GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TXLKFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 GOBTLANDT. NO. 199. — ŠTEV. 199. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 24, 1917. — PETEK, 24. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. / Ameriški ujetniki. --ooo- ŠEST AMERIŠKIH MORNARJEV SE POTOPILO Z NEMŠKIM PODMORSKIM ČOLNOM — PARNIK 41G AMP AN A' \ — STIRIURNI BOJ. — SEST AMERIŠKIH MORNARJEV VZELI NA U ČOLN. — FRANCOSKA KRIŽARKA GA JE POTOPILA. — UTONI LI AMERIŠKI MORNARJI. ff ooo- Atlantsko pristanišče, 23. avgusta. — Šest A meri-kaurev, kapitan in pet vojakov, ki so bili po štiriurnem ln»ju z nemškim podmorskim čolnom vjeti, je izgubilo življenje, ko je neka francoska križarka potopila podmorski roln. Med preživelimi s tovornega parnika "Campana" je tudi J. H. Bniee, ki je s 45. svojimi tovariši prišel včeraj v neko atlantsko pristanišče z nekim francoskim parni-kom. Bruce prij)ov«'duje o svojih doživljajih sledeče: — Zapustili smo neko ameriško pristanišče 6. julija in smo razložili naš tovor v La Palice na Francoskem. Bili smo prepričani, da smo zmožni bojevati se proti vsakemu podmorskemu čolnu. Parnik je vozil po 12 vozlov in imeli smo tri palci ie topove spredaj in zadej. Na krovu je bilo V,) iopničarjev. J>. avgusta smo se odpeljali iz La Palice proti Španiji. Tovora nismo imeli. Deset minut čez pet, (5. avgusta zjutraj je raz]M»čil strel nad našo ladjo. Poveljnik topni-carjev je za povedal posadki, da strelja na podmorski čoln. Kapitan Oliver je pričel voziti z največjo naglico; ladja je plula sem in tja. fred nami smo videli velik nemški podmorski čoln, ki je streljal s štiripalčnimi topovi. Podmorski čoln je bil hitrejši, toda naš parnik je bil boljši in dolgo časa smo pluli v razdalji, da nas niso dosegli streli. Nemci so si prizadevali, da bi nam prišli bližje, toda vedno se nam je posrečilo ubežati in v pozdrav smo jim |M>šiljali strele iz tripalčnih topov. Pomoči ni bilo nikjer v bližini. Vedeli smo, da se moramo borit« kot besni iti l>ežati kot divji. Pošiljali smo strel za strelom na Nemce. Ko se je pri-čel boj, smo bili razdaljeni 9000 jardov. Največ pa se je vršil l>oj v razdalji 7,300 jardov. Obe stranki sta slabo zadvali. Samo enkrat nas je zadel sovražni strel; parnik je bil poškodovan na gorenjem delu. Pozneje mi je poveljnik podmorskega čolna jjovedal, da smo zadeli trikrat; mislim, da smo poškodovali stolpič. Ob osmih smo šli k zajtrku. To se je moralo dogoditi tudi na podmorskem čolny, kati prenehal je s streljanjem. < etrt ure pozneje se je l>oj zo|>et pričel. Podmorski čoln je izstrelil en torpedo, ki pa ni zadel. Okoli devete ure je bilo tako malo municije, da srno obu-pavali. Kapitan je bil odločen, da se bori do konca, toda ni bilo dovolj munieije. Oddali smo 300 strelov, Nemci pa so vstreliii 175krat. Mili smo tedaj brez moči nasproti sovražniku in pomoči ni bilo od nikoder. Slednjič i>o štiri in jhiI urnem l>oju je kapitan dal mednarodno znamenje, da bo zapustil ladjo. Takrat smo bili 180 milj od fraueoskega obrežja. Poskakali smo v štiri rešilne čolne. Podmorski čoln je |M»teni še oddal tri strele na par-*iik, priplul je bližje in vzel s parnika nekaj živeža. Nato ie bil pantik napadali z namenom, da bi Nemcem odvzeli pridobitv na obeh stra neh Grozečti in severozapadno od Sove je. Vsi ruinunski napadi so pa bili z velikimi izgrubami odbiti. Artilerija je zažgala Bitolj. London, Anglija, 23. avgusta. — Iz Berlina se poroča, da je bolgarska artilerija, ki je oddala v me-'sto 2000 s-trelov. zažgala Bitolj. Pošiljateljem denarja« Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz-t plačila ▼ Avstriji, Ogrski in Nemčiji /■ Lahko pa vedno ie »poslujemo izplačila vojnim ujet« nikom in drugim t Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki 00 zasedeni po laški armadi. „ Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pU smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. "QLAS NARODA" (Slovenian Daily.) " ad published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER. Pinrtdent__IjOUIS BENEPIK, Treasurer. PI««* of Busdnem of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Htrert, Boroocb of Manhattan, New York City, N. Y. IS* win leto velja lisi ia Ameriko la Canado.................... $3.50 Za pol leta........................2.00 Za fetrt leta ....................................1.00 Za celo leto aa mesto New York $5.00 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 Za lnosemstro za celo leto...... 6.00 "GLAS NAHODA" Uhaja vsak dan izvzema nedelj In praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.50._ Adverflaeineat on Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče jawnn^ da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSlljatram naredite ta naslov: "GLAS NARODA" Cortlandt SL. New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. Japonci svarijo. (Iz zapiskov ameriškega poročevalca.) Marki j Okuuia je eden najstarejših japonskih državnikov. Njegov dom ima obširna zemljišča in krasne vrtov«* ter se nahaja ravno nasproti Waseda vseučilišča v rJ£okio. Profesor Šiovaza z istega vseučilišča je posloval kot tolmač. Pogovor so stenografirali ter je pozneje rokopis pregledal marki j Okuma sam. Vprašal sem markija, če smatra "odprta vrata" — to je prosto trgovino na Daljnem Iztoku — za bolj zavarovano, če predstavljajo Združene države vojaško in mornariško silo. — Skupni interesi sil — je odvrnil marki j, — so najboljši principi ji za ta princip. Vsak migljaj izsiljenja tega principa ni le nepotreben, temveč naravnost vir velikih nevarnosti. To se je dobro izkazalo v najnovejši zgodovini. Kot sem že preje omenil, sta se Rusija in Nemčija zavezali vzdržati integriteto Kitajske z Veliko Britanijo i?i drugimi silami vred. Rusija pa ni držala svoje obljube in stališče Japonske in Nemčije je bilo dvomljivo. Iz tega vzroka se je za vršil konflikt med Rusijo in Japonsko. Drugače pa nismo imeli nobenega vzroka boriti se z Rusijo. Bilo je raditega, ker je predstavljala Rusija ogroženje kitajske integritete in steni indirektno tudi neodvisnosti Japonske. Vsled tega smo bili prisiljeni boriti se za svojo lastno varnost. — Sedaj pa je Rusija že razumela, da je bila njena prejšnja politika napačna in Velika Britanija, Francija in Amerika delujejo v sedanjem času v istem smislu. Skupni interesi sil na Kitajskem bodo zagotovili vzdržanje te-^a principa. Če bi pa kaka sila kazala vojaško ali mornariško moč, da izsili upoštevanje tega prineipa, potem bo gotovo povzročilo surnnjo. Dasiravno ne mislim, da imajo Združene države kak stranski namen, bi bilo vendar nevarno vsako kazanje sile. Druge države bi postale nemirne ter Se pričele hitro pripravljati. To bi pa povzročilo nepotrebne konflikte. — Mislim, da je obramba tega principa s silo v sedanjem času popolnoma nepotrebna. Kot sem že preje ugotovil, bo otvorjenje Kitajske pospešilo interese vseh dežel, ki so miroljubno interesi-rane na Kitajskem. Integriteto Kitajske in odprta vrata se bo vzdržalo potom skupne akcije, temelječe na skupnih interesih in to brez povdarjanja vojaške in mornariške sile. Japonska niti ne misli na teritorijalno povečanje na Kitajskem, dasiravno so gotovi ljudje prepričani, da se ]>eča s takimi načrti. Anglija nima nikakili sličnih ambicij in Francija se je izrekla za integriteto Kitajske. Njenemu vzgledu pa je sledila tudi Rusija. Združene države niso ničesar formalno izjavile, vendar pa zasledujejo isto politiko. Vse te države zasledujejo sedaj isto politiko, temelječo se na isti ideji in istih interesih. Taka nepisana zveza pa je najboljše jamstvo za odprta vrata na Kitajskem. Vprašanje: — Ali je mir v Pacifiku boljše zagotovljen z močno mornarico Združenih držav ali brez nje? Odgovor: — Jaz sem vedno go jO dvome glede prineipa oboroženega miru. Princip oboroženega miru je povzročil sedanjo vojno v Evropi. Seveda, armada in mornarica za obrambo lastne dežele sta potrebni. Ideja, vzdržati mir z oboroženo silo pa je zelo nevarna. Če nameravajo Združene države vzdržati svoje interese v Pacifiku z mornariško silo, potem dobro, a ideja oboroženega, minPse je že izkazala kot nevarna stvar in upam, da se bo po vojni te nazore izpremenilo. Dežela kot je Amerika gotovo nima ni kake misli na teritorijalno ekspanzijo. O tem smo vsi prepričani. Le del sumnje, da je narodna politika Združenih držav oboroženi mir, pa bo vzbudil sumnjo pri drugih narodih. co v namenu, da zagotovijo odprta vrata na Kitajskem, bi lahko vzbudila sumnjo, da imajo še kake druge motive. Stem pa bi bile druge velesile prisiljene pripraviti se za vsak slučaj. To pa je — nevarno. Jaz seveda mislim, da razširjajo Združene države svojo mornarico le v svojo lastno obrambo a tudi to vzbuja sumnje pri drugih narodih. Moja ideja je nadalje, da se zavzema Japonska za iste ideje kot Združene države. Jaz ne nasprotujem razširjenju ameriške mornarice, a ideja zavarovati Kitajsko z ameriško mornarico, bo lahko povzročila — nemir v 'drugih deželah. Vprašnje: — Mir v Pacifiku bi bil torej boljše zajamčen, če bi ne razvijali svoje mornarice I Odgovor: — Jaz seveda nasprotujem razširjenju mornarice Združenih držav, a vaše vprašanje je odvisno od raznih okološčin. Ne oporekam, kot že rečeno, razširjenju mornarice Združenih držav, vendar pa mislim, da je nevarna ideja izsiliti mir z oboroženo silo. V tem oziru bodo ameriški državniki gotovo soglašali z menoj. Svoje konečne sodbe pa ne morem izreči, kajti vse je odvisno od okološčin. Večkrat čujemo, da se pripravljajo Združene države proti Japonski ali Orijentu. Inteligentni ljudje tukaj pa ne verjamejo v take stvari, kajti to ni nikakor v interesu Združenih držav in mi verujemo v ameriški narod r — on gotovo ni tako bedast. Ameriška vojaška in mornariška ekspanzija ne pomeni agresivne politike proti Orijentu. V istem času pa ne verjamem, da bi hotele Združene države kaj vprizoriti proti Evropi in sicer v vojaškem smislu. Če pa bi morda ameriški narod gojil kako misel, da hoče Japonska kaj vprizoriti proti Združenim