PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tlakami «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnik
-n O
'%'5
O-
O	T!	—
o	-	n
-Is —X
K)	:ž
7T	r>	L-
>
iTi
',V
co
iz.	vi
£—	Ji
1—	!
I>
Z	X>
H-!
O
2-
r^,rrg'ruvrov,n' Cena 500 lir - Leto XL. št. 71 (11.794)
Trst, sobota, 24. marca 1984
Na predvečer današnje velike sindikalne manifestacije v Rimu
Senat izglasoval zaupnico vladi glede odloka o draginj ski dokladi
Ofenziva demokristjanov in
republikancev proti predsedniku vlade
REM — Senat je sinoči s 167 glasovi proti 73 in 15 vzdržanimi izglasoval zaupnico Craxijevi vladi po zakonskem odloku glede draginjske doklade. Razprava je trajala dalj časa kot je bilo predvideno, saj so se komunisti poslužili vseh nravil parlamenta ter jim je tako uspelo zavleči odobritev odloka do predvečera velike sindikalne manifestacije, ki bo danes v Rimu. Kakih 40 komunistič-nih senatorjev ter pet neodvisnih le-
Manifestacija na TV
Sindikalno manifestacijo v Ri mu bo neposredno prenašala 3 mreža državne radiotelevizije z začetkom med 16.30 in 17. uro. Ob 19.30 pa bo na isti mreži namesto napovedanih sporedov okrogla miza o raziskavi MAKNU o italijanskem gospodarstvu, na kateri bosta sodelovala sindika Usta CISL Franco Marini in UIL Giorgio Benvenuto.
Vičarjev se je vzdržalo ter napovedalo, da se ne strinja z linijo svoje stranke. Tako si je vsak zagotovil pravico do 15-minutnega posega, s čimer še je razprava zavlekla do 21.30, ko so glasovali o zaupnici.
Vlada in njen predsednik pa ne bosta imela lahkega življenja. Tako KD kot PRI imata namen posredovati pri komunistih, da bi dosegli sporazum ter, zrahljali Craxijev položaj. Istočasno bi s tem preprečili, da bi do odprave razkola, v levici prišlo na pobudo levice same. Ta načrt demokristjanov in republikancev je bil viden že nekaj dni, sinoči pa jc postal zelo jasen. Demokristjan ski tajnik De Mita je v inter v ju ju za neki sardinski dnevnik dal nekaj zelo pomembnih izjav. Je že res, pravi De Mita, da hodi vlada po smernicah, ki jih je dala KD, Vendar pa gre za smernice, ki niso bile naperjene proti nikomur in ki jih predsednik vlade izvaja dokaj nasilno. Craxijeva vlada je nastala na podlagi političnega sporazuma o zamenjavi na čelu izvršnega organa. Z druge strani, je še dejal demo-kristjanski tajnik, vlade trajajo, dokler so zmožne uresničevati dome-
njene programe, nakar jih je treba zamenjati. Gre, kot vidimo za zelo jasno sporočilo, ki je očitno name njeno Craxiju. Pridružil se je tudi senator Bisaglia, ki je v svojem posegu v razpravi o zaupnici dejal, da se demokristjani nimajo zgolj za priveske Craxijeve vlade, in da niso pripravljeni podpisati kakršen koli politični sporazum. Demokratična liga, ki šteje v svojih vrstah številne demokristjanske simpatizerje, ki nimajo članske izkaznice, pa je objavila doliument, v katerem izraža zaskrbljenost ob razkolu v sindikatu
Franco Evangelisti, najtesnejši sodelavec zunanjega ministra Andreottija pa je brez ovinkov povedal socialistom, da tako ni mogoče naprej. »Vi ne morete sestavljati odborov s komunisti v Rimu, Turinu Milanu in potem zahtevali od nas demokristjanov popolno zvestobo vladi«.
Demokristjanskim izjavam so sledile republikanske. Njihovo glasilo piše danes da glasovanje o zaupnici ni še nikoli pustilo odprtih tako velikih problemov, saj ni rešilo socialnih sporov, ni odpravilo negotovosti glede nadaljevanja vladne gospodarske politike.	R. G.
