Jfeto II.
Postnimi platana o gotoulnl.
Liubljana, četrtek 14. oktobra 1920.
■mezna Številka 60 vin
NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 234.
1MIIP———»
Cene po pošti:
za celo leto . K 81 — zn po! leta . K IZ'— za četrt leta. K Zl— za 1 mesec. . K 7*— Za Ljubljano mesečno 7 H
Za inozemstvo mesečno H IZ —
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
Jugosi
Bo:
ovanske čele zopet zasedle Koroško.
-*	i14'	oktobra.	Danes	po noči
1 5 Ko	čete	zasedle zopet sloven-
fi* Cošk^ ti1*1" ’6 '7folnie,na gore/a
nemvl/- •	'	zadnje	tri	dni
Oljenja Ir™’ tolpami niso bili več varni °vtlislfi afe "vojaštvo je zasedlo v bo-111 okraju Vetrinj pri Celovcu, Ro-
žek, Št. Jakob v Rožu in Borovlje. Istotako je jugoslovansko vojaštvo od Mežiške doline zasedlo velikovški okraj. S tem je zopet postavljen mir in red v deželi ter zagotovljena varnost slovenskemu prebivalstvu, posebno, ker se v deželi nahajajo močne čete naših orožnikov.
Razglašen izid plebiscita.
LDu ^ koroških Slovencev ne zapustimo!
^ 22. ur;^an°VeC’	sep	Plebiscitne komisije, ki se je vršila danes zvečer
rt2u!tat ni k'	'n ki je bila zelo kratka, je predsednik komisije Pečk proglasil
J* biscita v koroški coni A, ki je nastopni:
ft?	2a	Avstrijo	1980,	za	Jugoslavijo	2318,	skupaj	4.298	glasov,
Ven.	Za	Avstrijo	6427,	za	Jugoslavijo	4981,	skupaj	11.408	glasov,
Plik1 ,vec za	Avstrijo	8306,	za	Jugoslavijo	2444,	skupaj	10.750	glasov,
’lPajjetf,e	za	Avstrijo	5312,	za	Jugoslavijo	5535,	skupaj	10.847	glasov,
Avst,f .°valo: Za Avstrijo 22.025, za Jugoslavijo 15.278; skupaj 37 303 glasovi. 0^sto*Lla Ima torei 6747 glasov večine ali pa 59 odstotkov; na Jugoslavijo odpade Na v °\°ddanih glasov.
^ *aston^an^e’- *e *° °Kcielni razglas, je predsednik to potrdil. Nato je podal i*eSa oda m*n>ster Jovanovič izjavo, da bo svojo vlado o tem obvestil in počakal 1° in JOVora’ Konstatira pa že sedaj, da je 15.278 Slovencev glasovalo za Jugo-^Pttstiig v krallevina SHS na te Slovence nikdar ne bo pozabila in jih tudi ne bo Naijj p’ v3, to izjavo se je gospoda od plebiscitne komisije čudno spogledala. Pred-ck je bil očitno razburjen in je izjavil, da bo prihodnja seja jutri ob 11. pred-t-DU n ,
p«	,	t-.	'	‘ je zbrala pred razsvetljeno mestno hišo
K, Uret°vec, 13. oktobra. Dunajski ika J?°5?ča: Poj predsedstvom pred-cp ?_e ?P.*tne komisije polkovnika
k
a se . u ob u
le vršila nocoj seja, po katere za-
kom Ur* se ie izdal nastopni ofi-■ po Un e: Upravni odbor je dne 13. tk nPr°učitvi od diskritnih odborov •Tkanih °r°vbe, Celovec in Pliberk mu P,:otc)kolov o skrutinijih ljudske-* Pasu A^f' se ie vršilo dne 10. t. m. "Satovji Celovškega glasovalnega ozemlja
■ ^0žJlaStop'ni
23is Za Avstrijo 1980, za Jugoslavija » skupaj 4298 glasov.
za Avstrijo 6427, za Jugosla-yeU ’ skupaj 11.408 glasov.
'avij0 244Vec za Avstrijo 8306, za Jugovi skupaj 10.750 glasov.
553^^. za Avstrijo 5312, za Jugosl 1-.. Sk upai. 10.847 glasov.
lS.27o' 2,a Avstrijo 22,025, za Jugosla-i kfjjT ’ skuPaj 37.303 glasovi.