državam, so to zgolj sanje. Ni namreč niti drobca resnice v takih idejah, kajti noben zdrav narod bi se ne mogel pečati s takimi mislimi. Lahko bi se govorilo take stvari v šali, a nihče bi se ne pečal z njimi na resen način. Le pomislite! Kaj bi mogli storiti proti Združenim državam ? Vzemimo, da je Amerika popolnoma nezabranjena in nezavarovana, dasiravno ni. V takem slučaju bi bilo mogoče poslati proti Ameriki mornariški oddelek, a kak dobiček bi imeli od tega? V resnici bi bilo popolnoma nemogoče vprizoriti in-vfizijp in noben zdrav človek tukaj bi ne razmišljal o taki ideji. — Mislim pa, da ga tudi ni v Ameriki inteligentnega človeka, ki bi resno vzel tako invazijo v pretres. Le demagogi in ljudje, ki imajo pri tem svoje lastne osebne interese, morejo spravljati v svet take govorice in neslanosti. Glede izključitve Japoncev iz Amerike bi rekel človek v šali, da bi morala poslati Japonska v Ameriko prav stično komisijo, ki bi pridigo vala človečanstvo kot so poslale Združene države Perry-ja, da otvori — Japonsko za celi svet. poti vojaka k dezertaeiji, ta slabi stvar Unije prav tako kot oni, ki ubije unijskega vojaka v bitki. To odgovarjanje ah prigovarjanje pa se 1 ali ko vrši na način, ki ne predstavlja nobenega določenega zločina, o katerem bi moglo raizsojati kako civilno sodišče." Resnica je, da ni bil Vallandig-hiami več član kongresa, ko jc imel dotičmi govor, radi katerega se ga je stavilo pred vojno sodišče ter obsodilo. V ustavi Združenih držav pa je določbe, da se ne sme č-lanov kongresa izpraševati glede katerihkoli govorov ali debat v poslanski zbornici ali senatu raz-van, v kongresu samem. V isti sekciji ustave pa se glasi nadalje: "Varni so pred aretacijo v vseh slučajih, raz ven v slučajih izdajstva, folonrije ali kršenja miru." Senator I^ewis pravi, da ni v ko-ngresu nikakili izdajalcev in vsled tega tudi ni nobenega povoda poslužiti se metod, ki se jih je uporabilo v slučaju Vallandigiha-ma. Vsled tega tudi ni nobene VZEMITE kar želite! On ne vidi preko Wisconsin a in La Follette-a. Kar je videl ali slišal, ali o čemur domneva, da je videl in slišal v Wtsconsinru, u-stvarja v njem vero, da jc fa vojna nepriljubljena v Ameriki Ln d« bo žel politični dobiček, če ji bo od prvega počotka nasproto val. — V vrsti protivojnih senatorjev je najti nadalje Gronna i/. Norih Dakote. Njegov sedež v senatu je oni poleg La Follette-a in to pojasnjuje vse. Oe bi morda sedi l poleg senatorja, ki je za vojno, bi se gotovo tudi on navduševal zanjo. Gronno je dobro označil neki njegov tovariš z naslednjimi besedami: "Gronna sploh ne ve. kaj pomenijo ta narodna in mediaa-rodna vprašanja. Zanj ne pome nijo sploh ničesar. Moral je trclo J ^ delali skozi celo življenje, da si flC ČUtllO trU(lllC, je pridobil na tisoče akrov zem! t • kje. m sedaj je prijel v Washing-!SrDIJO, ton. da se odpočije." | OtCČCIO Stane iz Missouri, ki je bil eden! ^ ' največjih nasprotnikov vojne v' Ali hočete dobre noge? take ki se ne pote, senatu, se je v zadnjem času ne koliko poboljšal. Glasoval je vsaj prilike dobiti vamo spremstvo preko morja in na nemško mejo. da se iaroči Nemcem par naših senatorjev in poslancev. Če bi pa iz konference, vseeno šli ter bi se jih ne sprejelo j Stone-ov kolega senator Reed na primeren način, l>i tvorilo to pa je ostal veren svoji nalogi kot ne dobe mehurjev, ne dobe žuljev, za živi kako predlogo, ko je" prišla fle dobe ktirHH 0CC8, IZ L'nnforiui/ia I • POTEM RABITE nadaljni dokaz erne nehvaležnosti Nemcev. Malo je 'zakonodajnih "blui' obstrukcijonist, a 'ga ne sme staviti kljub temu se v isto vrsto senatorjem La Follette-oni. Nje Obstrukcijonisti v kongresu. Senator Lewis iz llliuoisa je rekel pred nekaj časa glede par čla-«ov konigresa, ki si na vse načine prizadevajo, da bi ovirali vlado pri izvrševanju vojnega programa, da se jih ne more dejanski imenovati izdajalce. Vsled tega se jih splošno naziva "obstrukeijoni-•stc*\ Ta izraz pa je skoraj neprimeren v tem slučaju, kajti ti možje so imeli malo uspeha pri zavlačevanju »prejema vojnih, odredb, izvzemat živilsko predlogo v senatu, kjer po, se je konečno domoljubnim senatorjem vendar posrečilo zlomiti odpor ter uveljaviti odredbo. glo zavoje v at i južnih držav. To se je zgodilo v maju leta 1863 Nato se ga je aretiralo, stavilo pred vojno sodišče radi izdajalskih izjav ter obsodilo na ječo za čas vojne. Zaprt jc bil v Fort Warn u. Boston Harbor, llredsed-■uik Lincoln pa je izpremenil kazen ter i]M>sIal Viallandighama k južnim konfederiraneeni (ki so bili za suženjstvo črncev), da se nahaja med svojimi prijatelji. Če ta unijske (severne) kavalerije v armadi Rose trans-a je pospremila bivšega kongresnika na črto sovražnika ter ga izročila navadnemu vojaku nekega alabaniskega infanterijskega polka, ki je stal na straži. Glasoui poročil kanfederirane-ga vojnega department a je rekel Vallauidiigham v Richnionidu prot Dežela v splošnem pa ne sme'nekemu uradniku tega dq>art- biti prav nič v dvomu, da predstavljajo dnevni izreki in taktike te miaJe skupine veliko nevarnost za tisoče mlad'li življenj v armadi in mornarici. Zadostno je 'namreč dokazano, da uporablja sovražnik izjave teh mož kot sredstvo za prapagaudo, potom katere se hoče ustvariti utis, da je ta dežela raztopljena glede vojne in da se ne bo mogla vzdržati. Charles Edward Russell, ki je bil član ameriške misije v Rusiji, je rekel, da so govori protavojnih članov kongresa bolj koristni nemškim agentom v Rusiji ter s tem Nemčiji smiliti, kot pa vse nemške čete, nahajajoče se na iztočni fronta. Nadalje pa je najti domoljubne eLane kongresa, ki vidijo v takih govorih tesno paralelo s slučajem Vall&ndighama iz državljanske vojne. Njegov sluuč&j je vredno omeniti radi pisem, katera je pisal Lincoln v tem »Lučaju glede škode, katero lahko povzročijo doma nelojalni državljani. VuJlauiiigham je bil odhčeii eLan kongresa in države Ohio v men ta: "Ce se uuorete vzdržati le še to leto, bo mirovna stranka Severa pometi a iz politične eksi čstence Lancoluovo dinastijo. ' — Mož iz Oliio pa ni bil na Jugu bolj popularen in priljubljen kot je bil na Severu. Pobogaiil je na otok Bermudo in od tam v Canado, kjer je imel politične eovorc-na angleški strani Niagarskih slapov ter vodil iz varne daljave kampanjo za govemersko ineato v Ohio. Kandidatom ea governer-ja pa ga je imenovala majuna protivojma stranka demokratov iz Ohio. Poražen je bil z večino več kod sto tisoč glasov. Ko se je leto pozneje vrnil v svojo di-žavo, nd bil niti junak, niti politični mučenih. Vlada in javnost sta njegovo eksistenco nakratko igno rirala. Nekaj -časa po njegovi aretaciji in pred njegovim odgonom h kon-federinanim pa je predstavljal Vallandigham neke vrste pro^ra nia. Skupina newyorskih demo kratov je sprejela neko resoluoi jo, v kateri se je blatilo vlado za to, kar je stoiila, ki to resolucijo pričetku državljanske vojne. Le- se je poklalo predsedniku Lincol ta 1862 pa ni bdi več izvoljen, iu «cer radi mjqgovih nelojalnih napadov na vlado in ha vojne odredbe slednje. S svegimi napadi pa je nadaljeval tudi ieven končam Jjotfckih zborovanjih v^čej VaUandighama prii vttno sodišče, nadaljuje politik, vzdrtanj. nriru ££ ^TJ^J^ —--in da bo po vojni* uu. Odgovoril je s piamom, ki se popolnoma prilega slučajem vseh nelojalnih državljanov v kongresu in izven njega ter za vse čase. Po pojasnitvi, zakaj ni bilo za slu primerno ci-predsed- ao- fov"Iti bi mogli bolj ugajati fT»vi tovariši ne dvomijo o njego-nemškeniu kajzerju, kot je bUal^ motivih, jlislijo, da je slabo predloga, katero je pred nekaj za Združene države, da sedi Reeu svojo deželo. Smola za Reoda ie ! j -i ^ j- -rk-n-rCV da je bil državni pravdnik m lt\ker »DI- ga se ne more iz ne biti. On ima še! zamore dati dobro povedno duha kazenskega zasledo-! niOČ. -------=--------------Senatna zbornica se mu ali PEDISIN zahtevajo le in neglede na te namene in «odn*madvorana m vsako velike previdni ljudje, ki hočej0 do-lve Masona, je že predložitev vprašanje, naro ja. C'laini so bolj odlični in oni niso le v stanu vladati škodljiv*; predloge, temveč t; i d i resno ovirati vlado pri sprejemu dobrih ipredlog. Bila je sekcija eirdtjstih senatorjev zadnjega kongresa, ki je blokirala predlogo glede oborožen ili trgovskih ladij ter do-vedla do izpremenibe senatnih pravil glede debate in glasovanja. Med senatorji se lahko imenaije La Follette-a načelnikom proti-vojne skupine, kajti on se je boril proti -vsaki vladni vojni odredbi od prvega početka vojne naprej. Kakorhktro je bil poražen pri glasovanju glede živilske predloge, je že vložil ono presenetljivo mirovno resolucijo, v kateri je zahteval, naj Združene države in nje zavezniki prispevajo v skupni fond Vseh vojskujočih se držav, iz katerega fonda naj bi se plačalo stroške za popravo razdejanja, povzročenega po Nemčiji v Belgiji, Srbyi in povsod drugod, kjer so se mudile nemške armade. Ce ni dala ta resolucija pomoč in tolažbo sovražniku, je sptloh ni stvari na svetu, ki bi mogla storiti kaj takega. Seveda, La Fol-lette ni hotel dati to pomoč in tolažbo, kajti on ni ni kak izdajalec. On je p rip rasti La Follette, ki nima niti najmanjšo senco zmožnosti, da bi aavzei kako neosebno in široko stališče o katerikoli stvari pod božjim solncem. On ni mislil pomagati Nemčiji a to resolucijo jo je v sunaitu v sedanjčasu, dasiravno ga smatrajo za poštenega in odkritosrčnega, ki skuša storiti to, kar smatra najboljše za PEDISIN Rešitelj življenja nog! Ako nočete potem rabite dobrih nog, kako drugo svojemu je tudi aiuenoval . Herbert t. Ifooverja "food gamblerja" v cm svojih dolgih tirad -proti živilski predlogi. Mislil je, da ima pred seboj porotnike ter si ni znal pomagati. Hardwiek it Georglje je »po mnenju njegovih tovarišev dobro misleč, a preveč provincijalen za člana zvezne zakonodaje. On po-izna le Georgijo in zanj sta Belgija in Francija zelo oddaljeni deželi. V skupino obstrukcijonislov v nedeljo dne 26. avgusta 1917 spadr-ta nadalje Gore iz Oklahome na slovenski zemlji v Morrellvilb 2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio. V