Sfev. 121, Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144'— za pol leta K 72*— V Ljubljani, sreda, 1. junija 1921. Polfnlna platana v gotovini. Leto I. Uredništvo In uprsvništi/o « Ra pitarlevi ulici stani — Telefor uredništva stav. 50 *— Telefoi *= upravništva štev. 328 *= CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12'— V UPRAVI STANE MESEČNO K 10- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA Si VIN, Kale stališče. Tirolska in Solnograška sta se potom plebiscita z ogromno večino izrekli za priklopitev avstrijske republike k Nemčiji, Štajerska pa se bo v kratkem. To je zadeva avstriskega nemškega naroda, izraz ljudske volje, dosledno po principu samoodločbe naroda. Ako se avstrijski Nemci združijo z Nemci v bivšem rajhu, ker se čutijo za en sam narod in smatrajo to iz vseh ozirov za nujno potrebno, predvsem pa iz gospodarskih, ne da bi v to silili druge narode, potem nima nihče moralične pravice, jim to braniti. Avstrijski Nemci imajo pravico do eksistence, do gospodarskega procvita, do razvitja svojih narodnih sil in to je v danih razmerah možno samo V okviru ene same nemške države. Nihče ne sme od avstrijskih Nemcev, kot kulturno visoko razvitega naroda zahtevati, da v korist mednarodnih bančnih sindikatov vegetirajo kot objekt tuje eksploatacije kakor bivša Turčija ali moderna Kioska. Sicer pa, če se Avstriji zabrani priključitve k Nemčiji in se ne zadovolji to samo po sebi in po vseh kulturnih in gospodarskih okoliščinah upravičeno narodno stremljenje, se trajno ogroža svetovni mir, ker bo taka Avstrija kotišče neprestanih konfliktnih povodov. Naša država je tudi produkt priklopit-Venega gibanja, stremljenje po zedinjenju lugoslovenskih plemen je bil najvažnejši notranji činitelj pri uresničenju naše narod-n# države, in v kolikor še nismo združeni, smo se vedno sklicevali na princip samoodločbe, ki smo ga naglašali napram vsem .Velesilam in ga še danes tako nasproti Italiji kakor nasproti avstrijski Nemčiji. Izhajajoč iz principa samoodločevanja, je ■%ilsOi$ takorekoč mednarodno sankcioniral dejansko upravičenost odcepitve Slovencev Hrvatov, ki so svojo voljo v maj-niški deklaraciji izrekli, od Avstrije in njih svobodno združitev v. Jugoslaviji. Princi-Pui ki smo se nanj postavili mi, ne smemo odrekati končne in edine veljavnosti, ko £re za Nemce. To je dvojna morala, ki je ®i ne priznamo. Tudi s stališča mirovne pogodbe nam more biti čisto vseeno, ali se neko njeno načelo prekrši ali ne, dokler niso direktno tangirane naše koristi. Mirovna pogodba je v mnogem oziru krivična, v prvi vrsti 2 ozirom na nas in sicer ravno v tem pogledu, da nas je primorala glede velikega edla našega ozemlja pogajati se z enim izmed zaveznikov, namesto, da bi bila sankcionirala načelo samoodločbe, glasom katerega bi mi bili Primorsko dobili brez vsega, če Avstrijci prekršijo mirovno pogodbo, ki jih sili k osamljenosti v nasprotju z načelom naravne nacionalne skupnosti, jasno izražene potom svobodnega sa-moopredeljenja, so moralno čisto upravičeni kakor smo mi, če od Italije zahtevamo in bomo zahtevali to, kar je zasedla Po krivici. Mirovna pogodba nam je v tem °ziru brez vsake vrednosti kakor je n. pr. Poljakom z ozirom na Šlezijo. Uklonimo se H le, ker smo prisiljeni, ne pa, ker bi jo notranje priznavali. Edino, kar ne samo smemo, ampak Moramo od Avstrijcev zahtevati, je to, da priklopijo k Nemčiji sebe, nc pa koroških Slovencev, ki tega nočejo. Avstrijci, ki se Postavljajo s svojo zahtevo po priklopitvi k državi, ki združuje ogromno večino nemškega naroda, na stališče pravičnosti, *e smejo delati koroškim Slovencem krivice s tem, da jih prisilijo k priklopitvi k državi, v katero ti ne spadajo. Nasprotno ^ priklopitve avstrijskih Nemcev k Nemčiji nujno sledi, da se imajo po tem istem Principu koroški Slovenci eo ipso priklopiti k Jugoslaviji, za katero so se itak že Plebiscitarno izrekli, To je tisto, kar od Avstrije moramo Zahtevati in kar lahko zahtevamo prijateljskim diplomatskim potem, dokler Avstrijci ali ne opustijo svoje namere po priklopitvi ali pa nam naše zahteve kratko-*nal0 ne odrečejo. V tem slučaju imamo pavico in dolžnost slovensko Koroško do ^rave zasesti. . Kot glasilo delovnega ljudstva pa od-l^Čno zavračamo misel, ki jo propagirajo j^ncoski listi, da bi mi, načelno odklanjajo priklopitev Avstrije k Nemčiji, za ka-zasedli Avstrijo tja do Semeringa, da ako priklopitev kot izvrševalci volje in ®^9venqy; entente sploh preprečimo. To ni v naših interesih, bilo bi kruto kršenje pravice vsakega naroda do samoopredelitve, bilo bi vzrok trajnemu sovraštvu med nami in nemškim narodom in bi nas tudi neizmerno obremenilo ter zapletlo v konflikte z nedoglednimi posledicami. Enkrat so zavezniki od nas zahtevali, naj okupiramo Rusijo, danes naj Avstrijo zasedemo, jutri nas morebiti povabijo v Egipt ali pa na Irsko. Mi zahtevamo slovensko Koroško, kar se pa tiče združenja vseh Nemcev v eno državo, pa je neizogibno in se Ko prejalislej uresničilo tudi proti volji Francije, Če se hočemo od tako povečane Nemčije zavarovati, moramo sami stremeti po združenju vseh