Po*fnTn* rtafans v ootovlnf CsfVa 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 128 Maribor, sreda, 5. oktobra 1927 »JUTRA Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R*4*" pri poštnem 6*k.j*v. v Ljvbtj«*! it »1.-400 v»l|« predme« Y npr.rt »H po pcM 10 Dm, m dom pa « Ota Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta ib 13 Ogla« po tarifa Ogtaee »prejema tadt ogtaeal od dat« k .Jutra- v LjaMjant, Preiaraoea aKoa M. 4 Dr. PerU — začasni predsednik narodne skupSčine Prva se a novo izvoljene zbornice — Mučen položa’ demokratskih ministrov BEOGRAD, 5. oktobra. Dne 11. sep- [§i minister dr. Perič z206 glasovi za pro-tcmbra izvoljena nova narodna skupšei- vizoričnega pieclsednika zbornice. K»n-na .ie imela danes, ob y, dopoldne, svoio didat opozicije, Pasarič, je dobil 90 gla* prv° sejo, ki je potekla mestoma zelo sov. Za vladnega kandidata so glasovali burno in pokazala, da volitve nikakor radikali, klerikalci, Nemci in demokrati; niso razjasnile politične konstelacijo v Za opozicijskega kandidata samostani cirzavi. Občutijo se zopil posledice del' stva, da manjka zanesljiva večina. Že pred napovedano uro so so zbrali poslanci skoro polnoštevilno v dvorani. Opozicija je zasedla skrajno levo krilo centrum, radikal', klerikalci in Nemci i’a desnico. ^Takoi p.i otvoritvi opie je predlagal vaoidcalni poslanec St jop o Kobaslca za starostnega predsednika radikalnega pori,mca Jovan,i Seliča. Proti tenu je protestiral Stjepan Pad'.'* ki je izjavil, da ■c njegov pristaš Pasarič mnogo starej-si Med splošnimi pro‘Asti le zavzel starostni prcdsefeik Selič s vaj e mesto, ra-KE1 je sledila volitev štirih tamikov. Iz* goljeni So bili: Popovič, Zarič, dr. 'fodžac in Bačinič. Tudi proti tej volitvi In večina vihamo protestirala. Sledilo je poimensko, klicanje poslnn-cpv glede izročitve poslanskih legltima-CI;b nakar je bila sela za ’0 minut prekinjena, da se nudi strankam1 prilika, da Re porazgovore glede kandidature provizoričnega predsednika skupščine. Po zopetni otvoritvi sele se ,ie vršilo takoj glasovanje. Od .10« oddanih glasov je bil izvoljen vladni kandidat, biv- demokrati radjčevci in zemljocadnvki; 12 glasovnic je bilo praznih in so jih najbrže oddali pašičevci. Dr. Perič ie takoj zavzel svoje mesto in se zahvalil za izraženo zaupanje. Obljubil je, da se bo ravnal 6trogo po poslovniku, nakar je bila seja zaključena in sklicana prihodnja za četrtek, ob 10. dopoldne z dnevnim redom; Volitev ve-rifikaciiskega odbora. BEOGRAD. 5. oktobra. Po seji skupščine se ie vršila seja demokratskega k|u ba, po kateri je bil objavljen komunike, da so demokrati glasovali za dr. Periča, ker so bili v smislu dogovora z radikali v to obvezani. Za volitev definitivnega predsednika zbornice pa ima stranka proste roke in se ne smatra vač vezano. Na seji je bilo dalje preČitano poročilo o razgovorih s samostojnimi demokrati glede ustanovitve demokratskega bloka in je bilo ugotovljeno, da glasovanje v skupščini ni v nobeni zvezi s to n trčijo. Današnjo »Vreme« piše, da so prišli demokratski ministri v tako mučen položni, da bodo mornli najbrže odstopiti. Kajti to bi bila logična onsledica ustanovitve demokratskega bloka. Morts^re-croces v Dimil RIM, 5. oktobra. Prihodnji teden se prične pioccs proti 90 obtožencem, večinoma poslancem in političnim voditeljem, ki so obtoženi, da so sodelovali ali pa vedeli za atentat proti Mussoliniju v Bologni. Ma*ch Caoablanca-ALehin Osma partija prekinjena. Sedma partija je po 3*1. potezi končala * zmago Capablance, ki 'c prevzel s tem Vodstvo z 2:1, dočlm so bile štiri partije remis. Osma partija je bila no dl potezi prek i njena. Stanje le pr'bPžno enako in le pričakovati zopet remij. Strajna nesreča na Donavi jo Imela*t'A!i5: °kt<>hrn- V okolici mesta brudže !* n°' tonskogn rnost Prehodu preko pon-prelomil in s0v«i „S°, !POst nenadoma fiitienjno na mo *» W '»k™' »k« 5tev,i„ ™&Tti, tonilo. Romunsko uradno r, ’ p,1l'ki u-.'a I« divjal lak,at razbil tudi most. ’ k! 1° TEDENSKO UKRADEL DVA AVTO MORILA. Pariška pobena ie /.asnčMa fafut n4jbrž v svoji zločinski stroki ne’ b0 !|tiol primora. Na lojen .i® ukrade! pr/ Pv'a avtomobila in slceir skozi -- sedem Pokradel jc nad 700 avtomobilov. ftfcli so ga pri tatvini. Levinova nesreča BFOORAD. S. oktobra. Za danes je bil napovedan prihod ameriškega letalca Levina iz Rima. Potoma pa jc imel Levine defekt in je moral pristati v Campinu. pri čemur se je polomilo eno krilo in vi.iak. Levine se je nato vrnil v Rim. kier ostane toliko časa, da bo njegovo letalo zopet uporabno. Revo*ud'a v Mehiki NKWYORK. 5. oktobra. V Mehiki je nastala proti sedanjemu režimu revolucija. ki pa so jo vladne čete kmalu krvavo zadušile. Vod.ia revolucije bil ujet. obsojen od prckega sodišča na smrt in takoj ustreljen. Po vsej deželi je uvedena stroga cenzura. '1 u-di brzojavne in telefonske linije so pod kontrolo in to celo v prometu z Zedinjenimi državami. Parlament je imel danes sejo. na kateri so bili izključeni vsi poslanci, ki so dajali upornikom potuho. SMRT SVETOVNO SLAVNEGA UČENJAKA. V Stokholmu )c v starosti 68 let umrl po krntki bolezni slavni učcnlak profesor Dr. Svarite Arrhenius. Svetovni sh)-* os je dosegel s svo o elckt••olitiČim di-soclaeiisko teorijo in Je bil Član osem evropskih univenKjtet. Bil je prvi Svod, ki jo dobil Noblovrt nngrndo In sicer za kftmiirt 1. 