°F«Sp Celovec, 13. oktobra. Dunajski rad poroča: Zvečer ob 7. uri se
velika množica. Ob pol 8. uri je stopil na govorniško tribuno avstrijski zastopnik v plebiscitni komisiji kapetan Peter in naznanil, da se uradni izid ljudskega glasova nja sicer še ne more objaviti, ker man,ka še nekaj podatkov, toda neugotovljeno število je tako majhno, da ne more izpreme-niti končnega rezultata. Glasovanje je odločeno v korist nemške Koroške z okroglo 59 odstotkov in znaša tedaj avstrijska večina okroglo 7000 glasov. Govornik je nato navajal ona določila mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Koroško in je izrazil upanje, da preide uprava v avstrijske roke, čim bo to tehnično mogoče. Prosil je l,udstvo, naj se do končnoveljavnega prevzetja uprave po avstrijskih oblastih pokorava uredbam plebiscitne komisije z isto vestnostjo, kot do sedaj. Nato je govoril predsednik »Hei-matsdiensta« Schumi, čigar izvajanja so žela burno odobravanja. Nato se je razvila množica v sprevod in odkorakala pred poslopje »Heimatsdiensta«, kjer so zopet nastopali govorniki.
Nemške sleparije prihajajo na dan!
ebj)V^e’ oktobra. V rokah na-FVUni s.tl^rie delegacije se nahajajo l. So \T okazi, iz katerih iasno sledi,
»ti. ženici
1H aohT.1Ci sv°i° večino pri plebi-*ij, jjj3, izključno le s pomočjo sle-s° jih mogli uganjati pod za-
ščito laškega delegata. Na dan prihajajo vedno nova sleparstva, ki so tako tehtna in težka, da jih ententa ne bo mogla prezreti, ampak bo prisiljena, glasovalni izid popraviti!
Ce	Nemcem	se	mudi!
>*Uk°Vec’ oktobra. Nemški za-v Plebiscitni komisiji Peter se
. Ožji
Se> d pr°^ enemu članu naše dele-fam Se ^emci iz Uoža zelo bojijo iApai v> ki da z velikim pogumom P^Cev • ’ ter da je sedem do osem sto ‘s*1 de]„lz Doža pribežalo v Vrbo. Naš jMo na^acUe Je nato odgovoril, da je ie sProtno resnica, da se naši
kujejo in preganjajo in da Hna^ih ljudi prišlo nujno prodat ; ^e8acijo za pomoč. Nemški ,5bke jre odgovoril, da so nemške C hrist.2-,le potrebna navodila svo-e8a ern> ^a ne smejo izvajati ni-
^vi(lt\o ^emcev pred našimi fanti je V5°‘ihemarMran in njih beg iz Rož-%ZorjeiIzmišljen ali pa nalašč P v la namen, da bi se dobila Pur'l' okupacijo cone A, še pred-lska konferenca, kateri mora
plebiscitna komisija v smislu mirovne pogodbe natančno poročati o izidu plebiscita, končno sklepala o plebiscitnem operatu. Ker se bo proti plebiscitnemu postopku od naše strani brezdvomno vložil najenergičnejši protest z ogromnim materijalom o izvršenih sleparstvih in nepravilnostih, ki bo moral gotovo vplivati na ukrepe pariške konference ob njenem sklepanju, radi tega se Nemcem očividno mudi priti v dejansko posest cono A ali pa isto izigrati v italijanske roke. Najbrže upajo, da bi v tem slučaju zgubil protest na aktu-elni vrednosti. Ta naglica Nemcev kaže, da niso pridobili plebiscitni rezultat s poštenimi sredstvi, da imajo slabo vest ter da se bojijo, da bi si znala pariška konferenca ogledati njihovo delo od bliže in po pojasnjepju marsikaterih temnih manipulacij , ukreniti reme-duro.
Nemci streljajo iz zasede,
tiQ	Slovenski	orožnik	ustrelien.
oktol;)ra- Danes pono-
Hju, južno od Vrbskega reljen iz zasede
^k,'ureijen iz zasede slovenski šil sv°r°^ rojak Aichhol.zer, ko °j° službo. Strel je padel iz
bližnjega gozda in Aičhholzerja smrtno zadel. Bil je zadnji čas, da šo ta kraj zopet zasedle redne čete, da uduše nemško zavratno tolovajstvo.
Italija pred katastrofo v prehrani.
Zmerni socialisti hočejo rešiti Italijo pogina.
LDU Bern, 13. okt. (DunKU) Iz Rima poročajo: Voditelji zmernih frakcij v Reggiu so izjavili, da se nameravajo polastiti moči, da oslabe ekstremnost. Napačno je misliti, da gre na tem kongresu za osebna vprašanja. Modigliani je naglašal, da je prišla ura, ko se lahko polaste vse moči, ako hočejo rešiti državo pogina. Meseca februarja ali marca bo stanje Italije glede prehrane
katastrofalno. Vprašanju, ali naj socialisti pri teh okoliščinah prevzamejo vlado od meščanskih strank, je Modigliani pritrdil. V tem primeru bi socialistična vlada vse pogodbe, ki jih je sklenila meščanska vlada, odklonila. Tudi Tarragona, tajnik udruženja strokovnih organizacij, je govoril v tem smislu.
Demonstracije.