A II I L O na IZLET ALI PIKNIK, ki ga priredi društvo SV. BAIMiAJiF Štev. H v .Johristownu, l'a.. J m Sherman iz lllinoisa. Konečno pa prihaja Vardaman iz Mississippi j a. Glavna točka'i''\iake ni (razlike med sedanjim Vardama-'in okolic« Vstopnina prosta. Tem potom vljudno vabimo vse rojakinje iz Johnstown da nas poseitijo gori nom in Valla.udiigha.moni iz 1. omenjeni dan. obstaja v tem, da se je Vardauna-j 7a\ dober prigrizek in hladno na od prvega početka njogove ka- pijačo 1)3 skrbel Odbor. rijere smatralo v AVashingtonu za' šalo. Xjegov glavni strah v živ- ' Ijenju je obstajal v tem, da se ne bo ničesar govorilo o njem in da se ne bo zapazilo ijegove navzočnosti. Če ga ne morete hvaliti. se on zadovolji n tein, da grajate. Zalaaj je on proti vojni rojakom in sorodnikom Žalostno m zakaj je glasoval proti kon- vest, da je neurit smrt pr^triH i skripcijski postaviIz wtega ,,it zivijeiya dveh rojakov, ozko- vzroka, radi katerega se je q»u»tii'ina »obratov: vleči skoai državo v vozu.' tt/auja iamcdu- , . ,7, , . i IVANA JAM5EK katerega je vleklo M) auezno-oelili vodov, ill Sicer rtl> priliki nekega JOSIPA KLJUČEVSEK agitaicyskega potovanja. To j«-' vzbudilo »pozornost, ('e bi bila vojna nepopulanta, če bi btla ve-. BH čina članov kongresa proti nje j J 1 m J" b,! * V*'M (23-24—8) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnznim srcem naznanjam vsem V starem ■ v najlepši mladtmLški dobi 22 .24 let. 1 Prvi je bil rojen / bi bil Vardaman gotovo za vojno'fan! D°le ^ Vardaman je sicer glasoval za ži-jkraju ^^ edlno scstro' tuk;lJ vitek« predlogo, a bi bil gotovo K^kT^' ^ ^ ^ neprijetno dirnjeai, če bi se isz ! T. J' .,l1. , . .- . ixi Drug1 Je bil rojcai v vasi Svili- pustdo iz tega —a otetruk-, ko fara ^ R^)ert Dol,.nj. cijonistov v ameriškem kongresu. skem. V srtarem kraju zapušča priletno mamico. Bil je član KSK»J. Pogreba so se vdeložiJa vsa tukajšnja društva s tremi z;istava-mi wi tudi drugih rojakov ni Ustnica uredništva. Anonimni dopisnik iz Philadel-(manjkalo, phije. — Imamo uradna poročili' Tem potom izrekam srčno h vain so taka. kot smo jih Objavili, lo vsem, ki so kaj pripomogli do Ako se Vaša "uradna"' poročila lepšega pogreba ter njima zadnjo lie zlagajo z našimi, ne moremo čast izkazali. pomagati. i Trupli smo izročili materi zem- Jos. P., Braddock, Pa- — Rn-.lji dne 14. avgusta na katoliškem tento tvorijo sledeče dnuve: An- pokopališču sv. Vincenca, samo-gleška, Francoska, Rusija, Srbija, stan pri Ijatrobe, Pa. Orna Gora, Ttalija, Grška, Portu-' Dragi r(»jaki, tukaj je zopet galska. Belgija, San Marino, Ru- lej> zurled, kako koristna so dni* munska, Združene države, Liberi- štva. ker nikdo ne ve ne dneva, ja, Siam. Japonska in Kitajska, ne ure. Odprta noč in dan so gra-Centralne "zaveznice pa so: Nem- ba vrata, al" dneva ne pove nobe-čija, Avstro-Ogrska, Bolgarska in na pratka. Turška. j V imenu vseli sobratov izrekam ----^ " > vsem sorodnikom svoje sožalie, MOZJEi! 'pokojnima pa bodi lahka tuja pmte ie danes po brezplačna pojasnila, kako podvojiti svoje moči, fivab-noat, nciMtTO in krepost. Hitri uspehi. Naslovite: JUTRO LUMHUTDKI, I m Bi—A 5» rmSBDBGH žemljica. Ivan Salmič. . AVhitnex, Pa., 17. avg. 1917. (23-24—S) Dr. Janez Ev. Krek: Slovenci kana začetkom sedanje vojne v Jeni na »j, ko je izšla, jo je zaplenila nemško-avstrijska cenzura.) -ooo- (K II II; tli> h tli. IA 11 Si i a j ibanje leta 1H4#. ki so sledila, je ostal zagotovil lanvipaeija kmetov. Ta emanei-iiH-lj ekonomije, ki se je pozneje j«' razente^a tudi omogočila bolj i» je zahvaliti v prvi vrsti preda-i m. ki m> se razvile hitro po letu ihiir v t«*m easu je bil zelo zna-k;itero dobile v vseh občinah ru>tvniih poslopij in radi raziio-k.-iter«* se je vzbujalo mladino in njem kar s drug .1«' lik« lovenskega jezika in tu-jH»znejši dobi poučevalo M< Mitica •k< teden. i m«* i rasopisi in listi. Tem se je orja, ki si je stavila nalogo, da ustanovljena kta 1852) ter — izobražene sloje (po letu 1864). lede osnovnih sol iz let 1868 — o izobrazilo na temelj, na kate- il. :ve n M na i. Vsled tega je tudi pri-•ziku v administraciji in Koroškem, v Istri in v -i ljudski sloji so se prireli idno iz naslednje majhne mo slovensko publikacijo. !a 1*74: 22; leta 1885:35; le-11*12: 122, med katerimi jih veliko I m »| j značilne, ee se ija Slovenska Bčela (1850- "(Hi naročniki doeim potre- < v naročnikov, da se ga izba >v. Mohorja, ki izdaja , j. imela leta I860 le 1116 n**la že 16.175, deset let po- < 1*90: 48,084, leta 1oroeil zala ljudi, ki znajo pisati in l*r< d njimi so <'ehi, Nemci jo Poljaki, Madžari, Rumu- najmlajše ljudske raz-l. t in od lil do 30 let, potem ■pimo na tretje mesto v Av- i - i' k pr. Slovencih je razviden iz dej- :'< vi!<> onih, ki ne znajo ne pisati, ne •i • v. . i?; sieer v starosti od 21 do 30 let, i»i; avstrijskih Italijanih še vedno 5.49 I« i ' !' p > i enako v vseh provincah. \ s \ . "I a so razmere glede stanja ljud-! • iiu'odne v Istri in na Koroškem. V ;.i »viii. ijaltia vlada v rokah Italijanov, zan« luarjali solo, »ločim na Koroškem S - 111' i pi i ' iniji !uo zatirajo slovenske šole. K ' . ima \ «•«-loti oJN>,228 prebivalcev, se m. » \ . m I« tu 19H»-imi v 392 šolah pouce-i • \ -k« mi jeziku I« v treh šolah in te tri šole so ■ za >2.212 prebivalcev, ki žive v kompak-i -i. Io -i u-a je, da obstaja 87 "utrakvističnih" sol, < ii -k; i: ii< slovenskih, a v teh se poučuje materinski j«"/ik le v prvih dveh razredih. I*«.uk loveiiščine j«' razentega fakultativen, vsled » ar h. prul«- pri večini slučajev vpoštev. Vsled tega nas ' • -ni« ;if» >. ? etiti velik«> števiU« iliteratov na Koroškem. \ Isti! i« bilo leta 1910 med sto Slovenci nad 46 ili-t«-»at..v, i i K«ti"-»kem 2:>, na Goriškem 14.75; v Trstu ! '>»>; na Kranjskem 12,46 in na Štajerskem 11.54. Ljudsko šolstvo. To nas dovede, da govorimo o na "in ljudskem šolstvu. K« r vzdržujejo ljudske šole avtonomne provincijalnc v'a«le. s«t tozadevne razmere v vsaki provinciji različne. V.« Koio--kcni, Staj» rskeiu, v Trstu in Istri se več ali manj inemarja slovenščino. t \a Koroškem je za vsakih 1.008 prebivalcev ena nem .....la, d«»čim j« za 27,404 le ena slovenska šola na raz- V šli'd t« -ga j«- najti seveda veliko število šol, ki so I" >p«»Inoiiia nemške ali vsaj skoro popolnoma. \a Šta jerskem je za 1,582 Nemcev ena šola ter za 1,7'|7 Slovencev ena slovenska. V Trstu je za 3,699 Itali-■ i no\ .-na šola, doe i m pride na eno slovensko 4,743 Slovencev. Corocilo bi bilo še bolj nezadovoljivo, če bi se vzelo \ |»o-tev število razredov, a za to manjka v oficijelnih šta-1 »stikali potrebnih podatkov. Na Kranjskem je imelo 27,915 Nemcev 32 ljudskih - »I, t (»rej ena -«»la na 872 prebivalcev. Pri Slovencih na Kranjskem (»a je prišlo 1,288 ljudi na eno slovensko šolo. Na Goriškem je poročilo bolj ugodno za Slovence, kajti na 154,564 Slovencev sta prišli 202 šoli V Istri je bilo le 33 šol, obstoječih iz enega razreda za 55,134 slovenskih prebivalcev. Strokovne in višje šole. — Pažuja, ki jo je posvečala država višjim in tehničnim šolam, je bila v številnih ozi-nk zelo pomanjkljiva. Dasiravno predstavljajo Slovenci v avstrijski polovici monarhije v celokupnem prebivalstvu razmerje 1:22,6, }c bilo izmed 420 gimnazij in realk le sedem nemško-slo-venskih. Na Koroškem je prišel naprimer en gimnazijec ali realee na 232 nemških prebivalcev, na Kranjskem pa *en slovenski na 258 slovenskih prebivalcev. Isto prikazen je opaziti tudi v strokovnih šolah. Izmed 1,417 avstrijskih šol te vrste jih je bilo le 12 slovenskih, med katerimi jih je bilo sedem za ženska ročna dela. Ostalo je vsled tega le pet pravih tehničnih šol. Izmed celokupnega števila 42 poljedelskih šol, na katerih traja pouk eno leto, je bilo najti le eno tako slovensko šolo. Na 88 šolah iste vrste, kjer se je vršil pouk t°kom enega semestra, se je poučevalo le v eni v slovenskem jeziku. Slovenci nimajo nikakega vseučilišča. < V se vzame vpoštev vsa ta poročila, je treba priznati, da so Slovenci, dasiravno so kompetentne oblasti zanemarjale njih šole, le vsled svoje naravne nadarjenosti dospeli do visoke intelektualne stopnje, na kateri se nahajajo sedaj. Dostaviti hočemo le še par besed glede fizičnega gibanja Slovencev. Kar se tiče razreda od enega do desetega leta, zavzemamo skoro prvo mesto med vsemi narodi avstroogrske monarhije. V razredu, ki sledi, od 10 do 30 let, se porodilo izdatno izpremeni, kajti izseljevanje zahteva visoke številke. Slovenci se razven v renske province in na West-1'alsko na Nemšem izseljujejo predvsem v Združene države Severne Amerike. Poročila glede poznejših dob se izdatno zboljšajo in v dobi preko 60 let zavzemajo Slovenci skoro zopet prvo mesto med narodi avstroogrske monarhije. Slovenski narod je zdrav na duhu in telesu. Konec. Iz avstr. parlamenta. Dunaj. 14. julija. Današnja seja poslanske zborni-«•»» je pričela s silno burnimi prizori. Posl. Tnsar. Stanek. Ba-ezvnski in Cone i so izročili ?>re«l-sedniku njune interpelacije o re-zervatnem ukazu vojnega ministrstva. ki odrejuje, ne. ki morda kaj vedo o njih. tla nii naznanijo, ali naj se pa saunla oglasita. — Matija Intiliar, Box 17. Dilltown, Indiana Co., Pa. lT. S. America. (24-27—S) CHROMATIC HARMONIKE najnovejšega sistema se dobe pri: Joseph Russ, :«)26 St. Clair Ave., Cleveland, O. (8x 2x v t 21—8) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Rojakoma sirom. Amerike naznanjamo žalostim vest o smrti naše-ira brata PETRA LAKNAR, kateri jc dne Iti. avgusta v Go-:ipodu zaspal. Rojen je brl v vasi Aberb št. 21. tara Diagatuš. «»kraj Črnomelj. V t«> deželo j«* prišel pred vojno. Bil j«> samec, star 20 let. Teaii potom se zahvaljujemo vsem onim, k.i so kaj dobrega storili ter pripomogli \ bolezni našemu rainjkemu bratu Naij počiva v miru! Žalujoči ostali: John Laknar, brat. Mary Vukelic, sestra. Paul Vukelic, nje soprog. Gilbert. Minn., Box 664 Važno za vsakega. KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, Btvu itd. KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd, telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, rabite VSELE, "GLAS [NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: # Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota ! