da je ves svet proti nji, toda izrokli sin o prehitro sodbo. Italija že ima zaveznico oziroma jo bo v kratkem dobila. Ta zaveznica je Avstrija, ki je po svojem ugledu in vplivu najbolj siromašna v Evropi. Na Dunaju izhaja "Wiener Zeituiig", ki je glasilo avstrijske fašistične vlade. "Wiener Zeituug" je objavila uvodnik z naslovom: "Evropa ali Abesinijaf' Članek je slavos*pev italijanski politiki in v njem je rečeno: "Mussolini ni hinavec, pač pa odkritosrčen človek. Mussolini odkritosrčno priznava, da brezni po novem ozemlju, po surovinah in po bogastvu." Avstrijska vlada je torej tildi v zadevi afriške pustolovščine odločno stopila na Mussolinijevo stran. Avstrijska vlada ima v Italiji edino zaslonibo. S pomočjo Mussolinija sku£a spraviti Otona na avstrijski prestol in s pomočjo Mussolinija pridobiti ozemlje, ki ga je Avstrija izgubila po -svetovni vojni. Račune ji bodo pa prekrižali trije mogočni faktorji: — Hitler, Mala aiJtanta in naposldd tudi — italijansko i)ustolovstvo v Afriki. ANGLEŽI PROTI VOJNI V Angliji so imeK te Kini glasovanje za mir in za vojno, torej zelo času primeren plebiscit, ki naj bi pokazal, kako sodi ljudstvo o Oboroževanju in nevarnosti novega prelivanja krvi. Ljudsko glasovanje je organizirala angleška asoci-jacija za Ligo narodov in izid je za naše čase kaj značilen. Prvo vprašanje se je glasilo: Ali naj Anglija ostane članica Lige liarddbv? Trdilno je odgovorilo 11,090,38$ gasovalcev, liikalno 355,883. Na drugo vprašanje, ali ste proti .splošni razorožitvi na ttemelju mednarodnega sporazuma? — je prišlo 10,470,489 trdilnib in 8(32,775 nikalnili odgovorov. Na tretje vprašanje, ali ste proti splošni odstranitvi Vojaškega letalstva če bi vsi iiaroldi pristali na to? — jc odgovorilo 9,533,558 glasovalcev trdilno, 1,689,786 pa lii-ka.no. Četilto vprašanje se je glasilo: Ali naj se prepove izdelovanje in prodaja orožja privatnim tovarnam? — 10,417,329 glasov je bilo trdilnib, 775,415 pa nikalnih. Peto vprašanje je bilo razdeljeno. Glasilo se je: Ali naj se kh-tfgi narodi združijo, da preprečijo napadalnemu narodu napad na napadeno državo, in sicer najprej z gospodarskimi sredstvi* Na ta kiti vprašanja jc odgovorila trdilno 10,027,608 glasovalcev, nikalno pa 635,074. Drugi del vprašanja se je glasil: Če bi pa ne šlo drugače ali se lahko stori to z vojaškimi sredstvi i Tu je bilo 6,784,368 glasov za in 2,351,918 proti. Važno za potovanje. Kdor je namonjon potovati v štori kroj oU dobiti koga bd tam, ja potrobno, da so pauSan m vsak »tmarak. Vdod nah dolgčUtno akuinjo Vam oomoromo dati najboljša poj—mila trn tudi woo potrebna prookrboti, da jo potovanja udobna M hitro. Eato oo omupno obtnito "mm mao am mom pojavni-. Mi prookrbimo tM, hodih prodajo aa pomrattm dovotjo-ujo, potno listo, mioojo im optok oso, kar jo oo potovonjo po-Irobno m nojkitrojiom Somu, U kar jo (fiaouo. aa najntOnjia Nadriavijoni naj m adlaiaja da §adnja/fa trsnufka, kar pradma §o dobi ts Woskmgtona povratno damaijamja, BE-EN-TET PERMIT, trpi najmanj on motoo. PiHts toraj takoj na Irmplmimm navadOm fn M Vam, dm baato potoni 4n udobna patoma*. CO. SLOVENEC [TRAVEL BUREAU 216 Wet 18th Street New York. N. Y. Barberton, Ohio. Ker pošiljam naročnino od nekaterih naročnikov, sem sklenil priložiti tudi dopis. Naj najprvo omenim glede vremena in vremenskih nezgod, ki so zadnje dni prizadele našo državo Ohio. V lokalnih časopisih smo čitali bolj podrobno, toda v oddaljenih listih je bilo bolj na kratko omenjeno. Kar se tiče barbertonske naselbine, je občutno trpela od povod nji in nalivov. Severna stran je izgledala kakor veliko jezero. Tstotako je bilo izpremenjeno ozemlje v .jezero na zapadni strani. Seveda je povoden j ob-segla zunanja zemljišča in domove, d očim v notranjosti mesta ni bilo posebne škode. Prebivalstvo v nižje ležečih krajih je imelo sitnost in škodi) največ vsled tega, ker jim je votla preplavila kleti in napravila škodo tudi na vrtovih. Rojak Andrej Železnik mi je pravil, kako nenadno je začelo deževati v noči. Lilo je kakor iz škafa, niti malo se pa niso nadejali, da bo voda tako naglo prihrumela in jim preplavila vrtove in kleti. Z nas*topoin deževnih fini se je naša Beautiful Ohio rzpreme-nila v pravo džunglo. Celi roji komarjev so preplavili ozemlje in sedaj nas tako neusmiljeno nadlejrujejo. da smo prišli oh vse veselje, in naši poletni dočnOst. Po več letih suhega vremena je začelo pogost oni a deževati, in suha zemlja je zopet dobila obilico vlage. Po farmah je raslo, da je bilo veselje. Toda kakor ni dobro, kadar je suša, tako ni tudi dobro, ako je preveč dežja. Farmer ji so od močnega deževja težko prizadeli, kajti pridelki jim gnijejo, in žita niso mogli oinlatiti. Začelo jim je gniti, ko io bilo že požeto. Čul sem praviti o našemu slovenskemu farmer ju rojaku Prijatelju, da je oškodovan za okrog 600 dolarjev. Torej ni čuda, ako človek i»o trudapolneni dolu izgubi voljo do dela in življenja. Kakor čujemo in razvidiino v novicah iz stare domovine, pa tam prevladuje taka suša, da jim bo vse zgorelo. Tako čudno se sučejo vremena. mi smo pa brez moči in si ne moremo pomagati. Še bodo pretekla leta in leta, prodno bo veda toliko napredovala in učenjaki iznašli, kako se kontrolira vreme. Ko je zadnjič spremljalo deževne dni bliskanje in treska-nje, je štrela udarila nasproti mojega doma v malo hišico, kjer samotarita stara vdova in hči angleškega pokol jen ja. Sama sreča v nesreči, da ju ni ubilo. Takoj po udarcu strele sem se domislil starega izreka, da Bog tepe tistega, ki ga ljnbi, kajti osamljeni ženski sta najbolj siromašni na tej ulici, in tudi zavarovalnine niste več plačevali od hišice, zatorej se je bilo treba obrniti do dobrih ljudi, da se je nabralo toliko denarja, da se je stanovanje za silo pporavilo. Odkar je začel kongresnik Dies iz Texasa ruvati proti pri- MLEKO IMA ZDRAVILNI (ALKALINSKI) UČINEK Zdaj se lahko alkalizirate na lahak, naraven način...s svežim, mrzlim mlekom Vi poznate zna m rti ja nabiranja kislin v vaši krvi. Dnšrv. no otopite . . . trlrsno ste nervozni in utrujeni. Toda ku He boste prihodnji* tako potutili—ne jemljite pripomočkov ali zdravil, predno poskusite naraven način alkalizira-nja—z mlekom. Da, mleko ima končni zdravilni (alkalinski) učinek. V nasprotju z nabiranjem kisline v vaši krvi. . . vam da nora zalogo aikalija. snovi, ki napravi iz vas novega človeka. Nič ni bolj pomirjujočega . . . nič bolj oiivljujočoga . . . kot mleko. ife PIŠITE PO BREZPLAČNO KNJIŽICO— 'MILK—th« Alkalizcr.' Bureau of Milk INiilJitf itn.