Včeraj so se cel dan po Ljubljani vršile demonstracije radi Koroške. Prav je, da ljudstvo da duška svojim čutilom v . tej katastrofi: Toda način demonstracij moramo vendar le grajati. Ob takih prilikah bi se morala pokazati vsa zrelost naroda, ki se zaveda položaja, v katerem je.
Včeraj smo pa videli, da temu ni tako, kar moramo zelo obžalovati. Vsa neresnost nekaterih »voditeljev« teh demonstracij se-zrcali v zahtevi, da naj deželna vlada napove Avstriji vojsko. Ne glede na to, da je hujskanje na vojsko velik zločin nad ljudstvom, je tako govorjenje tudi smešno. Deželna vlada, ki ji Belgrad jemlje pravico, imenovati šolske nadzornike, naj bi pa naenkrat napovedala vojsko!
Mi zelo obžalujemo, da so včerajšnje demonstracije ponekod zadobile tak značaj, ki ni bil popolnoma v skladu z bridko resnostjo položaja. Res je, da je ogorčenje v ljudstvu velikansko. Toda ravno zato bi v takih momentih morala molčati strankarska strast. Vsi bi morali imeti pred seboj en cilj: Koroška! Te pa ne bomo rešili s krvavimi frazami. Koroška ni še izgubljena, dokler mi sami ne izgubimo glavo!
Vkljub resnosti in težavnosti položaja na Koroškem se vendar z vso energijo dela, da se reši, kar se rešiti da.
Od deželne vlade pa danes zahtevati čudežev, je nesmisel. Ključ položaja je v Belgradu. Dokler pa pri nas nekateri ljudje odrekajo deželni vladi vsako moč in veljavo ter vse slovenske zadeve mečejo pod noge belgraj-skiin ministrom, na drugi strani pa od deželne vlade zahtevajo, da zavojuje celo entento, ne bomo vsi skupaj mogli doprinesti dokaza o svoji zrelosti.
Danes vemo, da je naše vojaštvo zasedlo ogrožene kraje. To se je zgodilo na podlagi resnih in številnih zahtev deželne vlade od belgrajske, ki so jih podpirale najodločneje brzojavno in ustmeno slovenske stranke. S tem je prva in neposredna nevarnost pri kraju. Sedaj naj govori naša belgraj-ska diplomacija. Mi pa moramo njeno delo podpirati. In če ne bo ta diplomacija pokazala dovolj energije in volje, ji bomo morali to energijo usiliti1 Demonstracije so tedaj potrebne, če imajo namen našim zahtevam dati večji poudarek. Ta poudarek pa mora leteti tja, kjer se opaža kak odpor ali pa premalo volje in odločnosti, sicer se zaletavamo v odprta vrata.
Naša parola bodi: Belgrad naj zastopa sedaj našo Koroško z večjo vnemo, kakor je to storil njegov minister Jovanovič v 'Celovcu. Vnema belgrajske vlade naj bo velika in močna. Mi vemo, da se da z vnemo in odločnostjo še mnogo storiti. Belgrad naj zato stori svojo dolžnost!
Ljubljana za Koroško.
Ljubljana, 14. oktobra. Včeraj popoldne ob 2. uri se je vršil pred Mestnim domom protestni shod proti potvorjenemu plebiscitu na Koroškem, Zbralo se je do 20.000 ljudi, med katerimi j ebilo eno samo prepričanje, da tako ne sme ostati. Ko je dr. Oblak hotel zaključiti svoj govor s tem, da pošiljamo Korošcem pozdrave, je množica tak pozdrav odklonila, češ: Ko-
rošcem na pomoč z orožjem! V tem zmi-slu je govorila večina govornikov. Sprejeta je bila tudi resolucija v tem smislu. Po shodu se je razvil demonstraci.ski sprevod pred Dravsko divizijo, kjer je množica klicala merodajne kroge, naj na Koroškem store svojo dolžnost. Odtod je šel sprevod pred deželno vlado, kjer je deputacija dr. Brejcu izročila na shodu snrejeto resolucijo in zahtevala pojasnil, kaj namerava pokrajinska vlada storiti za Koroško. Predsednik dr. Brejc je množici z balkona povedal, da je deželna vlada storila za Koroško vse, kar ji dovoljuje njena oblast; poslala je na Koroško vse svoje orožnike. Za izdatnejšo, to je vojaško pomoč se jc bila ponovno obrnila na Belgrad, a dose-daj še ni dobila jasnega odgovora. Sedaj se vrši seja ministrskega sveta, na kateri razpravljajo o koroškem vprašanju. Naj počakajo zborovalci na odgovor iz Belgrada. Med neprestanim zahtevanjem, da se mora Koroški z orožjem na pomoč in da če Belgrad za to noče dati vojske, se mora dati orož.e dobrovoljcem, da na svojo pest vbranijo Koroško pred nemško pestjo, so se množice počasi razšle.