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane..............................$1.00 [ ali kaj enakega stane...................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. HA8L0VITE HA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- ^ročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu * 1 ^ in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^ ^ Posebno velike važnosti je za vsakega pri naje vsepovsod dovolj. ročilih po pošti • t.,;': — i. iA _:.. '•. JMk; Kako nastanejo zvonovi? 9Ej £ QLAfl WAB^pA. AVG. 1911 njem ter porta-ei polnilni m ate rigal, s čem ur se povoča odporoo rnoc oklepa proti tekoei kovinski ma»i. Nato pa se pristavi ulivalni kov v Centralni Afriki. Kar je bil največji pogon na človeško divjačino vseh časov in krajev in sicer preko ozemlja, ki obs& končalo v smrtonosni, nedostopni Mil ttvc ("•asf"'Mr»ju svojih bogt>v, žki<*v veNki duhovniki so nosili M >1» redni h zvončke vouli jm on ream n oblačilih majbce /late svoncKe in pri starih Grkih HO na f-^M Perwfone. Rimljani so ti poraMjali majhne zvonce pri ob javljanju javnih ri>orovanj. \ »iliki evotiovt, ki imajo namen klicati so or!**! služlri božji vernike, pa Največji premer ima zvon na ro-t i bo šele z u velja/vije-jt>u. najmočnejši je ipri vencu, na njem ki ^HKbitva. Sprva se jih katerega udarja bat. ki»\.pl<» Lt» na lcscuie dro-1 (,las zvona je odvisen remenilo v^terili obstaja materijal iz 78 dozidam "t<»|{ e, katere se je arlii-^ lov bakra in 22 delov cinka, imajo tiktoin.no z veza bi s cerkvenim najjužnejši ton. Globokost ali vi-jH>sb»pjetn sjuiiim. IsokoHl tona pa je odvisna od ra?- \h iik sIo kovanih velikih zv©-|sežnouti dolenjega roba. Izkušnja i >i\ >o stopili v priretku .">. -to- je pokaKala, da ima zvon 83 centi-leija uliti zvmovi. Ulivauje fevo- metrov premera ob robu ter teže jc najbrž iznašlo v K:;m- kilogramov nekako ton dva-ki je bogata na bakru -krat jiodčrtanega "c''. itutrlt* pri NoAa, v Kampa- Najbolj blagoglasno se y.di na- IIOV M«' I Mariji. Kraj ( < nji. zali hLirc jm kričati* i-v a /av čast, da ima naj-Uim ušesom zvonenjc, pri katerem eerkvtri -nitolp na celem sodelujejo različni zvonovi med em met«. Orkvene zvo-jseboj ter ustvarjajo čim bolj mo-t Franciji jroče popolni cnuzikalni akord. harmonični učinek se -i« i Apnea M, cfju. v ! Ze V otuiu iiivkIi. da m lo ali kničev a ouovf. Ki.litin natt i» v v o* jih m-ni$kih trgov- lesra vsled tega najbolj oktava ib mestih ti livarn je z v ono*, ki visje. Za nadaljnje odmevali je •toletj it nji ti n** ve* eifH'iji pa v 8. Najbolj -a.su jia je ob-jvsled tega dooeae pri treh zvouo-je slovesno vili. kojih zvoneflje je sestavljeno o cerkvene, i* osnovnega tona, terce in kvin-pa je ovc j te. Kot glas četrtega zvona se pri- jr|.|VJ rti is I. z dn»l JTil se llllloiu dro v prič u« obrisa je |MMteoi»vBlo v eni ni i«ti /mi skozi stoletja. Pri oliv«nju zvonov na aiedtečv način: Kadar se h sta j a jo oblike voska in okb- *** loei od >rajee. , Obliko kron*' a svojimi šestimi roraji se izdela p<**ei>ej in vstavi dru-! zvona je merodajna razven višine i tudi dclwloet materijala. V zad-»e positofta nje:.i času pa se je tenašlo stroj, > katerim se lahko površino zvo roti -»e se-',m 1M> poljubnodta opili ter uredi takozvano nadaljno odmevanje. Pri zvonenju je nadalje treba vzeti v pošte v visoko ali nizke o-bt-šanje zvona, težko ali lahko u-darjauje bata ter težo slednjega. Teža bata znaša ponavadi štirideseti del teže eelega zvona. Čim večji, višji je zvon, tem večje previdnosti je treba pri izdelovanju oblike in pri nadzoro- kotu Pred nedavnim čatm so pr«hla|ž{ph K ^viee od odprtine .pe« k iz držel e««trataik »ave«nikov|lllivltkl| h,!«,^ odprtini pri ob |>oriM'Ua. da «e je prv-eto snemati ZVoua. i/ «s*kveuih **<»lpov zvonove, dai Kot palnilm materijal fie upo-se jihpr.dtje v topove, s kMerkai rablja mešanieo bakra in cinka, _ s. ^ u -dalje širdo smrt in'katero se je raztopilo v veliki pe-|ca 284-000 kvadratnih mi,J- se i azdejanje. Vsi,-d tega bo irot«vo\-.j Raanierje bakra proti cinku se L" «narHiknt«*ega zanimalo izvedeti 'menjava, a povprečno se uporab-kako nastanejo zrwtovi [j^ tri bakra in en del einka. Majhne zvonove se. je uporab Kakorhitro je mju&a tekoma ter se Ijalo že v »g(*injem Starem veku.'je k t ranilo pene, «e doda še o-2e fvgipeeni m ««p jih posluževali «nn„ek einka. Tedaj pa se odpre uKvaina vratica m žareča ma^a se ulije v obliko zvona. Po olilajenju, ki traja od enega do dveh dtoi, se jamo izprazni, od-svečmiki pri rfbredib bije oklep ter dvigne s škripci zvon v višino. Stoletne izkušnje so ustvarile čisto doiočena pravila glede de bolosti zvonov ui načina polnmnja. džuiurli v južno-iztočnem nemške Iztočne Afrike. Morda ne bo nikdar več tako presenetljive kampanje kot se jo je izvojevalo v tem zadnjem paradižu divjih živali in zadnji nemški kolonijalni posesti od strani armade generala Jan Christian Smutsa. kateri armadi so uspešno pomagale belgijske čete iz Kon^a. Pohod ie bil eden najzanimivejših in najstrašnejših kar jih pomni vojna zgodovina. Armada je bila sestavljena iz angleških in južno-afriških vojakov, nadalje iz belih čet iz Indije in Jamaiee ter iz skupin domačih Afrikancev. ki so bili v številnih slučajih brez čevljev in pokrivala, ki pa so kljub temu voljno prenašali vse napore, bolezni in boje. Ali je že kdo slišal o kakem vrhovnem armaJnem poveljniku, ko-jega avtomobil ustavijo v temni in deževni noči levi in leopardi? Ali si je že kdo predstavljal pre-našalee povelj na motornih kolesih, ki trčijo skupaj na samotni gozdni poti s kraljem živali in sicer v veliko obojestransko presenečenje? Ali je že kdo čul o moto-l istu, katerega zasleduje tropa raz jarjenih rinocerov in hipopota-mov? To pa so le nekateri izmed številnih dogodkov, katere so doživeli člani te ekspedieijske arraa-de. — Druge težkoče so nudili deviški pragozdi, hudourniki, široke reke. v katerih je mrgolelo krokodilov, obširna močvirja, polna reptilov in smrtonosnih Tse-tse muh in velikanskih komarjev, proti katerim je bil vojak brez vsake obrambe. Najti je bilo tudi strma gorovja, razširila polja, pokrita s trnjem, o-strim kot britev, na katerih je pustila armada vso svojo obleko; prostrane prerije, poraščene z velikan sko travo, v kateri se je izgubil jezdec. K temu pa je prišla še tropič-na vročina ali pa deževje, ki je padalo kot vodopad skozi cele tedne in brez prestranka. Vzemimo kot tipičen slavni pohod 250 milj, katerega je vprizoril ski brigadi, ki je sledila kavale-riji. Tej brigadi je poveljeval general Berrange ter je obstajala iz 9.. 10., 11. in 12. jnžno-afriakega in-fanterijskega polka. Imela je hav-bične sekcije, municijske kolone, strojne puške, ambulance ter je premerila pot 250 milj v 26 dneh. Ni pa imela nikakili šotorov, po krival ter morala prestati na poti iste težkoče kot prejšna kavalerij-ska brigada. Kljub temu pa je pojoč vkorakala v Komd'oa. in oblegajoči Nemci so zbežali, kakor hitro so izvedeli za njen prihod. Dasiravno je bila cela kampanja ena najbolj napornih kar jih je kedaj vprizorilo od strani katerekoli armade, vendar ni bila brez koisti, vsaj za belega vojaka ne Pot jih je ob gotovih časih vodila skozi najbolj krasne pokrajine na svetu. Z blatom pokriti polki so bili v stanu prikrivati es z velikan skimi orhidejami. Cela nemška sila, broječa nekako 2000 mož. ie sedaj zajeta v juž-no-zaoadnem kotu nemške Izhočne Afrike in cela kolonija je seda je odprta za trgovino angleških iu belgijskih osvojileev. Centralna železnica, ki je bila ravnokar dovršena pred vojno, posluje z vso živahnostjo ter odpira pot v nedotaknjeno notranjost. vanjb tekočega mJaterijala ^ general Van De venter od svoje na- zvem. Kljub temu pa je tehnika danes v stanu uliti zvonove, ki t< htajo mi 25.000 kilogramov in še več. Zvonovi centralnih zaveznikov molčijo *4>daj in utihnil je glais ki je oznanjal veselje in žalost, zmago in požar. Zvonovi so se iz-premenili v topove in njih glas je sed>*j neizmerno strašnejši ter na svoj način pomembnejši kot je bi! preje. *mssšm Povejte svojim, prijateljem. Kako je naravno zdravilo EVR0PEJSKIH DEVET RASTLIN dalo pomof- v slučaju želodčnih bolezni, revmatizraa, zaprtja, neprebave, neredu v ledican, mehurju in jetrab. Kako čudovito zdravilo da so in kako zahranijo bolezni. EVRCPEISKIH DEVET RASTLIN deluje milo in prijetno na prebavne organe želodec, lediea, jetra, kri in čreva. Pošljite i*> eno skatljo še danes. Cena 31.00. GUEISTHER DRUG COMPANY, Dept. C?. «498 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov ANTONA in JOŽEFA ISKRA. Donia sta iz Nove vasi, fara Jelšane, Istra. Anton se nahaja nekje v ruskem ujetništvu že dve leti; mogoče je tudi Jože tam. Prosim cen j. rojake, če kdo ve, da mi naznani. ali naj se pa sama javita. — Mary Iskra, oinožena Žužek. Box A, Nida, W. Va. IT. S. A. (23-29—8) Proti agitatorjem. Petrograd, Rusija, 21. avgusta. Provizorična vlada je naročila vojnemu in notranjemu ministru, i da naj se aretirajo vse osebe, ki so nevarne obrambi dežele, notra nji varnosti in svobodi, katero si je priborila revolucija. Ministra imata tudi nalog, da pozoveta take osebe, da ca puste Rusijo v gotovem času. Ako se temu ne pokorijo, bodo aretirani. I CJcneral Kornilov je izdal odredbo za >trogo vežbanje za vse ru-k. K ^Hn^iia « ^^'"inke čete. Prosti čas bodo vojaki porabili za razne telovadne vaje povraine atletične igre. Vsako zborovanje je prepovedano. V tej odredbi je tudi določba: 'Od zdaj naprej je v armadi samo en govor-pove-Ije." To je značilno zaradi tega. ker se je z revolucijo opustila v u armadi b'seda povelje. Obletnica. Malo mest na svetu ima tako goroujo odprtino oklepa. V ob-'razliko zgodovino kot Antwerpen liki krone se nahaja tudi ulivalna v Belgiji, ki je v posesti Nemcev udpittnu ter zračne piščalke, sko-'otj 9. oktobra 1914. naprej. Oku-* katere ub a ja pri ulivanju znak,' I)acija mesta tvori nadaljno poki ne je