1903. Z niim je izgubil svet u-Čonjak«, ki jc znanosti odkrival nova pota. V okvirju obstoječe ustave « 9» Tiho pretapljsn Maribor, 5. oktobra. Včerajšnji »Slovenec« je beležil »po svoji novinarski dolžnosti«, da se je vršil včeraj sestanek med Vukičevičem in Korošcem o načinu izvaiania podrobnosti takozvanega blejskega sporazuma s posebnim ozirom na parlamentarno sodelovanje med poslanci kluba radikalne stranke in poslanci SLS ter HPS. Dalje poroča po novinarski dolžnosti, da to sodelovanje pride člmprej do formalnega izraza v tej obliki, da Koroščev klub vstopi v radikalni klub, kjer postane Korošec prvi podpredsednik, en klerikalni poslanec pa tajnik. Tako se bo torej med tem že morda uresničilo, kar je radikalna »Samouprava« napovedovala že pred več dnevi, da postane Koroščev klub »prirastek« radi-kalskega ter da bo radikalna stranka razpolagala s 130 poslanci. Z drugimi besedami: SLS Je v Beogradu prenehala biti, ie postala prirastek ali dol radikalne stranke, česar nnrr.vna posledica bo in mora biti, da se bo pričel isti proces pretapljanja SLS v NRS tudi doma v Sloveniji. Pride dan in morda ni več daleč, da se bo razlegalo po slovenskih brdih in dolinah: SLS danes in nikdar več in ko bo »armada SLS« v Sloveniji šla v volilno borbo na radikal.sk e m programu. Do tega procesa je vodila naravna pot razvoja. Dr. Korošec ie predober politični taktik, da ne bi bil uvidel, da ie trajno nemogoče voditi bo!be z razmeroma vendarle malo stranko, četudi ima Ista v Sloveniji za enkrat še v rokah skoro vso moč. Dr. Korošec pa svojo maso tudi predobro pozna in ve, da bo večina šla za njim. On dobi o ve, da bodo danes navdušeni pristaši SLS jutri r,ivno tako navdušeni radikrii. Videl ie, da mora iskati trajnejših vezi s kako močnejšo skupino, ker bi sc sicer v borbi iz črpal in obnemogel. Nasloniti se more kot reakcijonarec, ki se je le mimogrede e SLS v NRS tudi poskušal igrati republikanca in podobne stvari, samo na kako istoiako re-akciionarno skupino, in dobrodošla mu jo bila roka radikalne stranke, ki mu jo jo nudil v pomoč g. Vuk uic vid. Za obdrža-iije politične moči v Sloveni)! le dr. Korošec že med volilno borbo napravil z radikal! politično kupčijo. Ta kupčiia se sedaj pričenja perfekluirati, pričenja so tiho, previdno pretaplianja SLS v NRS, najprej v Beogradu, kasneje pride isto na vrsto še v Sloveniji. To pa zalo, ker bi sicer ljudstvo vendarle začelo čudno gledati, saj so klerikalni listi popi estano pripovedovali, da so vesti o fuziji SLS z NRS m o likvidaciji SLS le lažnive bajke, ki jih zlobno š!t! časopisje SDS. Odkritost napram iludstvu ni bila nikdar lastnost Koroščeve politike. In zakaj je bila potrebna vsa ta sko* ro petletna gonja SLS za avtonomijo Slovenije, za revizijo ustave in podobne stvari, če glasom že gori citiranega »Slovenca« g. Vukičorič v radikalnem klit bu poroča, da ima njegov sporazum z SLS značaj delovnega sporazuma in da bo SLS na Podlag! tega sporazuma delala skupno z radikalno stranko na političnem, gospodarskem in kulturnem napredku našega naroda v okviru obstoječe ustave«? Ali ne pomeni to, da je dr. Korošec zavrgel s tem paktom vsa gesla avtonomije in revizije ustave, s katerimi le v zadnjih petih letih goni, svoje maso v volilne borbe? To, kar je storil dr. Korošec sodaj, da je krenil na pot realne politike, bi bil lahko pri perneinem in treznem prev darku storil že pred 5 leti in prihranil bi bil državi leta težkih notranjih kriz, prihranil bi ]i pa bil zlasti strašno gospo, darsko krizo, v katero je zabredla radi zanemarjanja gospodarskega dela, povzročenega po večnih notranjepolitičnih trzavicah. Otvoritev giedaEiške sezone GogoLev „Rev!zor“ na našem odru Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Jutri se začne v narodnem gledališču redna sezona z Gogoljevim »Revizor, jem«. Že več kot devetdeset let jo preteklo, odkar roma ta izvrstna komedija zmagoslavno po vseli svetozndi odrih. Kako bi tudi ne, sni ie še vedno tako sveža in aktuelna, kakor da bi bili korrlnj napisana. Vsi tipi so tako človeški, tako izborno opazovani, tako resnični, da velja v svetovni literaturi komizen »Revizorja« za res neprekoeljivega in vzornega. Za režiserje in igralce pa nudi nenavadno mnogo nad vse zanimivega in pri vlačnega gradiva za vtolešenjo posameznih tipov, kakor tudi za celotni stil. Zato ie postal »Revizor« zodnia i«‘ta prava atrakciia v velikih eropskUl centrih In mnoga znamenita gledališča ga imajo pravkar znova na repertoarju. V Moskvi ga ie lansko leto ckspresijoni-stično postavil znani režiser Meyerhold (bivši član trupe Hudožestvencga te. atra), ki je dosegel s svoio originalno, drzno vendar duhovito mis en scene naravnost senzacijo. On so je sicer precej oddaljil ml originalnega tekstu »Revizorja« in dodal marsikaj svolcgn, Ali ca jc v drznosti kmalu prekosil neki Leningrajski