Jugoslovenov z Bolgari vred v eno federacijo in po dobrih stikih ter zvezah s sosedi, To je edino, kar moremo in moramo storiti in kar nam bo edino prineslo trajno in resnično korist. ©Se Dttiliiiiansha ministra padala demlsiia. ¥eli§ca feriia v vladinih strankah. Belgrad, 31. maja. Na današnji popoldanski seji konštituante je bruhnilo na dan nasprotstvo, ki že toliko časa tli med vladnimi strankami. Že nekaj dni se vrši med radikalnim in demokratskim časopisjem ostra polemika, ki je dosegla visoko ostrino ob času odstopa radikalnega ministra Jankoviča. Med radikalci je močno krilo, ki zelo nasprotuje rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni, kakor ga je hotela izvesti vlada, da pridobi bosanske muslimane za centralizem. To je včeraj popoldne javno povedal voditelj bosanskih radikalcev dr. Srskič, ki je ostro nastopil proti III. delu ustave ter obsodil vladno kupčijo z muslimani. Prišlo je do hudih spopadov med demokrati, radikalci in muslimani. Mnogo ra" dikalcev ne bo glasovalo za ta del ustave. LDU Belgrad, 31. maja. (ZNU) Današnji govor radikalca Srskiča je silno ne-povoljno vplival na muslimane. Precej po njegovem govoru so odšli v dvorano svojega kluba. Razpoloženje je bilo precej ogorčeno. Takoj se je odredila seja, čeprav je skupščina še dalje zborovala. Sklenilo se je, da bo poslanec Kurbegovič odgovoril na Srskičeva izvajanja. V nekaterih parlamentarnih klubih se je govorilo, da bo- sta muslimanska ministra dr. Karamehme-dovič in dr. Spaho še nocoj demisionirala. Doslej pa se še ni zvedelo, da bi bil kateri podal ostavko. Muslimani bodo jutri imeli sejo, na kateri bodo končnoveljavno sklepali o govoru poslanca Srskiča. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Vsled govora dr. Srskiča je nastalo v muslimanskem klubu veliko razburjenje in se je na včerajšnji seji razvila tozadevno zelo burna debata, katere rezultat je bil sklep, da muslimani v vprašanju rešitve agrarnega vprašanja niti najmanj ne popuste. Po tej seji sta odšla minister za trgovino in industrijo dr. Spaho in minister narodnega zdravja dr. Karamehmedovič k ministrskemu predsedniku dr. Pašiču in sta podala svojo demisijo. Obenem sta izjavila, da bodo muslimani izvajali konsekvence, če radikalni klub ne podvzame korakov napram dr. Srskiču in ne izpolni lojalno vseh obveznosti. Nastop muslimanov je napravil velik utis in izzval novo krizo. Vendar se bo ta kriza ugodno rešila, kajti demokrati so pripravljeni na vsako nagrado in denarno žrtev iz državne blagajne, samo da ostanejo na vladi in spravijo svojo centralistično ustavo pod streho. Burna sefa kanltitnante. Belgrad, 31. maja. Današnjo popoldansko sejo je ob 16. uri 15 min. otvoril podpredsednik skupščine dr. Salihberg-Hras-nica. Besedo je povzel radikalec dr. Srskič, ki je rekel, da je tretji oddelek ustave kompromis raznih mišljenj in da je v mnogih ozirih nejasen in nepopoln. Mnogo poslancev se je zavzemalo za avtorstvo tega oddelka, kar pa je bilo čisto nepotrebno, ker ta oddelek ni niti njim niti skupščini v čast, ker je čisto nepopoln. Agrarna reforma je tista točka, ki je v vsem tem oddelku najbolj nesrečno rešena, in ki nikakor ni v skladu z uspehom volitev, kakor je rekel to poročevalec poslanec Demetrovič. Poročevalec trdi, da je ta odredba sestavljena kot rezultat političnega sporazuma in kompromisa. Govornik pravi, da se je sklenil sporazum, ki je posebnega pomena za našo splošno politiko. Sporazum z muslimani je napravil konec nezaupanju in mnogim predsodkom, ki so vladali napram naši državi in napram naši državni misli. Meni pa, da bodo muslimani čez leto in dan gotovo dvignili kmetsko zastavo. Sporazum je sklenjen samo s tisto stranko, ki je sestavljena iz kakih stotisoč muslimanskih meščanov. To pa je velika in usodna napaka, ker se je pri tem sporazumu vpoštevala samo manjšina, to je samo spahije in posestniki. Nato je govornik prešel na najvažnejše, to je agrarno vprašanje, katero se je obravnavalo v členih 42. in 43. Govori nato o agrarnih razmerah v Bosni in pravi, da je bila ] vsa zemlja po šerijatskem zakonu pravzaprav lastnina turškega sultana, nato avstrijskega cesarja in sedaj zopet naše države. (Ploskanje in razburjenje pri muslimanih). Kmetski odnošaji niso bili nikoli precizirani. V tem zmislu ni bilo nobenega zakona, ko je Avstrja okupirala Bosno; Avstrija je enostavno kodificirala v zakoniku družabno anarhijo, ki je obstojala leta 1878 vsled vstaje leta 1875. in 1876. Vsled tega zakona so mnogo kmetov pregnali z njihove zemlje in jih na korist spahij popolnoma razlastili. (Protest pri muslimanih). Kmetje so ostali brez pravic in niso mogli biti vpisani niti v zemljiško knjigo. Pa tudi današnja ustava ni uredila teh vprašanj, ker se vlada ni po- trudila, da bi se točno informirala, koliko je teh kmetov, ki so izgubili svojo zemljo. Bivšemu poslanskemu zboru je došlo nad 10.000 prošenj teh kmetov, ki so zahtevali, naj se jim vrne zemlja. Konstituanta tem kmetom ni zavarovala zemlje. (Tukaj je prišlo do incidenta med poslancem Korkutom in govornikom.) Govornik nato govori o naredbi, ki se tiče beglukov. Površina