* in naslov Publicity, Albany THE STATE OF NEW 1TORK seljencem, jo zanetil že dosti sovraštva. Po znanem kukluksov-skem navalu se jo bilo sovraštvo nekoliko- ohladilo proti inozemcem, kolikor som pa sedaj opazil, so jo pa zopet obnovilo, in nekateri stoprocentni zagrizonci prav pisano glodajo na tujce, pa naj bodo državljani ali no. Zato jo pot robno, da so napne vso sil«1, da so takim gospodom kot jo kongresnik I>i«'s, njih namera n<* posreči. Xajbolj ho treba ghnlati pa ob volitvah, »la so da pro nas slovenskih priseljencev tiče, smo prav za gotovo na prvem mestu v toin oziru. Nekoč som že omenil, da so Slovenci v Barbertonu zelo zanimamo za svoje lastno domove, to je, da si sleherni želi in pomaga, da čimprej zleze pod svoj lastni krov. Te dni si je kupil hišo rojak Joseph Lipovec v predmestju Sherman, kjer jo že več naših priseljencev, nntl katerimi sta tudi naročnika Glas Naroda, Mr. Ignac Knaus in Mr. Paul Centa. Ob priliki bom skušal malo več opisati o naših rojakih ži-večih na omenjenem Shermanu. Kakor sem cul praviti, je počel z gradnjo nove hiše rojak Anton ('Vkada, ki jo tudi naročnik listu Olas Naroda. To so znamenja, da so naš slovenski ži-volj ne miflli več preseliti drugam. No, bom pa tudi rekel, da življenje v Barbertonu ni slabše kod drugod, če prav nas od časa do časa ošvrknejo elementarne nesreče. V Akronu je manjša radio-postaja WJW, na kateri igra in poje skupina, v kateri so zastopane osebe mlajše generacijo naših priseljencev. No vem koliko jih je po številu in zato tudi ne vem imena vseh. Toda vodja te skupine je Mr. John Rozman. V programu nastopajo pod imenom "Jolly Five" in nicer vsako nedeljo od 11:30 do 12:00 opoldne. Vsakikrat, kadar nastopijo, jih je zanimivo poslušati, ker igrajo in pojejo v angleščini in v slovenščini. Mr. Rozmanu kot vodji "Jolly Five" čestitam k lepem uspehu. Kadar bom izvedel kaj bolj ]>odrobnega, boni sporočal pa š«' o ostalih, ki nastopajo v programu vsako nedeljo. Kakor je že znano, imamo v Barbertonu tudi lovski klub. Jaz nisem član tega kluba in tudi ako bi bil, bi bil strele« bolj slabe vrsto, kajti s puško sem zadnjič streljal, ko sem zapustil pred več leti gozdove južnih državah. Kakor mi je pa zadnjič pravil prijatelj Frank Smrdel, ki je član tega kluba, imajo strelci imenitno zabavo in brozdvonino imajo več vesolja kot člani v drugih klubih, ki jih v Barbertonu ne manjka. Ker mi je prijatelj Smrdel obljubil, da me bo enkrat vzel s seboj k strelnim vajam, boni ob priliki kaj več pisal o klubu. Seveda, opazoval bom jm precej daleč od strani, kajti p rt hI kroglami imam vedno strah, zlasti od tistega časa, ko smo imeli pred davnimi leti strelsko tekmo v močvirju v državi (teoruriji. ko smo streljali s samokresi. Nikoli ne bom pozabil, kako se je tedaj neki strelec sjM>/.abil in je nastavil prst pred cev. ki mu ga jo potem krogla odnesla, da ga ni nikoli več našel, on se je pa zvijal v groznih bolečinah. Zadnje dni so je oglasila ptica Štorklja pri družini Mr. in Mrs. John Spetič in jima pustila fantka za spomin. (Vstitam! Naročn:ki lista (»las Naroda v Barbertonu so večinoma dobri plačniki in jim je znano, kako težak boj ima list v tem času, zato tudi sleherni skuša poravnati naročnino prej ko jo mogočo. V tem oziru pa pred-njačita Mr. in Mrs. Peter Pur- gar, ker obnovila sta naročnino mesec dni prej kot jima je jKitekla in to je tomlndj značilno, ker nimata denarja odveč, pač pa morata gledati na vsak cent, kam so dene. Ker jima jo pa znano, da ima list težkoče, sta hotela s tem storiti uslugo upravi lista, ki ima več kot preveč sitnosti z nekaterimi naročniki. Rojakinja Mrs. Alojzija Zupoc se jo bila podala na obisk v Little Falls v državo New York. O tamošnjih krajih so je pohvalno izrazila. Med našimi rojaki in rojakinjami se je dobro zabavala, meno jo pa presenetila s pozdravi, ki mi jih je prinesla od nekaterih rojakov, ki mi osebno niso znani. Torej Mr. Kramarju in ostalim rojakom prav lopa hvala za p«*zdra ve. Želim vam vse najltoljšc in kar vam srce poželi! O naselbini Little Falls sem že dosti lepega slišal in bral v listu. Upam, da se ob priliki še oglasi eden ali drugi in opiše tamo-šnje razmero. Tudi Mrs. Župec lepa hvala za prineseno pozdrave! Upam, dn bo sama bolj podrobno opisala, kako jo bilo na obisku v Little Falls. Tukaj je resno bolan rojak Anton Stritar, kar som šele pred par dnevi izvedel. Rojak Stritar je bil pred časom dolgoleten naročnik lista (»las Naroda. Želim mu skorajšnjega okrevanja. Že parkrat som prejel pisma oil raznih strani na naslov drugega rojaka. Pred par dnevi mi pa zopet prijatelj prinese pismo in mi re«V: — Dosti že napisal v listu frlas Naroda, kako pa da tudi enkrat ne zapišeš svojega naslova, tla bo vsaj tisti vihIo! za tvoj naslov, ki ti želi pisati. — Ros mi ni še v glavo padlo, da bi vsaj enkrat objavil tudi svoj naslov, ker me j«« pa znanec opozoril, pa to storim pod t«*m dopisom. Pozdrav! Frank Troha. 