stev. zzo,
V Ljubljani, sreda dne 14. avgusta 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob Hcdeljah lt| praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaSn: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjom na. dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70.
Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja upravniStvu.	:::
Telefon številka 118.
• ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo In upravniStvot	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica ;t. 8.
Dopisi se poSiljaJo uredništvu. Nefranklrana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglafianju pola pust. «“ Za odgovor Je priložiti znamko, us
••• • ••
Telefon Številka 118.
SiraHLdJIiIiSBgB
aiuaigjB
usiaiitaiaoniU!!
Še enkrat resna beseda.
Nekaterim ljudem res ni mogoče pomagati. Tako je tudi z urednikom »Slov. Naroda« g. M. Malovrhom. — Mi smo v sobotni številki jasno in odkrito povedali, kaj je smoter in namen našemil listu, 'listi izjavi nimamo pristaviti ničesar. Kdor jo je bral z razumom, toda ne s stališča absolutne sovražnosti, mora reči, da ni v naši izjavi nobene fraze, nego da je pisana tako, kakor je to edino prav za resen list, ki umeva resnost položaja in ki z vsemi sredstvi deluje na to, da se združijo vsi napredni elementi v hrambo proti klerikalnemu nasilju. To g. Malovrhu ni všeč, kakor mu sploh ni nič všeč, kar izide v Učiteljski tiskarni. Na vsak način hoče prepričati javnost, da pomeni naš klic k skupnemu delu za uveljavljenje načel narodnosti, naprednosti in demokratizma — napadanje narod.-napredne stranke. Pri tem pa pozablja g. Malovrh glavnega
— ostaja dolžan dokazov! Tako delo ni vredno dostojnih mož! Tudi ne moremo umeti. čemu vlači v svojo polemiko g. Dimnika. Ali se je morda poprijel klerikalne manire, ki se v pomanjkanju stvarnih argumentov poslužuje o-•fcbnosti?
Ponedeljkov »Slov. Narod«, oziroma njegov urednik iznova pogreva neužitno jed, češ, da je naša »odkrita beseda« v resnici »jako neodkrita, kajti v njej je »Dan« poskusil svoje nelojalne in nezaslužene napade in hujskanje proti narodno-napredni stranki predstaviti kot opravičeno kritiko dejanj, ki se ne strinjajo z njegovimi načeli!« — Konstatujemo temu nasproti, da nismo v svoji izjavi niti hujskali niti napadali, nego smo samo poudarili svoja načela, klicali na skupno delo in kazali na veliko korist in nujno pntrebo širjenja naprednih idej navzdol med mase naroda!
V temu ne vidimo nobenega slabega dejanja, ker je taka propaganda naprednosti gotovo koristnejša nego principielno sovražno stališče neka*ernikov v stranki proti osebam in gospodarskim zavodom, ter podjetjem odločno naprednih načel in smeri. Povemo odkrito: naš namen je, da služimo z vsemi silami in sredstvi za najsplošnejše razširjenje napredne ideje; v mesto In vas, v hrib In dolino hočemo in moramo z njimi* Mi nečemo nobenega razdora in nobene razprtije, ker vemo, da je sovražnik premočan, nego, da bi se mogli ml klati med seboj, da on neženirano naprej divja. To je naša resna volja!
Vendar pa ne moremo vzlic vsej ljubezni do stvari same nikakor in nikoli dopustiti, da bi nas grizli samo zategadelj, ker ne kukamo v odvisnosti iz gosposkega žepa; zlasti ne bomo trpeli, da bi se iz golega sovraštva zaganjal v nas kdo, ki ima o kulturnih delavcih tako sodbo, kakor jo označuje njegov izrek, da mu vsak učitelj na 25 kilometrov — smrdi!
— Mi smo pripravljeni resno, stvarno in pošteno delati sami in podpirati delo drugih. Nismo pa glasilo nobene stranke, temveč smo na razpolago vsakomur, ki hoče s pametjo in srcem pomagati zmagi naprednih idej! Mi ne bomo izgubljali nič več besed, ampak bomo delali tako, kakor je to koristno in potrebno, da se uveljavijo načela, ki so tudi jedro narodno-napredne stranke!
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
E ' j■■.uil'j»i	—■ii"1*" y.jilijjji*il".'!!-1--1
Narodno-socialna zveza.
Trst, 12. avgusta 1912.
Velikanski krik je nastal tako v narodno-naprednem kakor socialno-demokratičnem in klerikalnem taboru, ko je prišlo slovensko delavstvo z idejo na dan, da treba vse narodne strokovne organizacije združiti v močno Na-rodno-socialno Zvezo.
Slovensko delavstvo si je hotelo na ta način pomagati. Dobro je znalo, < v današnjem času ena majhna strokovna organizacija ne more doseči ničesar. Skušnje so naučile slov. delavstvo, da je začelo trezno premišljevati.
Vzemimo naprimer eno strokovno organizacijo! Strokovna organizacija, je vendar organizacija v kateri so združeni delavci ene stroke. Recimo n. pr. društvo trgovinskih na-stavljencev. Kaj pa more pravzaprav tako društvo doseči, ako nima zaslombe pri nastav-Ijcncih drugih strok, ako pima zaslombe pri vseh delavskih organizacijah, pri celemu proletarskemu razredu?
Tako društvo stavi n. pr. zahteve na delodajalce, v katerih so navedeni razni poboljški; skrajšanje delavnega časa. povišanje plače", trgovinske šole za vajence in nastavljence itd' In če podjetniki ne ugode zahtevam? Kaj preostaja organizaciji trgovinskih nastavljencev"3 Nič drugega kakor ali se ukloniti, ali pa stavkati. In če stavka nima uspeha? Da. to je vprašanje. ki nam ga treba rešiti.
Ne bilo bi se nam treba bati ničesar, ako bi bile dobro organizirane vse stroke in potem vse strokovne organizacije v najboljših stikih zvezane skupaj v močni zvezi. Ako bi podjetniki ne bili voljni ugoditi upravičenim zahtevam ene strokovne organzacje, bi stopile na to takoj v stavko vse v zvezi združene organizacije, počivalo bi delo v tovarnah, v trsro vinah itd.
Lepa misel! Pa tudi izvedljiva je. Da izvedljiva, ampak razne stranke se te misli zelo boje. S tem pa ravno pokažejo, da jim ne leži na srcu trpinčen narod, delavstvo, ki tvori 90% slovenskega naroda. Vse obstoječe stranke hočejo, da ostane tako, kakor je danes. Ampak to ne pomislijo, da se z današnjimi strokovnimi^ organizacijami ne doseže niti pi-čica_ priboljškov. Delavstvo se hoče pa povzdigniti, delavstvo je lačno. Šlo bi že davno v socialno demokratične organizacije, ako bi se tam rte zasramovalo slovenski jezik.
Tudi v krščansko socialno organizacije bi se zaletel marsikateri delavec, ako bi ne znal, da so to organizacije, ki uče ljubiti sovražnike, kapitaliste. V takih organizacijah ni mogoče ostro nastopati proti sili, ki nas je vkovala v verige. Delavstvo, ki poseduje v glavi le trohico pameti, se takih organizacij izogiba.
Torej? Kam naj se pa vendar poda slov. nar. soc. čuteče delavstvo? V »Narodno napredno stranko*? Ne, in stokrat ne! V tej stranki se nahajajo ljudje, ki se delavstva sramujejo, in povrhu pa ta stranka ni nobena strokovna organizacija. Delavstvo sc je mora izogibati.
Z »Edinostjo« pa tudi ni nič boljše. Kakor pes kost, s takšnim veseljem je pograbila »Edinost« vest. da se je ustanovni shod N. S. Z. ponesrečil.
To so delavski prijatelji! Glejmo, da se jih izogibamo vedno bolj.
Na koncu naj poudarimo: Nar. soc. Zveza« mora biti strogo strokovna organizacija. Vlo-
žena pravila so na svojem mestu. Pa saj je
»Dan« že parkrat objavil izvleček iz pravil N.
S. Z., v katerih je navedeno, da je N. S. Z. strogo strokovna in nepolitična organizacija.
Člani N. S. Z. so lahko vsi delavci brez razlike političnega mišljenja. V »Zvezi« je lahko pristaš te ali one stranke, ampak v »Zvezi« mora o tem molčati ter se vesti edino po programu »Zveze«. Saj je njen namen edino ta, da se bojuje za srečo jugoslovanskega delavskega ljudstva. V »Zvezi« pa je lahko, kakor so pristaši drugih političnih strank, tudi pristaš »Narodno-socialne stranke«. Torej, N.
S. Z. ne sme biti privesek nobene politične stranke, ampak edino z »Narodno socialno stranko« mora stati v najbojših stikih, ker zasleduje Zveza končno iste cilje, kakor nar. soc. stranka. Pač tako, kakor socialno demokratična strokovna in politična organizacija.
To je prava pot. Po tej pojdimo navdušeno naprej. Pobijajmo vse brez pardona, kar nam nasprotuje. Prepričani smo, da bodo zmagovale na Jugoslovanskem le narodno-socialne ideje. Kdor nam danes nasprotuje je naš sovražnik in dobro si ga- bomo zapomnili. Le naprej. da se čimpreje izkopljemo iz blata!
Vse za svobodo, resnično svobodo!!
DOPISI.
Iz Rečice pri Mozirju. V nedeljo dne 4. avgusta smo sc imeli na Rečici prav dobro. Šolska mladina nam je priredila predstavi »Sne-gulčica« in »Lažnjiva Nada« in sicer pod Pri-šlanovim kozolcem, ki je bil nabito poln občinstva iz Rečice in okolice; gotovo je bilo zbranih nad 300 ljudi; kajti vstopnina je vrgla 150 K dohodkov, ki se porabijo za izlet šolske mladine v Solčavske planine (na Okrešelj oziroma na Kamniško sedlo). Prireditelju gospodu učitelju Branku Zemljiču gre zasuga in hvala za dobro uspelo prireditev. Škoda, da nas zapusti; pride namreč to jesen za šolskega vodjo v Solčavo, ki dobi ž njim izvrstno moč. Dobro je uplivalo na nas tudi to, da je ta dan pomagal pri prireditvi tudi gospod veroučitelj, vendar je ta vpliv nekoliko slabilo dejstvo, da je z damami z Mozirja nemško govoril ter s tem kazal, da slovenski jezik tudi pod kozolcem ni za nežni spol. — Kar se tiče malih pred-stavljavcev, se mora na kratko omeniti, da so rešili svoje vloge dobro, zlasti se je odlikovala Ivanka Rozenštajnova, Mika Turnšekova, Dragica Delejeva, Ivanka Turkova, Ivan Venin-šek in mnogo drugih
POLITIŠKA KRONIKA.