beg-lukov znaša poldrug milijon katastralnih enot in statistično dognano se nahaja ta zemlja v rokah približno 51 tisoč družin, 14 tisoč katoliških, 13 tisoč pravoslavnih in 24 tisoč muslimanskih. (Razburjenje pri muslimanih). Govornik stoji na stališču, da je treba dati za razlaščenje zemlje odškodnino iz vsote, ki bi se nabrala iz obdavčenja enega dela posestnikov, to so spahije. Ni pravično, da se v tem primeru ni dala ni-kaka odškodnina. Treba je ublažiti socialno bedo in dati odškodnino, kadar bi si država opomogla. Nadalje je treba paziti na to, da onih 50.000 družin ne bo prišlo na beraško palico. Če se naredbe v ustavi izvedejo, tedaj bo spravila ta ustava naše kmete, ki so temelj naše družbe, v revščino, katere posledica bo, da bodo kmetje vedno element nezadovoljnosti in nereda v državi. Treba je, da se to vprašanje vrne ustavnemu odseku. (Razburjenje in žvižganje. Predsednik odvzame govorniku besedo.) Poslanec Vladimir Pušenjak (Jugoslovanski klub) govori nato o razlastitvi veleposestev in o osvoboditvi kmeta, o agrarni reformi, o najmanjši površini zemlje in o odškodnini. Ni zadovoljen z vladnim načrtom ustave, ker so ta vprašanja v njem slabo rešena. Ta ustava ne odgovarja interesom kmeta. Načrt Jugoslovanskega kluba pa hoče zavarovati mala posestva in zagotoviti kmetu obstanek. Govornik odklanja socialne in gospodarske odredbe v ustavi in zahteva, naj se te odredbe izpopolnijo v zmislu želj in zahtev naših kmetov. Karol Škulj (Jugoslovanski klub) govori o domači obrti, o lončarstvu in plat-narstvu in zahteva, naj se ne uredi samo kmetsko vprašanje, ampak tudi vprašanje domače obrti. Zenste ošilila pnei-ca n Belggj Sirite sani daeunik ..NOVI CHS«. _ ^ Ako se kaj posebnega ne pripeti, bo izšla prva jugoslovanska ustava brez ženske volivne pravice, kar bo med novimi državami,^ ki so nastale po zadnji vojni, edini slučaj. Zaslugo za to izjemno stališče naše države, ki nikakor ni odlično, nosi v celem obsegu naša »liberalna« tako-zvana demokracija, ki se boji ženske volivne pravice kakor šibe božje. Ta strah izvira baje iz prevelike skrbi za — svobodo, ki da bi jo »reakcionarno«, »klerikalno« ženstvo s svojimi glasovi kar gotovo ubilo. Ne bomo se prerekali z demokrati o vprašanju, da-li je pod njihovo vlado sploh še kaj ostalo v naši deželi, kar bi mogli nazivati za svobodo in naprednost, kakortudi ne o njihovi slabi vesti, ki jim v naprej slika na steno gotov poraz. Namesto ^ tega prinašamo tu poročilo o uspehih, ki so jih pravkar doživeli v Belgiji z žensko volivno pravico za občinske zastope. Poročilo posnemamo po »Neue Ziiricher ZtgVolitev župana v Ljubljani. Prva seja novo izvoljenega občinskega sveta ljubljanskega bo v torek, ?•. junija. Na dnevnem redu te seje bo volitev župana in podžupana. Zadnje dni so se vršila med demokratsko in narodno socialno stranko pogajanja, da bi se dosegel sporazum glede konstituiranja občinskega odbora. Sprva se je zdelo, da bo došlo do soglasja, včeraj pa so zastopniki narodno socialne stranke brez vsake motivacije odklonili vsa nadaljnja pogajanja. Kakor se govori, so klerikalci, narodni socialci, socialisti in komunisti sklenili pakt, po katerem dobe klerikalci ali narodni socialci župana, socialisti pa podžupana. Srečna Ljubljana!« To »Narodovo« vest popravlja današnja >Jugoslavija« sledeče: »Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) je vložila proti volitvam dva formel-na protesta, ki je z njimi zavlačevala volitev župana in podžupana v upanju, da se bodo vsled volivne borbe razburjeni duhovi s časom pomirili in bi mogla s kate- desnico in z glasnim in globokim glasom rekel: »Umor se je izvršil nad tem truplom! Kje je morilec? Stopi naprej, Egipčan! Kajti, kakor gotovo je Bog, jaz mislim, ti si morilec!« Strah in zmedenost se je zamoglo za trenutek opaziti na mračnem obrazu Ar-baka, vendar se je kmalu umaknila grozeči jezi in zaničevanju, ko so gledalci vsled nenadne in velike obdolžitve bližje obstopili ta dva odlična možaka. »Dobro vem,« je rekel Arbak ponosno, »kdo je moj obtožitelj, in uganem, zakaj me tako dolži. Možje in meščani, vedite, da je ta človek najhujši izmed Nazarencev ali kristjanov, kakorkoli je že njihovo pravo ime. Kaj čuda, da se drzne v svoji zlobnosti obdolžiti celo Egipčana, da je umoril svečenika Egipta!« »Jaz ga poznam! Poznam tega psa!« je zaklicalo več glasov. »To je kristjan Olint — ali pravzaprav brezbožnik — on taji bogove!« »Mir, bratje!« je rekel Olint dostojanstveno. »Poslušajte me! Ta umorjeni svečenik je pred svojo smrtjo sprejel krščansko vero — razkril mi je temne grehote in čarovnije onega Egipčana — našemlje-nja in prevare Izidinega svetišča, Nameraval jih je razkriti javnosti. On, tujec, ki nikogar ni razžalil, ki ni imel sovražnika! Kdo drugi je prelil njegovo kri kakor oni, ki so se bali njegovega pričanja? Kdo se je moral najbolj bati njegovega pričanja? — Egipčan, Arbak!« »Cujte ga!« je rekel Arbak, »čujte ga! Bogove preklinja! Vprašajte ga, ali veruje v Izido?