koleg«, ki ie pred kratkim po- stavil »Revizorja« na naravnost neverjeten način, vendar ne tako duhovito kakor Meyerhold. Disidenti Hudožestveni-kov v Pragi, ki prihajajo skdra.i redno tudi k nam na. gostovanje, imaio letos »Revizorja« v študiju. Tudi v Berlinu in Parizu ga imajo letos na repertoarju. Mi smo ga v Mariboru postavili kolikor mogoče po željah in navodilih samega Gogolja, ki iih jc zapustil v svoiih literarnih beležkah, sicer v našill skromnih slovenskih razmerah, vendar z veliko ljubeznijo do pisatelja samega in njegovega dela. Skušali smo postaviti »Revizorja« realistično ne da bi kaj črtali ali spremenili po vzoru »teatra resnice«. Naši igralci so se z naravnost; vzorno požrtvovalnostjo trudili, da dosežejo čim več mogoče. Ali ne smemo pohabiti, da se vsak naš večji polet navadno zaustavi ob kruti resničnosti »skromno slo venske razmere«. Da se ta skromnost po pravi, ;]c treba, da publika vzljubi .voj© gledališče, da ga vsestransko podpira, predvsem, da ga čimboli ih čituvečkrat napolni, da bo moglo umetniško napredovati, ker na ta način dokumentira potrebo po lastnem, stalnem gledališču. R. P, Modernizacija telefonskega prometa v Mariboru vtomatična telefonska centrala bo gotova že februarja 1928 — Ježek boj za izvedbo te važne pridobitve ' 1,1 ’ Maribor, 5. oktobra. Razvoj trgovstva, bankarstva, industrije in prometa je zahteval tudi hitrejši razvoj sredstev, ki pospešujejo oziroma omogočajo uspešen razmah in napredek navedenih panog gospodarstva. S povečanjem Maribora, z naraščanjem števila njegovega prebivalstva, z dviganjem njegovih eksistenčnih in kulturnih potreb, se je občutila tudi po treba po povečanju in razširjenju starega, nezadostnega telefonskega omre žja, ki spričo splošne modernizacije mesta ni moglo v zadostni meri služiti namenu. Da se odpravi pomanjkljivost, ki je bila z vsakim dnem občutnejša, se je pričelo razmišljati o rekonstrukciji omrežja. S podporo občine in s prizadevanji merodajnih činiteljev, je bila rekonstrukcija zunanjega omrežja, kot predpriprava za izboljšanje sistema, izvršena leta 1917. Važne dopolnitve mestnega omrežja pa so bile izvršene leta 1919. Razen tega je bilo treba izboljšati centralo, kajti poštno-promet-ne razmere so bile po prevratu v de-zolatnem stanju. Ko je bila stiska največja, je prišlo do reparacijskih dobav. Leta 1922. je bila poslana v Nemčijo posebna komisija, ki je imela urediti nabavo telegrafskega in telefonskega materijala za vso državo. Komisiji je bil dodeljen tudi šef tehničnega oddelka ljubljanske poštne direkcije, inž. O s a n a, ki je z izredno vnemo deloval, da se telefonsko-telegrafske razmere izboljšajo in duhu razvoja primerno modernizirajo. Glede Maribora je bilo odločilno vprašanje: ali avtomatsko centralo ali izboljšani sedanji sistem — »multiple manuel«, ki je najmanj 50% cenejši od avtomatskega sistema. V načrt glede nabave novih avtomatskih central je bil razen Ljubljane pritegnjen tudi Beo grad in Zagreb. Leta 1922. so bila naročila že izvršena. Istočasno pa je pričela časopisna gonja in polemika: češ, Slovenija dobi dve avtomatski centrali, drugi kraji in celo večja mesta pa ne. In nenadoma se je zgodilo, da je za Maribor namenjeni materijal dobil Novi Sad. Med tem je inž. Osana postal načelnik v ministrstvu pošte in telegrafa, kjer je peticije tukajšnjih županov in priporočila raznih parlamentarnih skupin močno podpiral. Končno je uspelo, da je bila z novimi dobavami naročena tudi nova avtomatska centrala za Maribor. Istočasno je bila izvršena tudi adaptacija prostorov na tukajšnji glav ni pošti, tako da tudi s te strani ni bilo nikakega zadržka. Po dolgem kolebanju in težkih bojih, se je našim poštarjem, ki so najbolj čutili potrebo in videli nevarnost radi pomanjkljivosti sistema, posrečilo izposlovati veliko ugodnost, ki bo v marsičem izboljšala lokalni telefonski promet. Začetkom minulega meseca so prispeli vsi sestavni deli in se je takoj pričelo z montiranjem nove telefonske avtomatične centrale, ki jo bo izvedlo na reparacijske stroške podjetje Siemens-Halske, ki jo je dobavilo. Po dosedanjih izgledih bodo vse predpriprave končane v mesecu januarju, tako da bo nova centrala že februarja 1928 izročena prometu. Razen tega bo izpopolnjen tudi in-terurban, ki se bo povečal najmanj za 100%. O prednostih novih neprecenljivih pridobitev, ki pomenijo v našem prometu velikanski skok v napredek in mu jamčijo za dolgo dobo prihodnosti neoviran razvoj in popolno sigurnost, bi bilo odveč obširno razpravljati. Gotovo je, da se imamo zahvaliti za vse ugodnosti, ki bodo izvirale iz modernizacije telefonskega prometa in za ugodno rešitev ostalih poštno-prometnih izpopolnitev v prvi vrsti požrtvovalnemu načelniku tehničnega oddelka na mariborski pošti, g. Bračku. ki je zastavil ves svoj vpliv in ves svoj trud, da so prizadevanja tukajšnjih interesentov našla pri merodajnih činiteljih odprta ušesa in imela popoln uspeh, katerega bomo v popolni meri deležni, ko bodo dela pri novi centrali dovršena in stavljena javnosti na razpolago. 