1073 Columbus Ave. Naši v Ameriki !SOJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAERATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI- !j CE IZ NASELBINE. — V nedeljo okoli p«>lnoči jo preminula v (^velamlu po dolgi in mučni bolezni Katarina Sculae, rojena Sogina. Zapušča soproga Joseplia in «lva sina. sestro in več sonwliukov. Ranj-ka j«- bila rojena v Karlovcu na Hrvatskem. — V N«'\v York City je nena-doma zbolel Rev. Hijacint Po«l-g«>rš«-k. Prepeljali >o ga v bolnišnico Sv. Vincenca. Vojua mod Italijo in Abesi-uijo je gotova stvar. Državniki stikajo skupaj glave, kaj in kako bodo ukrenili, da njihove države ne bodo na izgubi. To ni posebno težko tlognati. Na izgubi bo tisti, ki bo Mu<-soliniju kaj posodil ali mu drugače pomagal. Zaenkrat so je samo Avstrija oglasila in obljubila Italiji moralno pomoč. Koliko si l.o na boljšem ž njo, je ujeuu frtvar. -k Težko je prerokovati, kaj bo sledilo oboroženemu konfliktu med Italijo in Abesini-jo. Dogoilki ob za«"etku svetovne vojne so dokaz, kako malenkostnega vzroka jo treba, «la liane ta ali ona država v vojno vihro. Sledeča domneva precej pri-ja jugoslovanskemu srcu: — Ko bo poslala Italija svojo glavno .silo v Afriko, bo začel Hitler vresničevati svojo načrte. Nekoga lepega dn«' bo hlastnil po Avstriji, kajti v Avstriji ima >koro več pristašev nego jih ima Schuschnigg. Oehoslovaška bo malo po stra-l i gledala, k«'r bo v toni slučaju od treh strani obkrožena od Nemcev, toda v današnjem času se še najboljši prijatelji gledajo postrani in naskriž. Sled Nemčijo Jugoslavijo vlada precejšnjo prijateljstvu, ki ga jo rodila skupna mržnja «io Italije. Oe bo začela Italiji v Albesiniji slaba presti, ~e bo že dobil kaksou vzrok, da bo začela Jugoslavija poudarjati svojo zahtevo po Krasu iu Pri morju. Takrat bi bila prilika, da bi dobila nazaj, kar ji je bilo krivici vzeto. To so seveda samo pobožne zelje.Kdo ve. kdaj bodo uresničeno. Enkrat bodo, kajti kar dimplomatje sklepljojo proti volji naroda, n«' more večno držati. Živimo v času rekordov. No-vorjetnih rekordov. Tako sem naprimer čital, da j«« nedavno vrhniški vlak neko staro žensko povozil. (Vrlmičanje naj mi oproste. S tem jih nisem hotel žaliti. Konštatiral sem le fakt, ki ga starokrajsko časopisje s precej vilo.) jEMrara^ ; ^moommammm£^^mammaaaamarno^amatm| DENARNE POSILJATVE : Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. _ I ▼ JUGOSLAVIJO $ 2.75____Din. IN $ 5JS5____Din. 200 $ 7.Jt__Din. Mi $11.75___Din. 5M M7.M Din. laoa Din. tam V ITALIJO IMS .......... Ur 1M S18.25 ------------lir 2ff $44.49________________Lir 60« t88JM .......... Lir ltM $175.— .......... Ur MM $2CS.—____Ur MM TEM SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI la vtejib ■milui kot scorn] navedeno, bodisi t dfiurJUi nil Dmh dovoljujemo «e bolje pocoje. isruCOA ? iMWHfira dolabjw $15.— $4$.— .... $ 5.71 .... $1«J$ ----$1C— .... ffl«— MUK MLM Prejemnik dobi t starem kraja lipltOlo v dolarjih. SLOVENK PUBLISHING COMMENY "Qai Naroda" m debelimi črkami obja- Olovekova vuanja stran je i-aslovna stran njegove notranjosti. * O ljudskem filozofu Ro»?er-su, ki so je smrtno ponesrečil v Ala^ki, sem čital nešteto a nekdot, me«! njimi se mi pa zdi ta najbolj značilna: Ko je Rogers obiskal staro-«ia Rockefellerja, mu jo stisnil dajm v roko. ki g^i je stari Rockefeller spravil z vidnim zadovoljstvom. — Mr. Rockefeller, — pa jo vprašal nato, — vi igrate golf, kaj ne? — Da, — mu jc pritrdil starec. — Nekaj bi rad vedel, — je poizvedoval «lalje. — Kar vprašajte, — ga je vzpodbudil starec. — Ali jo res, tla so vselej, katlar i zg ribi te pri igri, poviša galoni gazolma cena za dva centa? it Noben junak nima ščita proti puščicam usode. * V listih sem čital naslednje poročilce: — Moža je povozil voz, naložen s pivom. Možu ni niri zgodilo. Hm. to je nekaj čudnega. Bodisi je bilo pivo lahko, ali ga pa zna mož dosti grenesti. GLAS NARODA " NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1036. THIS LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X FREDERIC BOUTET — Pnevmatično pismo je tu, gospod.. . Henry Chartrey se je bas oblačil k obodu pri prijateljih, ko mu je prinesel sluga sivo kuverto, na kateri je bilo s strojem napisano njegovo ime in naslov. Odprl jo je, razgrnil list tankega papirja in pre-cital naslednje, tudi na stroj j: i sane vrstice. 44Iskren prijatelj meni, da je dolžan opozoriti vas, da Genevieva Vallorgc-eva že ima ali pa pripravlja imeti Ijub-čka Xaviera Lefustella. Varala je z vami svojega moža, ki tli dovolj pazil na njo in ki ga ni ljubila, kar je bilo povsem naravno. Toda zdaj vas vara z drugim, ali ni tudi to naravno? Svarim vas." Henry Chartrey je stal nekaj časa nepremično držeč pismo v roki. Bil je presenečen. Kaj naj to pomeni?... Ali je bilo to mogoče... Genevieva naj bi imela ljubčka? Hotel jo podvomiti o tem, hotel je od-iožiti anotiimo opozorilo, no da hi se zmenil zanj, toda to se mu ni posrečilo. Pismo je vendar lagalo, vsaj kar se tiče njega samega. Saj sploh ni bil ljubčok Genevie\ a Vallorgeeve. Ni bil njen ljuh-ček, niti ni nikoli lazil za njo čeprav jo je ljubil od prvega cine, ko jo je zagledal pred sedmimi leti, ko se je ouiožila z Vallorgeem. — Moj prijatelj je, moj najstarejši prijatelj, je pomisli! takrat Henry Chartrey, — ne morem ga varati. Bil je sicer prepričan, da nežna in dražestna Geuevieva ne moro ljubiti neotesanega, veselega in često nerazsodnega Vallorgea. Vendar je pa ostal zvest svojemu sklepu in postal jo njun domači prijatelj. Svoje naraščajočo ljubezni do mlade žene, ljubezni, polne otož-j;osti in spoštovanja, ni nikoli izdal niti z besedico, niti s pogledom. Genevieva je bila zanj živa podoba mikavnosti in kreptko-stu Naklonila mu je svoje prijateljstvo, svojo dragoceno zaupanje. Sprijaznil se je s tihim trpljenjem, ki ga je prenašal, ker je bila omožena z drugim. In zdaj naj bi se Genevieva naenkrat spečala s Navorom I.efustellom, s