Pogled na avlo semata med včerajšnjo razpravo	(Telefoto AP)
Namizni tenis: dodatna tekma v Brescii
Kras drevi za državni naslov
Vse nared za današnjo sindikalno manifestacijo
BOJAN BREZIGAR
RIM — Več kot pol milijona delavcev iz vse Italije se bo danes foralo v Rimu na eni največjih sindikalnih manifestacij v povojnem casu. V razliko od številnih prejšnjih Pa današnja manifestacija ne bo e-n°tna, saj jo je napovedala samo komunistična komponenta CGIL, čeprav ae je bodo udeležili tudi številni delavci, ki niso člani CGIL.
Nobenega dvoma torej ni, da od-Pira današnja manifestacija novo obdobje v italijanskem sindikalnem gibanju. To pa še ne pomeni, da bo bujno prišlo do razbitja v sindikatu, SaJ je prav v zadnjih dneh opaziti veliko previdnost in vrsta pozivov k obnovitvi dialoga opozarja, da bi do *cga lahko prišlo takoj po današnji manifestaciji. Prav zato je zelo pomembno, kakšen bo ton današnjih go-vorov, po vseh napovedih pa naj bi bil zelo umerjen in naj bi težil k
obnovitvi enotnosti v sindikatu.
Organizatorji posvečajo tudi veliko skrb redu in varnosti. Pomembno je, poudarjajo, da se manifestacija odvija urejeno, brez izzivanja in brez provokacij. Za to bo skrbelo več kot 6.000 delavcev, ki so zadolženi za red in ki bodo tesno sodelovali s policijskimi silami in s 1.500 mestnimi redarji, kolikor jih je pač dala na razpolago rimska občina. V zadnjih dneh so mnogo govorili prav o redu in notranji minister Scalfaro se je sesta^ s predstavniki CGIL, vidno zaskrbljen, da bi ne prišlo do neredov. Zato je tudi sindikat okrepil varnostno službo, ki je na delu že od včeraj ter je vso noč stražila Trg San Giovanni, kjer bo zaključna manifestacija z govorom Luciana Lame. Že dejstvo, da so vsako uro pregledali vse košarice za smeti (na Trgu della Loggia v Brescii so fašistični a-tentatorji skrili bombo prav v košarico za smeti) priča o kapilamosti te službe.
Napočil je torej toliko pričakovani trenutek ! Drevi ob 20. uri bosta namreč stopili za zeleno mizo na nevtralnem igrišču v Brescii ženski namiznoteniški vrsti Krasa in bocenskega Recoara, ki se bosta v dodatni tekmi prvoligaškega prvenstva borili za državni ekipni naslov.
V uspešni zgodovini namiznoteniškega odseka ŠK Kras in v bogati
Ponoči premakniti kazalce za uro naprej
RIM — Danes ponoči bomo spet dobili legalno uro. Kot določa posebni zakonski predpis je treba 25. marca ob dveh ponoči pomakniti kazalce na urah za šestdeset minut naprej. Poleg Italije bodo pomaknile kazalce za uro naprej tudi vse ostale države EGS, razen Vel. Britanije, kjer se bo to zgodilo mesec dni kasneje.
zbirki, trofej in pokalov zasledimo vse možne tekmovalne dosežke, manjka edinole državni naslov A lige. V zadnjih 12 letih neprekinjenega nastopanja v prvoligaški konkurenci je Krasova ekipa kar devetkrat pristala na drugem mestu. Vsakokrat se je nekaj zataknilo: nekajkrat je bil nasprotnik objektivno boljši, dvakrat so krasovke nesrečno klonile prav v dodatni tekmi, lani pa jim je naslov dobesedno »ukradel« Fiat Bari, ki je ob tolerantnem zadržanju namiznoteniške zveze lahko kljub formalnim nepravilnostim učlanil romunsko begunko Ferency.
Že daljnjega leta 1973 je Kr asovim dekletom prekrižal račune .CUS Torino s sestrama Marcone na čelu. Nato se je dve leti pojavil Marbert iz Rima, nato pa se je začela hegemonija GBC Bari; ki se je kasneje poimenoval po sponsor ju Fiat Garelli.