1 i REPERTOIR: Četrtek, 6. oktobra ob 20. uri »Revizor«. Premijera. Otvoritvena predstava. Petek, 7. oktobra. Zaprto. Sobota, 8. oktobra, ob 20. uri »Revizor« ab. B. Nedelja, 9. oktohra ob 20. uri »Bajadera«. Premiiera. Otvoritev gledališke sezone v Mari. boru. V četrtek, 6. oktobra se otvorj nova gledališka sezona z Gogoljevo klasično koijiedijo »Revizor«. ’ v Mariborska oorota na avstrilski meli Potrotna razprava proti domnevnim štirim morilcem finančnega stražnika Janka Resnika, se nadaljuje danes že drngi dan in bo zaključena kvečjemu T**zno na večer. Včerajšnji predlog zagovornika dr. Žnuderla, naj bi celokupno porotno sodišče IzvrSilo lokalni ogled na mestu umora tik avstrijsko državne meje, je senat usvojil. Davi ob 6.48 so se odnehali z osebnim vlakom v št. j!j porotniki, senat, državni pravilnik, zagovornika in obtoženci. Na licu mesta so balo zaslišane razne priče, zlasti orožniki. Ko se ob 15. povrne sodišče v Maribor, se bo nadaljevala razprava v oo-rotrn dvorani. Mariborska in tudi okoliška Javnost pričakuje z velikim zanimanjem rezultatov današnjega loknlne-ga ogleda, zlasti % ozirom na to da jc bilo zaslišanih včera) popoldne od 15 3o do 19.30 na poroti nič manj kakor 30 porjč, ka so doiaaalo alibi za vso §tlrj ob- Pesem klopotcev V znak hvaležnosti za inspiracijo, posvečam te vrstice čuvarju vinskin goric, velikemu klopotcu na Kalvariji nad Mariborom. — • • • pot-, klo . • pot, k!o . pot, klopot, klo... Vrh goric na straži sladki osem kladivc pesem poje, kakor veter z brd zaveje, zdai počasi, zdaj hitreje, zdaj posamič, zdaj po dvoje; po troie, kar troje; vsa vprek, vsa vprek se v besnem pogonu lovo in ječe: oj gorie! Vso^se bo strlo, podrio! Uničeni upi in nadel Ni se zgodilo, j© potihnilo In sc umirilo topot, klopot, pot, in zopet, vrh goric na straži sladki osem kladivc pesem poje, kakor veter 7, brd zaveje, zdaj počasi, zdaj hitreje, zdaj posamič, zdaj po dvole: Vrabci, kosi, lo bežite, lačni, bosi odletite! Res io, res le, kar trdite: komaj nosi grozdje trs, • trs, trs, trs . . . Pa ne za vas! O, no za vas! Za kmeta; kmeta, ki trpi, ki zanj trpi vs© dni, da dozori, trpi, trpi vso dni . . , A zdaj ne, le, zdaj nc trpi kmet; — Trgatve io čas in veselja in sladkega mošta, potic! In . . . vrh goric na straži sladki osem kladivc pesem pole, kakor voter 7 brd zaveje, zdal^ počasi, zdaj hitreje, zdaj posamič, zdai po dvoje: pot, klo .. pot, klo . pot, klopot, klo... Mariborski in Revizija odloka o ukinitvi Simnazii Kakor se poroča iz Beograda, bo ministrski svet v kratkem vnovič razpravljal o vprašanju redukcije gimnazij, ki ie izzvala v vsej državi tako veliko razburjenje. Postavil se bo pri tei priliki na stališče, da naj se ukinejo gimnazije samo v onih mestih, kjer je več srednjih šol, in ako so se pokazale odveč. Vsekakor je treba gledati na to, da pride eim-prei do revizije, keir je sedanje stanje ne vzdržljivo ne samo za prizadete dijake, temveč tudi za profesorje. Prejšnja redukcija se je izvršila vsekakor brez vsakega načrta in ne oziraje se na kulturne in materiialne interese posameznih krajev. Udeleženci mednarodnega kongresa za turistično propagando v Mariboru. Danes, ob 14.48 so prispeli v Maribor udeleženci mednarodnega kongresa za turistično propagando, ki je zboroval v Beogradu. Na povratku v domovino so si ogledali tudi Rogaško Slatino in posetili danes naše mesto. Na glavnem kolodvoru so pozdravili goste zastopniki državnih in civilnih oblasti, mestna občina man\ borska pa je priredila gostom v kolodvorski restavraciji zakusko. Pojasnilo o Zvezi društev privatnih nameščencev v Alariboru. Ker so mnogi napačnega mnenja, da je imenovano društvo socijalistič-no in celo deloma v komunističnih rokah, povdarjamo v imenu organizacije, da je društvo samo stanovsko, torej brez političnega ozadja in da so v organizaciji včlanjeni pristaši vseh strank; tako je tudi odbor sestavljen iz pripadnikov različnih strank. Svr-ha Zveze je zaščita in izboljšanje so-cijalnih, duševnih in materijalnih koristi vseh privatnih nameščencev. Član društva postane lahko vsak privatni nameščenec brez ozira na spol, rod, vero, narodnost, državljanstvo in politične nazore. Pred vsem je važno izboljšanje pokojninskega zavarovanja, delitev podpor v slučaju brezposelnosti i. t. d. Vsa ta vprašanja so zahtevala, da sc privatni nameščenci organizirajo v enotno stanovsko fronto. V sleherni kulturni državi je stanovsko organiziranje velevažno. Za društvo: A. D o 1 c ž a 1, podpredsednik. Stalež tukajšnje varnostne straže. Stalež mariborske varnostne straže sc krči. Upokojenih ie bilo v zadnjih letih že več mladih policijskih organov, ki so sedaj večinoma brez posla. Kakor sc nam poroča, jo to v prvi vrsti posledica skrajno strogega postopanja o-blastnega nadzornika varnostne straže. Za vsako najmanjšo stvar sledi kazen ali pa celo upokojitev. Služba varnostnih organov je težavna in tudi v mate-rijalnem oziru gotovo ne zavidljiva. Zato malo več obzirnosti in uvidevnosti za težaven položaj varnostne straže. — Otvoritev koncertne sezone v Mariboru. Danes otvoritev konce-tno sezone z velikim koncertom Artnra Rubinsteina. Uprava