tem modnim gizdalinom, s tem domišljavim puhloglavcem, ki jo hodil od ženske do žensko z domišljavo gotovostjo, da se mu je treba samo pokazati Ln že zmaga. Da ANONIMNO PISMO bi tudi Genevieva tako nizko padla? Ne, to je bilo blazno. Toda čim bolj je podil oil sebe to grdo misel, toni bolj mu je rojila po glavi. Pred oči mu jo stopilo na tisočo dokazov, ki jih doslej sploh opazil ni. Začutil jo nepremagljivo željo vedeti vse... Da, vse mora zvedeti. Zvečer je bil povabljen na \ečerjo k Vallorgeu in zvedel j«', da je povabljen tudi Lefu-stelle. Opazoval bo njegovo občevanje /. Genevievo.. . Henry .je spravil pismo v žep svojega smokiiiga in se pogledal v zrcalo, pred katerim je stal. Njegov Obraz je bil so vodno hlod od razburjenja. Skušal jo pomiriti so, vzel je slugi iz rok klobuk in plašč ter odšel. Vrnil se je okrog dveh zjutraj. Legel je, toda zaspati ni mogel. Bil je ves obupan in od jeze je kar škripal z zobmi. Vse jo kazalo, da je govorilo pismo resnico. Opazil jo bil iikn! (io-nevievo in Xaverovem Lefu-stollom znake sporazumevanja, ki so presegali običajne neodgovorne šalo. Proti koncu večera so jima je približal, n-da bi ga opazila, tako sta bila zatopljena v kramljanje — in zaslišal je naslednje Genovio-vino besede: "Da, pojutrišnjem ob dveh.. . Lefustellu je nri tem obraz tako zadovoljno zažarol, da bi mu bil Henrv najraje iprisolil zaušnico... Sestanek... Obljubila je sestanek temu tepcu, je pomislil ves iz sobo od ogorčenja. Hladno se jo poslovil od Genevieve, ona pa toga niti opazila ni. Odšel jo ves zbegan in potrt. V glavo mu jo šinila misel: — zvedeti hoče, do kaui sega njegova nesreča. Da, njegova nesreča... Genevieva ni pripadala njemu... Pa tudi drugemu ne sme pri- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. padati... Jutri jo bo zasledoval. V ta namen je ogrnil drug plašč, vzel nov klobuk, si nataknil očale in odšel v bližino hišo mlade žene, kjer je sedel v taksi. Videl je, kaiko je prišla počasi iz hiše in poklicala za vo-Liti lom taksi. — Sledite ji, — je naročil Henrv svojemu šoferju in mu <.»bljubil posebno nagrado, če bo vse dobro opravil. Gnevieviu taksi je vozil z običajno hitrostjo do Luxeni I-lirga na vogalu ulice Assas. Genevieva je izstopila, plačala in odšla na vrt. Henrv je dal ustaviti svoj avto blizu vhoda v park in z očmi je sledil mladi ženi. Vi del je, da so je sestala s Navorom I je fust el lom, ki jo jo že ča kal, da je odšla z njim h klo-pici, kjer sta oba sedla. Kramljala sta dobro pol ure. Solznih oči ju j«* Henrv od daleč opazoval. Ni taka, za kakršno sem jo imel, taka je, kakor so vso 0110 drugo, je ponavljal vos ogorčen. Bil je neizmerno nesrečen. Slednjič je Genevieva vstala in zapustila Navora Lefustella, ki je odšel v drugo smer, sama so je pa vrnila skozi ista vrata, kakor jo bila prišla. Na hodniku je stopil pred njo Henry. Prvotno je ni hotel ustaviti, pa so ni mogel premagati. — Kaj vi ste? — je dejala Genevieva, toda brez vsakega presenečenju. — Ah, kako smešni sto v tem ogromnem plašču in očalih. No posmeliujto se mi, jo vzkliknil in odložil o-čala, —no smejte se... Rad bi govoril z vam. Govoriti moram z vami. — Izvolite! Samo zakaj ste tako razburjeni? Kako to, da vas srečam tu ? — Da, gotovo niste pričakovali, da srečate tu še nekoga, razen Lefustella, kajne? Stopil je korak nazaj. — Ah, torej sto mi sledili? In s kakšno pravico? V kaj -e pa vmešavate, dragi moj? Napeti je moral vse silo, da so jo premagal. — Izvolite sesti v moj avto, govoriti moram z vami. — Geuevieva, — je začel, ko sta sedela v avtomobilu,— prosim vas, rotim vas, da Še enkrat dobro premislite, predno storite nepopravljiv ko-lak. To vam pravim, ker ne morem verjeti, da ste že Le- Izlet v Jugoslavijo se vrši dne 4. septembra na luzkošnem Cunardovem parni-ku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremljevalec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj -?e pravočasno javi, da mu za-jamčimo prostor. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 2IG West 18th Street New York Citv NOV AMERIŠKI VODLJIVI BALON fustellova ljubica. Ni vas vreden, vas, Genevieva, ki sem vas stavil tako visoko, ki sem vas tako občudoval; bil sem ponosen na to, da som vaš prijatelj, vaš zaupnik. Skomignila je z rameni. — Dragi prijatelj, nisem občudovanja vredna žena, čisto navadna žena som... Da, oni oži l a sem se, sedem let j< toga, vzela sem moža, ki me ni i.ikoli ljubil, ki me je podlo varal, ki so mu bile najdolgočas-nejše zabave ljubše otl meno. Morda ne veste tega. Zdaj to ipovom. In tudi jaz ga nisem nikoli ljubila. Jaz sploh nisem živela. Morda imam, predno se postaram, pravico do malo ljul>ezni in življenja... Zdi sc mi, da sem čakala že predolgo. —In izbrali ste si tega pu- (Nadaljevanje na 4. strani.) ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ 'Z 17. o TOLETJA Spisal: AT.B8SANDR0 MANZONI LADJA Z ŽENSKO POSADKO V pristanišču Vigo je nastalo velrko presenečenje, ko jo prispela tja francoska ladja "Feme," ki ima to posebnost, da jo na nji ženska posadka. Vsa dola opravljajo na ladji ženske, celo krmari • ženska. Ženske opravljajo dela, ki so veljala doslej za tako naporna, da so jih mogli opravljati samo moški. Ladja jo odplula pred štirimi leti iz francoskega pristanišča na pot okrog sveta, da bi dokazala, da ni polja, kjer bi ženske ne mogle nadomestiti moških. Posadka torej ni družba pustolovk, temveč zagovornic feminizma. Štirinajst Francozinj je zbralo potrebna denarna sredstva, vsaka je dala po 30.000 frankov in krenile so na pot. ne da bi se poprej pripravile. S«veda so se oglašali škodoželjneži. ki so na-]w>vedovali pogumnim hčerkam najuglednejših francoskih rodbin klaveren konec, če že ne v trebuhih morskih volkov, pa gotovo pri eksploziji parnega kotla ali kako drugače. Toda žm»ke so imeli zavidanja vredno srečo, zdrave so priplule do Viga. Glavno zaslugo za uspešno vožnjo ima soproga višjega mornariškega častnika, ki je zavzemala mesto kapitana. V Franciji pripravljajo Amazon-ke svečan sprejem. Francozi so zelo radovrdni, ali so vrnejo pogumne dame z negovanimi nohti in napudranimi obrazi ali pa zagorele in z neizogibnimi mornari&fcifl&i pipami v ustih.