Ob 7. uri zvečer so se zopet zbrale množice pred deželno vlado in viharno demonstrirale, dokler ni prišel na balkon dr. Brejc, ki je pozval množico, naj pošlje k njemu deputacijo, da ji pojasni prizadevanja slovenske deželne vlade za Koroško. Povedal je, da ima naš delegat v Celovcu Jovanovič pooblastilo, da pokliče vojaško pomoč na Koroško. Dr. Brejc je tudi posredoval pri Jovanoviču, da bi to polnomoč uporabil, toda Jovanovič je odgovoril, da tega še ni treba. Svoje navedbe je dr. Brejc podrobneje obrazložil deputaciji, ki se je v tem oglasila pri njem. Nato je član deputacije stopil na balkon in povedal množici, d ase je deputacija prepričala, da je slovenska deželna vlada storila za Koroško vso svojo dolžnost. Nato se je množica razšla.
ITALIJANSKI DRŽAVNIKI O ZVEZI NARODOV.
LDU Milan, 13. oktobra. (Stefani.) Pri otvoritvi mednarodne konference propagandnih udruženj za zvezo narodov je ime! littoni govor, v katerem je izvajal: Zveza narodov bodi vzvišeno in nepristransko oblasfvo. Zveza narodov bi zagrešila svoj smoter in bi si nakopala splošno nespoštovanje, ako bi zastopala posebne interese nekaterih vlad, ne pa interesov vsega človeštva. Sedanji položaj Evrope ni nič manj usoden kakor pa položaj narodov po drugih velikih vojnah. Mirovne pogodbe skrivajo v sebi kal bodočih vojn. Na obzorju se je prikazal nov pojav: Stremljenje po neodvisnosti pri narodih, podvrženih ko-lonijalnemu gospodstvu. Naloga zveze narodov bo težka. Njena dobrota pa se čuti že sedaj. Tittoni je potem naštel nekatere dobrodelne uredbe zveze narodov in izrazil željo, da bi vlada izvedla sklepe poslednje bruseljske konference. Ustaviti pa se ne sme po prvih korakih. — Tittoni ie spomnil na svoj predlog na konferenci v San Sebastianu, naj se postavi na dnevni red seje zveze narodov vprašanje o uporabi člena 23. pogodbe, ki zavaruje zvezi narodov pripadajočim državam pravično gospodarsko ravnanje in onemogoča monopol za sirovine in izkoriščanje narodov po velikih trustih. — Naposled je dejal Tit-trni, da se morajo zvezi narodov dovoliti pnsilt.a sredstva, da se zagotovi njenim od-ldkom spoštovanje. — Zunanji minister grof Sforza je izjavil: Zveza narodov ne bi bila varna, ako ne bi vrsta bogatih, cveta-
čih držav razumela, da je njih blaginja v zvezi z blaginjo vseh. Povdarjal je koristnost piopagande, da se zgradi zveza narodov na podlagi, ki je boljša kakor listi po -
godbe, namreč na vesti-narodov, ki ne smejo več želeti, da ena generacija dela, da se druga ubije.
Ententa in Avstrija.
LDU Pariz, 13, oktobra. (Havas.) V »Revue du Monde« obravnava Poincare sklep avstrijske narodne skupščine glede ljudskega glasovanja za priključenje Nemčiji. Poincare izjavlja, da se je Avstrija v saintgermainski mirovni pogodbi izrecno obvezala, vzdržati se vsakega dejanja, ki bi ogrožalo njeno samostojnost, razen ako jo v to pooblasti zveza narodov. Pripominja, da je državnemu tajniku dr, Rennerju Nitti v Innsbrucku res izjavil, da bi se morda razveljavil člen 88, mirovne pogodbe. Za tem pa sta se sestala Giolitti in Mille-
rand v Aix les Bains in se dogovorila, da mirovili pogodbi v St. Germainu in Versaillesu javno priznata za temeljni kamen zgradbi svetovnega miru. Poincare se ba-vi potem z gmotnim položajem Avstrije in pravi: »Reparacijska komisija je z dobrohotnostjo proučevala sredstva, s katerimi bi pomagala Avstrijo dvigniti. Izjave v narodni skupščini tedaj ni mogla povzročiti nezadovoljnost.« Poincare je zaključil: »Isti dan, ko se Avstrija združi z Nemčijo, bomo upravičeni, ostati na levem renskem bregu.«
GIOLITTI ODSTOPI ?
LDU Milan, 13. oktobra. (Wolff) »Se-colo« govori o možnosti, da bo Giolitti kmalu izstopil iz vlade. Nadomestil bi ga bržkone predsednik Do Nicola.