Francija in Vatikan. Ze dolgo časa se pojavljajo v francoskih in italijanskih listih glasovi. da se vrše med Francijo in Vatikanom pogajanja, kako bi se vpostavile med njima zopet normalne diplomatične razmere. Pred par dnevi se je celo smatralo že kot gotovo dejstvo, da se popolni mesto francoskega poslanika v rimski kuriji. Sedaj so znane o pogajanjih sledeče verodostojne informacije. Preteklo leto se je francoski poslanik Denis Cochin mudil v Rimu: Cochin ni imel nobene uradne naloge, vendar pa je došel v Rim, da se informira v Vatikanu, če bi bili pripravljeni podpirati francosko politiko v Maroku. Vatikan je imel vsled tega priliko, da je lahko izigraval tako Francijo kakor Špansko, ki sta se obe
emancipirali od upliva Vatikana. Papeški nuncij v Madridu je takoj obvestil špansko vlado o nakani francoske republike, ki se je takrat ravno pogajala s Špansko glede Maroka. Izjavil je španski vladi, da vatikanska kurija nikakor ne bo podpirala težnje Španske, ako bo še nadalje vodila dosedanjo politiko proti Vatikanu, ampak se bo zavzela za ponudbo Francije. To je pomagalo. Španski ministrski predsednik Canalejas je na mestu spremenil svojo dosedanjo politiko proti Vatikanu. Misija Co-chinona je bila torej brezuspešna. Cochin je dobil odgovor, da se hoče Vatikan pogajati edinole z uradnim zastopnikom francoske vlade. Med tem je došel v Franciji na krmilo kabinet Poincare, ki nikakor noče pretrgati vse zveze z Vatikanom. Nasprotno! Poincare hoče na vsak način obdržati francoski privilegij protektorata nad krščanskimi narodi na Vzhodu, ker hoče na ta način ojačiti pozicijo Francije na Vzhodu. Faktum je, da je poslani-ški tajnik francoskega poslaništva na Kvirinalu svetoval papeževemu tajniku Merry de Valu, naj zamenja na Vzhodu nemške misije s francoskimi. Toda Vatikan je odločno odbil to ponudbo, da sc osveti nad Francijo. Tak je da-, nes položaj pogajanj Francije in Vatikana. Ako v doglednem času Francija zopet imenuje svojega poslanika pri Vatikanu, potem se bo Vatikan glede Maroka odločno postavil na stališče Francije. Seveda pa je na drugi strani zelo veliko vprašanje, če bo šla Francija kar tako v Kanoso.
Odstop maroškega sultana. Maroški sultan Mulej Hafid se je sedaj definitivno odpovedal svojemu prestolu. Njegovim naslednikom bo imenovan najbrže njegov brat Mulej Jusiu. Francoski kabinet bo o tem razpravljal že v najkrajšem času. Sultan je pristal na vse pogoje, katere mu je stavil francoski general Li-antey. V odpovednem pismu izjavlja, da se odpoveduje svojemu prestolu zgolj iz zdravstvenih razlogov in obenem izraža željo, naj bo njegov naslednik eden izmed njegovih bratov. Francija je popolnoma zadovoljna s tem, da mu sledi na prestolu njegov brat Mulej Jusuf. Francoski kabinet bo odpovedno izjavo Muleja Ha-fida vzel na znanje že preje, predno odpotuje Mulej Hafid v Vichy. V Tangeru se nahajata sedaj izmed 11 poslanikov samo še ameriški in portugalski poslanik. Ko se bodo razmere uredile, pridejo na njih mesta generalni konzuli.
Želje in zahteve gallških Nemcev. V Galiciji imajo Nemci precej svojih kolonij, ki štejejo skupno približno 200.000 prebivalcev, ki so pa brez vsakega zastopstva v deželnem zboru. Ker se bodo v kratkem vršila posvetovanja v reformi volilnega reda za deželni zbor, so se te dni podali zastopniki galiških Nemcev k cesarskemu namestniku grofu Bobrzynske-mu s prošnjo, naj se zavzame za pravice galiških Nemcev, ki odločno zahtevajo svoje zastopstvo v deželnem zboru. Cesarski namestnik je deputaciji obljubil, da bo željo galiških Nemcev sporočil poljskim voditeljem. Toda Poljaki so odločno odklonili vse nemške zahteve z motivacijo, da so neizvedljive. Nalogo mešetarja bo radi tega sedaj prevzel »Natio-nalverband«, ki pa seveda ravnotako ne bo ničesar opravil. Česar Nemci ne dovolijo manjšinam v njih deželah, tega tudi nimajo pravice zahtevati sami v deželah, kjer so oni v manjšini.
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Kadar pride vam Francozom drugič na um, da bi šli na popotovanje, si izberete pač gostoljubnejšo deželo, ki vam bo nudila več udobnosti.« Zarežal se mi je z belimi zobmi, ki so se mu svetlikali skozi brado. Nato me je zapustil, in slišal sem ga, kako je obrnil veliki ključ v ključanici.
Celo uro sem sedel v svoji potrtosti na zvežnju dračja. Bil sem utrujen duševno in telesno; naslanjal sem glavo v dlani ter se potapljal v žalostne misli. Saj je bilo še med temi štirimi stenami dovolj mrzlo; jaz pa sem si predstavljal trpljenje svojih ubogih jezdecev tam zunaj in delil v duhu njihove muke. Nato sem začel korakati semtertja. drgniti si roke in butati z nogami ob stene, da mi ne bi zmrznile. Svetiljka je izžarevala nekoliko gorkote, a mraz je bil vendar grozovit, jedel pa že od jutra nisem bil ničesar. Zdelo se mi je, da je vse pozabilo name; zdajci pa zaslišim, da nekdo odklep-Ije — in kdo vstopi? Moj zjutranji jetnik, rit-mojster Aleksij Barakov. Pod pazduho je imel steklenico vina, v rokah pa je nesel veliko skledo kadečega se mesa.
»Pst!« mi šepne. »Nobene besede! In glavo pokcncu! Ne morem se zamuditi, da bi vam razložil natančneje. Čujte in bodite pripravljeni!«
S temi naglimi namigljaji je postavil dobrodošlo jed na tla in stekel ven.
»Cujte in bodite pripravljeni!« Te besede
so mi rojile venomer po glavi. Jedel sem in pil. toda niti jed. niti pijača me nista mogla prav ogreti. Kaj so pomenile te Barakove besede? Zakaj naj čujem? Zakaj naj bom pripravljen? Ali je res kaka možnost, da pobegnem? Vselej sem zaničeval moža, ki samo moli, kadar je v nevarnosti. Podoben je slabemu vojaku, ki izkazuje svojemu polkovniku spoštovanje le tedaj, če hoče kaj doseči od njega. Ko pa sem pomislil na sibirske rudnike z ene in na svojo ' mater z druge strani, se vendar nisem mogel premagati, da ne bi poslal molitvice v nebo, ne z ustnicami, nego s srcem, naj bi imele Barakove besede tisti pomen, ki jim ga daje moje upanje. Toda ura v zvoniku je bila spet in spet, ne da bi slišal kaj drugega kakor klicanje ruskih straž tam zunaj na cesti.
Zdajci pa mi poskoči srce veselja, kajti na hodniku so se oglasile rahle stopinje. V naslednjem hipu zaškriplje ključanica, vrata se odpro, in v sobi — če jo smem tako imenovati — stoji Zofija.
»Monsieur — « vzklikne.
»Etienne,« popravim jaz.
»Zdi se, da vas nič ne more odvrniti od vaših misli,« reče ona. »Ali je mogoče, da me ne sovražite? Ali ste mi odpustili prevaro?«
»Kakšno prevaro?« jo vprašam.
»Bog nebeški! Ali je mogoče, da še zdaj ne razumete ? Prosili ste me, da naj vam prevedem tisto depešo. In dejala sem vam, da se pravi: Ako pridejo Francozi v Minsk je vse izgubljeno!«
»Kakšen pa je bil pravi pomen?«
»Takšenle:	Francozi	naj	le	pridejo	V
Minsk, pripravljeni smo!«
Vrglo me je nazaj.
»Izdali ste me!« sem vzkliknil. »Vi ste me zva bili v to past! Ali veste, da se vam imam
zahvaliti za to, da je vse moje moštvo ujeto, kolikor ga ni pobitega? O jaz bedak, da sem zaupal ženski!«
»Ne bodite krivični, polkovnik Gerard! Rusinja sem. in svojo prvo dolžnost dolgujem domovini. Ali bi zahtevali od Francozinje, da naj ravna drugače kakor jaz? Če bi vam bila povedala pravi pomen, bi ne bili jezdili v Minsk, in vaš škadron bi bil ušel. Odpustite mi! Dajte!«
Čarobna je bila očem, ko je stala pred mano in se branila. Toda v mojem srcu je bila misel na mrtve vojake, in zato ji nisem mogel seči v ponudeno roko.
»Dobro!« je dejala in jo odtegnila. »Vi čutite za svoj narod, jaz za svojega, in tako sva oba enaka. Toda v tej hiši ste rekli resnično in dobro besedo, polkovnik Gčrard. Dejali ste, da je v borbi tako velikih armad en mož več ali manj brez pomena. Vaš plemeniti nauk ni bil zaman. Za to skladanico drv so nezastra-žena vrata. In tu je ključ, ki jih odklene. Idite, polkovnik Gerard; zdi se mi, da se rte vidiva nikoli več.«
Stal sem nekaj hipov s ključem v roki; v glavi se mi je vrtelo. Nato ji ga pomolim nazaj.
»Ne morem«, pravim.