- CENA ML KERNO¥IGA BHULA JE ZNI2ANA to '■■' s 'i Dasi je imela ameriška vlada s svojimi vodljivimi baloni veliko smolo, ni vsled tega obupala. V Belleville, DL, grade balon, ki ga vidite na sliki. Veljal bo dvestotisoč dolarjev. V njem bo 350 Imoč kubičnih čevljev plina helija. Angleško-sloTensko B«ri'u KNGLI8H BbOVBNB KKADBB BTAXS SAMO $2 KNJIGARN UkS NARODA9 216 WK8T IS* 8TKIKV H«v York City, 53 4 * Rekel sem to le za šari o," je ta zaklical Ren-zu v obraz ter ga pahnil proti |»ostelji, 44za šalo. Ne razumeš, da sem rekel le za šalo?" 44Ah, za šalo? Zdaj govoriš prav. Ce si rekel le za šalo... To so res šale." In padel je z obrazom na posteljo. Pogum, razpravite se, hitro!" je rekel krč-mar ter nasvetu dodal tudi pomoč, ki je bila res potrebna. Ko si je Ronzo slekel jopie (trajalo je dobršno dolgo), ga je krčmar brž po-padel in segal z rokami k žepom, da vidi, kje je inošujiček. Našel ga je in pomislil, da In njegov gost imel drugi dan opraviti z vse drugačnimi ljudmi, nego je on, in da ta mošnji ček najbrže zapade rokam, iz katerih bi mu ga ne bilo mogoče več dohiti; zato j«' hotel poskusiti, ali se mu posreči zaključiti vsaj to zadevo. 44Vi ste dober mladenič, poštenjak, kajne?" je rekel. *4Dober mladenič, poštenjak," je odgovoril Renzo, »ločim so se mu prsti še vedno kregali z gumbi na obleki, ki še vedno ni mogel iz nje. "Dobro," je povzel krčmar; "poravnajte torej tisto uialo računa, ker jutri moram zdoma po opravkih..." 44To je pravično," jo pritrdil Ronzo. 44Zvit sem, toda poštenjak... Pa denar? Kje naj zdaj I »oiščem denar ? " "Evo ga tu," jo rekel krčmar; uporabil je vso svojo izkušenost, vso svojo potrpežljivost in vso svojo spretnost, da se mu je posrečil ) napraviti z Ren zoni račun ter s.'bo izplačati. 44Pomagaj mi malo, krčmar, da so slečem,'' je zaprosil Renzo.44 Vidim tudi sam, da me spanec silno tlači.'* Krčmar ga je uslišal ter mu pomagal; povrh ga je še pokril z odejo ter sirovo rekel: 44Lahko noč," ko je oni že smrčal. Nato je i/, ono posebno privlačnosti, ki nas včasih priklene, tla predmet svoje jezo prav tako motrimo kakor predmet ljubezni, in ni nič drugega nego želja, spoznati to, kar silno deluje na našo du-ševnost, za trenutek obstal ter si ogledoval nadležnega gosta pri svetiljki, ki mu jo je dvignil nad obraz, da se je njena svetloba odbijala od njegove iztegnjene roke; bil je v približno takem položaju, kakor slikajo P>iho, ko si jo skrivaj ogledovala oblike spečega soproga. 44()sel neumni!" jo v duhu rekel spečemu u-božcu. "Šel si in si jo pošteno iztaknil. Jutri mi boš znal povedati, kako ti bo teknila. Telebani, ki kolovratite v svet, pa uo veste, na kateri strani solnee vzhaja, da spravljate v zadrego sebe in bližnjega." Ko je tako rekel ali pomislil, jo odmaknil svetiljko, šol rz sobe ter zaklenil vrata s ključem. Na presledku stopnic je poklical krčmari-co ter ji rekel, naj pusti otroke v varstvu male 'služkinje in gre doli v kuhinjo ujega nadome-stovat. 44Jaz moram ven zaradi nekega tujca, ki ga je ne veui kateri vrag sem zanesel v mojo nesrečo," je pristavil in povedal na kratko sitni pripetljaj. Nato je še dodal:44Imej oči povsod. In predvsem pamet; danes je preklet dan. Imamo spodaj krdelo raabrdancev, ki so od pija če in malo po naravi vsi razpašni in jih klatijo tako pisane, da je kaj. Zadostuje, da kak predrznež..." 14Ah, saj nisem otrok, tudi jaz vem, kaj jo treba. Dozdaj, mislim, rti mogoče reči..." 4 4 Dobro, dobro. In pazi, da plačajo. In glede vseh tistih pomenkov, ki jih imajo o provizij-skem namestniku in guvernerju Ferrerju in de-kurijouih in španskih in francoskih vitezih in drugih podobnih bedarijah — naredi se, da ne slišiš, ker če ugovarjaš, se lahko brž na slabo obrne, če pa odobruješ, se lahko obrne na slabo v bodočnosti; in saj tudi sama veš, da včasih tisti, ki jih najlmlj debelo pravijo... Dovolj, če slišiš nekatere stavke, ker glavo za-sukoi pa reci: 4'Že grem," kakor da te na drugem koncu kdo kliče. Jaz se bom skušal čiui prej vrniti." Rekši je šel z njo doli v kuhinjo, pogledal še enkrat naokrog, da vidi, ali je kaj posebno novega, snel je klobuk in plašč s klina, vzel gorjačo v kotu, zabičil ženi znova s pogledom nauke, ki jih je dal, ter odšel. Toda že pri teh opravkih je natihem povzel sam pri sebi nit pogovorov, ki jo je bil *ačel pri postelji ubogega Renza, ter jo spotoma nadaljeval. — Ta hribovska trma! — Kajti naj se je Renzo še tako trudil, da bi prikrival, kakšen je, ta njegova lastnost se je sama očitovala v besedah, izgovoru, obrazu in kretnjah. — Na tak dan, kakor je ta, sem s svojo politiko in svojo razsodnostjo že prišel srečno na konec; tedaj pa mi moraš priti prav ti ter mi zmečkati jaj-ca v košu. Ali se manjka v Milanu gostilen, da te bes prinese baš v mojo! Pa da bi te bil ze samega prinesel, za nocoj bi bil malo zamižal in jutri zjutraj bi te že pripravil k pameti. Toda no — v družbi mi prideš, in povrh še v družbi biriškega poglavarja, da jo lepše izpelješ! Pri vsakem koraku je krčmar sreča val posamezno šetalce ali gručo ljudi ali pare, ki so kramljajo hodili po ulicah. Pri tej točki svojega nemega nagovora je videl prihajati vojaško obhodno stražo, stopil v stran, da pojdejo mimo, pogledal jih je s koncem očesa in nadaljeval zase: — Kvo jih, ki norce kaznujejo. In ti, osel zabiti, si si vtepel v glavt^, ker -i videl nekaj ljudi krožiti in hrumeti, da se mora svet spremeniti. In na tej