OBNOVA BELGIJE,
LDU Pariz, 13. oktobra. (Dun. KU). Belgijski ministrski predsednik Delacroix je povedal londonskim dopisnikom pariških listov, da se je z Lloyd Georgem dogovoril glede obnove, da naj se snidejo strokovnjaki, določeni od reparacijske komisije, v kratkem v Bruslju. Strokovnjaki bi zaslišali nemške delegate in pretresali njihove predloge. Potem bi se vršila konferenca vlad, ki bi končnoveljavno rešila problem obnove.
FRANCIJA IN MADŽARSKA.
LDU Dunaj, 13. oktobra. (Dun. KU.) Francosko poslaništvo poroča: Nekateri listi so prinesli vesti o dogovoru, sklenjenem 14. septembra med Francijo in Madžarsko. Te vesti so popolnoma neresnične. Dogovori, o katerih se bo še razpravljalo, so samo zasebnega in gospodarskega značaja in ne morejo vsebovati nobenih vojaških določb, ki bi predvidevale povečanje madžarske armade. Sploh ni bilo nikdar govora o takih dogovorih z Madžarsko, Francoska . vlada dopušča samo strogo ravnanje po pogodbah in zahteva pri madžarski vladi sporazumno z drugimi zavezniškimi državami skorajšnjo ratifikacijo trianonske pogodbe,
ČEGAVA BO VILNA?
LDU London, 13. oktobra. (Brezžično). Angleška in francoska vlada sta se sporazumeli o besedilu note Poljski radi dogodka v Vilni. Komisija zveze narodov je že v' Vilni in vodi preiskave, ki naj privedejo ureditev tega vprašanja. V London je dospelo litvansko odposlanstvo, da bi naprosilo Anglijo za posredovanje v vprašanju Vilne. »Times« pišejo: Anglija, kakor tudi Francija bosta ugovarjali proti zasedbi Vilne in od poljske vlade se pi-i-čakuje nekaj več, kakor grajalne besede.
PROTI ALKOHOLU V AMERIKI.
LDU Washington, 13. oktobra. (Reuter). Tukaj se bavijo z razmotrivanjem sredstev, da bi zaplenili in prodali vse tuje ladje, ki proti zakonu privažajo alkohol v Zedinjene države.
Politične novice.
’+ Zapadna Ogrska in Koroška. Ver-zajska mirovna pogodba je priznala Avstriji nemško zapadnoogrsko ozemlje, ki so ga Avstrijci krstili za Burgenland. To ozemlje je res nemško po večini svojega domačega prebivalstva. Človek bi mislil, da bo tako zelo obsekana Avstrija nemudoma izvršila aneksijo priznanega ji Bur-genlanda in s tem osvobodila stotisoče svojih soplemenjakov izpod tujega jarma. Toda ne: Burgenland ima še danes trdno zaseden Ogrska in Avstrija dosedaj izročitve niti še zahtevala ni! Samo Jugoslavija naj bi bila tako cmokasta, da bi si dala celo od ene pokvečene Avstrije trg iti živo meso iz telesa? Potem nam bo smel res vsak Horthyjev feldvebel in D’ Annun-zijev bravo pljuvati v obraz in si vzeti od nas, kar se mu bo ljubilo.
+ Dunajski listi o plebiscitu. Dunajski listi ne poročajo niti na dolgo in na široko, niti zelo navdušeno o plebiscitu. Vse obširneje se bavijo z drugimi vprašanji. »Neue Freie Presse« sicer sanja o neki dvetretjinski večini, ki jo pričakuje, a beseda ji ne gre nič kaj gladko z jezika. Se pač ne čutijo nič kaj varne v svoji, z goljufijo in terorjem dobljeni večini !
+ Napredovanje krščanskega socializma med tobačnim delavstvom v Avstriji.