Koncertnega bi,rola Glasbene Matice prosi občinstvo, da pravočasno zasede mesta, ker prične koncert točno ob osmih. Večerna blagajna bo odprta že ob sedmih zvečer. Spored! se bodo dobili pri biljeterjih. Koncert bo nudil izreden užitek. Prav posebno opozarjamo na poslednje točke sporedu (Prokoflcir, Scriabine, Albentz in Fallot), ki so povsem v sodobnem modernem duhu, ki pa k!jub temu izzvenijo pod Rublnsteinovo mojstrsko roko nad vse siJalno. Naj ne bo inteligenta, ki se ne b! poslužil te redke priliko, da sliši Rubinsteina. Stoletni starci v Bosni. V Fojnicd v Bosni jo umrla to dni Mara l uka. Dooogln io visoko starost 100 let in živela večinoma v težki bedi. — V vasi Mamiči pri Mostam pa živi seliak Franjo 'Tomič, ki ima že 103 ietn in Je še soda-j popolnoma zdrav Ktlub visoki starosti prehodi često .36 km dolgo pot do Mostara in okopava sam doma tobak. Pri zadnjih skupščinskih volit vah jo bij c*do strasten avitatos. Mariborskim pevcem. Družba Sv. Cirila in Metoda se bo tudi letos spomnila črnega dne v zgodovini našega naroda, nesrečnega koroškega plebiscita. V prid našim bratom tani preko granic priredi v nedeljo 9 oktobra popoldne v Narodnem domu veliko ljudsko veselico, pri kateri bi se naj zapelo tudi nekaj krasnih koroških narodnih pesmi. Pri takih prilikah sc pa najboljše obnesejo zelo veliki zbori, v našem slučaju tora j samo skupni zbori. Vsi mariborski zbori brez razlike se toraj vabijo da korporativno sodelujejo pri tej eminentno narodni manifestaciji in pridejo v soboto ob 19. k pevski vaji v Matične prostore. Pele bi se pesmi »Gor čez«, »Čej so«, »Dober večer« in dr. Vsak zbor naj prinese note seboi. — Službžo v Maiibora dobi 6 zidarjev, 2 kolaria in 3 tesarji. Priiave sprejema Borza dela v Mariboru. — Zanimiva razstava časopisov. Naobrazbeni pododbor Saveza grafičnih delavcev Jugoslavije v Mariboru priredi meseca novembra zanimivo razstavo vse ga svetovnega časopisja. O podrobnostih bomo še poročali. — Policijski drobiž. Policijska kronika beleži sleherni dan nešteto večjih in manjših nesreč kolesarjev, motociklistov in avtomobilistov, ki so edino posledica nediscipliniranosti vozačev ali pa posledica za naraščajoči promet pomanjkljivo vzgojenega meščanstva. Ako kolesar ali šofer sani n< najde žrtve, se mu čestokrat radi neprevidnosti vsilijo. Včeraj popoldne je kolesaril po Frankopanov} ulici trgovski vajenec Slovan R. Po pešpoti je hodil* starejša ženica, ki je, ne da bi se ozrla, stopila na ulico ravno v trenotku, ko j« kolesar hotel pasjrati omenjeno točko. Kolo io je zagrabilo in podrlo na tla, pri čemer je dobila težje poškodbe, ne da h' bil kolesar najmanj kriv. — Kliub ptr ostreni kontroli v pivnicah, se pijančevanja ne omeje. Včeraj sta pri belem dnevu Anton F. železničar v pokoju in krošnjar Avgust, P. obležala do nezavesti pijana na ulici. Prepeljana sta bila v policijske zapore, kjer sta prespala noč in bila po plačani denarni kazni izpuščena. — Tudi vlačugarstvo cvete in ni no?', da bi mlada dekleta, ki v poznih nočnih urah stikalo po ulicah za moškimi, ne imela opravka s policijo. Sinoči je bil* aretirana dvajsetletna Barbara M., ki je obiskovala okolico artdljerijske vojašnice. — Preko državne meie prehajajo neprestano po prepovedanih potih ljudie « slabo vestjo. Sinoči so zopet zavrnili Avstrijci Rudolfa p. }n Ivana K. in ju izročili našim oblastim, ki ju bodo kaznovale. — Vlom v Izložbena okna. Nedavno so neznani storilci vlomili f trgovino g. Černetiča in iz Izložbenili oken pokradli razstavljene predmete. —■ Vlom je ostal nepojasnjen. — Sinoči pa se je primeril drug slučaj drznega vloma, izvršen na enak način, toda tokrat v izložbena on: celic za kardinale in 50 Celic za ^ služinčad. Zgrajena bo tudi celica nj.'!‘ skupne volitve in dive veliki obodni?* ti''udboni stroški so preračunani Lev v kanalu Lastnik svetovno znanega cirkusa »Rostock« v Londonu opisuje lov na leva, ki gotovo v vseh lovskih zgodbah nmia primera, v Birminghamu se jc pri preseljevanju ciirkusalevpo nekem naključju izmuznil iz kletek ter udrl po ulici, kjer je vse v paničnem strahu bežalo. Krik in vik ie pa tudi leva splašil, da se jc skril v radi popravljenja odprto veliko kanalsko cev. Nabrala 'se je velikanska množica in strmela v tern r.o odprtino kanala. Naenkrat jc bilo veliko mesto v naj večjem razburjenju, kaj vse bo počel sedaj lev v kanalizacijski mreži. Vsj so se bali, da se ne bi zver naenkrat pojavila na dvorišču ali pa v kakšni kleti. Množica je v največjem razburjenju zahtevala od lastnika cirkusa, naj spravi leva zopet iz kanala. Zahtevati je lahko, a kako storiti! — Lastnik cirkusa se io v pomirjanje zatekel k zvijači: Pred kanal .ie dal zapeljati na videz 'prazno kletko. V kletki je pa bil pred množico premeteno zakrit naipohlevnejši lev cirkusa. Eden od kro tilcev ie porinil kletko v kanal ter oborožen z revolverji šel samo za njo, češ, da bo leva ujel in pripeljal zopet iz kanala. Zunaj stoječi liudje so po kratkem času sli.