« rokoli stranko doseči sporazum, Ker JDS nima zadostne večine, je iskala pri vseh strankah podporo. Sicer je že pred _ volitvami med dr. Žerjavom in Tone Kristanom bil sklenjen dogovor, po katerem naj bi socialni demokratje podpirali JDS V ljubljanskem občinskem svetu, toda izid volitev in oster odpor v socialno demokratskih vrstah samih proti vsaki zvezi z JDS je te račune prekrižal. Emisarji JDS so se nato začeli obračati na posameznike — pristaše NSS ter so jih nagovarjali za skupen nastop. Pribiti moramo, da se JDS na Narodno socialistično stranko kot tako dcsedaj ni obrnila, niti se niso med narodno socialistično stranko in JDS do-sedaj vršili nikaki oficielni razgovori ter je tozadevna vest včerajšnjega »Slov. Naroda« napačna. V kolikor smo informiram, vlada v vrstah pristašev narodno socialne stranke odločen odpor zoper vsako sodelovanje z JDS.« Torej je »Narodova« vest netočna, »Jugoslavija« pa v nadaljnjem piS«i da se je JDS "Ugajala tudi z Ljudsko stranko. Glede tega moramo pripomniti, da niti vodstvo Ljudske stranke niti klub njenih obč. svetnikov z JDS ni imel ni-kakih dogovorov, ker stoji vsa stranka na stališču, da z JDS ne bo sklepala nikakih kompromisov. Vprašanje ljubljanskega župana je M odprto in nam ni doslej znan noben sklep, iz katerega bi se dalo z gotovostjo sklepati, kako se bodo stvari razvile. 2)nevni dogodki — Iz seje deželne vlade z dne 30. maja 1921, Navzoči so prvič poleg dosedanjih članov vlade tudi podpredsednik deželne vlade Dobnik, poverjenik za kmetijstvo Demšar in poverjenik za javna dela Jamnik, Mestnim občinam Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj se dovoli pobiranje občinskih doklad, naklad in nekaterih drugih občinskih davščin. Naredbe se objavijo v Uradnem listu. Vse agende urada za zaščito beguncev preidejo s 1. junijem t, 1. na poverjeništvo za socialno skrb. Redne begunske podpore se ukinejo s 30. junijem t. 1, izvzemši podpore, ki se plačujejo dobrodelnim zavodom za oskrbo begunskih sirot in hiralcev. — Računska praktikanta Viktor Nachtigall in Josip Janežič pri knjigovodstvu deželne vlade se imenujeta za računska asistenta v XI. čin. ražl^j|ft. — Strokovni učitelj Josip Priol se imenuje za definitivnega strokovnega učitelja, v lXi~ čin. razr. Pri poverjeništvu za tdbTh bogočastje se imenujeta za kanclista v XI. čin. razredu stručni podoficir Josip Bajc in orožniški narednik Valentin Flis, — Iv, Mikuž se imenuje za definitivnega ravnatelja deželne banke. Ker je novoimenovani ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini na svoje mesto resigniral, se bo ravnateljsko mesto na podlagi prejšnjega razpisa oddalo v prihodnji seji deželne vlade, — Imenovani so za poštne oficiale poštni asistenti Anton Grčko, Vladimir Jazbec, Franjo Držaj, Jernej Hočevar, Al. Jurgele, Stanko Gaberšček, Adolf Sadar, Zorko Kambič, Franjo Konig, Anton Pečnik, Jožef Scbagger, Štefan Šaka, Miloš Ambrožič, Vladimir Bajuk, Peter Cerar, Ljudevit Primsch, Ivan Štibilj, Anton Mak, Franjo Novak v Ljubljani in Julij Kuštrin v Mariboru. — Za poštne oficialke so imenovane poštne asistentke Danica Kobal, »Ali naj verujem v zlobnega duha?« je odvrnil Olint drzno. Zbrana množica se je groze tresla; Kristjan pa se ni ustrašil ničesar, kajti bil je vsak trenutek pripravljen na nevarnost, in v svoji razburjenosti je pozabil na vso previdnost ter nadaljeval: »Nazaj, malikovavcil To truplo ni za vaše prazne in onečaščujoče ceremonije — ono je naše, — mi, učenci Kristusa, mu moramo izkazati poslednje časti, kakor pri* stojajo kristjanom. Jaz zahtevam to truplo v imenu velikega Stvarnika, ki je odpoklical njegovega duha!« Kristjan je govoril te besede s tako svečanim in zapovedujočim glasom, da se množica ni upala glasno izraziti strahu in sovraštva, ki ga je gojila v svojem srcu. In nikdar, morebiti, odkar sta se borila Lucifer in Arhangel za truplo mogočnega Postavodajca, se ni nudil slikarjevemu duhu bolj vzvišen predmet kakor je bil ta prizor. Temno drevje — krasno svetišče —« truplo umorjenega v mesečnem svitu —« divje plapolajoče .baklje v ozadju — različni obrazi mnogovrstnih gledalcev — brezčutna postava Atenca, katero so podpirali v daljavi, v ospredju in pred vsem pa postavi Arbaka in kristjana; prvi, vzravnan v vsej svoji velikosti, mnogo višji kakor množica naokoli, njegove roke! sklenjene, njegovo čelo nagubano, njegova oči srepo uprte, njegove ustnice malo nategnjene v kljubovanju in zaničevanju. Poslednji pa z enako zapovedujočim veličastvom na nagubanem čelu — njegov resni, toda prostodušni obraz — pogumni, toda odkriti pogled — mirna dostojanstvenost in neizrekljiva resnost cele postave, vse to Štev. m »Nov! Čas«, cine T, {unija: 192?, Stran 3« Kristina Kokalj, Amalija Gliha in Marija Podboj v Ljubljani. — Razpisane poštarske službe. Razpisani sta poštarski službi pri poštnih uradih Planina pri Rakeku in Pilštajn, Pri poštnem uradu Dragatuš je razpisana od-pravniška služba. — Stavka zdravnikov na Dunaju. Dne 31. maja popoldne se je vršila napovedana peturna demonstracijska stavka avstrijskih zdravnikov. Istočasno se je vršilo v dvorani glasbenega društva zborovanje zdravnikov, na katerem so bile soglasno sprejete predlagane resolucije. Govorniki