Kras je torej že več kot desetletje pri samem vrhu, tekmeci pa se spreminjajo in sedaj je na vrsti Recoa-ro. Bocenska ekipa bi sama na sebi
sploh ne bila nevarna, če ne bi na začetku letošnje sezone zvabila v svoje vrste odlični prvokategornici Be-vilacquo iz Milana in Busnardovo iz Vareseja, tako da je edino le 53-letna veteranka Edith Santifaller prava Južnotirolka. Na papirju bi moral biti Kras v rahli prednosti, saj je Marina Cergol zanesljivo boljša od vseh treh predstavnic Recoara. Sonja Doljak in Damjana Sedmak pa bi morali premagati vsaj Santifallerje-vo.
Vse tri krasovke so zelo dobro pripravljene in so zadnje dni trenirale prav proti igralcem iz Trsta in Tržiča, ki imajo enake značilnosti kot Bevilacqua (hitri kontra udarci) in Busnardo (izrazito obrambna igralka, ki dobro zareže žogico).
Številni navijači, ki jim bodo z avtobusom sledili v Brescio, jim bodo prav gotovo v veliko moralno oporo. Važno je namreč, da Krasovi navijači bodrijo svoje varovanke brez prestanka, vendar pa naj bo njihovo navijanje športno in koristno, (bs)
Pismi enotne slovenske delegacije
sen. Bonifaciu
Enotna delegacija Slovencev v Italiji je te dni poklala poslancu Lorisu Fortuni in v vednost članom Jtornisije za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici ter senatorju Francu Bonifaciu, predsedniku komisije Za ustavna vprašanja pri senatu, pismi, ki ju v celoti °bjavljamo.
Sen. Francu Bonifaciu
Enotna delegacija slovenske manjšine v Italiji je u0otoviia, da se postopek za odobritev zaščitnega zakona Za našo skupnost še ni začel. Kaže, da je to odvisno od a£jstva, da še ni bil vložen napovedani vladni zakon-ski osnutek.
Zato zahtevamo naj komisija, ki ji Vi predsedujete, “čne z razpravo o zakonskih osnutkih, ki so jih že °žili v parlamentu in s katerimi se je komisija za Usfavna vprašanja že ukvarjala v prejšnji zakonodaj-
dobi.
, Medtem ko zaupamo, da bo država čimprej zadosti-®. iei ustavni dolžnosti do slovenske manjšine in v tmtčakovanju Vašega odgovora potrjujemo, da smo na
in posl. Fortuni
razpolago za kakršnokoli pojasnilo, ki bi ga potrebovali.
Člani slovenske enotne delegacije
Posl. Lorisu Fortuni
Enotna delegacija slovenske manjšine v Italiji je proučila osnutek zakonskega predloga za ovrednotenje etnično jezikovnih skupin, ki ste ga Vi predložili.
Vtem ko na splošno cenimo demokratični kulturni pomen tega zakona, hočemo poudariti, kar smo že večkrat izrazili in sicer, da tak normativ ne ustreza potrebam slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini.
Prav upoštevajoč posebnost problema zaščite slovenske manjšine, morajo biti pravice vse slovenske skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini zaobsežene v specifičnem zakonu globalnega značaja. V tem smislu so v parlamentu posegle tiste politične sile, ki so se s to tematiko ukvarjale.
Zato menimo, da je iz normativa o etnično jezikovnih skupinah, treba črtati vse tiste dele, ki predvidevajo možnost razširitve na slovensko manjšino.
Člani slovenske enotne delegacije
Na seji svetoivanskega rajonskega sveta
Nov protislovenski izbruh
Sinočnja, seja rajonskega sveta za Sv. Ivan je trajala samo šest minut. Predsednica Udina jo je morala prekiniti zaradi nezadostnega števila prisotnih članov, čemur je botroval protislovenski izbruh nekaj več kot petnajst skrajnodesničar-skih elementov.