nahajal v celi obliki. j slavje v spominih na obleganja Kakor hitro «0 vsi deli skupne tega mesta. Najbolj znamenito o-oblike izgotovljetii, se dvigne s bleganje je vprizoril princ iz Par-{HMiK«-jo dvigala oklep a Krajce in'me. kateremu se je udalo mesto jedrn. Nato «e srajco ko« za ko- dne 17. avgusta 1585 po štirinajst-*» skočili skozi ograjo, neglede na trnje in druhal divjih živali jih je raztrgala na kosce še predno so bili oddaljeni par jardov. Prestraseni vojaki so skočili na noge ter se postavili v vrste, kajti mislili so. da »o jih napadli Nemci. Medtem pa ie vojak, katerega je odnesel lev, zrl v obličje svojega divjega gospodarja. Zobje živali se niso dotaknili^njegovega mesa, temveč le obleke. Vojak je pričel kričati na vso moč ter razbijati z roko po nosu in očeh leva. Tovariši so odgovarjali s sklici in streli. Ta kom binaeija je bila preveč ca leva. kajti v tem času je bil skoro še bofj prestrašen kot pa njegova žrtev. Izpustil je žrtev ter skočil v džunglo, dočim se je vojak varno vrnil k svojim tovarišem. Ko so dospeli izmučeni ostanki kavalerijske brigade v Kondoa, so Nemci, broječi 4000 mož. nahitro izpraznili to postojanko. Ko pa so s pomočjo spijonov izvedeli, da ste je čete nasprotnikov le 600 mož. so se takoj vrnili ter oblegali prostor. General Van Derventer je takoj poslal sle z nujnim pozivom u ojaeenj* m muuicijo k infaaterij Avstralska zaloga pšenice. Avstralski ministrski predsednik je v maju tekočega leta ugotovil, da je ena najbolj važrnih stvari, o katerih se razpravlja, zgraditev novih shramb za pšenico. Minister je izjavil, da bo koncem januarja 1918 v Avstraliji nekako 6,000,000 ton pšenice več kot se potrebuje za lokalno ujpo-rabo, v katero količino se bo Štelo tudi preostanek iz leta 1916— 1917. Glede problema, kako spraviti v skladišča avstralsko pšenieo, se je razpravljalo že -dolgo časa z o-ficijelne in neofieijelne strani. Angleška vlada je nakupila 112 miljonov bušljev avs-tralske pšenice zadnjih dveh letin, in sicer ceno 4 šilingov pro bušelj. Ker pa se večjega dela pšenice še ni odposlalo, in ker bo pričel prihajati novi pridelek proti koneu leta, je jasno, da je skladiščno vprašanje akutno. Avstralija ima še danes nekako 40,000,000 bušijev pšenice letine 1915—IG in 136,000,000 bušijev letine 1916—17. Za to veliko zalogo primanjkuje že sedlaj kašč ali skladišč. Želim izvedeti aa naslov mojega brata JANEZA DEMŠAR, ki je doma ic Nove vasii pri Žireh in ki se sedaj nahaja nekje v ruskem ujetništvu že od 1. 1915. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, ako kateri ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali tako sam bere ta oghis, da se mi oglasi. — Mary Seljak, Box 51. Mabie, \V. Va. U. S. A. (2:3-24—8) IŠČEM Slovenko v starosti 25 do 40 let. katera mora biti sposobna gospodinjstva in vajena otrokom, bodisi dekle ali vdova z enim otrokom. Plačam 20 do 30 dolarjev mesečno. Pišite na naslov: Joseph Korber. R. D. No. 2, Johnstown, Pa. (23-27—S) Želim izvedeti za naslov mojega svaka IGNACIJA KLI NA, po-domače Jaklov iz Gorenje vasi pri Ribniei. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njesgov nasloiv, da mi ga; sporoči, a bi me še bolj veselilo, I da se mi oglasi s»m. Pdadravdm tudi mojega brata Francetu a in vse znance v ujetništvu. — Stephen Lavrič, 11250 Stephenson Ave., Pullman, Chicago, 111. U. S. A. (23-27—8) Chicago, IL. Jot. BOotlC, Jos. BUafa in Frank Jurjovec. Joliet, DL: Frank Bambleh, Frank Laurich, A. Oberstar in John ZaleteL La SaBe, DL: Matija Konrp. Livingston, III.: Mih. Cirar. Nokomis, HL In okolica: Math. Galshek. North Chicago, 111. in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicaca, HL: Frank Čeme. Springfield, DL: Matija BarborlS. Wankegan, DL in okoHea: Math. Ogrin in Frank Petkovšek. Cherokee. Sana.: Frank Refisnik. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovem Fronte«ac, Kana. In okolica: Bok Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Anguitla. Bingo, Kans.: Mike PenciL Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivee. Baltic, MWh.: M. D. Llkorlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade In Pavel Shalt«. Detroit, Mich.: Jos. Glasieh. Manistique, Mich, in okolica: Joan Kotzian. Chishohn, Minn.: Frank Govie, Jak. Petrich in K. Z gone. Ely, Minn, in okolica: Iran Goofe, Jos. J. Peshel, Anton PoljaEec in L*>uls M. Perašek. Eveleth, Minn.; Louis Govže in JurtJ Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VesOL HIbhing, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Adami ch. McKinley, Minn, in okotlca: Fr. Bojc. New Duluth, Minn;: John Jerina. SarteU, Minn, in okolica: F. Trlller. Virginia, Minn.: Frank Hroratlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frank Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: Tomaš Paulin. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda. N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per. Barberton. O. m okolica: Math. Knunar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik to John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Saksor, Jakob Debevc, Chas. Karllnqer, J. MarinC15, Frank Meh, John Proctor In Jakob Resnik. I Lorain, O. In okonra : F -nk Anzel«, Louis Balant In J. KumSe. Niles, O.: Frank KogovSek. VoongsUwn, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Or eg.: ML Justin in J, MIsley. Allegheny, Fa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broaghton, Pa In okolica: Anton Ipavec. Burdine, Pa. In okoHea i John DemSar. Canonsbnrg, Pa.: John Kojcllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kofevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vld RovanSek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina In Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph 8nn.»r. Export, Pa.: Louis Supančič In Fr, Trebets. Forest City, Pa.: Mat. Kamln, Frank Leben in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton Valentln^iS. Greensburg, Pa. in okoliea: Fra^ i Novak. Hostetter, Pa. In okoUcat Frank Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 10 John Potanc. Luzerne, Pa. la okolica: Anton Osolnik. Manor, Pa. in okoliea: Fr. DemBar. Moon Run, Pa.: Frank Maček In Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Pa. In okolifai: U. R Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat., I. Magister, I. Podvasnik in Jos. PogaCar. Reading, Pa. in okolica: Fr. S pehar. South Bethlehem, Pnm.: Jernej KoprivSek. Steel ton. Pa,: Anton Brcn. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank chifrer. Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar,-West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoliea: J. KaitelMi Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. h Porenta. Davis, W. Va. In okoBca: Joti i Brosich in John TavZelJ. Thomas, W. Va. in okoliea: A. Korenchan. Milwaukee, Wis.: Ang. Goliander (i Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, Marlon Kos. John Stampfel in Heronin Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Demfiar In Frank Skok. Rock Springs, Wyo.t Frank Fortnaa. A Justin, Valentin Marcina in Val, \ Stellch. Zanimiva obletnica. Pred par dnevi je obhajal francoski predsednik Raymond Poin-eare sedeminpetdesetletnico svojega rojstva. Po svojem poklicu je sedanji francoski predsednik u-čenjak in pisatelj tako odlične vrste, da se je njegovo ime pred nekako osmimi leti sprejelo med štirideset nesinrtuikQv francoske a-kademije. Značilna slučajnost je, .da sta trlavna eksekutivna uradni ka dveh največjih republik na svetu učenjaka in literata. Kot odvetnik zavzema Poincare eno najbolj odličnih mest v Franciji. Žrtvoval je prakso, ki mu je prinašala $80,000 na leto, da je postal leta 1912 ministrski predsednik. Njegova plača kot član kabineta je znašala le $8000 na leto, kot predsednik pa dobiva seveda veliko večjo plačo. Večino te plače pa mora predsednik žrtvovati, da živi svojemu dostojanstvu primerno in vsled teera mu le malo ostane za njegovo lastno uporabo. Ko bo potekla njegova doba kot predsednik, ne bo mogel več izvrševati svoje odvetniške prakse, ker bi to ne soglašalo z dostojanstvom prej«ijega predsednika francoske republike. Poincare je bil rojen v Bar-Le-Duc ter imel v svojih mladih le« tih ambicije, da postane odličen žurnalist. — V onih letih je sode loval v številnih lokalnih listih svojega rojstnega mesta. Rad bi izvedel za brata JANEZA BERGLsEZ. Služil je v Celovcu pri 17. regimentu, 10. kompani-ji. Doma je iz Gornje Slivnice št. G. podomače Kramarjev, pošta Šmarje. Prosim drage rojake-ujetnike v Rusiji in Italiji, ako kateri kaj ve za njega, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem, toda rajše bi videli, ako je še med živimi Ln ena ta oglas, da se mi sam oglasi. — Joe Berglez, 410 Park Street, P ieblo, Colo. U. S. America. (23-27—8) NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSPeni pobirati naročnino m dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta |2.00 in za četrt leti pa $1-00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel in jih rojakom priporočamo. gan rraaeisco, Cal.: Jakob LovStn. Denver, Colo.: Louis AndolSek in Frank Skrabee. Leadviile, Colo.: Jerry Jananlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, Jotra Germ, Frank Janesh hi A Kocbevar. SaUda, Colo, kt okolica: Lou., Costello. Colo*: Math. Kernely. ML: Lambert Bolskar. Indiwopelin. Ind.: Alois Rudm&n. Aurora, DL: Martin Jurkas in Jer uej B. Verblč. Kaj je vojna? Bojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. Največja zlotinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo se vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe jo, kar je slabo za narod. Hed ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, S. T, Želim izvedeti za naslov svojili dveh bratov IVANA in MIHA ELA KOCJANČ1Č. Doma sta iz Vevč pri M. D. v Polju. Oba ska ae nahajala na fronti ter 2% leta že nisem prejela nobenega glasu o njih. Zato prosim roja ke v ujetništvu, če kaiteri kaj ve, da mi poroča, za kar boni zelo hvaležna, sli ako sam bere ta oglas, naj ae mi oglasi. — Re-eika Kocijančič, omažena Žele, 35 a, Cooks Mill, Mich. U. S. A (»-27-8} m ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikoirt 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čaj) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, fM nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jame en a { V. J. KUBELKA 530 W. 145th St. New York, N. Y. iriL ■Jk GLAS NAHODA, 24. AVG. 1917. 