so povdarjali izrečno enodušnost vseh zdravnikov v neomajni volji, doseči izpolnitev svojih zahtev. Državna zveza zdravnikov je bila poblaščena, da vodi skrb za rešitev zdravniških zahtev. Med demonstracijsko stavko zdravnikov so odpadle vse ordinacije, samo v bolnišnicah in porodniški kliniki se je vršila zasilna služba za neodložljive smrtno-nevarne slučaje. — Ker je ukradel konjski komat, vreden 1300 kron Frančiški Berlanovi v Bo-štajnu, je bil Janez Matjašič iz Luč obsojen na 3 tedne težke ječe. — Okraden. Kolarja Jožefa Zupana iz Preddvora je zvabil na potu proti domu neki delavec na stransko pot in mu na samoti ukradel 6 moških srajc, uro z verižico in 430 K denarja. — Vlom. Ponoči 25. maja t. 1. je bilo Vlomljeno v trgovino Jožefa Kranjc v Loki Pri Zidanem mostu in odnešenega blaga za 28.580 K. ljubljanski dogodki. Ljubljani. V nedeljo »Kolo jugoslovanskih lj Dečji dan v junija priredi , w Sester« v Ljubljani na inciativo ministrova za socialno politiko dečji dan. Čisti donesek se nakloni upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino V Ljujbljani, torej napravi, ki je za ljubljansko deco revnih slojev izredno veike važnosti. Na ta dan se bodo prodajali v Ljubljani posebni znaki in odkupnice. Nihče, ki mu je prospevanje dece na srcu, daj se ne odtegne odkupu in darilu. lj Ukradena cirkularna žaga. Meseca toarca je bila Mlekarski zvezi v Ljubljani ukradena cirkularna žaga. Samski mehanik Anton Jarc iz Medvod je nagovoril hlapca Josipa Praprotnika da je odpeljal stroj na dom njegovega brata Ivana Jarcu v Šiško. Pri preiskavi izvedeni pri Jarcu v siski so našli še več reči ki so bile dkradene Mlekarski zvezi. Kazenski se-dut lij$>l^nskega deželnega sodišča je ob-Drt n**0 Antona Jarca in Jožeta Pra-Prinnika vsakega na 3 mesece težke ječe, ječ C2a ^arca Pa na ^ mesece navadne . jj Kaznovan izgrednik. Andrej Žnidar ? Vrunče Boltežar sta se zagovarjala pred delnim sodiščem, ker sta zagrešila skupaj z Jožetom Boletom v noči od 19. na decembra lani velik izgred v Mezetovi ;S°stilnI. Izgred so nadaljevali še na cesti. Andrej Žnidar je bil za to obsojen na 3 jdcsece, France Boltežar pa na 3 tedne džke ječe. Bole, ki je bil vojak, je pa de-ertiral od vojakov. , lj Tatvina v železniškem vozu. Dijaku Aleksandru Merežniku iz Sofije je bila na vožnji med Zagrebom in Ljubljano ukradena listnica z 2000 lirami in znatno vsoto rubljev ter že plačan potni list v Ameriko. lj Akademska svoboda. Po žalostnih dogodkih v operi so dobili stražniki in-strukcije, da ne smejo več aretirati akademikov, temveč jih samo legitimirajo. Gotovi — sicer redki — akademski krogi to ugodnost do skrajnosti izrabljajo in delajo tak kraval ob poznih nočnih urah, da se mora občinstvo zgražati. S posebnim veseljem se ustavljajo v bližini službujočih stražnikov, prično »prepevati« in se norčevati. Smo mnenja, da se naj akademska svoboda upošteva, kadar je to na mestu. Smo pa prepričani, da z vedenjem kot je v zadnjem času na dnevnem redu pri nekaterih, akademiki ne bodo pridobili simpatij, pač pa bodo radi par ljudi, ki akademsko svobodo napačno pojmujejo, trpeli vsi visokošolci. Lintilpsisla porota. OČETA UBIL. Včeraj se je zagovarjal ubijalec svojega očeta Franc Baraga po dom. Štefetov iz Podoba. Dne 24. januarja t. 1. je hotel odpeljati svoje tovariše, s katerimi je preje popival, na neko svatovščino. Ko je zvedel o tem njegov oče, je hitel domov in zagnal proti sinu poleno. Oče in sin sta se nato spoprijela in padla na tla. Med pretepom je sin sunil očeta z nožem v trebuh. Starček je nato drugi dan ponoči umrl. Na smrtni postelji je še volil svojemu ubijalcu 25.000 K. Sin je pobegnil drugi dan v gozdove in prišel 29. jan. v Vel. Lašče k zdravniku, ki ga je naznanil orožnikom, ki so ga še istega dne aretirali. Na vsa vprašanja glede uboja je Baraga redno odgovarjal, da se ne spominja, in se izgovarjal s pijanostjo, dočim je oče na smrtni postelji izjavil, da sin v kritičnem trenutku ni bil toliko pijan, da ne bi vedel, kaj dela. Ravno tako sta izjavila sodna izvedenca gg. dr. Tičar in dr. Lisjak, da ni verjetno, da bi se ne zavedal svojega dejanja. Porotniki so potrdili prvo vprašanje o uboju in zanikali drugo vprašanje, če je izvršil dejanje v pijanosti. Baraga je bil nato obsojen na 5 let težke ječe, poostrene z dvema temnicama, postom in trdim ležiščem vsako leto. Danes predseduje porotnemu senatu g. dvorni svetnik Vedernjak, votanta sta gg. nadsvetnika Hauffen in Jarc, držav, pravd-ništvo zastopa g. dvorni svetnik Trenz. Predsednik je naznanil, da bo dopoldne rešil dva slučaja, popoldne ob 4. pa bo pričel razpravljati o tožbi proti ciganski tolpi, ki je kradla po ljubljanskih trgovinah. UKRADENA KOBILA. Ivan Pivk iz Verzdenca pri Žireh je ukradel v noči na 7. februarja 1921 posestniku Andreju Rozmanu v Verzdencu iz hleva 8 letnega konja črne barve ,vrednega 16.000 kron. Orožniki so Pivka 10. februarja aretirali. Priznal je, da je ukradel konja in ga gnal čez demarkacijsko črto, kjer mu je konja Matevž Lukančič za 3600 lir prodal in dal na račun tatu 2700 lir. Lastnik Rozman je izsledil konja pri kupcu Medvedu v Godoviču in mu je konja odvzel. Pivka je zagovarjal dr. Pegan. Pred- le vzbujalo svečano simpatijo in strah. Nje-gova^levica je kazala na truplo — njegova desnica pa je bila vzdignjena proti nebu. Centurijo je zopet začel: >Najprvo, Olint, ali kakorkoli je tvoje hhe, ali imaš poleg negotove sumnje kak dokaz za svojo obdolžitev proti Arbaltu?