šah iz kanala streljanje in kmalu na to se je pokazala tudi kletka z levom. »Ga že imajo — nobeno nevarnosti ni več«, Jo v velikem veselju vp’!o celo mesto. Ko so se ljudje razpršili, je pa lastnik cirkusa organiziral resničen lov na leva. S tremi možmi in psom se! v kanal in »o ve!'kem naporu se mi je posrečilo, leva vlovhti z zanko. Zver til prišla daleč po kanalu, lovci »o kmalu ugledali njene žarečo oči in prižgali b.aklje. Nepričakovana svetloba Je evn tako osupnila in omamila, da so mu lahko vrgli zanjko okrog vratu ter da Pri dekli 1* kann:n f**oglo ,5fl milijonov ljr> krili pa jih Imdo “rdinuli po stanju njih premoženja. Garderoba Pariškega vlomilca Hišnik neke pariške palače je opazil pri belem dnevu neznanega vlomilca, ki .ie prihajal iz stanovanja znanega kompo nista. Hišnik je odhitel za neznancem in utegnil opaziti samo številko avtomobila, s katerim se ie odpeljal. Vlom je bil prijavljen policiji, ki jo takoj zaslišala šoferja in doznala, kio je drzni mladenič izstopil. Policija je nate vdrla, v stano-vanjo vlomilca in ugotovila, da je nevarni uzmovič bivši bančni uradnik, kj Je s soprogo stanoval pri stari gospeh Preiskava je našla pri vlomilcu razne dragocenosti in večino predmetov, ki so izginili komponistu, razen tega pa še dragocene toalete in izredno bogato garderobo spretnega vlomilca. 35 različnih oblek jo viselo po omarah, 30 parov Čevljev, 180 kravat, 18 klobukov m ogromno zalogo svilenih srajc, nogavic itd. Aretirani vlomilec je iziavi], da ga je k tatvinam navajala neutolažljiva žel.ia in hrepenenje po novih oblekah. Ker m imel denarja, jo ukradene dragocenosti prodajal in z izkupičkom izpopolnjeval svojo garderobo. □DOOODCODOCIOO □ mannmnnnnm Ne pozabite, da pride jutri, v četrtek, dne 6. oktobra veliki film z lir KINO UNION, Telefon št. 329. Predprodaja vstopnic dnevno. 6.a acivrcomoon a a □oo.iiiinmm Šport »Maribor« v Beljaku. V nedelio dne 9. tm. gostuie prvo moštvo »Maribora« v Beljaku proti tamkajšnjemu klubu Villacher S. V., prvaku Koroške, s katerim vzdržujejo naši klubi prav živahne stike. Za izid revanžne tekme vlada veliko zanimanje. ISSK Maribor — nogometna sekcija. Igralci: Geuer; Koren, Košenina, Lazni-čka II; Kirbiš, Hreščak I, Prevolnik; Čmrl, Pavlin, Hreščak II, Vodeb in Bertoncelj morajo radi gostovanja v Beljaku (9. tm.) izročiti potne liste še tekom jutrišnjega dne (6. tm.) v upravi »Ve-černika«. Ostale informacije na sestanku v petek 7. tm. , Vif. Sedem dni na gorečem parniku. Sedem strašnih dni jo preživelo moštvo norveškega tovornega parnika »Kri-suania«, ko jc bilo na potu skozi Indijski °cean. V skladiščih ladje je nastal namreč silen požar. Parnik .ie bil namreč natovorjen z velikanskimi zalogami volnenih robcev in io prihaja! iz Kalkute. < 'h sedem dni se je moštvo obupno borilo proti razširjenju požara, dokler se mu ni končno posrečilo, da jc prispelo do otoka Mauritiusa. Šolo tamkaj so po težkem naporu ogenj popolnoma zadušili. ifoominlaJte te CMD Ubegli kaznjenci se vračajo v zapore. V kraju Belle Isle v Franciji sta se poleg drugi h zločincev nahajala na pridnem delu tudi dva 19 letna mladeniča, ki jima delo ni preveč prijalo. V noči sta sklenila, da poliegnetn, na ukradenem vozičku. Ko sta prišla na obalo, sta si sposodila čolnič in od veslala na odprto morje, da bi se umaknila preganjanju, roda stražniki, ki »o jima sledili, so se dodobra začudili, ko sla se ubegla malopridneža vrnila in prosila, da jih sprejmejo zopet y prisilno delavnico. Na moriu jima jo zmanjkalo hrane, razen •ega pa se ju je lotila tudi morska bo-ilezeo. Radi boksa v blaznico čikaški listi objavljajo sledeči zanimivi slučaj psihoze po tekmi Tunney-Pcninvev. Vse mesta ic bilo v nekaki mrzlici. Pred vsemi redakcijami so bile ogromne množice ljudstva, čakajoč na rezultat borbe. Tudi angleški gosti so izgubili svojo običajno hladnokrvnost in so imeli redakcijski telefoni čez glavo dela samo s tem, da so odgovarjali na. vprašanja sicer hladnokrvnih Angležev. Ko ie bil končno znan rezultat in je nastalo pri občinstvu nekako olajšanje, se je sredi trga pojavil neki človek, ki je slekel sukniič, zavihal rokave in pričel vpiti na ves glas: »Milijon dolarjev plačam onemu, kj me premaga«. In ker ni bilo nikogar, ki bi se hotel boriti za milijon, je priče] neznanec tolči z roka-im in nogami naokrog, kogar je pač dosegel. Ljudje so kmalu spoznali, da imajo pred seboj blazneža. Odpeljali so ga sicer takoj v umobolnico, toda zdravniki so ga takoj zopet odpustili, češ da bi bilo potem treba spraviti v sanatorije in blaznice na tisoče ljudje, ker so simptomi pač povsod enaki, a to jc bil samo nekoliko — težji slučaj Strah pred proročanstvom. Nekj indijski zvezdoznanee prorokn}«, da bo strašen ciklon dne 12. oktobra raz dejal Kalkuto. Prerokovanje je povzročilo med prebivalstvom pravo paniko. Številne rodbine so že zapustile mesto in pobegnile v okolico. Prebivalstvo jo prepričano, da se Kq prerokovanje uresničilo, ker ie Ganges že ponovno prestopil bregove in napravil velika uposto-šenja. Tri milijone psov. Bo najnovejši statistiki je v Anglif! okoli tri milijone psov. Vsako leto je tamkaj do 1.500 pasjih razstav in dnevno se skoti do 200 komadov plemenite pasme. Društvo za vzgajanje plemenitih psov ima torej vsak dan dosti posla. Rdeči diamant. V Amsterdamu so obrusili te dni diamant, ki je po rdečkastem sijaju menda edini svoie vrste in zvezan s pripovedkami kot nekakšen fetiš. Pred vpjro Je bil ta diamant last nekega madžarskega grofa, ki je bil stalni gost igralnice v Monte Carlo. Igralska sreča tega grofa .io bila bajeslovna in vsi soigralci so jo pripisovali rdečemu diamantu, katerega ie grof vedno nosil v prstanu na roki. Nekega dne jc pa gir0f padel po stopnicah in prstan z diamantom se je pri padcu nekaj pokvaril, da ga je bilo treba dati juvelirju v popravilo. Ko ie brez podana igral, je izgubi! milijon frankov, z večer po tej nesrečni igri je pa utonil, ko se je vozil s čolnom v bližini obale. Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika‘ v Mariboru, Aleksandr. 35 Maksim Gorki: 16 Otroška leta Poslovenil dr. I. D. Prekrižala se je in jo poljubila. »Zaprašila se je, okadila, ah, ti Mati Pomočnica, Tolažnica žalostnih! Poglej, Lenja, golobček moj, kako drobna pisava, kakšne sličice so to, in vsaka stoji sama zase. To se imenuje »Dvanajst praznikov«, v sredi pa je Teodorovska Mati Božja, predobra. In gjej napisano: »Ne objokuj Me, Mati, ako me boš videla v grobu.« Včasih se mi je zazdelo, da se ravno tako vneto in resno Igra s slikami, kakor priprosta sestričina Katarina s punčkami. Neredko je videla peklenščke, včasih po več skupaj, včasih pa posameznega. »O Velikem postu sem šla nekoč mimo Rudolfovega doma: noč je bila mesečna, svetla, kar naenkrat pa zagledam, gori na strehi za dimnikom sedi peklenšček: nagnil je rogato glavo nad dimnik in je duhal in sopihal, velik in kosmat. Naredila sem križ čezenj. »Gospod bo res vstal in njegovi sovražniki se bodo razpršili!«sem govorila. Tedaj je tiho zažvižgal, se prekopicnil s strehe na dvorišče in se — razletel! Najbrž so Rudolfi kuhali meso na ta dan, on pa je duhal in se veselil . . . .» Smejal sem se, ko sem si predočil, kako se prekopicava vrag s strehe, in tudi ona se je smejala in rekla: »Peklenščki so radi predrzni, kakor majhni otroci! Glej, nekoč sem izpirala v kopalnici ter se zamudila do polnoči, naenkrat so vrata peči kar odskočila! In vsuli so se iz nje oni, čisto čisto majčkeni, rdeči, zeleni, črni kakor ščurki. Jaz — k vratom — pa se nisem mogla prestopiti; zagazila sem v sredo vragov, vso kopalnico so napolnili, obrniti se nisem mogla, lezli so mi pod noge, me cukali in me stisnili tako, da se nisem mogla prekrižati! Kosmati, mehki, topli kakor mlade mačice, le da so stali vsi na zadnjih nogah; očke so jim bile zelene, rožički so se komaj kazali, kupčki so jim štrleli iz glav. repke so imeli kakor pujski . . . Izgubila sem pamet! Ko sem se zopet zavedla, je sveča komaj še gorela, kad se je ohladila, perilo pa je bilo razmetano po tleh. Oh, vi, sem mislila, da bi vas!« Zaprl sem oči in videl, kako so se iz žrela peči, izmed njenih sivih ka-menov vsuli kosmati, pisani duhovi, napolnili malo kopalnico, pihali v svečo in predrzno kazali rožne jezike. Tudi to je bilo smešno, a grozno obenem. Babica je kimala z glavo, molčala, pa nenadoma zopet vsa oživela. »In še sem videla, proklete; bilo je ponoči, pozimi zunaj je metlo. Grem čez. Djukov prepad, kjer sta, ali se spomniš, da sem ti pripovedovala, Jakob in Mihajlo v luknji v ledu utopili tvojega očeta? No glej, tamkaj grem; komaj da sem se spustila po poti navzdol, na dno. kar ti zažvižga in zatuli po prepadu! Gledam, pa ti drvi proti meni trojka z vranci, v njej pa sedi vrag v rdeči čepici, vodi vrance, širi roke in drži v njih verige, v katere so bili vpreženi. Po prepadu ni bilo poti, trojka leti naravnost v ribnik, zavita v snežen oblak. Tudi v saneh je sedelo polno vragov; zvijali so. kričali, mahali s čepicami; tako je drčalso mimo sedem troik, kakor požarna bramba; vsi so bili črni kakor vrani, v resnici pa so bili ljudje, ki so jih bili prokleli očetje in matere; take ljudi imajo vragi za zabavo, vprežejo jih in jih ob svojih praznikih gonijo ponoči okrog. Mogoče, da sem videla vražjo svatbo . . .« Brezuspešno bi bilo, ne verjeti ji, tako priprosto in prepričevalno je pri povedovala. Posebno lepo je pripovedovala stihe o tem, kako je Bogorodica hodila po tej zemlji trpljenja, kako je opominjala »razbojnico-knjeginjo« Engali-čevo, naj ne pobija, ne ropa ruskih ljudi; pesem o Alekseju, božjem človeku, o vojščaku Ivanu; pravljice o prembdri Vasilisi, o popu Kozlu in o božjem krščencu; grozne so bile o Marti Posadnici, o babi Usti, o glavarju razbojniku, o Mariji, egiptovski grešnici, o trpljenju razbojnikove matere; pravljic, pripovednih pesmi in stihov je znala brezštevila mnogo. Ni se bala ne ljudi ne deda ne vragov in tudi nobene druge nečiste moči, pač pa se je grozno bala črnih ščurkov, čutila jih je, četudi so bili daleč od nje. Zgodilo se je, da me je zbudila ponoči in mi šepetala: »Mili Aljoša, ščurek leze, ubij ga, za Kriščevo voljo!« Zaspan sem prižgal svečo, lezel po tleh in preganjal sovražnika; to se ml ni kar brž in vselej posrečilo. »Saj ga ni nikjer,« sem trdil, ona pa je ležala nepremično, si pokrila glavo z odejo in je komaj slišno prosila: »O, je: No, poišči ga, prosim te! Tukaj je. dobro vem ...