Še preden bi se lotili prve in druge točke dnevnega reda (sporočila predsednika in branje ter odobritev zapisnikov), je predstavnik MSI Fabbri zahteval, da sosvet začne razpravljati o rabi slovenskega jezika in prevajalski službi. "V bistvu je šlo za resolucijo misovcev, ki zanika Slovencem pravico do prevajalske službe, ki pa je bila na dnevnem redu seje šele na 8. mestu. Predstavnik Slovenske skupnosti Mljač je temu primemo posegel, seveda v materinem jeziku, in zagovarjal pravico slovenskih svetoval-
cev, da v teh izvoljenih telesih rabijo svoj jezik. Tedaj se je iz množice skrajnežev usula nanj ploha o-bičajnih nacionalističnih gesel, ki mu ni dopustila, da svoj poseg zaključi. Ker tudi predsednica razgrajačev ni mogla utišati, so predstavniki SSk, KPI in KD (prva se je oglasila prav zastopnica demokristjanov) zapustili dvorano, v kateri so ostala le zastopstva PSI, LpT in seveda MSI. Slovensko prevajalko je bilo treba iz varnostnih razlogov skrbno pospremiti iz dvorane, sicer pa so se razgrajači brž porazgubili. Tudi zato, ker so pred poslopjem stražili policisti in karabinjerji.
Drevi Jadran v Castelfrancu
V Parizu presenetljiva domneva
Iranski ranjenci žrtve eksplozije v samem Iranu?
Med obiskom v Washingtonu
Mitterrand poziva k dialogu s SZ
WASHINGTON — Francoski pred sednik Mitterrand je drugi dan svojega uradnega obiska v ZDA po pozivu Ameriki, naj obnovi dialog s Sovjetsko zvezo, na kasnejši tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo do te obnovitve dialoga tudi prišlo. »Politično ozračje je hladno, je dejal Mitterrand, a nobena od obeh držav ni do sedaj pokazala volje, da bi povzročila nepopravljivo škodo v odnosih s sogovornico.«
Na tiskovni konferenci takoj po srečanju z ameriškim predsednikom Reaganom se je Mitterrand dotaknil tudi odnosov med Ameriko in Zahodno Evropo. Po njegovem so na obeh bregovih Atlantika prisotna gospodarska in protekcionistična vprašanja, ki jih je treba natančno proučiti. Glede libanonskega vprašanja je francoski predsednik navedel, da ni bil v sporu z Reaganom zaradi ameriške angažiranosti v tej deželi. Nekaj besed je posvetil tudi sedanji krizi v EGS po bruseljskem neuspehu, a je pri tem takoj pripomnil, da »evropska zgodovina ne bo doživela nenadnih zastojev«.
PARIZ — V Parizu se je danes razširila dokaj senzacionalna novica v zvezi z iranskimi vojaškimi ranjenci, ki so bili poslani v razne bolnišnice na Zahodu, češ da so žrtve strupenih plinov, ki so jih na fronti uporabili Iračani. Nekemu Irancu je namreč eden izmed iranskih ranjencev, ki se zdravi kot žrtev kemične vojne v bolnišnici Saint Antoin, priznal, da sploh ni bil vojak na bojišču proti Iraku, ampak da je delal kot civilni delavec v tajni kemično-biološki industriji blizu širaza v Iranu in je tam 19. februarja letos prišlo do hude eksplozije, v kateri je bilo tudi veliko delavcev hudo zastrupljenih s plini. Te kemično zastrupljene delavce naj bi zdaj Homeinijev režim poslal na Zahod z obtožbo, da so Iračani uporabljali strupene pline. Isti zastrupljeni delavec je bil v isti industriji skupaj z drugim iranskim v Pariz poslanim ranjencem, vendar pa je vse dokazovanje in preverjanje nevarno, ker se oba bojita represalij. Ta zastrupljeni
iranski delavec je tudi povedal, da v tej industriji s posebnimi laboratoriji, katere delovanje je tajno, delujejo kot strokovni svetovalci strokovnjaki iz Sovjetske zveze in Bolgarije. Te navedbe o tej tajni industriji so potrdili tudi francoski poznavalci razmer, ker gre baje za moderno industrijo, ki jo je še leta 1963 blizu Persepolisa v času šaha obiskal De Gaulle in ki se je bavila s kemično-naftnimi raziskavami. Poslej naj bi to tovarno z laboratoriji prevzeli strokovnjaki iz vzhodnih držav. Seveda ta tolmačenja še niso dokaz, dajejo pa veliko misliti in morda res odkrivajo del resnice, tembolj ker Irak še in še zatrjuje, da v bojih niso uporabili strupenih plinov. Da pa bi bila povezava še verjetnejša, poročajo francoski viri danes iz Teherana, češ da je eden izmed voditeljev Irana zagrozil, da bo Iran, ako Irak ne preneha z uporabo prepovedanih strupenih plinov, sam začel z uporabo istih strupenih plinov proti Iraku.