« Olint je molčal — Egipčan pa se je Zaničljivo nasmejal. . >Ali zahtevaš truplo Izidinega sveče-aiak kot pripadnika verske družbe Naza-rencev ali kristjanov?« »Da.« >Prisezi torej pri onem svetišču, pri ®hem kipu boginje Kibele, pri onem najbolj starodavnem svetišču v mestu Pompeji, da je umorjeni sprejel tvojo vero!« v »Bedasti človek! Jaz ne priznavam va-®jn malikov! Jaz zavračam vaša svetišča! Kako naj potem prisegam pri Kibeli?« j »Proč — proč z brezbožnikom! Proč! Remija nas pogrezne, ako bomo trpeli te eogokletneže v svetem gaju — proč z njim v smrt!« v »K zverinam ž njim!« je pristavil nek zenski jglas sredi množice, »sedaj imamo enega za leva in enega za tigra!« »Ako ne veruješ v boginjo Kibele, Na-prenec, katerega izmed naših bogov poem priznavaš?« je zopet začel vojak, ki klici niso motili. »Nobenega!« »Cujte ga! Čujte!« je kričala množica, v >0, slepci in bedaki!« je nadaljeval ristjan in povzdignil svoj glas, »ali mo-verovati v podobe iz lesa in kamna? mislite, da imajo oči, da vidijo, ali „g?Sa> da slišijo ali roke, da vam poma-rpri-, ^ j® ona nema stvar, katero je na-dila človeška umetnost, boginja? Ali je ustvarila človeštvo^ — Oh! Človeštvo je ustvarilo njo! Glejte! Prepričajte se sami o njeni ničevnosti — o svoji neumnosti!« S temi besedami je stopil k svetemu kipu in predno so si bili okoli stoječi svesti njegovega namena, je vrgel v svoji gorečnosti leseni kip z njegovega podstavka. »Poglejte!« je zaklical, »vaša boginja se ne more sama maščevati! Ali se more potem tako stvar po božje častiti?« Več ni mogel spregovoriti; tako veliko in drzno bogoskrunstvo — in poleg tega na enem najbolj svetih njihovih krajev —■ je navdalo celo najbolj mlačnega z grozo in besnostjo. Kakor en mož so planili nanj, in ako bi ne bilo centurija, bi ga raztrgali na kosce. »Mir!« je zaukazal vojak — »tega drznega bogokletneža popeljemo pred pristojno sodišče — preveč tratimo čas. Peljimo obadva zločinca h gosposki; položite svečenikovo truplo na nosilnico — nesite ga v njegovo domovje!« V tem trenutku je stopil pred nje nek svečenik Izide. »Z ozirom na običaje sve-čeništva zahtevam te ostanke.« »F1 aminu naj se ugodi,« je rekel centurijo. »Kako je z morilcem?« »V nezavesti je ali pa spi.« »Ako bi bil njegov zločin manjši, bi ga miloval. Dalje!« Ko se je Arbak ozrl, se je srečal z očmi tega Izidinega svečenika — bil je Kalen; in v tem tako pomenljivem^ in mračnem pogledu je bilo nekaj tako čudnega, da je Egipčan sam pri sebi dejal: »Ali je mogel videti moje dejanje?« Iz množice je skočilo dekle in pogledalo Olinku v obraz. »Pri Jupitru! Čvrst dečak! Sedaj bomo imeli tudi enega za tigra; za vsako zver enega!« • »Halo!« je vpila druhal, »enega za leva in enega za tigra! Kolika sreča!« sednik Pivku: »Ali ste res to storili?« — »Storil sem res to, toda bil sem vedno na najboljšem glasu.« — Dvorni svetnik Vedernjak: »Vi mislite, da ste svetnik, ker ste kradli. Ali smo prišli res že tako daleč, da je tat nedotakljiv?« Glede krivde obtoženca je bilo porotnikom stavljeno samo eno vprašanje, ci so ga soglasno potrdili, Z ozirom na to je sodni dvor obsodil obtoženca Pivka na 15 let težke ječe. VELIKA TATVINA V AVTOMOBILU. Delovodja Rudolf Martinc iz Kotmare vasi in šofer Ivan Keržič iz Ljubljane sta se nato zagovarjala pred poroto zaradi poneverbe. Dne 25. februarja 1921 je prinesel Josip Renko iz Borovelj večjo množino 80 kronskih bankovcev v Ljubljano zamenjat. Dne 26. februarja sta se sestala s Keržičem in sklenila, da se bosta z avtomobilom peljala v Tržič. Rudolf Martinc in Ivan Kor-dan sta se jima pridružila. V Ljubljani so že popivali, v Tržiču so pili naprej in Renko se je do nezavesti upijanil. Ko so se zvečer vračali v Ljubljano, je Kordanu na levi sedel Josip Renko, zadaj sta sedela Keržič in Martinc, ki sta se med potjo dogovorila, da bi bilo dobro vzeti Renkotu listnico in si denar razdeliti. In Keržič je res med vožnjo vzel Renku listnico in jo je izročil Martincu, ki je dal nekaj bankovcev Ker-žiču, kateri jih je spravil najprej v klobuk, potem pa v žep. Automobil se je ustavil pred gostilno M. Ramer v Kolodvorski ulici, kjer je Martinc naročil Renkotu sobo. Pri Renkotu je ostal Keržič, Martinc, Kordan in mož gostilničarke so se pa odpeljali v garažo na Dunajski cesti, kjer so oddali automobil in se vrnili v gostilno. Ko je Renko nameraval plačati ceho, je videl, da je izginila listnica. Poklicana policija je aretirala Martinca, Kordana in Keržiča in so našli policijski organi pri Keržiču med podlogo in gornjim blagom všite bankovce po 1000 in 100 dinarjev, o katerih Keržič ni mogel povedati, od kod jih ima. Drugo jutro sta Keržič in Martinc pripoznala, da sta dogovorno ukradla Renkotu listnico, da je dal Martinc Keržiču več