151- Jugoslovanska H- - -|DJ Katol. Jednota 13 Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mum sedež v ELY, MI NN. OtAVKI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, B. F. D. No, 1, Cone-maugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. GUfii tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn* Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V, GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. JOHN GOUZE. Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9t»41 Areno« "M", So. Chicago, IM. JOHN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa, POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, WuL LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St, Boom 605, Chicago, m. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAtJTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Meeaba Av«„ Duluth, Mi»n JOHN RUPN1K. Box 24, S. R.. Dolmont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, OhW, FRANK SKRABEC, Stk. Yds. SUtion RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadov, kakor tudi denarna poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse prt tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Ns osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odralo. Društveno glasilo: "G L AS NARODA". Zidarjevo ziato. Historična povest i* 16. stoletja Spisal Avgust Senoa. (Nadaljevanje). l*rus«>I je tudi »mi usodepolni ženi luskine u rib. KapitHjsk dan na Kapiteljskem tr«;u , nadaljeval je Jurko. m; apoiui-njate, hotel s« ni l)oro rešiti. Vi ste bili »roitiejsi, a mene so p<»?ra-/:ili konji. <»!i. da ni*em ira<š«*l takrat umiti! • >zdravt l sejn /o^>et v»le«i vuše skrbi. Rane so mi /.a-eelile, »rce ne Ih» nikdar. Izvedel will turn, da ste si vi. ifospod Pa-vH, l v.»lili Doto. Hotel sem se usmrtiti. Ali pamet mi je pravila limp«-led drugače. Rekla je; naj st* ljubita ! Ta dvta, 'u sta ti najdražja na tem mretiu >»ta se našla in se ljubita. Trpi mirno, neumno srce i{le<. a j njuno sreeo in Inuli po njuni mwi tudi ti wee«. Pavel, brat, tukaj v uoni samoti, Uu naju n«* vidi nihee. tukaj se ti %;tkliiij;itii, tla ho4-*-ni jxiziti tui vaju. da hočem biti ttn'een fwwi svojimi iMp.imi, ako le boš tudi ti * mi. : I)»»n pri vi bled" mor**. Mft, In :a dvi i brata!" Iti ti nir n /.miruje** ** [j IVO. ' Z:»nu'e\ ati i ' Z mrtt nit',; rittitets v (Ki; uvo I n e. X*- lil Jt«'f, j**"'**, /aklir." Ka Parne k * Vstati i mojih pršili, llvsb nn prijatelja, naie-t i i**i tu jets tako. ti im* v|»'aMi J ur ko bo- ! Jaz tebe /.aniee-««j iimr^ v naš.' Ilv pl 4II< tr bi V* Ti M ni niao Uved^j pr<4i »dtiovori mladiču«' •t ii ^en;, da SMR kateremu lahko r «'uum. ali tvoji kroih. Moram bo 1'tMiluinj me d&- m K| n«>ji nala m peklenske 7» tke proti tebi in dekletu. Pori l»n treha, mislil sem si. Pohi-s«r»i tol« »aaproti i« ie sem se da ti j.- I«-jmi tzdajftlke. pre-la d liso. t akal mn in eakal. la naenkrat pridrviš iz grada. »I H «em, da nri t*«* uš*-! .Spom-»ih w Jnk!«tve pri materi dn ►»;n avoj srla« rabiti le v skrajni . Spomnil nerti se. da mi ni ve£ rti. ako se i ni pogutu najdražje na <*vetu. ZiM »I >»» m n v«n avoj kIm »r. po dolsrili letih sem zopert za-klieal a ob »v oš kun gla*om: Stoj? Dora propada!" "(>j. hvala ti, plemenita, duaa, hvala!" frfijame ga PaveU Drse jsa roki, ilno dolg. Oboroženca kreneta Ako w ^ ^eh mimo koče na e^isto. ki drži preti Siseku. Mladi b rod ar Siineii \tak ne veslo pod streho in hoče iti v kočo. Staree uiu namigne z očesom, kakor bi ga hotel vprašati, kih» s,ta ta dva človeka. "Hm odgovori Šimen »n srtre-z ncnieni. ''Bog ve, kalcšna človeka ste, Bržrdb kakšno š^a-njolsko odptadanBfcvo; po a. tia!" strese >e Miha,) BM^leč jia aitiMi, a b«»lj na žganje. f»rž vzame denar, vzame vrček. \ViiiDe klobuk in jo uiahne proti Z:i- grauovje zašepeče stare« iz-Neumne^a .skozi V,w>to prudju. "No, hvala Bogu!* S imen. ko opazi, da jt giniil /a grmovjem. ' sem se otresel kakor volk psa. Kaj bi tudi neumna glava pri takem posl ti! Gomori, žlobudra ; ne zna vezati jeouka. kadar mu uule. Dobro vem, da bo pil po jrnti toliki) žganja, dokler ne bo obležal kakor lartreljen zajee. Ali Grega! Vedno ga š-? ni. ^udno!" Šimen dvigne dlan nad oči ter gleda na drugo pobrežje. X»po- , , , t . v rje po e' fled sede na Mihovo mesto m za- , čtie siniziti ribe, pevaje skozi zo- .. i *!• i ... liosnseaio ze gredo be: Lepa ti je ptiea kos! ' Iz e figi asi: "Kvar, kvar!", a za kratek čas zopet: "Kvar, kvar!", toda veliko bližje. Šimen dvigne pazljivo g4avo. "Kaj pomeni ta glas! Grega j T« Krokai-ji. ha, ha! Bržčas že idu-tijo, da bodo dobili mrhovine. Ha ha!" Vse potihne. Zop<*t se oglasi glas, topot pa prepoliea. "Aha", poskoči Šimen, "to je inaja prepelica. Čas je!" Brž ipohiti k bregu, odveže čoln in se popelje čez Savo. Kmalu se vrne in privede s seboj brivca Čo-kolina. '"No, ali sta moža že na svojem mestu:" vpraša brivee. "Da. Grega, na mestu fcteu" "In ni nikogar blizu?" "Nikogar, ako ne računim nekaj krokarjev v grmovju." "Ti naan ne bodo delali uad-lege. Kje pa je starec Miha?" "Ne bodite si radi njega v skrbeh, mojster Grega. Njemu som planet nekoliko podkuril in ga spravil v drugo vas. Slivovka mu je popotnica, poti io dolgi, jame globoke, a na pesku se baje mehko npava. 11a, ha! Miha bo lovil rake. naj vas radi njega ne boli glava." " Dobro, vse je prav! Pametna gluva si. Si men!" "Mislim, da sem. Nisem vse svoje dosedanje življenje pekel suhe hruške ob tem brodu." "Vem. vem, Sinieai!" odgovori Co kolin zvito. "Tebi se ^rodi kakor meni. Vsaki božji dan moraan s-triči človeške tikve; aH kaj si hočem? Molčati vedno, kakor pes, je vrag. Nihče te ne vpraša, imaš-li sodi v glavi, kakšnega rodu si in če imaš kaj v mošnji. Slabo, slabo je danes pametni glavi. Oe hoče>» dobičkariti. moraš se prodati ali Bogu, ali vnaigu. ALi kaj je potem?" "Prav .ste rekli!" potrdi Šimen zlo voljno. "Dobro vem. kako je. To jc stara pesem. Moji so ime <£a-vrgli. ker so rekli, da sem pustolovec. zapravljivec in razbojauk; zavrgli so me kakor prazno kost. Ako bi mi bil v prvih letih kdo rekel, da bo gospodič Šimen moral še kdaj vsikega bebca prevažati z brodoun čez Savo, da bo morai prezimovati in se poleti senčiti pod borno slamnato streho, za-; hvalil bi se bil prav lepo svo ji ma teri, da mo je rodila na svet." "Pomiri sc, Šimen", tolaži ga brivee, "ne more biti drugače. Ali si mar že pozabil vse / Ali ne veš več, kako so te hoteli obesiti, ket si na javni cesti oropal in ubil - duhovnika? In ako bi te gospod Stefan Grugorijanee lie bil s težkim zlatom odkupil iz temne ječe zibal bi te bil ob zagrebškem potu jesenski veter." "V«n. vem', potrdi brodar. " Toda Gregorijanec že ve, čemu me je t»dkupii prav drago. Mene bi bili obesili. a s tem činom bi bili tepli ,po sedlu in ne po mrhi ofetro" izpra-^»evati Šini ena, to se pravi, ako bi bili na meni začeli poskušati razne priprave, kakor natezaLnico-klešče in druga eniika izpraševalila sredstvia, kdo ve, ako bi ne bil morali povedati, kdo je pravzaprav držal duhovniku eadii. sve-čo. To je bkrbclo Gregwrijanca, to! Pa pia«tiiva te bajke. Samo nečesa vas naj vpratiaon, kei- že ravno molim roko v to igro: čemu bo Gregorijaneu mlado dekle?" , *' < emu ?" - nasmeje se brivec. • Ali si bedast, Šimen ? Deset let že sIi^žjš svojemu gospodarju m zdaj še vjirašuješ, čemu mu bo mlado dekle! ("emu so pa sploh mlada dekleta?" "Vendar ne bo —" začudi se Si men. "Ali čemu ne?" "No. Bog uiu tlaj adravje! Resničen je izrek, da voik sicer menja dliako, ali naravo svojo ne. La jKisebiLo takšen žeiukolovec. Po-zsiaiu ga in kako bi ga ne! Koli-krat hem šerf ž njim ua lov na to ali ono mlado dekle, ^lnogokrat je bilo prišlo tudi do pretepa. Nekoč ismo "premetali celo goro. da ■bi našli mlado kmetico in njene-dečka, ali bilo nam je vohu-uenje zatrtonj. Pobegnila sta bila se pravočasno. Pralnih rok smo morah domov. Bog ve, kako je bila cela zadeva." "Glej, glej! AH je bil morda mlad Gregorijanee t Povej vendar!" izprašuje radovedni brivec. "Pst!" zašepeče Šimen. "Že gi^edo! Glejte! Sem od Zagreba se vije po cesti prah. Voz je. Pravi Zastonj čaj zrn poskusnjo. ,s Čudodelnih rastlin rmvi«n« >«>n-- father ff^HA^PfRJEVECA GLASOVITECA RAST-- ■ mat« revmatizem. k", neredni žalod«c. jrlavobol ne-f**1 T ledlc»h »ti j*tr»h. pošljite na dopisnici tvoje wne in prejeli bost« bresplačni zavitek. Naslov MOLUNGER MEDICINE CO. Z1 Moft.r.r BniMing, 14 Eul Park W.y IN. S.) Pittaburgh, Pa. Prazna blagajna. (Detek f ivsk a povest.) privzdigne brive-c glavo kakor lisrca. "Sedaj le pozor' Povej mi hitro, kftm se naj skrijem, da vidint vse, a mene nihče." (Dalje prihodnjič). Leta 1887 je vsebovala blagajna Union Fxipreas Co.. namenjena za Pittsburgh. Pa. skoro 100.000 dolarjev v gotovini in vrednostih. Odredilo se je \«e običajne varnostne odredbe. Ko je dospel vlak na Utnion Station v Pittsburghu; so blagajno varno naložili na voz ter jo prevedli v spremsU u oboroženih uradnikov v tiradme jirosrto-rc zi.a kakega brzojavnega operatorja v mestu. Popisal mu jc moža, katerega je videla deklica v Tumf-letonii. in v:radnik je takoj rekel: "O. vi mislite Will McCalla!" "Da". se je glasil nagle odgovor. "Ali ste ga videli v zadnjrih. dneh?" 4' NV\ se je glasil odgovor. "Ko som gia zadmjič videl, je želel izvedeti, kje bi mogel dobiti kak cenen brzojavni aparat." To je bila resna evidenca in za detektiva informacija kot si jo je bil želel. Skozi nadaljnih 24 ur je delal z mrzlično naglico ter izvedel celo egodovino ropa. McC&li je bil neke vrste nepoboljšljiv človek, kateremu je vedno TTMLn] -V ta namen je ku Moje Sporočilo Nade DR. J. V SVOJEMU LABORATORIUMU / Od Staragi Sivo-Lasega Zdravnika. Tisoče Slovencev trpi po čelom svetu, ker im ni bilo mogoče dobiti primerim zdravničku postrežba, kar amerikanski zdravniki ne morejo govoriti niihov jexik in ne morejo razumiti njihovo bolezen. Ako Vi, ampak kdo od Vaše družine, ali prijatelj Vam, bolehate,Ja želim da pridete k meni z Vašim nadlogtima. in jaz. in z menom združeni zdravniki, bomo storili vse kar nam je mogoče, da Vam povrnemo zdravje, moč in krepost! , _ +.?ed'?1le d?