Minole dni so se po avstrijskih tobačnih tovarnah vršile volitve v obratne, svete. Ob tej priliki se je domalega povsodi pokazalo, da se delavstvo iztreznuje in obrača socialnim demokratom, ki so mu le obetali vse blagre tega sveta, a ničesar izpolnili, hrbet. Število socialdemokratič-nih glasov je skoraj povsodi padlo, a število krščanskosocialnih glasov naraslo. To je treba tembolj upoštevati, ker ima socialna demokracija v Avstriji skoro vso
moč v rokah in je pritisk socialnodemo-kratičnih strokovnih organizacij posebno po državnih obratih silen, Vsled tega pritiska in terorja si krščansko misleče delavstvo topot v dveh tovarnah: v Linču in Steinu sploh ni upalo nastopiti s svojo listo in se sploh ni udeležilo volitev. V ostalih sedmih tobačnih tovarnah Avstrije so bili uspehi naslednji: V Furstenfeldu na ogrski meji so se zvišali krščanskosocialni glasovi od lani za 105, socialnode-mokratični padli za 69, tako da so dobili krščanski socialci dva mandata več nego lani. V Hainburgu so napredovali krščanski socialci za 69 glasov, socialni demokrati pa nazadovali za 312 glasov: tudi tu so dobili krščanski socialci dva nova mandata, V Halleinu so krščanski socialci nazadovali za 3 glasove in zaradi enega samega glasu izgubili en mandat V Celovcu so topot krščanski socialci prvič nastopili z lastno kandidatno listo in dobili 37 glasov in s tem en mandat. V Schwazu so krščanskosocialni glasovi od lani narasli za 73, socialnodemokratični pa so padli za 25; krščanski socialci so dobili dva nova mandata. V Ottakringu na Dunaju so krščanski socialci napredovali za # 77 glasov, socialni demokratje pa nazadovali za 42 glasov; krščanski socialci so dobili en nov mandat. Na dunajskem Rennwegu so krščanski .socialci dobili 45 glasov in en mandat več nego lani, socialni demokratje so napredovali samo za 6 glasov. \ celem so se zvišali krščanskosocialni glasovi od lani od 26 na 33.8 odstotka. ,
-J- Borba med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci v Avstriji. Te dni je
imel y Solnogradu volivni shod predsednik avstrijske narodne skupščine Seitz. V svojem govoru je odločno nastopil proti Rcn-nerjevemu mnenju, da je koalicija z liberalnimi velikonemci mogoča. Velikoneni-— ie rekel Seitz, so mrlič, ki ga pri najboljši volji ni mogoče oživiti. Odgovornost je ležala doslej izključno na dveh velikih strankah in tako bo tudi v bodoče. Veliko-nemci so kakor žolčasta masa, ki ima za vsako politično mnenje pripravljenega zastopnika, Bojno geslo za bodoče volitve je: socialdemokratično ali krščanskosocialno!
-f Slavje male entente v Parizu. Pred nekaj dnevi se je vršilo v Parizu v razkošnem hotelu »Lutia« slavlje male entente, kateri so .prisostvovali zastopniki raznih držav. Ob tej priliki je imel 1 ake Jonescu, važen govor, iz katerega povzamemo sledeče; »Mi smo pet držav, ki so nastale ali bde povečane z zmago. Med nami so mogoče težkoče, ker smo ljudje. Te mogoče težkoče bi lahko napravile vrzeli v zidu vzhoda. Mi smo zato tu, da to preprečimo. — Mi se moramo ediniti: Mala in velika ententa, dva dela ene celine, a dovolili boste, da to imenujem permanentno stražo tako drago plačane zmage . . . Samo obstoj velike in male entente bo jamčil za svetovni mir.« Govor so burno odobravali. Ideja, da naj se priklopi k mali‘!ententi tudi Poljska, je zopet prišla s francoske strani, da brani Evropo proti boljševiškemu prodiranju. Joda o tem se morata sporazumeti v prvi vrsti češkoslovaška in jugoslovanska vlada.
+ Reorganizacija ukrajinskega go spodarstva in trgovine. Vsi uradi vlade ukrajinske ljudske republike so se povrnili nazaj v Kamjcnec Podolski. V osmih okrajih, ki so osvobojeni od boljševikov, so uvedli ukrajinsko upravo. Po sklepu ministrskega sveta so prepovedali potovanje v Ukrajino vsem onim osebam, ki so sovražne ljudski ljudovladi. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je sklenilo z inozemstvom razne pogodbe za nakup soli, petroleja, papirja in manufakturnega blaga. To ministrstvo bo ščitilo prosto trgovino v Ukrajini s posebnimi zakoni. Od proste trgov/,T ne je je izvzet samo sladkor m alkohol. V Kamenecu Podolskem bodo ustanovili posebno gospodarsko akademijo z oddelki za poljedelstvo in gospodarstvo, in z gospodarsko tehničnim oddelkom.
Demonstracije v Mariboru.
Ljubljana, 14. oktobra. Povodom potvorjenega izida plebiscita na Koroškem se je vršil 13. t. m. na Glavnem trgu v Mariboru velik protestni shod.
Množice je prevevalo ogorčenje in razočaranje,. Posebno je razdraževala ljudi vest, ki so jo začeli širiti mariborski nemčurji, češ da se bo sedaj vršilo glasovanje tudi v Mariboru. I^o shodu so se zborovalci uvrstili v sprevod in korakali po ulicah. Med pohodom so demonstranti razbili nemške napise na trgovinah in šipe v nemčurskili kavarnah »Meran« in »Theresienhof«; v tej kavarni so demonstranti razbili tudi opravo in jo zmetali na cesto. Srd množic se je obračal tudi proti socialnodemokratični »Ljudski tiskarni«, ker je socialistični list »Volksstinnne« zadnji čas pisal popolnoma v nemškem duhu. Vendar so reditelji napad preprečili in je množica razbila v »Ljudski tiskarni« samo nekaj šip. Ob 9. uri zvečer se je množica razšla in je nastal mii'. Po ulicah straži vojaštvo.