bankovcev in da je Martinc shranil listnico v garaži na Dunajski cesti, kjer so jo tudi našli z vsebino 12.000 jugoslovanskih in 11.000 nemško-av-strijskih kron. Trgovec Valentin Kometter je dobil pred plebiscitom od glavarstva v Borovljah dovoljenje, da sme 150 kg blaga izvoziti carine prosto iz Borovelj v Jugoslavijo. Kometter je pripeljal sredi oktobra na Jesenice 3 zaboje svilenih trakov, katere je kupil za 87.000 nemško-avstrijskih kron, kar je takrat odgovarjalo 26.000 jugoslovanskim kronam. Trakove je shranil Kometter pri lekarnarju Koritzkyju. Meseca novembra 1920 je naprosil Kometter Martinca, s katerim je bil znan, naj vzame trakove Ko-ritzkemu in naj jih v Ljubljani shrani. Martinc je shranil trakove v Ljubljani. Ko je prišla Kometterjeva prodajalka Marija Maurer po trakove, ji je Martinc rekel, da mu je carinarnica na Jesenicah zaplenila trakove. Maurerjeva je o tem poizvedovala in dognala, da se je Martinc zlagal. Trakove je policija našla. Jfaša društva. d Sestanek »Prosvetnega društva za stolno župnijo«, napovedan za jutrišnji dan, se radi nastalih zaprek preloži na poznejši čas. Dan zborovanja se naznani pozneje. d Narodno-gospodarslti odsek Razora ima nocoj v sredo ob 7. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne redni sestanek, pri katerem predava vod. dr. M o h o-r i č : O delniški družbi. — Pridejo naj vsi dosedanji obiskovalci tečaja, da čujejo tudi o tej kapitalistični napravi. Socialni vestnik. o Važen pridobitni poklic za ženske, V Nemčiji so vse sile na delu, da urede gospodarske razmere temeljem danih razmer čim najbolj smotreno. Pri tem sodeluje zlasti tudi strokovno in splošno visoko izobraženo nemško ženstvo. Iz vrst tega ženstva je izšla pobuda, da se z vsemi sredstvi dvigne industrija umetnih cvetlic in nakitnih peres. Ta industrija je kakor ustvarjena za zaposlenje ženstva, ker zahteva ravno sposobnosti, ki so predvsem ženska last: spretnost, natančnost, nežnost, lepočutje. To je eden izmed pridobitnih poklicev, v katerem ženske ne delajo moškim konkurence. Preje so na Nemškem izdelovali le priprostejše blago te vrste, finejše izdelke so uvažali iz Francije. Poslej hočejo to industrijo dvigniti doma na najvišjo stopinjo in so to deloma že storili. Snujejo posebne strokovne šole za to stroko, v katerih poučujejo prvovrstne moči, a tudi na dekliških nadaljevalnih šolah po mestih posebno vpoštevajo to stroko. Velike tvrdke, ki vodijo trgovino z umetnimi cvetlicami in nakitnimi peresi, gredo gibanju za povzdigo te industrije y vsakem oziru na rokcv PROTIŽIDOVSKI POGROMI V RUSIJL LDU Pariz, 30. maja. (Brezžično) Po poročilih iz Helsingforsa z dne 23, t, mi, so rdeče čete blizu Cholma uprizorile pogrome, Žrtev je na stotine. Čete konjenic škega načelnika Budjenija so nahujskano po svojih poveljnikih, v mestih Novgorodu in Lubarju v Voliniji začele pravi pravcati pokolj izraelitskega prebivalstva, katoliški obzornik. Gibanje katoličanov na Nemškem. Katoliški Nemci so začeli razvijati vso svojo nekdanjo občudovanja vredno delavnost. To kažejo mnogoštevilna velika zborovanja, med drugim katoliški shod v Paderbornu, ki se je vršil te dni. Shodu je poslal sv. oče svoj apostolski blagoslov. Med govori se je posebno odlikoval govor župnika! Schulteja, ki je orisal kulturne naloge katolicizma, Govornik je razkrinkal laži, ki jih širijo o katolištvu njegovi nasprotniki. Dokazal je, da ima današnji svet vse svoje duševne, nravne inj socialne dobrine zahvaliti katoliški cerkvi. Pozival je na sveto križarsko vojsko proti novodoV-nemu poganstvu in na vrnitev k veri, dobrim Begam in krščanski kulturi. A 10! — Nove gospodarske zveze med Rusijo in Nemčijo. Že 6. maja t. 1. se je med Rusijo in Nemčijo podpisala pogodba, ki ureja medsebojno konzularno zastopstva in pravno stališče nemških trgovcev. Sedaj se pripravlja trgovinska pogodba med obema deželama. Nemci bodo izvažali v Rusijo stroje za poljedelstvo, električne naprave, plinarne itd. in posebno tudi lokomotive. Nemška industrija je danes, ko so nasprotniki nemško trgovino na drugih, svetovnih tržiščih domalega onemogočili, v prvi vrsti navezana na Rusijo, kjer se ji: odpira ogromno polje možnosti tako za izvoz kakor za nova podjetja. Toda dvoje je,, kar zaenkrat zelo omejuje razvoj gospo-] darskih odnošajev z Rusijo: prvič pomanjkanje plačilnih sredstev in drugič pomanjkanje prometnih sredstev v Rusiji. Ruski' zlati zaklad ni več velik, a ruski papirnati; denar brez vsake vrednosti — saj je že! lani meseca marca krožilo 339.697 milijard rubljev. Mogoča je torej v glavnem le trgovina temeljem zamenjave blaga. Toda tu so nove ovire, ker manjka V Rusiji zadostnega železniškega prometa za prevažanje blaga. Na mejah so sicer že nakopičene precejšnje množine lanu, prediva, olja in drugega blaga, ki ima služiti v zameno, toda te zaloge bodo hitro izčrpanj in potem ora nastopiti zastoj, ker ruske; 1 železnice ne bodo zmogle prometa. Sploty8 pa zaloge v Rusiji ne bodo prevelike,,.ker je dežela v zadnjih letih le malo proizvajala. Ruska vlada si hoče pomoči iz stiske na ta način, da ponuja nemški industriji v