BOGDAN POGAČNIK
Padec Sandijeve vlade
Po predsinočnji nezaupnici se izraelski premier šamir (na sliki) trudi, da bi bile predčasne volitve jeseni in ne spomladi ali najkasneje v začetku poletja, saj bi bil v takem primeru skoraj gotovo poražen. Po javnih anketah bi namreč opozicijska laburistična stranka prejela kar 46,8 odstotka vseh glasov, vladni blok Likud pa le 25,8 odstotka glasov, če bi bile volitve sedaj. 165 dni je torej Šamir vladal Izraelu. V tem obdobju pa se je gospodarsko stanje v državi tako poslabšalo, da predvidevajo za letos kar 400-odstotno inflacijo, zadolženost v tujini pa znaša 23 milijard dolarjev, kar je za tako majhno deželo ogromno, šamir je padel, ker mu je odrekla podporo mala stranka Tami. Predvolilni boj se je torej začel ob treh osnovnih vprašanjih, gospodarski krizi, Libanonu in zasedenih arabskih ozemljih.	(Telefoto AP)
Obletnica pokola
Predsednik republike Pertini se je včeraj ob obletnici pokola poklonil spominu žrtev, ki so padle v Ardeatinskih jamah	(Telefoto AP)
Židje jugoslovanskega porekla zahtevajo kaznovanje Artukoviča
WASHINGTON — Pet ameriških državljanov, Židje jugoslovanskega porekla, je na sodišču v Kaliforniji vložilo zasebno tožbo proti vojnemu zločincu Andriji Artukoviču.
Pet tožiteljev, ki je vložilo tožbo v svojem imenu in v imenu vseh tistih, za katerih trpljenje, preganjanje in zločinske umore je odgovoren Artukovič, zahteva, da sodišče v Kaliforniji obsodi Artukoviča zaradi vojnih zločinov, ki jih je storil. Tožbo so vložili Leon in Chari Kabiljo, ki zdaj živita v Marylandu, Leo Handl iz Kalifornije ter Lsak in Hana
Handl s Floride. Med vojno so bili jugoslovanski državljani in so preživeli strahote koncentracijskih taborišč v NDH, v katerih je imel Artukovič kot eden najvišjih članov Pa-veličeve vlade posebno vlogo.
Tožitelji navajajo,' da imajo na razpolago številne dokumente in priče, ki lahko potrdijo Artukovičevo zločinsko dejavnost.
Jugoslavija je že pred tremi desetletji od ameriških oblasti zahtevala, da ji izročijo Artukoviča, vendar so se šele v zadnjih letih ame-
riške oblasti začele resneje ukvarjati s problemom vojnih zločincev. Od takrat šele je govor tudi o možni izročitvi Artukoviča Jugoslaviji. Na podporo ameriških oblasti, kot kaže, ne morejo računati več tudi skrajne teroristične organizacije, ki so v zadnjih desetletjih z ameriškega ozemlja sovražno delovale proti Jugoslaviji, Ameriška vlada je med nedavnim obiskom predsednika predsedstva SFRJ Mike Špiljaka odločno poudarila, da v nobenem primeru ne bo dovolila dejavnosti takih skupin in organizacij na ozemlju ZDA. (dd)
Sodstvo na sledi »Ludvvigu«
VERONA — Sodniki iz Verone so sprožili sodni postopek proti 25-letnemu Wolfgangu Ablu in 24 letnemu Marcu Furlanu tudi za umor redovnikov Gabriela Pigata in Giuseppa Lovata, ki so ju pripadniki neonacistične skupine »Ludwig« ubili s kladivom 20. julija 1982. leta.
Abel in Furlan sta bila v zaporu, ker sta 14. marca skušala podtakniti ogenj v neki diskoteki nedaleč od Mantove. Po vsem sodeč je torej sodstvo našlo kako sled, ki omogoča sum, da sta oba mladeniča pripadnika zloglasne neonacistične skupine, ki se je v zadnjem obdobju proslavila s številnimi zločinskimi dejanji.