»Zakaj ne?«
»Dal sem besedo.«
»Komu?«
»Vam. saj veste.«
»A jaz vam jo vrnem.«
Kdo popiše moje veselje! Govorila je Čisto prav. Seržinu nisem hotel dati besede; do njega nisem imel nikakih obveznosti. Moja čast je bila čista, kajti ona sama me je odvezala obljube. Zopet sem vzel ključ iz njene roke.
»Na koncu vaške ceste najdete ritmojstra Barakova,« je še dejala Zofija. »Mi severni ljudje ne pozabimo niti krivic, niti dobrot. Rit-
mojster ima vašega konja in vašo sabljo ter čaka na vas. Ne zamudite niti treuotka, zakaj
čez dve uri se zdani.«
In tako sem odšel v zvezdno rusko noc. Zadnji Zofijin pogled je bil, ko je zrla ža mano skozi odprta vrata. Pogled je bil izrazovit. m morda je pričakovala kaj več kakor par hladnih besed v zahvalo, toda tudi najnesrečnejši človek ima svoj ponos, in jalovo bi bilo tajiti, messieurs, da je bil moj ponos razžaljen zaradi prevare, ki mi jo je bila pripravila. Ne bil bi se mogel toliko premagati, da bi ji bil poljubil roko, kaj šele ustnice. Vrata so vodila na ozko pot; na koncu nje je stala zahaljena postava, ki je držala Violetto za vajeti.
»Rekli ste mi, da naj izkažem svojo hvaležnost prvemu francoskemu oficirju, ki ga najdem v stiski,« je dejal. »Obilo sreče na poti. Bon voyage!« je šepnil, ko sem zajahal konja. »In ne pozabite, — »Poltava«, če bi prišli mimo
kake straže.«	...	,	,	,
Dobro je bilo, da mi je povedal parolo, kajti dvakrat sem moral mimo ruskih poljskih straž, preden sem bil onostran kazaških vrst...
Prijahal sem bil ravno mimo zadnjih vedet, in že sem upal, da postanem zopet svoboden mož, ko zaslišim za sabo topot in zagledam težkega moža, ki jezdi naglo za mano. V prvem trenotku sem hotel izpodbosti Violetto. Kakor hitro pa sem mogel razločiti dolgo, črno brado, ki je mahala po jeklenem oklepu, sem se ustavil in počakal jezdeca.
»Saj sem si mislil, da ste vi, francoski pes!« je zakričal, bližaje se mi z dvignjeno sabljo. »Vi lump, ki ste prelomili dano besedo!«
»Nisem vam dal besede!«
»Lažeš, pes!«	>	.
Ozrl sem se; nikogar ni bilo videti. Straže so bile daleč od naiu. Bila sva čisto sama. nad
DNEVNI PREGLED.
Čuki za grmom. Jutri se vrši na Bledu velik sokolski zlet, ki bo privabil s seboj tudi nebroj tujcev. Visoki dostojanstveniki, ki se nahajajo letos v nenavadno velikem številu na Bledu bodo imeli priliko opazovati uspehe treznega sokolskega dela. To gotove ljudi silno boli. Zato so skovali v včerajšnjem »Slovencu« nesramen pamflet na sokolski zlet na Bledu in skušajo svoj hinavski napad opravičiti na ta način, da se izgovarjajo, da bo Bled radi tega silno trpel. Tujci se baje že sedaj zgražajo nad to »provokacijo« in obljubljajo, da nikdar več ne pridejo na letovišče na Bled. Tako dopisnik »Slovenca«, ki hoče sicer povedati vse kaj drugega, kakor pa je povedal, samo da ga je sram. Pri vsej stvari tiče čuki za grmom. Sokolstvo je dandanes na Kranjskem tako izvrstno organizirano in doseglo že tako velike uspehe, da se lahko pokaže pred tujci, ker se mu ni treba bati blamaž. Tega čuki seveda ne morejo storiti. »Slovenec« tudi izraža bojazen, da pride lahko do kakih kravalov. Do kakih kravalov pa? Tujci jih gotovo ne bodo vprizorili. S tein je »Slovenec« povedal vse. Ves napad izvira zgolj iz podlega sovraštva in zavisti. »Slovenec« ima že navado, da razkričuje Sokole kot pretepače in klerikalci bi tudi jutri radi vprizorili kake izgrede in nato zvalili vso krivdo na Sokole. a nimajo zato poguma. Trditev pa, da zna sokolski zlet na Bledu škodovati tujskemu prometu je pa naravnost smešna. Tudi v Opatiji se vrše večkrat sokolski zleti, a Opatija radi tega čisto nič ne trpi. Tujci se nikjer radi tega ne zgražajo, ampak se še z velikim zanimanjem udeležujejo takih slavnosti. Eno pa je gotovo. Če bo Bled kaj trpel na tujskem prometu, se bo imel zahvaliti edinole »Slovencu«. Nemško-nacionalni listi bodo sedaj z velikansko naslado ponatisnili »Slovenčev« izdajalski članek in razvpili Blejce kot skrajno nestrpne ljudi. Toliko »Slovencu« v odgovor.
Koliko ie iti na pristaše S. L. S. nam najlepše kaže slučaj učitelja Lončarja iz Rakovnika, ki očetom Salezijancem po »Slovencu« nesramno laže, da on ni bil nikdar napreden. Pred nedavnim časom pa je bil še član naprednih društev. (Dokaz na razpolago). Na takih stebrih torej sloni klerikalna stranka, ki jim je laž malenkost, da izide le v blagoslovljenem »SJovencu«. Naprodaj so torej ti ljudje, kakor je naprodaj danes vsa klerikal. stranka.
Katoliški učitelji, ki lažejo. Ni je večje hinavščine danes na svetu, od patentiranih današnjih katoličanov. Če le morejo pa farbajo ljudi. Tako tudi »krščanski« Slomškarji z Jakličem na čelu. V Kamniku so imeli svoje zborovanje. Slučajno se je pa mudil v Kamniku hrvatski učitelj Kirnučič. Ker je čul, da zbo rujejo učitelji, je šel v dobrem mnenju tova rištva k njim. Seveda, so se vsi delali nasproti njemu odločno napredne. Sedaj pa delajo njegovim imenom reklamo in pravijo, da jih je pozdravil v imenu istrskega hrvatskega uči-teljtsva učitelj Kirnučič. Kakor čujemo, bode učitelj Kirnučič sedaj sam zavrnil te »kato liške« ljudi, in bode razkrinkal klerikalne na kane. »Slomškarji« ostanejo osamljeni, pa je yen!
Sramota za Avstro-Ogrsko državo. Vsi listi so si v tem edini, da je razsodba zagrebškega sodišča nad samimi mladoletnimi in celo smrtna obsodba nad slaboumnim človekom grozen škandal za Avstro-Ogrsko državo in posebno za justico. Dijaki, ki pohajajo v nižje razrede srednjih šol, da so zločinci in celo politiški zločinci. Da je le sploh mogoča taka razsodba na svetu. Petnajstleten mladenič je obsojen pred resnimi in treznimi ljudmi v ječo
5 let, čuj in strmi svet, vsled politiškega zločina. Velikega politiškega zločina. Dva lbletna dva lSlctna, eden 191eten in dva 201etria mla-dtniča vsi so obsojeni pa 5 in eden celo v
6 let ječe — vsled politiškega zločina. In Jukič očitno blazen človek, je bil obsojen vsled politiškega zločina — v smrt na višalih. Tako uče Hrvate patriotizma, tako jim hočejo ubiti v njih srca patriotičen čut. Taka razsodba je mogoča samo na Hrvaškem. Čuvaj hoče biti državnik, pa veleva obsojati otroke v ječo vsled politiških zločinov, blazne ljudi pa veleva obsojati v smrt na višalih. To je škandal
nama mesec, okoli naju sneg. Sreča mi je bila vselej naklonjena.
»Nisem vam dal besede.«
»Ste jo dali pa gospodični.«
»Pred njo edino se mi je potemtakem zagovarjati.«
»Verjamem, da bi vam bilo bolj povšeči; a žalibog se boste zagovarjali pred mano.«
»Pripravljen sem.«
»Sabljo imate tudi?! To je izdajstvo! Ah, zdaj razumem vse! Babnica vam je pomagala. Za to svoje delo se bo kesala v Sibiriji.«
S temi besedami je zaigral življenje. Zaradi Zofije ga nisem smel pustiti živega. Naju sablji sta se križali, in trenotek nato se mu je zadrla moja skozi črno brado globoko v vrat. Bil sen; na tleh skoraj obenem z njim, toda prvi udarec je zadoščal. Umrl je, hlastaje z zobmi po mojih nogah kakor stekel volk,-
Dva dni nato sem se v Smolensku pridružil naši armadi in tvoril zopet del bedne procesije, ki se je pomikala po snegu vse naprej, pu-ščaje za sabo dolgo krvavo sled. znamenje poti, po kateri je bila hodila.
Dovolj, mes amis; nočem vam obujati spomina na tiste dni gorja in smrti, ki me plašijo še dandanašnji v snu. Ko smo se naposled ustavili v Varšavi, smo bili izgubili kanone, prtljago in tri četrtine moštva; ni pa bila izgubljena čast Etienna Očrarda. Rečeno je bilo, da sem prelomil častno besedo. Naj mi za božjo yoljo nihče ne reče tega v obraz, kajti stvar je resnično takšna, kakor sem povedal, m pogrne. messieurs, kakor sem star, moja roka je še dovoli krepka, da drži pištolo, ako gre za mojo čast.
(Dalje.)
za Evropo. In one 161etne fantiče, ki so bili pri gnusnem procesu oproščeni je velel Čuvaj, takoj izgnati iz Zagreba in se ne smejo vrniti pet let v Zagreb. Hrvatski kraljevski komisar ima strah pred 161etnimi mladeniči. Iz ječe prišedši so morali takoj zapustiti Zagreb. Ni čuda, da je ves hrvatski narod razburjen nad takim početjem, ljudi hočejo miriti, pa jih napravljajo divje s svojimi dejanji.