lepi podlagi si ugonobil samega sebe in si hotel ugonobiti tudi mene, kar bi pa no bilo pravično. .laz si-m vse poskusil, da te rešim, a s čim -i mi ti. govedo, to poplačal? — Malo jo manjkalo, da mi uisi obrnil gostilne narobe. Zdaj se boš sam vlekel iz mreže; kar se mene tiče, poskrbim jaz. Kakor da hočem vedeti tvoje ime iz gole radovednosti! Kaj to mene briga, imenuj -e Tadej ali Jernej! Mar mi>liš, da je meni užitek, če moram vzeti pero v roko' — Toda vi niste sami. ki obračate vse po svojem kopitu. Tudi jaz vem, da -<» razglasi, ki nič no veljajo. Lopa novica, ki moramo čakati. da nam jo šele kak hribovec pove! Toda ti ne veš, tla razglasi proti krčmar jem veljajo. In ti liočeš hoditi po -vetu in govoriti, pa ne veš. da jo prva stvar za tistega, ki hoče delati po svoje in so mu razglasi deveta briga, da obzirno o njih govori. In ali veš. govedo, kaj je v njih lepega za ubogega krčinarja, ki bi bil tvojih misli in bi no vprašal po imenu tistega, ki blagovoli zaiti k njemu? 44 Pod kaznijo tristo zlatih za kateregakoli imenovanih krčmarjov, pivničarjev in drugih, kakor zgoraj." Da. tam -o. kakor bi so izvalili _ tristo zlatih; in sicer zato, da jih človek tako dobro uporabi. "Od katerih pri padeta dve. tretjini kraljevi državni blagajni in ostala tretjina tožniku ali ovadniku." Tistemu lepemu nepridipravu! "In v slučaju neizterljivosti pet let prisilno ladje in še večje denarne ali telesne kazni po preudarku njegove Kkseelence." — Presrčna hvala za ljubeznivosti! — Pri teh besedah je krčuiar do-pol do praga soil ne palače. Tu jo bilo kakor po vseh uradih ogromnega dela. Povsod so sestavljali povelja, ki so se zdela najprimernejša, da so oblasti naprej polastijo prihodnjega dneva, da duhovom, ki bi >e jim zahotelo novih vstaj, odvzamejo pretveze in predrznost in zagotovijo silo rokam, ki so jo vajene izvrševat L Pomnožili so vojaštvo pri namestnikoTem domu, izhode ulic so zaprli s tramovi in utrdili z vozovi. Naložili so vsem pokom, naj brez pre-stanka jiečojo kruli; razposlali so v bližnje kraje sle z ukazi, naj i>oŠljejo žito v mesto; vsako pekarno so poverili plemenitašem, ki naj bi šli tja zgodaj zjutraj, da bi nadzirali razdeljevanje in z veljavo svoje prisotnosti in z dobrimi besedami brzdali nemirnože. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romano? slovenskih m tu* jih pwateljev. Preglejte rail! in ▼ njem boste našli knjigo, ki bo zanimala. Knjigarna olas Naroda1 "OLZB V BUDI" NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1935. TBE LARGEST SLOVENE TXAlLY IN U. 3.1. GREHI OČETOV 'Roman v dveh zvezkih«- Za Glas Narodi priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 22 ^reneh Jlrie OD NEW YORKA DO VSE EVROPE is«™) NORMANDIE - - - 4. septembra ILE DE FRANCE - - - 31. avgusta CHAMPLAIN ... 5. septembra LAFAYETTE - - -14. septembra 25. septembre 21. septembra 26. septembra 5. oktobra — Gotovo ne, milostljiva gospa! — pravi Albert, medtem pa stopi k njej, da ji poljubi roko. — In če mi hočete izkazati dobroto, tedaj grajajte vse, kar vam ne ugaja na meni. Iz vašega prijaznega očitka slišim nekaj, ki me spominja na glas moje pokojne matere, ako je porednega dečka zaradi kake hudobije zmerjala. Ako bi le še kdaj mogel slišati tako zmerjanje! — Kako dober sin ste ji morali biti! Žalostna senca se razlije čez Albertove oči. — In gotovo, — kramlja Kronekova mama dalje, — vaša mali tudi ne bi hotela, da se tako .^pačite s temi lasmi. Zakaj delate to T Zakaj imate tako dolge lasef — Samo zato, ker nisem opazil časa, ko so mi zrastli. Gospa Kronok hoče odgovoriti, toda Marta jo potegne vstran in ji zašepeče nekaj besed. — Ne, ne! Tega ne napravim, danes prav gotovo ne! — slišimo Kronekovo mamo ugovarjati. — Dobro, mama, — pravi Marta, — ako me ne vbogaš, bom prisiljena naša gosta poklicati za razsodnika. — In obrne se k nama. — Danes moramo potovati, celo noč. In zato sem hotela mamo pregovoriti, eno uro, ki nam še preostane do odhoda, porabiti za počitek. Toda mama noče biti neuljudna. Seveda sva potegnila z Marto in smo gospej Kronek tako dolgo prigovarjali, da je dovolila Marti, da jo je odpeljala v njeno sobo. Albert gre k d i van u in se vrže v blazine. Roko položi čez naslonjalo in tako sedi in strmi z vročimi očmi v praznoto. — Ali mogoče mislite na to, kako bi bilo mogoče spraviti v sklad Martino vročo vero v vrednost in namen človeka z vašimi nazori T Počasi me pogleda. — Ne. Mislim na očeta in mater. In mislim, kako lepo bi bilo, ko bi mogel verjeti v drugo življenje, ki prinese grešniku odpuščen ja, ločenim pa zopet svidenje. Marta se vrne. — Gospod Albert, — mu pravi z nasmehom, toda nekoliko v zadregi, skoro pridržano, — ako se smem vrniti na razgovor zadnje ure, tedaj moram priznati, da pričenjam verjeti v eno vaših trditev. — V katero? — V trditev, da vam manjka želja po priznanju. Drugače bi morali z eno liesedo izdati, da ste radovedni na priznanje, ki ga more dobiti vaša igra pri moji sodbi. Albert pravi mirno: — Moj molk napačno razlagate. Pri drugih čitateljih bi mi bilo pač vseeno, ali bi slišal pohvalo ali grajo. Ako pa sem se pri vas zdržal vsakega vprašanja, se je to zgodilo samo v bojazni, ako bi iz vaših ust zopet slišal neugodno sodbo o moji umetnosti. To bojazen ste mi sedaj odvzeli. Ako bi bila vaša sodba trda, tedaj, ne bi načeli tega vprašanja. Ker si morem tedaj misliti, da je vaša sodba kolikor toliko ugodna — zakaj ste me, gospica, toliko časa pustili čakati na veselje, da bi slišal vašo sodbo? Ali je mogoče vam, v nasprotju z menoj, manjkal nagib, da bi mi dali priznanje? — Gotovo ne! — odvrne Marta živahno. — Kar me je držalo v molku, je bila samo slaba vest. — Slaba vest? — Da! Utis, ki sem ga dobila pri branju vaše igre in želja, da pisikusim vstvariti vtfclešenje ženskega značaja, ki