™? m Pišite mi jasen list, poročojoč kakor čutite, kje Vas boli, in kar je vzrok, po Vašemu mnenju. w S..abo* m ?az Vam bodem, z veseljem, dal vse nadete in pomoč—kakor mi je mogbče. Mojim znanjem medicine in mojom skušnjom od veliko in veliko let, jaz in z menom združeni zdravniki, pomagali smo tisočama trpečih mož m žensk. Morete mi pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisivanje zaupno * OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI im se hrana in bruhaj u. Drugi Slovenci in Slovenke trpe od privatnih bolesti, kakor sifilis, ali zatrupljena kri, kapavica, ali trioer nervoza, slabota m nemoč; zlorabih so veliko svetih zakonov narave. Drugi pa trpe od nadlogah mehuria* ledvic m jetra; bolezni jetra in zapeka. m To vredno Slovencu, ča ppc p« vy±jiiDbja vjuin uci vse od taicšnin bolezni m kakor laz morem znanstveno zdraviti te bolezni, našim popolnim, bnžnim in vspežnim metodama. Ne mara, ako ste bili pri drugim zdrai-nikima in oni so vzeli Vaš denar, a da Vam niso nič pomagali. Ne nehaite Obrnite se na mene, oziroma Vaše bolesti. Jaz Vam bom dal mneje ob Vašoi nadlogi in, ako. po mojemu mneniu zouet morete biti zdrav. Vsi nasveti in informacije so popolnoma brezplačne. Ako mi pišete, k maiu bote doenali da želim biti Vaš pryatel], in dobrotnik, m vem, da bote priporočali Vašim prijuteljima. da prido k meni, do nasvet in zdravmčku postrežbu. * PIŠITE MI LIST knjiguIn VaŠe sirnptome' aIi boIezen' in ^ poSljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moju DR. PRICE—S. 600, » So. Clinton Str.. Chicago, III. Dragi doktor Price. Prilagam pismo in popišujem nadloge svoje in bi mi ugajalo, da mi svetujete oziroma moiih newpljah, pošljite mi, tudi, enu brezplačnu knjigu. J Jaz se ne obvežujem plačati kakšne stroške, niti se obvezujem kupiti medicine, ali se pa sdraviti. sto ob Allegheny železnici, kjer je pričel s svojimi operaci j ami. V šh no ki zelo posebno. Kljub temu pa se ga ni nikdar zasledilo. Njegovega brata se je obtožilo, oro-čajo kaj o mojem bratu JURI JI' POŽGAJ, ki je bil ujet meseca oktobra 1915. Rojen je v občini Velika Dolina, o k naj Krško. Bofjim se. da ni več med živimi, ker inače bi se mi gotovo oglasil. Za vsako pojasnilo se žc vnaprej zahvaljujem. — John Požgaj, Meintyre. Pa. I*. .S. America. (24-27—8) Novel električni premikajoči se znaki za vašo izložbo. Premikajoče se stvari vzbujajo pozornost. Izložba, ki je le srednje opremljena vzbuja malo pozornost. Premikajoči se oglas v vaši izložbi bo pritegnil nase polno gledalcev. "Canteen" in "Spiral Glob*' sta dve premikajoči se električni znam- nji. ki vas bosta zanimali- Vsako si lahko nabavite za $6.00 ali več. Ce hočete povspešiti svojo trgovino, si nabavite eno teh premikajočih se znamenj. Pridite in oglejte si te nove povspeševatelje trgovine v katerikoli naši izložbeni sobi. The New York Edison Company; A.t Your Service G-ntrral Offices : Irving Place and 15th Street * Branch Office Show Rooms for the Convenience ^ of the Public 424 Broadway I 124 W 42nd St 362 E 149th St 126 Delancey St 151 E 86th St All Show Rooms 10 Irving Place | 27 E 125th St open until midnight V NAZNANILO. Tem |H>toin se iiatziiaiija elawom društva "Slovenski bratje" št. 2'i SDPZ. v Coketonu, W. Va., da sc v polnem številu vdeležt seje dne 26. avgusta v navadnih prostorih Na dnevnem redu imamo »vec važnih točk za rešiti; obenem je tudi splošno glasovunje v prid združitve SPD. sv. Barbare « SDPZ. NadaJje opozarjam člane dru štva na sklep, kateri se glasi, da se morajo vdeleževati elani vsaj ene seje v treh mesecih, v nasprotnem slučaju se kaznuje vsakega za 5 dni bolniške 7»odpore. Torej, e-lani, upoštevajte ta sklep diru štva.. da ne bo kdo prizadet, kajti potem bo gotovo le Kraše-vee kriv kot običajno. Vdeležujte se sej in v tem oouru ne bo nika-ke krivice. Torej na svidenje na seji *dne 26. avgorta! Z bratskim peniravom DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, «22 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA Dr. Rosenthal, Specialist že Ce^ 20 let. Ako Imate tajne bolezni, syphilis, čankar, kapavi-co, izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, led ice, maznlji, revmatizem in droge bolezni, npraSajte za nasvet Dr. Rosenthal* in povedal vam bo Ce ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dra dolarja na teden. Ako niste zadovoljni • zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, .Tnžne Amerike in vseh drugih krajev »veta. On iell ■dravitl le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penit Ave,, Pittsburgh, Pa. ustanovljen t Pitt*btir«hu fmx 20 le*. Uradne are tedensko od zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih iu »oboi »h od »jutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori ae alovenako. Ne zdravi po paitl. Izrežite in obdržite to objav Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -jr (Regiment po cesti gre E 3259 (Vsi ao prihajali, njega ni blo -rr. (Divja rožica I DC E 3260 (Skrj&nček poje žvrgoli nr (Slišala sem ptičko pet' '« « Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo ua obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St., Conemaiigh, Pa. ^ •• * . \ « .... \ GLAS NARODA, 34. AVG. 1917. SLOVENSKO 1 i. i podp. društvo L®J svete Barbare i i i C ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. bcwparinuN dne 21. Janmrj« 1902 v državi Pennsylvania. r GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAl'CHAR. «74 Ahsay Ave., Rock Springs, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. * Tajnik: FRANK PiVLOVClC, box 047 Forest City, Pa. Pomoinl tajnik: AVGUST (iOSTIŠA, box 310. Forest City. Pa, Blagajnik: JOSIP MARINf-IČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik Id zaupnik: ANT. HOCHISVAR, RFD. No. 2, box 11*4, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: / Predsednik nad z odbora: JOSIP PETER NEL, box 1>5, Willock, Pa. ff* L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdine, Pa. T" 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio. " POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, E. Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČI0, R. F. 1». No. 3, box 14«. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, i»i« So. 14th St.. Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. CRAHEK, 843 E, Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 8"J Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena druStva, oziroma njih uradniki so naprošenl pošiljati vse do-pine direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa pošilja edino potom pofitnlb, ekspresuib ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potoni privatnih Pekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery & Miners National Bank. Forest City. Pa. V alučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to neuudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da ■e za more napako i »opraviti. UMETNI JAHAČ -: ROMAN:- ^ (Nadaljevanje). Mogoče. — Zaradi drugega ue more priti k meni knezov adjutant. — Zdaj pa le pripravi. — Skrajni čas jc že. — Ko sem sel sem. je bila tretja galerija čisto polna. — Zdi m* mi. da bomo danes precej zaslužili? — je rekel starec. Marta je sla v sosednjo sobo po obleko. Bertrand je še vedno stal sredi sobe in strmel v karto. Slednji«- se je zdrznil, vzel klobuk in odšel v cirkus. / / 4. Zatem so se začeli pogovarjati o drugih stvareh. — Pozabili so na umetnega jahača in začeli razpravljati o grofu Selikovu, ki je bil prišel v neki posebni misiji na dvor. — Bil je zelo bogat in u glednega rodu. Grof Gulf se je medtem odpravil v sredino dvorane, odkoder je neprestano sledil z očmi grofu Selikovu, ki se je medtem zabaval s komteso Ralpen. — Zdelo se mu je, da ga Melanija sempatam pogleduje. — , Naenkrat je zaslišal za sefooj besede: — Kaj vam pa je, za božjo voljo? — Kaj se pa tako kislo držite? — Oni, ki ga je ogovoril, je bil majhen, debel inožiček v pisani u-niformi. Bil je gospod Morton, intendant dvornega gledališča. — Ali se res kislo držim, gospod intendant? — Seveda, pa se kako. — Toda upam, da vas bo žalost kmalo prešla, ko boste videli najnovejšo obleko kneginje. — Ali ste že morda imeli to čast? — Ne še. gospod intendant. — Potem pa ne smete zamuditi uiti trenutka. — Ali se ui pred kratkim pogovarjal knez z vami? — Da, gospod intendant. , — Gotovo sta govorila samo o službenih zadevah? — Vsekakor, gospod intendant. — Ali ni knez ničesar omenil o včerajšnji predstavi? — Ne spominjam se, gospod intendant,* Tedaj je prišel k gospodu Mortonu služabnik in mu zašepetal na uho: — Gospod generalni intendant, njegova kraljeva visokost želi.. — Da, je že dobro — je rekel možiček in odšel. Grof Gulf pa ni bil dolgo časa sam. — K njemu je stopil, nek vi-^ok gospod, oblečen v navadno črno obleko, z enim samim redom I na prsih. — Bil je poslanik polkovnik Pollard. — Gospod grof — je nagovoril mladega moža, — za neko pojasnilo bi vas rad vprašal. Grof se je priklonil rekoč: — Kaj želite? -- Jaz sem vam v vseh ozirih na razpolago. — Kdo je bil tisti gospod, ki je ravnokar odšel od vas? — Slišal sem, tla bo pri obedu tudi nek francoski general. — Morda je oni.... — Ne, ne, — se je nasmehnil stotnik. — Gospod Morton je najmanj krvoločen človek sedanjega stoletja, dasiravno se skoraj vsak i teden pod njegovim nadzorstvom par oseb umori ali zastrupi. — Ne razumem vas, gospod jrrof. — On je slavni intendant našega dvornega gledališča. — Zakaj ima pa toliko redov in odlikovanj? — se je začudil poslanik. — Gospod Pollard. vidi se vam. da ste še malo časa pri nas. — Vi še ne poznate naših navad. — Pri nas ne odlikujejo samo vojakov in junakov, pač pa tudi druge zaslužne može. — In ta gospod intendant ima pač srečo. — Sicer bi pa jaz niti eue svoje svetinje ne hotel zamenjati z vsemi njegovimi. Tujec se je nasmehnil. - Po slavnostnem obedu se je družba razšla. — Ko je korakal grof Gulf sam proti svojemu stanovanju, ga je dohitel nek mlad. po parfumu dišeč gospodek. — Imel je kriv nos, črne oči in precej široka usta. # — Gospod grof — je rekel — oprostite, da se vam predstavim. — jaz sem baron Ilugon Silverman. - Že dolgo časa sem premišlje | val. na kak način bi se lahko seznanil z Vami. — Jako me veseli — je odvrnil Gulf in odšel naprej, ne da bi , se še nadalje kaj menil za vsiljivca. Mladi baronček je presenečen obstal. — Čutil je, kako mu jc šinila kri v lica. — Pogledal je naokoli, če ga nikdo ne vidi in se ! vrnil v palačo. (Dalje prihodnjič). ICCE St MAJNARJE Duncan-Spangler Coal Co. Spangler, Cambria County, P«. 