Klerikalna stranka v polomu. Klerikalce grozno boli to. da so se nekdaj njeni najodličnejši pristaši, katere je »Slovenec« nekoč grozno hvalil, sedaj upirajo voditeljem klerikalne stranke in dr. Peganu, dr. Zajcu, dr. Lampetu, Jarcu, ki sc silijo v ospredje stranke. Polanec Mandelj in pl. Šuklje jim mešata štreno. Klerikalnim volilcem razjasnjujeta sedaj. kako slabo gospodarijo njihovi poslanci z deželnim gopodarstvom. »Slovenec« sedaj vsak dan govori o »polomu v klerikalni spanci« in ne more preboleti te rane.
Tudi na Štajerskem že propada klerikalizem. Pri občinskih volitvah na Kranjskem so marsikje doživeli naši klerikalci bridko raz-očaianje. Ali so zmagali s sleparijami, ali pa propadli. Tako je tudi pri občinskih volitvah CJoiovcUm cpHcii v nnnnlnOlTlcl
v Veličanih na Štajerskem sedaj v popolnoma klerikalni občini zmagala napredna ideja in so popolnoma propadli klerikalci.
Pruska postaja na Kranjskem. O necuve-nemu izzivanju slovenskega občinstva na ze-ezniški postaji Št. Peter na Krasu nam prdia-jajo vedno nove pritožbe. Človek bi mislil, da se nahaja na kaki popolnoma pruski postaji.
V restavraciji noče nihče govoriti slovenski, ver baje to tudi ni potrebno. Tako so se pred rratkim natakarji dvema potnikoma, ki sta zahtevala naročilo v slovenskem jeziku, ironično smejali in izjavili, da ne razumejo niti besedice slovenski. Ko sta se potnika radi tega pritožila pri restavraterju Dolničarju in ga začudeno vprašala, če je to v resnici mogoče, da ne zna noben natakar slovenski, je Dob uičar osorno odgovoril:	»Seveda	je! saj ni
»mus«, da bi pri nas moral natakar znati slovenski«. Zavedna slovenska potnika sta tia io nesramno provokacijo odgovorila s tem, da sta zapustila lokal in odšla v drugo gostilno. Pozi vi jemo slovensko občinstvo, naj se v tej pruski restavraciji vedno poslužuje edino slo-venkega jezika, restavraterja pa poduči, da Št. Peter še ni v Prusiji ampak na slovenskem
Krasu.	,	,	.	u-i
Iz Viča pri Ljubljani. V pondeljek je bil pogreb na Viču umrlega nadučitelja Antona Stresa iz Cerknega na Goriškem. Prišel je na Vič ' da sc pozdravi in odpočije. Pa mesto zdravja je tam našel smrt. V pondeljek popoldne se je vršil pogreb. Pokojnika so prisl, spremit k počitku tudi učitelji in ucdelpce Primorske. Na čelu sprevoda je korakala viška šolska mladina in za njo godba. Učitelji so zapeli pokojniku žalostinke. Bil je lep jiogrcb, dostojen učitelju. Anton Stres je bi vzoren učitelj in je bil tudi pri ljustvu v Cerknem zelo priljubljeni N. v m. P-;
Poštne razmere v Spodnji Hrušici pri Ljubljani. kjer upravlja pošto župan, posestnik m gostilničar g. Franc Korbar so tako škandalozne. da jih ni mogoče vet/prenašati. asi stoji pri vratih poštnega urada na tabli napisano da so uradne ure ob delavnikih od 8. do 12 ure dopoldne in od 2. do 6. popoldne m bi človek mislil, da je pošta ob tem času vsa-k emu odprta, da lahko svojo POŠbmpoš.IjMev na nji odda, je bila vendar pošta v Spod. Hiu
šici v soboto 10. t. m. ob tričetrt na 11. uro do-noldne zaprta, tako da priporočenega pisma, ki sem ga hotel oddati, nisem mogel poslat,
naprej, ker se je poštar g. Korbar že ob .10. uri odpeljal v Ljubljano in ni bilo na posti nikogar ki bi bil pismo prevzel in mi napisal oddajni lst. Dne 26. aprla t. 1. sem poslal ob po štirih popoldne neko posi jatev na P°^0 Hrušici Ker ni bilo poštarja doma. pustil sem pošiljatev kar pri Korbarju,	ria" sem
ev *a.	   drugi	dan sem
pa moral napraviti še enkrat pot na pos o da fem od poSiltatve plačal porto m dobil I s ek.
Tako sem moral zato ker KOSP°d po5IM svojo dolžnost zanemarja in ga m °^n e ; ir nih urah doma. napraviti dvakuit pot na pošto za eno samo pošiljatev. Ker se prav po gostoma dogaja, da gospoda P°štar^ £ ■ štnih uradnih urah ni doma in je njegov postni urad zaprt, ni nič čudnega, da hodijo Hi usev-čaM. ki večkrat stvari po pošti pošiljajo rajši na pošto v Mostah ali na ljubljansko pošto kakor pa na domačo pošto, ker tam	‘
liatve sigurneje in preje oddajo. Na dingih po-S se tudi z ljudmi teko žaljivo nc postopa kakor pri c. kr. poštnem uradu v Hrušici. Zgodilo se je. da je morala neka vse časti vredna ženska (njeno ime je na razpolago), ki je prinesla na pošto v Hrušici nek, zavitek v mrzi, veži pred vrati poštnega urada kakoi beračica stati in čakati tako dolgo, da je g. Korbar zavitek zvagal, izračunal porto in ji napisal listek. G. Korbar je ženski odvzel zavitek kar med vrati, potem ji pa vrata v postu ui ad pred nosom zaprl, rekoč: »Le tukaj v vez,i počakajte!« Po vseh drugih poštah ima vsak človek pravico toliko časa v uradnem pio-storu ostati, dokler svojega opravka ne opravi. G. Korbar! pojdite se na pošto v Moste ah v Ljubljano učit kako imajo postopati poštarji v uradu z ljudmi in bodite ob uradnih urah lepo doma, saj ste plačani zato, da svojo poštno službo v redu opravljate. Ce tega ne moiete, na to službo pustite ali si pa poiščite kakšno eksneditorico, ki bo za Vas službo opravljala. Ali kal veste, kod se je valjala tista pošiljatev, ki jo je posljal Hribarjev sin oni teden svojemu sinu v Bizovik?
Za slovensko šolstvo v Trstu. Preteklo nedeljo se je vršil v tržaškem »Nar. domu« javen shod političnega društva »Edinost« z dnevnim redom:	Naše šolske zahteve in dvojna
mera avstrijske vlade. Udeležba je bila z ozirom na neugodno vreme še precej velika. Poročal je posl. dr. Rybaf. Sprejeta je bila resolucija proti krivičnemu postopanju avstrijske vlade, ki daje privilegije nemški in italijanski
narodnosti, a na naravnost žaljiv način zanemarja slovensko narodnost. Po končanem shodu se je ljudstvo mirno razšlo. Demonstracij kakor po navadi, ni bilo, akoravno je dež pojenjal padati in se je zjasnilo nebo. Temu je krivo pač to, da se je na shodu pobijalo radikalizem, dasi se je zopet na drugi strani priznavalo, da je miren boj, boj, potom katerega se ne doseže nič, »zopem«. Napade na vse stranke — posebno pa na še ne obstoječe — ljudstvo ni odobravalo. Ravno tako ni dosegel uspeha napad na mladino, ki postopa radikalno, v svesti si, da je vsako klečeplazenje brezuspešno. Na shodih s tako važnim dnevnim redom, bi se ne smelo hujskati brata proti bratu, ampak kolikor mogoče gledati nato, da se za toli potrebno slovensko šolstvo potegne vse brez razlike političnih strank. Kakor se vidi. ljudstvo že začenja spoznavati.
Za hišne posestnike ter oddajalce stanovanj novo in praktično stvar v podobi kovi-nastili okvirjev, kateri se lahko na hišna vrata, zidove itd. za oznanila praznih stanovanj stalno uporabiti dajo je izdala kot reklamo šiie-dicijska tvrdka »Balkan« v Ljubljani. S tem odpade neprikladno lepljenje ter nepraktično obešanje oznanilnih listkov popolnoma. — Ta čedni okvirji so pri tvrdki »Balkan«, Dunajska cesta 33 ter tudi v pisarni »Društva hišnih posestnikov ljubljanskih«, Gosposka ulica, brezplačno na razpolago ter se iste na željo popolnoma brezplačno dostavi in na označeno mesto pritrdi.
Moravče. V nedeljo dne 18. t. m. priredi »Moravsko pevsko društvo« v Moravčah, veselico z narodno igro »Revček Andrejček« v dvorani »Zadružnega doma«. Po predstavi ples in prosta zabava v gostilni g. Tomanove.
Poseben vlak iz Reke v Postojno. O priliki poletne jamske veselice dne 15. t. m. vozi med drugimi tudi poseben vlak iz Reke-Ma-tulje v Postojno in nazaj. Iz Reke odhaja ob 1.30 popoldne, iz Metulj ob 2.18 pop. ter prihaja v Postojno ob 4.04. — Iz Postojne odhaja ob 8.50 zvečer ter je ob 10.14 v Matuljah in ob 10.32 v Reki. Vozna cena je za polovico znižana. Vlak vozi pri vsakem vremenu.
Na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. se konča tretji desetmesečni tečaj dne 22. t. m. z javno skušnjo. Izpraševali bodo strokovni in postranski učitelji iz vseh predmetov, da se pokažejo uspehi tretjega tečaja v polnem obsegu. Javne skušnje so bile dozdaj vedno dobro obiskane, in je upati, da bo tudi letošnja.