ste ga pri stvarjenju nuno tako ljubili kot sovražili — to me je zapeljalo do koraka, s katerim nisem nameravala samo zasledovati svojega lastnega interesa, temveč mnogo bolj vašega. To dobro misel ste mi danes na mučen način zavrnili. In tako sem pripravljena na najhujša očitanja, ko vam povem, da sem vašo igro že isto uro, ko sem jo prebrala do konca, poslala svojemu intendantu v Monakovo. In pisala sem mu, tla bi mu bila hvaležna, ako mi kmalu nudi priložnost, da poskusim rešiti problem, ki ga vidim v predstavljanju tega izvanrednega ženskega značaja. Marta molči in se globoko oddahne. Njene besede so v Albertu zbudile težke, zbegane občutke. To je bilo jasno videti na njegovem obrazu. Potečejo sekunde molka. Marta prekine molk. — Gospod Albert! Samo ena vaša beseda, — njen glas se trese, — in prvi moj korak, ko pridem v Monakovo, bo, da popravim to nepremišljeno dejanje. Albert dvigne glavo. Z nasmehom, ki se mu kar noče posrečiti, ponudi Marti roko. — Ne, draga gospica, tega ne smete napraviti. Pustite tej stvari pot, ki ste jo ji pokazali. In kaj bi mogli govoriti o kakem očitanju, ko vam moram biti hvaležen, da se za mene toliko zanimate in se moram vprašati, s čim sem to zaslužil. — Albert umakne svojo roko. In Marta, rdeča v lica, ga gleda, kot bi bila ona, ki se mu mora zahvaliti. — In če ste napravili korak, katerega jaz iz svojega lastnega nagiba ne bi nikdar napravil? Tedaj ne smem misliti na nič drugega, kot na dobri namen, s katerim ste hoteli pomagati mojemu delu. In meni bi bilo nemogoče ovirati vas pred izpolnitvijo ljube želje. — Poslušaj, Marta, — se vmešam v pogovor, — po takih besedah moreš biti zadovoljna in pomirjena. Skoda, da ne sedimo več pri mizi pred polnimi kozarci! Drugače bi z obema trčil in napil na velik uspeh premjere. — To bi bilo naipivanje, pri katerem jaz ne bi pil! — pravi Albert v razburjenju, da je bil njegov glas hripav. — Ako bo moje delo res prišlo na gledališki oder, se bojim, da oni večer ne bo nikdo doživel veselje, ne vi, gospica, ne jaz in niti dobri ljudje v gledališču. Že naprej vidim popolni propad. — Ne, ne! — zakliče Marta z žarečimi očmi. — V sebi čntim uspeh. In sedaj se dvojno veselim tega, kar sem storila. Kako ponosna bom, ako bodo posledice mojega koraka pridobile svetil vstvarjajočo silo, ki je že bila izgubljena za svet. Vaše delo bo imelo uspeh, veliik uspeh. Vse iskušnje mojega poklica bi me morale varati, ako ne bo prišlo tako. Junaku igre je že od prve besede zagotovljeno sočutje gledalcev. (Dalje prihodnjič.) ^ za nadaljne informacije in karte VPRAŠAJTE PRI: LEO ZAKRAJŠEK general travel service, inc. 202 EAST 72nd STREET, NEW YORK CITY LETALO IN NEVARNOST STRELE Pred kratkim so poročali, da je v letalo, s katerim se je vozil italijanski ministrski pntlsed-nik Mussolini, treščilo. Šk« m leni bilo druge, kakor da j<« omamilo radiotelegrafista. Nekaj časa prej pa so poročali o >tra-šni katastrofi, ki je zadela pri Rutbaju v Perziji veliko ho-landsko potniško letalo "river," ki je bilo na poti v Bata-vijo. Trije možje posadke in trije potniki so pri tem izgubili življenje, iz zgorelih delov ponesrečenega letala pa so sklepali, da je meti nevihto nad t*Mii delom Perzije vanj treščilo. Si-kratko pred katastrofo so bili ž njega oddajali brezžična poročila. Pripomniti je da šlo za letalo, ki je bilo vs<« iz kovine in ki je pokazalo izredno zmogljivost malo rasa pr»\i na slovitem tekmovalnem poletu iz Londona v Melbourne. Kako je torej z letali v primeru neviht ? Lajiku l»i se videlo, da jim preti >e posebna nevarnost strele in da katastrofo naravnost neizbežno izzivajo. Temu pa v resnici ni tako. Pred vsem je treba ugotoviti, da jih blisk niti ne zud«*nc. niti ne pridejo slučajno v proiro bliska, ki jim potem s -vojo ogromno električno silo razbije in zažge. Letalo povzroči marveč v nekih določenih zračno električnih okoliščinah trenutno sprožitev in tvori pri tem del tokovne projre. Kolikor je mogoče razvideti iz kakšnih sto dosedanjih podobnih primerov, nastanejo na letalu po blisku le majhne ne-posredne materijalne kvarc in ljudem se trajna Škoda primeri le redko. Posredno pa pomenijo ANONIMNO PISMO Nadaljevanje t 3. tiram 1 »liriki le neko nevarnost, ki je dobro, da se j'* izogneš. Nevarno je vreme vetrovnih sunkov, ki so združeni s sodro, točo ali snežnim metežem. Sprožitev električnega toka se dogodi vedno po prevelikem naboju viseče antene za brezično napravo. I Vi liver ju" je bilo prav gotovo tako. saj so ž njim, kakor omenjeno, še kratko pred katastrofo, o« Majal i brezžična sporočila. Po drugi strani pa so bili potniki in posadka v kovinskem trupu zavarovani kakor v nekakšni zaščitni kletki. Ni se jim moglo zgoditi, da bi jih zadel električni udarec. Letala, ki so napravljena iz lesa in kovine (kakor na pr. omenjeno italijansko letalo) so v veliko večji nevarnosti, da jih blisk direktno poškoduje. Pred vsem se v notranjosti pokvari seveda brezžična naprava, prav tako električna svetlobna napeljava in vsakovrstne električne pomožne priprave. Kompas se zavoljo magnet iziranja bližnjih železnih delov odkloni in kaže napačno smer. To so pa tiste ]M>sredne nevarnosti zračne plovbe v nevitlii. ki -o vse bolj krive nesreč neiro direktni stik z bliskom. Prav mogoče je. da izgubi vodja kontrolo in oblast nad letalom ter njegovim položajem. posebno če nastanejo po električnem udarcu še motnje v motorju ali če blisk za nekoliko treiniT.kov o-lfpi oči. To tarega prijatelja... Preveč sem vas spoštoval. Bože moj, a zdaj ljubite drugega, drugi se... Položila je svojo roko ua SLOVENK? PUBLISHING CO* TRAVEL BUREAU mkv xoaa, jl z. vubm1h uvtof, ib- racuo kabin. n pojasnila aa ro- tc7akjb dele pred učinki električnega toka, bi lahko preprečili večji del takšnih nesreč. Preti vsem bi bilo treba v takšnih primerili potegniti visečo anteno vanj in jo nadomestiti s trdno,,ki bi stala nad njegovim trupom. Najvarnejše je seveda, da se letalo, kolikor je ]>ač mogoče, nevihte izogne, in to ne samo »zavoljo nevarnosti po električnih udarcih, temveč dosti bolj zavoljo silnih zračnih gibanj, nevarnosti zaledenitve in mehaničnih učinkov loče. njegovo in mu pogledala v o-či: — Ali verjamete to?... Ali res verjamete, da je nekaj med menoj io tem pouhloglavim tepcem T Saj ste vendar sami rekli, da tega ne morete verjeti. Ta sestanek, javen in prav nič nevaren, je prvi, ki .