Povsem razumljivo sodstvo noče razkriti svojih tajnosti. Prav tako ni znano, ali bodo dvojico obtožili tudi za druge zločine skupine »Ludwig.«
Ob vsem tem pa je treba navesti, da se je včeraj s pismom neki rimski tiskovni agenciji oglasila skupina »Ludwig«, ki navaja, da aretacija dveh oseb ne pomeni še konca njenega delovanja.
Bančniki z vsega sveta se bodo sešli v Beogradu
BEOGRAD — Okoli 2000 bančnih izvedencev se bo ob 31. maja do 4. junija zbralo v Beogradu na 26. svetovnem kongresu. Izvedenci iz 50 držav, ki se ukvarjajo s prometom, obrestovanjem in posojanjem deviz, bodo razpravljali o spremenjenih cenah energije in njihovem vplivu na devizno likvidnost gospodarstev, o razmerah na tržišču in tehničnem vplivu krize dolžnikov na gibanja vrednosti nekaterih valut. Na plenarni seji bodo podrobneje razložili aktualne razmere na mednarodnem deviznem tržišču.
Delo tako imenovanih »dealerjem je izredno zapleteno zaradi uporabe vrhunske tehnike in skoraj vedno temelji na medbančniškem zaupanju. To bo tudi prilož nost, da se ljudje, katerih poklic je odgovoren do skrajnih meja, seznanijo z razmerami v Jugoslaviji glede na količino deviz, ki gredo v tem sodelovanju prek jugoslovanskih »dealer« centrov, (dd)
Pričevanje obtoženca Calore ja na procesu o umoru sodnika Amata
Presenetljive vezi fašističnega prevratništva Lucio Celli je bil v stiku s črnimi teroristi
BOLOGNA — Včerajšnja zadnja obravnava razpravnega dela procesa Amato je vnesla marsikatero novost v dosedanjo sliko neofašistične prevratniške mreže in črnega terorja. Za presenečenje je poskrbel s svojim pričevanjem Sergio Calore (obsojen na dosmrtno ječo zaradi u-mora Leandri, osumljen umorov Oc-corsio in Cipriani, obtožen sodelovanja in pripadnosti oboroženi tolpi ter osumljen, da je med snovalci in or ganizatorji pokola v Bologni).
Calore je skušal prikazati v slabi luči in popolnoma izničiti dosedanja pričevanja profesorja Signorellija. Njegov poseg pa je predvsem zanimiv, ker je spregovoril o stikih med velikim mojstrom tajne prostozidarske lože »P2« Liciom Celli jem in člani ekstraparlamentame prevratniške skupine »Ordine nuovo«. In prav ti stiki so po njegovih besedah povzročili razkol v »Ordine nuovo« v letih 1978 in 1979. S tem je tudi propadel načrt ekstraparlamentame desnice, baze mi sovcev in v nekaterih primerih celo vrha te stranke, da
bi s pomočjo »državnega aparata« utrjevali prevratniško strategijo s ciljem desničarskega državnega udara.
Ob tem je Calore navedel, da so v tem obdobju sedmih let, ko so prevladovale golpistične ideje, polagoma spoznali, da jih hočejo politiki izrabiti in strumentalizirati. Gelli je stopil z njimi v stik leta 1978, ko je veliki mojster lože »P2« skušal u-resničiti s pomočjo sedaj pokojnega kriminologa Semerarija načrt, kako bi s pritiski na rimsko sodstvo rešili pred bankrotom gradbenika Gen-ghinija.
Po besedah Sergia Caloreja so te stike prekinili, ko so spoznali, da je Gelli framason. Glede profesorja Signorellija pa je Calore navedel, da je bil »dvoumen« v svojih izjavah, da je bil proti stikom s politiki in proti oboroženemu boju, a tega ni nikoli jasno izpovedal, obenem pa se je udeleževal politično-vojaških akcij.
Prihodnja obravnava bo v ponedeljek, ko bodo spregovorili predstavniki zasebnih strank, v sredo,pa bi moral nastopiti javni tožilec.