Drobiž iz Štajerske. Obiranje h m el j a po Savinjski dolini se te dni splošno pričenja Deževje zadnjih dni je razvoj le pospešilo. Že danes se lahko prilično ceni množino hmeljske letine. Goldinga bo kakih 16.000 met. stotov. Kakor hitro bo obiranje goldinga gotovo, se bo takoj začel obirati pozni hmelj, ki je že prešel v kobule. Kupčija z zgodnjim hmeljem je mirna, cena je povprečno 2 K. Tudi za lanski hmelj je bilo nekaj povpraševanja, vendar pa se niso sklenile znatne kupčije. — V Slivnici pri Celju se je vršil v nedeljo 11. t. m. vsled skrajno slabega vremena bolj slabo obiskani shod »Pol. in gospodarskega društva za šmarko-rogaško-kozjanski okraj«. Urednik Špindler iz Celja je dokazoval na raznih zgledih poterbo strokovne in tudi splošne izobrazbe za kmeta in delavca. Dalje je priporočal strp-Ijivost in medsebojno spoštovanje vkljub političnim nasprotstvom in končno je govoril o potrebi gesla »Svoji k svojim«. — I z C e 1 j a. Ko se je dne 9. t. m. peljal neki tovorni voz iz Celja proti Teharjem, se je v Savodni obesilo na zadnji del par fantičev. Pri gostilni »Konigs-tiger« je dninarjev 61ctni sin Vinko Apnar skočil z voza in hotel bežati črez cesto. V tem tre-notku pa ga je povozila dvovprežna kočija, ki se je vračala v diru z nekega pogreba v Celje. Kolesa so šla dečku čez zadnji del telesa in je dečko nevarno poškodovan. — V Slove-njegradcu je kupila žena vpok. višjega rudarskega svetoValca gospa Adrijena Koršič hišo od sedlarjeve žene Marije Kos. — I z S e v-n i c e. Naši nemškutarji so torej v nedeljo zopet lahko izzivali s frankfurtaricami. Glavarstvo jim je dovolilo jih razobesiti. Opozarjamo gospode pri glavarstvu, da ne prevzemamo za v bodoče nikakih garancij. Izzivati se na naših slovenskih tleh ne pustimo več. To naj si zapomnijo naši nemškutarji in naj vzame to sva-j-jlo turdi glavarstvo na znanje. — V Središču priredi tamošnja šestrazredna ljudska šola dne 15. avg. t. 1. (na Velike maše dan) na šolskem telovadišču Slomškovo slavnost s slavnostnim govorom, deklamacijami, petjem in Slomškovim dramatičnim prizorom »Zlate resnice«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za sedeže 80 vin., za stojišča 30 vin. — Slabo kupčijo je napravil 21 letni trgovski učenec jnrij Hrušlč pri trgovcu Kašparju v Ptuju. Jeseni leta 1911. se je spoznal s kletarjem ptujske vinarske zadruge Alojzom Horvatom. Dogovorila sta se, da bo Iirušič jemal pri Kašparju razne Špecerije za Horvata, ta bo pa Hrušiču dajal za to vino iz kleti vinarske zadruge. Hrušič je pokradel kave, sladkorja, masti, moke itd. za 105 K 48 vin., dobil pa je od iiorvata za to vina 13 in pol litrov za 8 K 10 v. Povrh slabe kupčije je bil še sedaj Hrušič pred mariborsko okrožno sodnijo obsojen na 2 meseca težke ječe. — Zažgati sta hotela dne 25. marca t. 1. 181etni Jožef M., kleparski učenec v Slov. Bistrici, in 131etni Adolf T., sin kolarja v Slov. Bistrici, kozolec graščine grofa Atemsa v Slov. Bistrici. V cerkvi sta ukradla svečo in jo gorečo djala v kup sena. Ker so liudje stvar hitro zapazili, ni prišlo do požara. Ce bi sc bil ogenj zanetil, bi bila škoda velikanska, zakaj kozolec je vreden 5000 K in je bilo v njem 75 stotov sena. Pri sodnijski obravnavi 10. t. m. sta oba fanta dejanje priznala. Hotela sta videti, kako bi graščinski kozolec
farovžu. Prišla je do vžigalic, vrgla gorečo vžigalico v slamo pri svinjskih hlevih in v tre-notku so zgoreli 4 svinjski hlevi in ena drvarnica.
'Nečloveško dejanje starčka. V soboto popoldne se je pripetil v Smichovu na Češkem redek zločin, ki je med ondotnim prebivalstvom izzval silno zgraženje in ogorčenje. 831ctna Emil. Pospišil in 721etni Karol Pospišil brat iri sestra, sta dolgo časa skupaj stanovala. Karol je bil pa velik pijanec in sploh pro-pal individuum, ki je svoji sivolasi sestri za-grenjai zadnje dneve življenja s preklinjanjem in zmerjanjem v zahvalo, da ga je ona s težko prisluženim. prihranjenim denarjem vzdrževala. Na ponudbo nečakinje bi se bila imela Emilija P. prošlo soboto preseliti k nji, kar je siromašni starki z Jo prav prišlo. Pijanega brata pa nečakinja ni hotela vzeti pod streho, zato je prišlo med njim in med sestro do ostrega prerekanja, ker je brat dolžil sestro, da je ona criva, da ga nečakinja neče vzeti na stanovanje. Hudo razkačeni Karol je med prepirom pograbil neko kljuko in začel s tako silo z njo udrihati sestro po glavi, da je ona vsa s krvjo zalita padla na tla. Na njeno obupno kričanje je prišel v sobo hišnik, ki je takoj obvestil policijo in zdravnika. Zdravnik je ugotovil, da je prebita lobanja in so rane smrtonosne. Izprijenega brata so izročili deželni sodniji, a umirajočo sestro prepeljali v bolnico.
Čustvena postrv. Neki Anglež v Stock-fieldu je vjel pred leti malo postrvo, dolgo le nekoliko centimetrov. Vrgel jo je v potoček ob svoji hiši in jo skrbno varoval. Postrvica se je udomačila v potoku in kar je še boljčudno: ona pozna in ljubi svojega gospodarja. Zjutraj, ko jo pride gospodar pogledat in jo pokliče, izplava ribica na vrh in je iz roke svojega gospo-darja. Ako pa pride k vodi kaka druga oseba, se ribica takoj skrije v globini, dokler sc tujec ne umakne. Ne ve se še, ali pozna ribica gospodarja po glasu ali po fizionomiji.
Neurje v Alpah. Iz Coma poročajo: Prošli teden je divjala tukaj grozna nevihta, ki je povzročila velikansko škodo na polju in hude povodnji. V Dorio se je porušila hiša in je pokopala v razvalinah 3 osebe. Gorski potok Bren-cia je odtrgal dva mosta, pri čemur so izgubile življenje tri osebe. Slične žalostne novice prihajajo tudi iz I.ecca, Valsassiua itd. Železniški promet med Golico in Sondrio je prekinjen. Meteorološka postaja v Luganu javlja, da dežuje nepretrgoma žc 36 ur, termometer je padel na nekaterih mestih na ničlo.
Samomor vojaka. V Gyuli na Ogrskem se je ustrelil v nedeljo zvečer s službeno puško 22letni enoletni prostovoljec Emerih Rel-lenta. Kot vzrok samomora se navaja surovo ravnanje nekega stotnika z vojakom. ^
Učitelj oskrunii učenko. V občinski soli v Bclovaru na Hrvaškem je učitelj oskrunil 12-letno deklico. Ko mu je dekletce razodelo, da se čuti v drugem stanu, j-i je dal učitelj n o k e pilule, da bi zamoril plod. Deklica je pa po zavžitiu dotičnih zdravil težko obolela in ta.šo je prišel zločin na dan. Učitelja so zaprli.
Med šolskim poukom odpeljan. V Zossenu na Pruskem se je pred nekaj dnevi oglasil med šolskim poukom pri učitelju starejši človek m ga je prosil, naj dovoli iti nekemu lOletnemu učencu z njim, češ, da je on njegov stric. Ko je deček prišel iz šolskega poslopja, ga je tujec
gorel. Jožef M. je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, Adolf F., ki je še šolar, pa bo zaprt 2 meseca v zase ločenem prostoru. — Skrivajte vžigalice pred otroci! V ^ Za-vodnji pri Šoštanju se je 5. t. m. igrala štiriletna rejenka Ela Sterle zakonskih Dornik v
zgrabil in potegnil na svoj voz in oddirjal. Fant je kričal in se upiral. Dosedaj še niso dognali, kaj je bilo na stvari.
»Črna roka« v Neutri. Zupan mesta Neutre Lud. Toth je dobil grozilno pismo, da se mora poboljšati in se svoji trdosrčnosti odreči, ker ga sicer zadene težka kazen. I ismo je bilo podpisano od »črne roke«. Domneva se da je pisal pismo grobar, ki mu župan m hote, povečati plače.	v	D
Ljubosumna zena zaklala moza. I ios,o soboto so prinesli v praško bolnico respicijentu finančne straže Veneela Maksa težko ranjenega na spodnjem delu telesa. Zaklala ga je mi-gova žena, ki se nahaja v blagoslovljenem stanju iz ljubosumnosti, da hodi njen moz po potih zakonske nezvestobe.
Originalen samomor v Parizu. Na ne.um pariškem trgu je splezal 48ietni Pckarski i.o- . močnik na ploščo julijskega kipa m je z nje na tla. Bil je takoj mrtev.
Oče slučajno ustrelil hčerko. Iz Bukarešta na Romunskem se poroča:	Veleposestnik m
poslanec Niculasea je slučajno ustrelil 8. t. m. svojo 191etno hčerko.
Železniški ropar postal državni pravdnih.
V državi Oklahoma je bil izvoljen po zelo hudih volitvah neki Jennings, bivši zelezmski ropar za državnega pravdnika. Jennings je sedel 10 let v kaznilnici in ga je potem Rosse-velt pomilostil. Do tega uspeha pri volitvah mu je pomagalo njegovo slikovito opisovan,e doživljajev in izkušenj, ki jih je napravil kot železniški ropar. Med svojim govorom je razkladal navdušenemu občinstvu svojo karijero kot član daltonske roparske bande, ki je nekoč ukradla 300.000 K javnega denarja. Jennings je izvajal, da je bolj sposoben za takega uradnika kot marsikak drugi, ker se je »izpreobr-nil«. Bolje je biti izpreobrnjen kakor v uradu krasti. Tako »umovanje« je napravilo na oklahomske volilce tako velik uspeh, da so ga z večino glasov povzdignili do zmage.