« Nikoli se ni motila, našel sem ščurka daleč kje proč od postelje. »Si ga ubil? No, hvala Bogu! Bog naj ti povrne . . .« Vrgla je odejo z glave ter olajšano vzdihnila in se nasmehnila. Če pa mrčesa nisem našel, ni mogla zaspati; čutil sem, kako ji je podrhtavalo telo pri najmanjšem šumu v nočni, mrtvi tišini in sem slišal, kako je pridrževala dihanje in šepetala: »Okrog praga nekje je ... pod skrinjo leze . . .« »Zakaj pa se bo.iiš ščurkov?« Odgovorila mi je naravnost: »Nerazumljivo mi je, zakaj so na svetu. Lezejo, lezejo, črni. Gospod je dal vsakemu prahu svoj namen; stonoga pomeni, da je v hiši vlažno; stenica — da so stene umazane; in napada le človeka, ki ni zdrav, — vse to je razumljivo! Toda ščurki, kdo ve, kakšna moč je v njih, zakaj žive.« Ko je nekoč klečala in se srčno pogovarjala z Bogom, je odprl vrata v sobo ded in ž razkačenim glasom rekel: »No, mati, Gospod nas je obiskal, gori!« »Kaj praviš?« je kriknila babica, skočila s tal in oba sta, težko štork-ljajoč, drvila v temino večje, lepše sobe. »Evgenija, snemi slike! Natalija, obleci otroke!« je s strogim, močnim glasom velevala babica, ded pa je tiho cvilil: »I-i-i . . .« Zbežal sem v kuhinjo, okno na dvo rišče se je svetilo kakor zlato solnce; po tleh so se prelivale rumene lise; bosi stric Jakob se je napravljal, skakal po teh lisah, kakor da bi mu goreli podnlati. in je kričal: »To je zanetil Miška, zanetil je in zbežal, aha!« »Molči, pes!« je zavpila babica in ga sunila proti vratom tako, da se je skoraj prevrnil. s M»N oglati ki tluii j« kovalna in socijalna ebCimlva; vtika baaada 30 •gjmanjšl znaaak Din sg Mali Žanitva. dopiaovanja in ogla. ai trgovtkega ali reklamnega značaja: vaaka baaada 50 p, najmanjši znaaak D>n 10'— Kuharico za Maribor, izvežbano, sprejmem za vodstvo večje kuhinje. Naslov v upravi. 1252 Učenca sprejme trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul, 1250 Boljši gospod išče separirano sobo. Glavni pogoj čistoča. Ponudbe na upravo »Večernika« pod •E. R.« 1251 Sobo in kuhinjo s shrambo, praznb ali meblovano, odda takoj Anton Kolenc, Tržaška c. 5. 1245 Miren zakonski par išče s 1. novembrom t. 1. stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje. Naslov Pove uprava lista- :i8$ Lokale, tudi v I. nadstropju, išče odvetnik. Naslov v upravi lista. 1203 Vsakovrstne nogavice, kakor flor, svilene itd. v vseh barvah, popravi v naikrajšem času pl e tarna M. Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17. 1214 Rabljene frake kupi marib. gledališče. 1242 dobijo izborno kosilo in veterjo za Din 87*50 tedensko v restavraciji ^Zvezda" Pod mostom št.ll v bližini drž. mostu. Priporoča se 1241 R. Smolej. P RODAM 30 hi dobrega lanskega hruševca A. Lavrenčič, Maribor, Slovenska ul. 13/11 1000 kg Rledo^ave se je kolonijalnim trgovinam razdelilo J? Zahvala! moj soprog Ignac Marinič, arodnik drž. žel., se je pri zavarovalni družbi na življenje wFenIks" zavaroval dne 8. marca 1927. Umrl je vsled srčne kopi 31. avg. 1927. Družbo „Peniks“ mi je celotno zavarovano glavnico bres odbitka takoj po soprogovi smrti izplačalo. Čutim se primorano, do izrečem družbi „Peniks“ javno zahvalo ter jo najtopleje priporočam ZVOJlISLRVfl MARIJU^ JUaribo*. Alaha 189 ZaMmiii pri Vašein trgovcu zastonj en zavojček ,Medo*-kave Naznanjam cenj. gostom, ds sem prejel Ir Dalmacije prvo pošiljatev novega mošta. Vsak dan morske ribe. Topla in mrzla jedila. Spicjcmajo se abonenti. -- Priporoča se Cafuta 1174 Jadranska klat PohiStvo 104« posteljnina vložki matraie zastori pofteijne odeje pohištveno tkanino itd. najboljše in najceneje pri Karolu Preis Marlb ir. Gosooska 20 POZOR! POZOR! || • v* v« ejs v «• i« IfPI,ili|3,®l|l, ako Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Oustiniit, Tattenbachova ulica Stev. 14, ker ima ista specijalui oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 Baterije za žepne svetiljke na de* belo in drobno pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26 PEKLENICA črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov i znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po sobah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše krniva Cena: Din 28*— franko Mursko-Središče , 37*— franko dom iz vagona „ 42*— na drobno iz skladišča za 100 kg Glavno zastopstvo: BOŽ. GUŠTIN Pisarna Cankarjeva ul. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon št. 409 1)50 Telefon št. 400 Brezplačni ceniki CercSe dansant se otvori pod vodstvom jjosp. prof. Jurka. Interesenti naj se javijo pismeno na ------------ ar- nika" najkasneje do nedelje, 9. t. naslova pod šifro „Prof. Murko". prostori se objavijo. Pričetek in 1246 se vse blago po zelo znižanih cenah razprodaja Izdaja KonzprciJ »Jutra« v Ljubljani: oterlsiavnlk tzua.tatel.ln in urednik: F r Stanko De Jos. Karničnik Slovenska ulica 10 ______________ Ne zamudite te prlliKgj ___ a n B r n z o v I { v Ma rlboru. Xiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik i e I d v Mariboru