8 urno delo in najboljša plača ter točno. Central Pelina. Bituminous Operators Association in The United Mine Workers of America. Dobre liiše, nizka najemnina. Stalno dela Naši majnarji zaslužijo od 70 do 100 dolarjev v dveh tednih. Kdor prinese potrdilo od vožnje mu I>ovrnenio in ]>oteni po $1.00 na teden u računamo. Pridite ali pa pišite na Dunean-Span-gler Coal Conip.. Spaugler. Cambria County. Pa. ali na JoUn Reilly. S«i»er-Intendent. Spaiifrler, Cambria County, Pa. Postaja je Cresson, Pa. Spangler leži bllzo mesta Barnesboro. Pa. Obedtiira v knezovi palači je bila bogato okrašena. — Gust je i so počasi prihajali, pogovarjali mi se med seboj in čakali svojih pri-j jateljev. Pri oknu obedu ice jc stal stotnik Gulf in se živahno pogo-j varjal z dvema damama. Po me#tu se je bila namreč razširila govorica, da je lepa Marta potomka stare slavne francoske plemenitaške rodbine, da je bila (stala v zgodnji mladosti radi nesrečne ljubezni v samostan. — Govorilo se je nadalje, da je v cerkvi videla gospoda Bertrauda, tev se tako zaljubila vanj. da jc pobegnila žujirn. Ko je bila debata najiivahuejša, se je približal gruči knez z ne-j kim mladim človekom. — Dragi grof Gulf — je rekel. — zakaj ^e se tako razvneli? —i Toda zdi m« uii. da se gospoda še ne poznala. — To je stotnik grofi I ■ u I f, to je pa trrof Sclikov iz Pet rograda. — Povejte mi vendar, o j čem ste se prepirali? Možka sta se drug drugemu spoštljivo priklonila, ena dama. gospodična Zabeu je pa rekla: — To ni nobena skrivnost. Vaša kraljevska visokost. — Sicet j je pa vseeno. — Pogovarjali >iuo se namreč, kakšneera rodu je žena i umetnega jahača. — Oprostite Bere lie, — je rekel knez svojemu privatnemu tajniku — kako pa je t. zadevo gospa Bertrauda? — Ali mi niste vče j raj zjutraj nekaj tozadevnega predložili? — Da, Vaša visoko**. — Županstvo mu je prepovedalo napeti! trv med obema zvonikoma. — Da, se že spominjam. — Seveda, kaj hočemo početi? —i Županstvo ima že svoje vzroke za prepoved, dasiravno mu ue more' nihče prepovedati, če si hoče zlomiti vrat. — Ali ni res. erof Gulf? — Da, meni se zdi prav. da um je prepovedano. — Hoditi v taki visočini po vrvi, se pravi skušati Boga. — Stvar pa vseeno ni tako resna, moj lju«ri Gulf — je odvrnil knei, — Nikdo ne ves, kje je meja med nevarnim in maiij nevarnim IHidjetjem. Gospodična Zabeu je vzkliknila: — Gospod stotnik je zelo krut človek. — Če bi bilo po njegovi volji, bi nam bile prepovedane vse zabave. — Ali bi se pri pogledu na plesalca res zabavali, srospodična ? i — je vprašal stotnik. — Ali bi se res zabavali pri pogledu na človeka, ki vsak trenutek lahko pade na tla in se ubije. — Strašno govorite, gospod grof — je odvrnila gospodična in I si zakrila s pahljačo oči. — Toda gospod Bertrand ue bo padel do | li, kajti on je eden najbolj izvežbanih plesalcev na vrvi. Grof Gult" je skomignil z rameni, doeim je Selikov odvrnil: ! — Jaz mislim, da ima gospodična prav. — Skoraj vsi poklici, ki jih imajo cirkuški umetniki, so smrtnonevami, pa n&jsibodo u ioetni jahači, plesalci na vrvi, ali krotilci žival. — Zakaj se pa ba v jo s takimi stvarmi? — To je vendar njihova krivda. — Da. prav imate, gospod grof — je vzkliknila gospodična Zabeu. mm Veseli me, da 4te se zavzeli zame. — Toda gospodična.... — Nikar se ne opravičujte! — Ravno vi bi ne smeli nasprotovati takim umetnostim. , — In čakaj ne* — Ker vedno jahate najbolj divje konj«. — Da, tudi meni se zdi. grof Gulf, da ste malo preveč enostran •iki — je reket knez. — Zdaj je semenj, in jaz mu skoraj ne morem prepovedati plesa. — Kaj zapovedujete, visokost? — je vprašal tajnik. — Naročite Županstvu, naj ne dela možu nikakih neprilik. — Kakor sspovedujete, visokost! — In kaj seat ie hotel reči — je rekel knez — kje je pa naša i? — Že več kot četrt ure jo iščem. konec dve. PENN AVE, PITTSBURGH. PI SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr- Koler j« najatarcjil alorraakl zdravnik. ipaelaltet » Pitta bar«ho. ki ima 23Ietno prakso * zdravljenju tajnih mož kit bol a ni Sifilis ali uttnipUm* krri sdravi % *l»»oTitim 606. ki ca ja Irana 1 dr. prof. Erlich. Ce imata mozolj« ali athnrikt po toloau. ▼ grlu, Upadaaj« la*. boU2ima w koatab. pridite ia is&atil Tam ba kri. Na čakajte, ker ta bo lesen m nalese. Sem—otok, kapavec ali trtper in tudi th drove posledice, ki nastanejo radi left. T* boleč ni idravfm po zadnji metodi v naj kraj) Kakor hitro opašite, da m Čakajte, temveč pridite in jas vam jo bom sopot povrnil. Sutenjo cevi. ki vodi is mehurja, osdravtm v krat k— (asa Hjrdroeelo ali vodealao. kilo osdravim v SO urah in sicer bras operacije. . Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečina v križu io hrbta in včasih tndi pri woKaaji vede. osdravim s gotovostjo. —stii ■ in. trsaaj«, kkfisc. oteklne. ■hečiio. ikvaflo is ki nastanejo vslod nečiste krvi. ozdravim v kratkem časa in ni potrebno letati. P redne ura; od 9, do 8. Ob nedeljah od t. do S. MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m 09 UNIJSKO ORGANIZIRANA. mmm POSEBNOST 801 DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VEK NAUČILA PO&LJITE NA t Slovenic Publishing Co. >2 Oortlandt gfc, Now York, N. T. PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvaniji in Wes*, Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bode šli na roke. S spoštovanjem Upravniatvs "Glas Naroda". HARMONIKE HMllal sakrfciefcoH vrste lsdelujssi 1» oopravljam po najnižjih cenah, a ds-0 trpežno In zanesljivo. v poprav« zanesljivo vsakdo pofilje, ker aon la tad 18 let tukaj v tem posla In sedaj f svojem lastnem domu. v popravek samem kranjske kakor vas drugI harmonike ter računam po dela ks-korSno kdo zahtev \ bres M^sijaft vprašanj. JOHN WENZEL, 101? Kast 62nd St.. Cleveland. Ohls Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ZARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Ja« imam sam leke in laboratorij« Jaz rabim le pravi Neosalvartan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist s večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN URADNE URE: 2. do-{Kildne do 8. ure zvečer. V petkih od i). dojw>ldne do 2. po pol. V nedeljo od 10 dop. do 2. i>opol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa. FBiaiaiaiiuaiaB^^ POZOR ROJAKI ls«ato t »a> daafc p. K^sf bi mJi iinfli Ira _ Sisi sa M*M. rUHa tak s J »4 U ca takolaaHjeai sastoa al. Mmtral KOLXDAK mm lata 1917 ■>IUiU 4 eaata aa »etolaa. JAKOB WAH0I0, 6702 Bonna Ave^ Cleveland, Ohio NAZNANILO. Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, "Wyoming, Utah <'oloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik ki je pooblaščen sprejemati naročnino n "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On jo pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so nmfi rojaki midjail in je povsod dobro poznan. Upati je, da ntn bodo Ui rojaki t ozirih s Saj vem, kam jo bom mahnil,___ k Hal k ovc u, ker tam bom dobil prijatelja- Kadar se gre za postrežbo za krepeilo telesa, kakor tudi za lepo urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno. JohnBalkovec Hotel 5400 Buttler St., Pittsburgh, Pa. ijBBaianianiaia^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. ?fffPfgJ ^Basmamsasssaasaasaamaaaamamam POUČNE KNJIGE: tolmač. Abnor nemSko-angieSkl vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo i—OSO 6=70 F-.40 1—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Sadjereja v pogovorih *—J2& Slov.-angleškl in angL-slov. slovar $1.00 Trtna uš ln trtorejs i—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kletar —.50 Umni kmetovalec Ei60 Veliki slovenako-angleški tolmač |2.00 ZABAVNE IN RaZNE DRUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kovač r^.M Doli «5 orožjem f~.50 Fablola e-.G0 Miklova Zala f^JJO Pegam in Lambergar 5—.30 Preganjanje Indijanskih misijonarjev j—.40 Rodbinska creča f—.50 Slovenske novele In povesti —.30 Socializem t—.15 Socljalaa demokracija f=.10 Stanley v Afriki f-Jt5 Trojka <—J50 Vojna na Balkanu 13 zvea. $1.85 Zgodovina c. in k. pedpolka fit 17 ■ slikami f—.50 Življenje na avstr. dvoru sli Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu) .7i Strah na Sokolskem gradu 100 zvez. $0.00 RAZGLEDNICE: ^ Newyor§ke s cvetličarni, homo-ristične, božične, novoletno in velikonočne komad po ^—.01 ducat po š—.2S Album mesta New Torka ■ krstnimi slikami, mali r-Af ZEMLJEVIDI | Združenih držav mali f—.MI veliki E-.25 Avstro-Italljanska vojna maps f— .15 Balkanskih držav «—.10 Evrope f—,15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas «—.21 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih drfat po —.28 Avstro-Ogrske mall —10 veliki vezan — 50 Cell svet s=--25 Velika stenska maps U. S. na na drugi strani pa celi svet $3.00 Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poitnl nakaznici, ali poštnih mumirah Poštnina je pri vseh cenah že vračunana Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev ?seh velesiL Obsega 11 raznih zemljevidov^ CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. . ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Oortlmadt Stnet, I k Sew York, H. V.