LDU Maribor, 14. oktobra. Po včerajšnjih demonstracijah je minila noč popolnoma mirno. Danes so trgovine zaprte, v šolah se pouk ne vrši.
Dnevne novice.
— Volilni imeniki za konstituanto.
Deželno sodišče v Ljubljani opozarja občinske urade na nastopno: Po čl. 23 volilnega zakonika morajo biti volilni imeniki razgrnjeni v občinskem uradu celih osem dni in ima vsakdo pravico, tekom teh osem dni zahtevati popravek. Da se zamore presojati pravilnost postopanja občinskih uradov in pravočasnost reklamacij, naj županstva na volilnem imeniku potrdijo, od katerega dne do katerega dne je bil volilni imenik razgrnjen, (N. pr.: Ta volilni imenik je bil razgrnjen v občinskem uradu od-----do----------.	Županstvo v-------(podpis	in pečat.) Prekasno
vložene reklamacije je zavrniti in v sklepu navesti, kdaj je bil volilni imenik razgrnjen. Dne 6. novembra 1920 je po členu 30. volilnega zakonika imenik zaključiti. (N. pr.: Ta volilni imenik se je danes zaključil. Županstvo----,	dne	6.	novembra
1920. — Podpis1- in pečat). Tako zaključene imenike je takoj poslati prvostopnemu sodišču v naknadno potrditev.
— Socialni demokrat, ki s tisočaki na-žiga smotko. Te dni se je na Dunaju vršila obravnava proti odgovornemu, uredniku krščansko-socialnega tednika »Der Volks-freund«, ker je bil list ostro napadel soci-alnodemokratičnega trgovca z drvmi Jung-bauerja. Le-ta je bil ob neki javni priliki iz objesti nažgal smotko najprej s tisočakom, nato pa s stotakom, tako da je proti njemu nastopilo orožništvo. »Volksfreund« je to postopanje ožigosal in osvetlil s tem, da je navedel, da je Jungbauer na Češkem zapustil ženo in otroke v največji bedi, sam pa sedaj zapravlja denar, ki mu ga znosijo skupaj revni sloji. Toženi urednik je nastopil dokaz resnice in bil oproščen.
— Godbeniki se iščejo. Godba bito! j -ske divizijske oblasti v Bitolju sprejme večje število godbenikov za razne instrumente. Plača po sposobnosti do 750 dinarjev mesečno, stanovanje in obleka. Poleg tega še razni postranski dohodki. — Pojasnila daje do 20. oktobra Kapelnik Bit. Div. Arnold TVlasiik, Ljubljana, Hradec-kega vas, vila »Mira«.
— Zobne krtačice za kaznjence. Češkoslovaški justični minister je odredil, da mora dobiti vsak kaznjenec, ki mora prestati daljšo kazen nego 48 ur, zobno krtačico. Pri nas veljajo zobne krtačice' za luksus ^n večina srednjega stanu res nima več toliko, da bi si nabavila novo zobno krtačico. Zobna krtačica je postala pri nas toijej ros pravi luksus, dasi se nam je zdela preje neobhodna potreba! Srečni kaznjenci na Češkem!
— Skesani tat. Redkokdaj se to zgodi, toda pripeti se le, da se tat skesa -in da prinese nazaj, kar je ukradel. 'Po se je zgodilo v Cerkljah, kjer je neznani tat ubil dve šipi na oknu zadružnega Ljudskega doma, ga nato odprl in zlezel v sobo, v kateri ima Nabavna zadruga skladišče, kjer je ukradel iz nezaklenjenega predala mize do 1000 kron v bankovcih. Drugi dan se je pa že tat skesal in je prinesel 1167 kron, katere je vtaknil v špranjo med pragom in vrati stanovanja načelnika zadruge, kjer se je denar našel.
Ljubljanske novice.
lj Umrl jg_ 13. t. m. v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni č.g . Gregor Jakel, župnik v pok. v starosti 78 let. Pogreb se vrši jutri, v petek popoldne iz hiše čč. gg. jezuitov pri sv, Jožefu, Zrinjskega cesta. N. v m. f .l •
Seja glavnega volilnega odbora S. L. S. za mesto Ljubljana se vrši danes ob
8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Udeležba vseh članov nujna. Predsednik.
lj P, Z. »Ljubljana«: Pevska šola danes zvečer ob 7. uri v »Ljudskem -domu«.