izkoriščanje ogromne naravne zaklade v, Sibiriji in severni Rusiji ter koncesije za zgradbo železnic itd. Toda vsa ta podjetja bi zahtevala ogromne investicije, ki bi se vračale še-le čez leta .Obubožana Nemčija danes za take investicije ni ravno sposobna. Tako Rusija in Nemčija zaenkrat druga drugi ne moreta toliko pomagati kakor bi radi, toda žilavi in sposobni Nemec ne bo izpustil iz vida koristi, ki se mu nudijo v ogromni agrarni Rusiji in se jih bo stopnjema polastil. — Ljubljanski veliki semenj. Dela za prireditev velikega semnja, ki bo v Ljubljani od 13. do 24. avgusta t. 1., so v polnem teku. Prostor v Lattermanovem drevoredu na vogalu bivšega dirkališča irt Gosposvetske ceste, ki je določen za veliki semenj, je kaj srečno izbran, ker jei dovolj velik, je v najlepšem delu mesta in na zelo primernem kraju. Poleg tega gU z vseh strani obkrožajo senčnati drevoredi, ozadje pa tvori Tivolski gozd s svojimi naravnimi krasotami. Že pogled na ta prostor mora na gledalca napraviti zelo ugoden vtis. Načrte za veliki semenj so izgotovili priznani strokovnjaki. Vsa prireditev je zamišljena kot nekaj enotnega, pri čemer je vsakemu razstavniku glede notranje opreme najetih prostorov prepuščeno, da si jih opremi in okrasi po svojem okusu, vendar se pri tem ne smejo prekoračiti določene meje. Zunanji pogled na razstavni prostor bo naravnost impozanten. Arhitekti so imeli pri izdelavi načrtov pred očmi podobne prireditve v drugih državah, ki prirejajo letne vzorčne velesemnje, v nekaterih državah celo po dvakrat na leto, in so zaradi tega tam! gjavne stavbe zidane, Odbor za prireditev Ljubljanskega velikega semnja se v svojem pravilnem pojmovanju, da mora žei prvi celotni vtis, ki ga napravlja na gledalca že pred vstopom na razstavni prostor, ugodno vplivati na posetnika, ako hočemo doseči v njem primerno razpolože- Širite ..MDVI CHS" Odgovorni urednik Anton M&rinSek Izdala konzorcij »Novega čaaa«. Tilka Jugoilovamka tUkaraa s LhMttL /ije, ni ustrašil truda in velikih žrtev in se \e pogumno lotil dela. Razstavni prostor se že planira in glavne stavbe se že postavljajo. Tudi dela za opremo notranjih prostorov so oddana in dobro napredujejo. Zanimanje za to prireditev, prvo v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, je zelo veliko. Zaradi tega je upravičeno upanje, da bo Ljubljanski veliki semenj imel velik uspeh in da se bo ves trud bogato poplačal. Iz Haoie d Hmeriko samo 6 dni. Edina najkralia črta preko Havre, Oherbourg; In Ant-»erpen v Newyork. —Vozne listke in zadevna pojasnila ‘jsdaja odino koncesijonirana potovalna pisarna IvanKraker v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. £1. Barva vsakovrstno blago. Kemično žistl obleke. Svetlollka ovratnika, za pastnlca In srajca. Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Poljanski nasip4. Podružnica; Šelcnbtirpva ul. 4. Podružnice: Maribor Novo mesto Kočevje Gosposka Ui. 38. Glavni trg. štev. 39. U pleskarska in ličarska dela se najtopleje priporoCa slav. občinstvu in preč. duhovšfini TONE MALGAJ pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ul. 6 ŠOBNO SLIKARSTVO IVAN KOŠAK LJUBLJANA, Bleiwsisova cesta 15 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejši izvršitvi in po solidnih cenah. (Prvovrstno 6s-ke holm f ajflnejie 1111111 ................... IM predvojno y * kvalitetno blago | llllilllll)ll!l!li:lilli!!im!l!l!l!)ll:il!llll!!lll!lillllll!nillll J. Qom Ljubljano Gosposvetska c. n J. Kopač, sve-č°r-na Ljubljana, Celovška cesta 90. priporoča voščene S7eče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo, kupuje čebelni vosek, suhe satine, kapljine po najvišji dnevni ceni. 'unard VOZNI RED brzoparobrodov za Severno Ameriko In Canado. CHERBOURG—NEW YORK—CANADA. Spremembe se pridržijo brez posebne objave. Naivečji In najjhifrejšl v ar obrodi na svetu. % i Od Cherbourga do New Vsrka Parobrod sobota 4. junija Aquitania sobota 18. „ Imperator četrtek 23. „ Sazonia *) sobota 25. „ Aquitania Največji ln najlritrejši parobrodl na svetu. Infnpmariia 73 nftfniVo • Legltlmaeile; Vsak potnik mora imeti predpisani potni lillUl llluLljU L\1 (JulllSiUj. list, vidiran d najbližjega amerikanskega konzulata /Zagreb, Jezuitski trg 1), dalje od kon&Jlov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do luke ukrcauja. — Do nadaljnjega se morajo vsi potniki II. in III. razreda podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcanja, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki potujejo preko Cherbourg-a zglase za odhod pri zastopstvu 18 dni in oni, ki potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parnika. t= *) Parobrod ,,Saxonia‘- vozi do luke Halifas (Canada). NatanCneja pojasnila daje: Zastopstvo M Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Gradbeno podjetje Dukii LJUBLJANA, Resljeva cesta 9. ss priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela F. BRUMAT LJUBLJANA Mimli jjjljM in iianiM po konkurenčni ceni. Mestni trg 25. I. I JOSIP OLUP 1 Ljubljana, Stari trg štev. 2 | Ul'llll-,T!l?-g--JT,"i*}f5i'i''' 'J aKMBQ6SS88SE8SSQCB3g88M8gjB«^SSSBa 8CgEfflBB^(acaaBamB