Elektrika kot hrana. Neki beroltnski časnik poroča, da je neki profesor v Parizu izuniel električni aparat, s katerim se bodo, uko ne mi naši otroci pa prav gotovo hrmrih-Človeku ne bo potreba več kruha, povrtja. salate makaronov itd. mesto tega pride majhna količina elektrike. Dotični profesor meni da daje jed človeku predvsem toploto, a to toploto lah nadomesti elektrika. Tudi poudarja dsi ta na-čin hranjenja -ni v zvezi z znanim električnim stolčkom, s katerim ubijajo v Ameriki zločince. Mi že slutimo tisti krasni čas, ko bo izginila soparica iz naših kuhinj in tudi kuharice, kar bo marsikateri gospodinji brez dvoma zelo ugajalo. Obedovali bomo v prijetnem razgovoru. Pred vsako mizo bo nameščen posebni
Kovinski stativ s strojem, f reha bo le vreti v roke posebni držaj, ga prisloniti na trebuli, pritisniti na gumb in »dnevni obrok« bo gotov. Sedanji restavrant bo izginil, mesto njega bomo imeli le automatske bifete. Eno minuto trajajoče kosilo se bo dobilo, ako se bodeta vrgli 2 desetici v aparat, 5 minut dolgi obed za l K. Cene se bodo merile po množini voltov. Za 2 desetici se bo dobilo okrog 400 voltov. Naše ženske se bodo tega brezdvomno razveselile, ker jim ne bo treba več »pomivati«, in gotovo se bo našla tudi katera, ki bo kimajoč z glavo rekla: A kdaj bodo izumili kaj, da sploh nc bo treba več jesti?«
Angleška plemkinja kot ciganka. Lady Arthur Grosvenor, teta vojvode \Vestmente-ra, se je tako naveličala aristokratskega življenja, da je sklenila pričeti cigansko življenje in se podati kot ciganka po evropskem kontinentu. Prošli teden sta se pripeljala dva težka vozova, kakoršne rabijo komedijanti, v Bordo. Istočasno je prispela tja iz Liverpola romantična aristokratka v spremstvu svojih otrok, ene sobarice in kočijaža. Na veliko začudenje vseh bordoških prebivalcev se je nastanila Grasvenor na enem vozu, drugega je prevzela sobarica, a kočijaž se je vsedel na kozla in je pognal konje na cigansko potovanje. Aristokratka namerava tako prepotovati celo Francijo in prodajati košarice in druge drobnarije, ki jih izdeluje sama s svojimi otroci Prepotovala je kot »ciganka« že vso Anglijo in Škotsko.
Najprometnejše ulice na svetu. Največji ulični promet ima brezdvomno londonski okraj City, po katerem hodi vsaki dan 500.000 pešcev in 50.000 vozov, vsako uro torej okroglo 50.000 ljudi. Kar se tiče drugih evropejskih velikih mest, pride največ cestnega prometa na berolinsko »Friedrichstrasse«, kjer hodi povprečno 30.000 ljudi na uro. Graben na Dunaju, kjer se sprehaja na dan do 275.000 ljudi in »Vladimirski prospekt« v Petrogradu s 300.000 oseb na dan. Največji vozni promet ima pa pariški operni trg, kjer drdra do 63.000 voz na dan. Niujork pa presega vsa evropska mesta po svojem prometu. Sicer se tudi tamkaj na ulici Broad\vay izprehaja dnevno »le« 500.000 oseb, zato pa iznaša število ljudi, ki se vozijo po njujorški glavni cesti z avtomobili in električnimi vozovi okrog sedemkrat stotisoč.
Božja pot v.Čenstohovi. Glasoviti proces zaradi ^samostanskih škandalov v poljskem mestu Čenstohovi bo koncem septembra zopet prišel na dnevni red pred sodiščem. Vendar ne bo nastopil v tem drugem procesu glavni obtoženec v prvem kazenskem postopanju pater Dnmazij IVI: čoh. ker je on v petrikovski ječi zblaznel in so'ga nato prepeljali v neko blaznico. V samostanu na Jasni gori, v katerem je živel pater Mačoh in ostali obtoženci so se medtem dogodile nove, zelo pomembne stvari. Del samostanskih bratov se namreč ni hotel pokoravati novemu priorju in so jih morali ysled tega s silo iztirati iz samostana. A tudi novi samostanski upravtelj pater Pij Przczd-ziecki je moral na odredbo ruskega notranjega ministra zapustiti samostan. Papež se v to zadevo ne more aktivno vmešavati, ker ruska Vlada kaj takega ne trpi. Pač bo pa poslednja profanirani samostan najbrže prevzela v prisilno državno upravo.
1200 oseb zastrupljenih. V Palermu je izbruhnila posebna bolezen. Zbolelo je naenkrat okrog 1200 oseb. ki so baje pile vodo iz zastrupljenega studenca. Trije so že umrli.
Policaj morilec. Iz Varšave javljajo, da je Bil prošle dni tamkaj umorjen lastnik tvornice in milijonar Bojenski. Morilec je bil član čen-Stohovske tajne policije.
Ženo umoril. V Pergkirchenu na Zgornje 'Avstrijskem so zaprli posestnika Antona Kain-dla in njegovo mater, ki sta osumljena, da sta zastrupila Kaindlovo ženo Frančiško.
V pijanosti postal morilec. Kijevsko vojaško sodišče je obsodilo polkovnika Lilama-deva, ki jp v pijanosti ubil v varite-gledališču nekega godca, na štirimesečno ječo.
Zaletel se je včeraj h g. Damijanu Godcu V Spod. Šiški, Planinska cesta št. 195 bel pes S temnimi pegami. Kdor ga je zgubil, naj se zglasi istotam.
Prečinska afera pred sodiščem.
(Konec.)
K° so bile po zaslišanju Levsteka vse priče ‘“Slišane, se je kot zadnjo pričo zaslišal še preiskovalni sodnik Kuder, ki je vodil celo preiskavo. Njegova izpoved je najbolj značilna že Za to, ker je vse pokopala, kar je tekom pol teta potom zasliševanja zgradil.
Pravi, da je dne 16. decembra prišel v Pre cino zasliševat zaradi vloma v zaboj. Golija je predlagal, naj se zasliševanje vrši v župnišču. On pa je to odklonil ker je svojo službo hotel opraviti na »nevtralnih tleh.« Kot taka nevtralna tla se mu je zdela gostilna pri Cefideljnu, torej pri obtožencu Dreniku. Med drugimi ie pred vsem Vintarju predočil Golijevo ovadbo ker Gobja izraža sum. da je Vintar zapleten v afero vloma. To zaslišanje je bilo le informativno. torej Vintar kot osumljenec ni bil kot priča zaslišan. To je razvidno tudi iz zapisnika ki nosi tozadevno označbo. Drž. pravdnik dr Kremžar izjavlja, da on ne pozna informativ nega zasliševanja. Zaslišuje se, ali kot osum ljenca ali obdolženca in kot pričo.
Glede občinskega tajnika Valaška pa priča Kuder izjavi, da je Valašek prvotno izpovedal da je bil on zraven, ko je Vintar Zdravja napeljeval k krivemu pričevanju. Nasproti Va-laškovi trditvi, da je bil tedaj v strahu in je le Vsled tega tako govoril, priča izpove, da je bi ravno Valašek najbolj miren, in da ga je skoro gotovo še opomnil, naj golo resnico govori. — Glede Drenika pa priča izpove, da ga je zašli šal kot pričo, ne kot osumljenca, ker takrat še ni imel nobenega povoda za to, sicer bi se ne
bil ravno pri Dreniku izbral »nevtralna tla« za zasliševanje. Tudi Zdravje je bil kot priča zaslišan.
Ko jc Kuder odšel, se je tukaj vedelo kako bo glede Vintarja izpadlo.
Vintar je imel dva zagovornika, dr. Žitka in Pegana.
Drenika in Zdravje je kagovarjal dr. Slane.
Vsi oproščeni.
Komaj 10 minut je trajalo'posvetovanje o zapleteni stvari, ki se je vlekla skozi 7 mesecev od Novega mesta do Ljubljane, Gradeča in Dunaja in zopet isto pot nazaj. Predsednik senata razglasi razsodbo, ki oprošča vse tri obtožence vsake krivde in kazni. Strela iz jasnega bi ne povzročila takega presenečenja kot ta konec javno priznanih klerikalnih volilnih sleparij.
Razsodba se opira v glavnem nato, da sta Drenik in Zdravje lahko tudi lagala, ker sta se pri zaslišanju čutila kot osumljenca. Isto tudi Vintar. »Naloga preiskovalnega sodnika bi bila, da bi jih bil pri zasliševanju opozoril. Tega pa on ni storil. Taka izpoved pa ne stoji pod tistim paragrafom, ki zaslišanemu obeta kazen krivega pričevanja-.
Naj sta potem Vintar in Drenik tudi Zdrav-a napeljevala h krivemu pričevanju., se iz tega razloga tudi onadva ne moreta obsoditi adi napeljevanja h krivemu pričevanju.
In s tem je bila razprava končana in prečinska afera slovesno pokopana.
Senat temu zgodovinskemu dogodku je bil sledeč: predsednik dež. sod. svetnik Bučar, prisedniki: dež. sod. svetnik dr. Ahačič, To-poriš in sodnik Zvvitter.
PL Sukljeja recept za ozdravljenje dež. financ.
(Konec.)
Ali bi bi! davek na »zasebno vino« res tak strašen bav-bav. kakor ga zdaj slikajo? Kaj še! Ce ga prav od blizo pogledamo, se nam zdi čisto pohleven, skromen otrok nove dobe. %j se o naši posebno dolenjski vinoreji pojo še take visoke pesmi, dejstvo je, da je ta panoga našega narodnega gospodarstva bolj uksus, bolj ukoreninjena navada, kot živa potreba za vsakdanje življenje. Da je vino luksus, da se brez njega prav lahko izhaja, poglejte zemeljski globus, kjer vinorodni kraji stoje v razmerju muha proti slonu. Kakor bi bilo potreba, da je zaradi vinoreje kdo zapustil svojo domovino, tako je naravnost smešno trditi, da bi zaradi novega davka na »zasebno vino« le eden se moral izseliti v Ameriko.