lj »Divji lovec«, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vprizori v nedeljo, dne 17. oktobra v »Ljudskem domu«, (Streliška ulica) ob pol 8. uri zve-
čer narodni igrokaz s petjem v ^ janjih »Divji lovec«,	spisal	Fr.	■	lske>
Predprodaja vstopnic je v R domu (Komenskega ulica 1*1 f petek in soboto, vselej od ?. do . čer, ter v nedeljo dopoldne od ure dopoldne.	.	ilV(
lj Klavdija Isačenko,	ki	je	»
dvoje večerov plastičnega bale e-gradu, je bila od intendance ta	oj
žirana kot prva plesalka na operi in kot voditeljica novo. -ustalii plastične šole. Po prvih plesni ^ ki ,jih je izvajala v inozemstvu, J povabljena, na umetniške turneje landski in Švici. Vsled tega so _ njene predstave v Ljubljani, ”eJ Mariboru za poslovilne v Jugos a\ ^ lj Gospodinjska šola na h®" U| gojenke, ki so se zglasile za g03?3 4* šolo na liceju, se javijo v P°ne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne s krs	^
stom in zadnjim izpričevalom	^
vanju v »Mladiki«.	V torek ob	•	,
poldne se prične pouk.	$
lj Zgubila se je v soboto zveclroji verižica z obeskom (medaljon), 0 ^
n |
ure zvečer od Narodnega doina P ksandrovi cesti, Šelenburgovi ul«J Dramskega gledališča, oziroma P° ^ čevi cesti za železniškim tirom na ^ Rožno dolino. Na medaljonu je
najdite|i'
.--»SI »
gram Z. K. 8, 9.17. — Pošteni prosi, da proti visoki nagradi pr1 gubljeno na upravo lista ali pa na" j, sko ravnateljstvo	.,	ffi
lj Strokovna zadruga zidarsk ^ strov Slovenije v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 17. oktobm ^ mali dvorani »Mestnega doma« v. ^ ljani. (Ob nesklepčnosti se vrši
ineu
uro pozneje pri vsakem številu
članov.)
Članska izkaznica
ter
seb°J
i f.
veljata kot vstopnice; oboje je s) nesti. Proti članski izkaznici je železnici polovična vožnja. — Odbor- ^ lj Nagajivi mošanski fantje. V ‘ se še vedno drže starih navad in ®
radi, če zahajajo Fužinci k mos Ji - - - -	-	-	•	FuZin%
dekletom. To je skusil neki
se hodi v Moste ženit. Ko se je ne: pripeljal v Moste in je pustil v0Z,”°jz Pf
na1
rišču svoje izvoljenke, mu je ne Aiero f gajivosti »snel« s konja odejfk k® |r pa blizu »Gasilnega doma« preč ko da je Fužincu povzročil Pre^. ker je zdaj vsak koc vreden 200v . •
lj Nove vrste goljufija v Ljubljani se je izvedlo več golp način, da so prišle v kmetsko ob-jpif10 čene ženske strankam ponujat kr^U so od njih izvabile nekaj sto krone lj Okraden mizar. Mizarju ,^n„|ici ^ kiju, stanujočemu na Pokopališč «,v je bilo ukradenega mizarskega 0 vrednosti 1000 K.	.	,1^
lj Nervozne gospe. Neki liu :e<
gospe, katera je tako nervozna, “asfl b mesecih 16 služkinj premenjala, ^ ukradeni uhani, vredni 100 do 200
Aprovizaciid"
a Splošna gospodarska zadrug3 .* venijo na Gosposvetski cesti št 2 J^
la večjo množino fine banaške ^0$ drobne bele soli. Oddaja oboje P°. ■: # ceni in poljubni količini. V razpr° s)# tudi prvovrstno mast, olje, med, kav ’ 'f kor v kockah in belo sipo, žitno »a prenj, izboren zdrob iz bele korU2®’^1' ckovo in Kolinsko cikorijo, čish P.j^ dobro mazilo za čevlje, nekaj	^
1 jev iz dobrega usnja št. 42 do (*•\ i\v, mila za pranje in umivanje itd- % i11 se sprejemajo vsak dan od 8. do , ^ 2. do 5. ure v zadružni pisarni. Ue . jni d1 50 K ,vpisnina 4 K. Jamči se z dvo) ležem.	>
Narodno gledl#®*
Drama:	^
Četrtek, 14. okt,: »Pj/gmali00*^
Petek, 15. okt.: »HasanaginK 'p.
Sobota, 16. okt.: »Pj/gniah011*^^'
Nedelja, 17. okt.: »Za narodu Izven,
Ponedelj., 18. okt.: »Hasanag*
Opera:
»cuicu, l t, ukt.: »Rigv,,-—
Petek, 15. okt.: »Hofmannove
Četrtek, 14. okt.: »Rigoletto«.Jfpr"’0
vedke«. D.
do
P'
Sobota, 16. okt.: »Od bajke Red E.	pfiP
Nedelja, 17. okt.: »Hofmannc'’3
vedke«. Izven
Ponedeljek, 18. okt.: Klavdije Isačenko.
PlastKoi
t>F
Sirite »Večerni M
“i
Odgovorni urednik Jože jjst®*', „j. Izdajatelj konzorcij »Večerneg^ jjuldi* Tiska »Jugoslovanska tiskarna«