•eni ga mu dovolila___in zadnji 1m>. Ne potrebujem ga več. Zdaj vem... — Kaj veste? — Da me ljubite, prijatelj, kakor ljubim jaz vas že davno, od samega začetka. Čakala sem, da spregovorite. Niste .. . ,. t H** * Genoa imeli dovolj poguma. Jaz pa 24. septembra: menda nisem mogla spregovo- it*-x v <;enoa riti prva, saj nisem bila pre- L'5- s,'i,,i'mUira ■ .. i> , • v Washington t llavre pneana o vasi ljubezni, ee w|ltrmbra: prav sem jo dolgo slutila. Dol- C.'liamplaln v Havre sem se morala zateči k nedol- Arpiitania v Cherbourg po je trajalo to, tako .lolgo, da žni zvijači in z njo pojasniti položaj. Spravljeno imam ko- september: pij o onega anonimnega pisma. 4 ^pn-mi.™: Jo hočete videti? Razumete. Kormandle v Havre morala sem vas pripraviti do 5. septembra: ljubosumnosti, drugače bi ne •bili spregovorili. 1». 30. 31. Lafayette v Havre Koma v Trst Washington T Havre SJajestic v Cherbourg Bremen ▼ Btetoen lie de France v flavrt Chauiplaiu v Havre Strastno jo je objel. — Ah, Genevieva, ah, Ge-nevieva, kako čudovita ste... l ako vas ljubim! Smehljala se je. Ko je mislil, da si je izbrala drugega, jo je obsojal kot grešnieo, zaničeval bi jo bil... A zdaj, ko je vedel do ljubi njega, ji je vračal vse svoje pobožno občudovanje. 7. septembra: Aquitania v Cherbourg 10 septembra: Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre t-. septembra: Majestic v Cherbourg 14. septembra: Ijifayette v Havre Conte tira ude v Trst 'iT. sej>teml>ra: Bremen v Bremen 1!). septembra: Berengaria v Cherl»ourg 21. septembra: lie de France v Havre Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. KALIFORNIJSKA JUSTICA •i Laciscsr t (Nadaljevanje.) ' BOMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 23» str Cena .80 .60 Truplo Clyde L. Jolmsona, kije bil obtožen umora policijskega načelnika Dawa, viseče na veji. Ljudska drhal je odvedla obtoženca iz ječe v Yrek, Cal., ter ga linčala. MLADA LETA. (Jan. E. Krek). 18S str..... MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. ti j iti duševnust opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najitomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. a* MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena _________________________________ -80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo i>a presega i»o svoji zanimivosti najl»oljse povostl te vrste. Naročite izvod 5e daues, Ce se vam do|>adcjo jk>-vestl te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSlu. 11 L' strani. Cena.....35 Junaki tega romana blodijo in tavajo pkozl temo življenja. Vz]>eiijajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičit. a slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spisal Anton Novaian. 224 strani. — Cena 1— V zvezku je devet črtic povečiui iz naše Ipj« Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan PugeU. 125 strani. — Cena vez..............70 Broi............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE- spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .4« , Zanimiva povest iz Časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trd« vezana. 115 strani. Cena -------------------------------- .70 Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne"- » L 8. Orel. 231 strani. PASTI IN ZANKE, Kriminalni roman is polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoC pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajou PESMI V PROZI, spisal Chaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ______________—-------------------------------- Verna slika pestrega vellkomestnega liv-ljenja io spominov moJ. JU M PATER KATCTAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1<— Roman, napisan ]>o ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič ik» hudih bojih vrgel zoi>et v življenje. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 283 strani. Cena .........................................................60 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni franeo-ski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljiei. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med I'adarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodi*" je spisal naš i>oljudnl pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim n.maiioin "Grunt". Prva knjiga vsebuje -'4, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z« ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne iiovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč 4 'Misel v megli" in "Ilrezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pngelj deset črtie iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, »pisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ...............................................60 Knjiga vsebuje tri |M>vesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njetrove misli so globoke lu mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani, ( era ________________________________________ .50 Povest iz vojne dol»e, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi iiorajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Ix>vstlk je to klasično opisal. Z osvobojeujem domovine doseže tudi itovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW Y0EK, N. Y.