Ta novi davek bi se dal prilagoditi, kakor pač hočete taksirati vrednost naši vinoreje. Vobče se trdi, da vinoreja našim krajem ne do-naša nobenega dejanskega dobička; nasprotno, pač pa izgubo. Če bi poleg tega še upoštevali da se zaradi vinoreje zanemarja drugo gospodarstvo, ki bi producentu več neslo, je ta izguba še tolikanj večja. Kdor pa ima toliko, da kljub slabim izkušnjam leto za letom polaga žrtve na oltar vinoreje, ga ne bo prav nič bolj bolelo, ako k tem žrtvam priloži še ono za »zasebno vino«. Vsaj je na tem konto svojega gospodarstva že vajen vsakoletnih ali vsaj povprečnih izgub in se pri poklonitvi te žrtve lahko tolaži s tem, da ta žrtev služi v neob-hodno potrebno pokritje deželnega primanjkljaja. Koliko bolj bi ga bolelo, če bi to kar se mora deželi žrtvovati, moral vzeti drugje iz dugega konto, ki je bolj občutljiv kot za vi-norejo.
Tako bi bilo z novim davkom v slučaju če se naša vinoreja smatra pretežno kot taka, da nič ne nese.
Vzemimo pa, da je ta jeremijada o izgubi vinoreje pretirana, in da je vinoreja za naše kraje produktivna, da redi in živi tiste, ki jo ne-
gujejo. Vinoreja v tem smislu jc podjetje, je trgovina, sicer riskiran trgovina, a kupčija je vsaka kolikortoliko združena z riziko. Danes zgubiš, zato jutri dobiš itd. Da moraš zopet zgubiti, moreš gotovo več dobiti, z drugim besedami: dohodki iz vinoreje so vkljub morebitnim izgubam vendar večji, nego izdatki. Ako mora trgovec plačevati davke za stvari, ki so za vsakdanjo življensko potrebo veliko večjega pomena, kot je vino, brez katerega prav lahko in bolje kot mi žive miljoni in miljoni, več tisočev ljudi celo med nami v naših vinorodnih krajih, zakaj bi producent, ki predelano vino spravlja v kupčijo in v denar, ne mogel vtrpeti nekaj žrtve tudi na »zasebno vino«? Saj moramo indirektno davkoplačevalci poleg toliko drugih davkov trpeti ves davek, vse naklade za prodano vino pri vsaki četrtinki, pa magari če jo poželi bolnik ne za pijačo, nego za zdravilo? Ali se povprečno ne proda več vina, kot se ga shrani doma kot »zasebno vino«? Ce morajo revni delavski sloji — ti so namreč najboljši konsumenti — trpeti 75 odstotkov davka, zakaj bi bolje situirani proucent ne pristavil še tistih 25 odstotkov za vino, ki ga sam izpije, oziroma se doma uporabi? Saj on razen zemljiškega davka ne plača nobenega davka pri vinu. In če bi se ta davek res kdaj uveljavil, kdo nam garantira, da tudi ta davek ne bi prišel na hrbet zopet le konsumenta, kar se da prodati vina krčmarjem prav lahko izvesti potom tolikanj višje cene, kolikor bi producent moral plačati za neprodano, ali svoje »zasebno vino»?
Količkaj premeten producent torej ne bi trpel direktno niti vinarja tega novega davka. Ravnotako ne krčmar; to vse gre na račun konsumenta, pivca, indirektnega davkoplačevalca. Čemu torej protestirate proti strašilu, ko bi se vam ne bilo treba prav ničesar bati, če bi bila stvar s tem novim davkom resna, kar pa še zdavno ne bo. Raje naj bi protestirali tisti, na katerih hrbet in mošnjo^ (jaz mislim na ono v žepu) bi padel z vso težo tudi na novi davek. Pa ravno ti reveži se kar nič ne zmenijo zato, za to pot imajo tudi prav!
Prizadet bi bil oni producent, ki svojega pridelka iz kateregakoli vzroka ni mogel spraviti v denar in mu vse vino ostane. Pa tudi tu ima drugi izhod: vinotoč pod vejico, dandanes še najboljša kupčija, ali vino spraviti za boljša leta.
Kdo bi bil potem še prizadet? Naši kranjski farovži, to sem že preje enkrat omenil. Da, ti bi bili pa res resnično najhuje prizadeti. Kot Kristovi namestniki, ki jim je prepovedano si kupičiti bogastva, opravljati kupčije, bi imeli vse vino, kar ga pridelajo in kar ga jim umo-bolne ovčice znesejo skupaj, kot »zasebno vino« doma v svojih kleteh in hramih po vinogradih. Ti reveži, ki bi ne smeli danes vedeti, kaj bodo jutri jedli in pili, nimajo nobenega izgovora na kak pardon proti obdavčenju »zasebnega vina«. Zato pa je tudi začelo najpreje vreti po kranjskih farovžih, komaj da je izšel pl. Šukljejev recept iz tiskarskega stroja. Vsaj ravno od tam se je tudi to vrenje razlilo daleč okrog farovžev po celi deželi. Ali da vse to vrvenje ni smatrati resnim, to smo že dovolj pojasnili.
Seveda bi moral ta davek biti razmerno razdeljen in priznati tudi izjeme za izredne slučaje. Pa o tem ne bom danes razpravljal, za to je še časa bog sam ve koliko.
Kaj pa ko bi se pred tem davkom poskusilo z davkom na ponarejena vina, kar povprek bodisi, da se prodaja, ali da se rabi kot »zasebno vino«? Jaz sodim, da bi imel ta davek za nezdravo vino veliko lepših uspehov za ozdravljenje deželnih financ, za izboljšanje naših pokvarjenih želodcev, za povzdigo naše vinoreje (če jo že hočete imeti) in za boljšo kupčijo z našim pristnim vinom. Vsaj je danes na Kranjskem skoro polovico ponarejenega vina in takega, nad katerim se nekaznovano jzvršuje krst v krčmarjevi kleti.
la recept dajte poskusiti! Je iaiiko izvedljiv, ker imamo že nekak tak zakon in nekakega takega javnega kontrolorja.
Je pa še več drugih receptov glede obda-čenja tekočine ki ji je navadno le ime: vino. Dali bi se poiskati in tudi izvesti morda brez najmanjše škode napram našemu producentu če je samo' ta pri nas tisti, ki ga moramo čuvati kot jajce, a konsument pa naj požira vso davčno grenkobo od najvišjih državnih davkov doli do občinskih doklad.
H koncu vam kličem v spomin prvo izvajanje glede vrednosti protesta. Če že hočete proti pl. Šukljejevem receptu, proti nasvetovanem davku na »zasebno vino« protestirati, dajte v imenu božjem. Ampak pri tem naj pride tudi sv. duh nad vas in povejte kaj imate namesto tega Šukljejevega recei ‘a boljega, primernega. Vsaj vidite in slišite, da na naši deželni hiši nevarno poka. Če nočemo, da nad nami ne razpade, da nas ne podsuje, jo je treba podpreti ali z desnico ali z levico, to je že vse eno. Vpijmo, protestirajmo kolikor hočemo, nazadnje plačati bomo le — morali.
Vidite, pl. Sukljejev recept ni tako hud, le pomagal ne bo nič, ker ga ni napisal resen odkritosrčen zdravnik.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKI MINISTRSKI SVET.
Budimpešta, 13. avgusta. Za petek je sklican ogrski ministrski svet. Razpravljalo se bo o političnem položaju na Ogrskem.
LUKACS V AVDIJENCI.
Dunaj, 13. avgusta. Cesar bo na svoj rojstni dan sprejel ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa v posebni avdijenci v lschlu.
KRITIČEN POLOŽAJ NA BALKANU.
Belgrad, 13. avgusta. Listi poročajo, da je srbska vlada radi izvanredno kritičnega položaja na Balkanu pozvala predsednika državnega sveta Nikolo Pasiča naj se nemudoma vrne z letovišča v Marijinih varih v Belgrad, kjer je njegova prisotnost neobhodno potrebna. Vlada te vesti odločno dementira
TURČIJA.
Carigrad, 13. avgusta. Solundski valij Hu-sejin je prispel semkaj. Trdi se, da postane { generalni tajnik mladoturškega komiteja.
Carigrad, 13. avgusta. Bivša ministra Takast in Džavid bej sta skušala v Drino-polju dvigniti med ljudstvom vstajo, a se jima to ni posrečilo.
Carigrad, 13. avgusta. Po semkaj došlih vesteh vlada v Solunu popoln mir.
Carigrad, 13. avgusta. Ravnatelj vojaških ječ, ki je ženijske čete hujskal proti sedanji vladi, je obsojen na smrt in sicer ga bodo ustrelili.
Carigrad, 13. avgusta. Djafer bej, ki je pobegnil v Belgrad pred Albanci, se je sedaj napotil preko Rumunske v Carigrad.
STAVKA V TEKSTILNI INDUSTRIJI.
Brno, 13. avgusta. V mnogih tekstilnih tovarnah so delavci zopet pričeli z delom. Pogajanja glede povišanja plač se nadaljujejo.
Odgovorni urednik Radivol Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Gumi plašč, frak in več literskih steklenic se proda: Poljanska cesta št. 6 pri g. Mur-mayer, I. nadstropje.
704
— Madame. predvsem vas prosim, da mi odgovorite, ali verujete, da me je prive^Jo k vam nepremagljivo hrepenenje, napraviti vas srečno, mogočno, spoštovano? ...
Odette ga je pogledala z jasnim očesom in vojvoda ie skoraj kriknil veselja. Bil je isti pogled, kakor poslednjikrat, jasen, mil, božajoč.
— Visokost, mu je odgovorila, upam da sem spoštovana;* po mogočnosti ne hrepenim, in usoda mi zabranjuje, biti srečna. Zahvaljujem se vam vojvoda za vaše besede. Verjamem vam, da vam jim nareka iskrenost..
. — Hvalah/vam, je šepnil vojvoda z mrzličnim glasom. Če mi verjamete to, me boste poslušali. Nevarnost vam preti; madame, takoj morate zapustiti Hišo Saint-Pol in mi slediti. V burgundski palači vam ne more nihče storiti zlega, na varnem ste tam. Bežati morate od tod ne jutri, ali danes, danes zvečer; ampak takoj! Niti trenotek ne smete več zamuditi... Ali hočete? Ali mi zaupate?
Odette ga je mirno poslušala; ko je izgovoril je vzdignila glavo in je počasi dejala;
— Vem, da mi žuga nevarnost; moje življenje ni vredno veliko. Ali tu živi bitje, čegar življenje je istotako v nevarnosti, kakor moje in ki sem mu jaz tolažnica. Slabo,^ ubogo, potrto, izročeno na milost pohlepnežev, ki glo-jejo okrog njega in gledajo kdaj bi mu zadali smrtni udarec, je to bitje in jaz sem edina, ki imam z njim usmiljenje. Kdo ga bo tolažil, kdo ga tešil, če odidem od njega jaz. ki sem mu vse in ki mi je vse? ...
— Kralj! je šepnil vojvoda kakor zase.
- 701	-
da je obsojen na smrt, on, Passavant, ki jih je dvakrat rešil iz hudičevega brloga. Ubogi vragi so bili resnično potrti. Bruscaille je stiskal pesti, Bragaillc je škripal z zobmi, Bran-caillon pa, ki je bil mehkega srca, je hropeče ječal.
-— Brancaillon, zdi se mi, da te slišim cmeriti se. Kaj imate vendar vsi trije? Kaj vzdihujete zdaj, ko se hočem smejati! Govorite!
— Ah, Veličanstvo, je zaječal Brancaillon. iTo je strašno, strašno!...
— Strašno? se je zavzel kralj osupel.
— Passavant... je zajecljal Brancaillon.
— Kaj je ž njim! je kriknil kralj in naglo Vstal. Kaj trepečete, kaj mi prikrivate?
Bruscaille ni izgubil glave. Zbral se je in pogumno je stopil naprej.
— Sire je dejal, brat Brancaillon, pozna plemiča de Passavant, ki ga je vojvoda burgundski pravkar označil za morilca brata Vašega Veličanstva. Dvakrat mu je rešil življenje in mnogokrat nam je v prostih urah pripovedoval v samostanu o tem človeku in o njegovih činih. Plemič Passavant je zvezan s peklom. Vstaja od smrti in nihče mu ne more do živega. Bog ve, ali že ni odšel iz ječe. Pred njim ne drže nobena vrata, zdaj je mrtev in za trenotek zopet živ, zdaj med nami in zopet izgine kakor duh. Strašne so tiste zgodbe Veličanstvo in če želite, vam jih Brancaillon lahko pove...
Kralj je prestrašen poslušal menihovo pripovedovanje in silen strah se ga je polastil.
Hiša Saint-Fol	149
Dr. Ivan Jenko
ne ordinira do 18. septembra 1.1.
v Ljubljani
II MM III M Milili II I MIMI III M M II
r. z. z o. z.
Frančiškanska uica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, uiad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
O □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v lazličnih baivah. Najlinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
Tfmy *"•
„DAN“ se prodaja
po O vin.:
1. V Gorici: Karol Schmelzer. lužni koloflvor
Ter. Leban. Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Oosposka ul. 9.
U. Likar, 'državni kolodvor.
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
3. Na BleSta: Pretnar in A. \V61fling.
4. V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek.
5. V Radovljici: Oton Homan.
6. V Škofji Loki: M. Žigon.
7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici; K. Werli.
9. Na Rakeku: A. Domicelj.
10. V Gor. Logatcu: Josip Rus.
11. V Postojni: I. Marinčič.
12. V št. Petru na Krasu: K. Schmelzer.
13. V Novem Mestu: Josip Kos.
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki; J. TrboJevlČ.
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Peterman.
20. V Celju: Zvezna trgovina. -dl
21. V Mariboru: Vilko Weixl. :
Podpisanemu je kot zastopniku Koroščeve rodbine od Sv. Trojicc pri Rakeku banka »Sla-vija« izplačala K 5000.—, za katere je bil pokojni gosp. Fran Korošec, uradnik deželnega odbora v Ljubljani pri njej zavarovan za slučaj doživetja in smrti samo tri leta.
Ker sem prejel nemudoma ves zavarovani kapital, ko so bile predložene potrebne listine, se v imenu Koroščeve rodbine banki »Slaviji« najiskrcneje zahvaljujem ter jo vsakomur najtopleje priporočam z željo, da bi sc Slovenci ozirali le na ta knlantni, slovanski zavod.
Zahvaljujem se tudi gosp. Josipu Turku, lastniku »Prvega slovenskega pogrebnega zavoda« za ves trud in kulantno postrežbo.
V Ljubljani, 12. avgusta 1912.
FRAN KRAPEŽ,
kavarnar.
— ŠPIR IT
iz Žita oddaja na debelo od 60 liticv napicj po nizki tovarniški ceni veležganjatna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne »UNION".
Širite, kupujte in naro-	i/ cptirl iavuHa’
čajte „Dan“! Prijavljajte	ovnU JcZILlsi.
nove naročnike!
Naznanilo,
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
brivnico
na Rimski cesti št. 19
v hiši g. Marčana.
Skrbel bodem vedno za snažnost in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča
Fran Loborec, brivec.
Novi roman „Dneva"!
Naš drugi roman „Hiša St. Pol“ se bliža koncu. Sledi mu „V senci jezuita", velik zgodovinski roman iz časov vlade francoskega kralja Franca I. Izmed glavnih oseb, ki v njem nastopajo, naj omenimo samo Ignacija de Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda; naši bralci dobe s tem romanom jasno, pretresljivo sliko peklenskih spletk teh „vojščakov Kristovih". Nastopajo pa tudi osebe, znane iz romana i roci papeža11: Vitez Raga-stens, Beatrice, njiju san ter zvesti Spa-dacappa.
Povejte vsem, ki so čitafi ta roman, da se „V senci Je:enita“ nadaljujejo
mr »Otroci papeža" -»*
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno koncetljonlranl optik In strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In irakomere vseh vrst. Očala, Sčipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Trgovci!!
Dne IG. t. m. ob 9 uri se začne prisilna prodaja vsega konfekcijskega blaga, v fakturni vrednosti 62.000 K v trgovini
Oroslav Jezerška v Ljubljani, Mestni trg.
r
Kavarna,Central'.
„Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
"\
naznanja
okasijsko prodajo
ooietmh oblek in slamnikov za gospode m dečke, let volčine damske kon-lekclie z globoko reduciranimi cenami.
Danes in vsak dlan
vso noč
KONCERT
nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Stefan Miholič,
kavarnar.
miitiiiiiiinHiiii
iniiiiiiiiiinni
!jfti]s zaloga gr, slalai« in srcMnt H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokolirana tovarna nr v Švici.
Tovarniška znamka
mr „iko“ "iNi
Cenile zastonj in poštnine prosto.
, — 702 —
— Od mrtvih da vstaja, sle 'dejali?, jc iVprašal prestrašen.
— Od mrvfih, sire, jc zaječal Brancatllon, So je strašno, strašno...
Kralj je sedel v naslanjač in ničesar ni več ;vprašal. Trojica pa se je pobita stisnila v kot in je trepetala...
V sobi je postalo tiho Kakor v grobu.
Ivan Nevstrašni je krenil od kralja k go-jSpodični Champdivers.
Odette je živela, odkar sta bila izginila Stari Champdivers in • Margentine, čisto sama zase. Oblačila se je v žalne obleke. Njena duša: jebila potrta. Čutila se je obsojena na smrt in [vsa okolica jo je navdajala s strahom.
Od boja tigrinje s psom sem, je ležala na iijej težka, strašljiva groza. Ponoči se je plašila v spanju, podnevi jo je pretresalo ob spominu na prestane dogodke. Kraljica je sicer hotela ublažiti tisto strašno noč pokolja med •Imperijo in Majorjem in je poslala nadzornika zverinjaka k njej, češ, da je žival ušla po tijegovi neprevidnosti iz kletke, rotil jo pri' {vseli svetnikih, da naj tega ne izda nikomur, ker čaka ga za ta prestopek smrt na višalih.
Dasi je bila izmišljotina dosti verjetna, se .Odette ni mogla otresti misli, da je le z božjo pomočjo ušla smrti, v katero jo je obsodila kraljica. Čutila je. da mora podleči preje ali pozneje, vendar ni nikdar mislila na beg. Otroško nagnenje, ki ga je čutila do norega, zapuščenega kralja, ji ni dopuščalo skrbeti za se. Namenila se je živeti le zanj, dokler ji. bo uso-leno. Poleg te udane ljubezni do kralja, je bdel v nii tudi spomin na leDeca Dlemiča. ali bil ie
703 —
tako globoko skrit v njenem srcu, da si ga ni niti sama upala motiti v njegovih globinah.
Cele zimske dni je presedela v krogu družic, ki so ji ugajale, v malem salonu, kamor jo je pogosto prihajal obiskavat kralj in je vezla tapiserije. Ob širokem oknu so bili nameščeni štirje stražniki in varovali dohod do njenih sob noč in dan. Tako je hotel kralj.
Vojvoda jo jc tudi danes tiašel pri vezenju. Vstopivši se je tako obrnil k nji in se ie globoko naklonil.
V sencih mu je burno utripalo in zdelo se mu je, da podvzamc nekaj usodepolnega. Preklinjal sc je. da je storil ta korak, ali živa duša bi ga ne spravila od tod.
— Madatne, je dejal, ali mi morete toliko zaupati, da mi posvetite par trenotkov med štirimi očmi? Skrivnost .mi leži na srcu...
Odette je mignila stražnikom pri oknu in zapustili so sobo. Odslovila je tudi družice.
— Danes imate prosto, jim je dejala', ldite.
Njen glas jc bil miren ali v grlu jo je dušilo. Ko so šli vsi iz sobe, jc vstala, odločena prenesti sleherno vest.
— Moj oče je, je pomislila z grenkobo v, srcu, in vendar mu ne smem biti prijazna!
Nekaj hipov sta sc molče zrla. Oba sta bila zelo bleda
Ivan Nevstrašni je trpel strašne muke. Zavest, da stoji pred njo, ki jo je namenil za krono vsemu svojemu početju, mu je jemala razsodnost; v goltancu ga je žgalo, oči so ga pekle, kolena so se mu šibila. S komaj slisniirt glasom je zašepetal:
n
Y>
V
V
Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
jc najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1’70. jc razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čila in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :a
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.