Sergio Calore pred sodniki v Bologni
(Telefoto AP)
SZ obtožuje ZDA zaradi mine pred obalo Sandina
MOSKVA — Nepričakovano oster sovjetski protest zaradi podvodne mine, na katero je v torek v Nika-ragujskem pristanišču Sandino naletela sovjetska ladja »Lugansk«, je v zadnjih dneh tukaj sprožil še celo vrsto drugih obtožb na račun ameriške vlade. Sovjetski komentatorji tako na primer znova z vso potrebno dramatičnostjo opozarjajo na nevarnosti washingtonske oboroževalne politike.
Sovjetski uradni krogi zaradi incidenta niso ostro obsodili le »blokade« Nikaragve, marveč so prav tako odločno napadli tudi celotno washingtonsko srednjeameriško politiko, ki naj bi bila »teroristična, samovoljna in ki naj bi se odkrito vmešavala v zadeve neodvisnih ter suverenih dežel«. Ogorčenje nad dm godkom je bilo tolikšno, da sovjetski vladni predstavniki niso niti za hip podvomili o ameriški vpletenosti X incident, ter so za eksplozijo takoj okrivili ameriško administracijo, k* naj bi neposredno odgovarjala za tiste, ki okrog Nikaragve postavljajo bombe, napadajo trgovske ladje in ogrožajo pravico do svobodne morske plovbe. Sovjetska agencija TASS Je opozorila, da je v ta namen wa-shingtonska administracija dodatno odobrila kar 21 milijonov dolarjev.
S seje predsedstva SSO
Odločno proti razlikovanju med Slovenci treh pokrajin
Svet slovenskih organizacij nam je poslal v objavo poročilo o seji svojega predsedstva, M je bila 20. marca, in ki ga v celoti objavljamo.
Svet slovenskih organizacij obsoja nove poskuse izigravanja dolgoletnih pričakovanj in upravičenih zahtev slovenske manjšine v Italiji, ki še edina med vsemi narodnostnimi manjšinami v državi ne uživa primernih zaščitnih norm. Zato je predsedstvo Sveta slovenskih organizacij na svoji prvi seji po občnem zboru odločno zavrnilo namere rimske vlade, da bi Slovence iz videmske pokrajine obravnavala z drugačnimi, reduktivnimi merili in jih praktično izločila iz zaščitnega zakona, ki naj bi ga v kratkem sprejel rimski parlament. Slovenci iz videmske pokrajine so si po 120 letih, odkar so vključeni v meje države, končno zaslužili, da postanejo enakopravni državljani in da so deležni vsaj tistih pravic, ki nam jih država priznava na Tržaškem in Goriškem.
Tudi novi zakonski osnutek, ki ga je izdelal socialist Fortuna za zaščito in ovrednotenje jezikovnih manjšin, in ki se je, očitno namenoma, pojavil prav v teh dneh, ne more s svojimi prijemi — ki upoštevajo skoro samo etnološke značilnosti krajevnih kultur — izpolniti niti ene same od zahtev, ki jih Slovenci postavljajo v videmski pokrajini. Te skupnosti ne sme nihče jemati kot jezikovni otok, ki bi bil od davnine utopljen v večini, temveč je v svoji bogati preteklosti bila vedno novera n a s slovenskim zaledjem. Svet slovenskih organizacij se bo zato še naprej bojeval na vseh ravneh za neokrnjeno in celovito zaščito vseh Slovencev v mejah Italije. Ob tej priložnosti je predsedstvo izreklo tudi vso možno solidarnost videmskemu nadškofu Battistiju zaradi napadov, ki jih je deležen, ker se je zavzel v korist Slovencev.
Predsedstvo Sveta slovenskih organizacij je na seji obravnavalo še vrsto organizacijskih vprašanj in razdelilo funkcije med izvoljenimi člani ter Postavilo programske smernice za nadaljnje delovanje.
Danes v hotelu Europa v Nabrežini
Zasedanje deželnega vodstva KD
Italijanski emigranti podprli našo zaščito
TRST — Danes dopoldne se bo v hotelu Europa v Nabrežini sestalo deželno vodstvo krščanske demokracije. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik Adriano Biasutti, sledil pa bo obsežen dnevni red. Med drugim bodo obravnavali vprašanja o razmerah v stranki, kakršne so se na
različnih ravneh ustvarile po nedavnem vsedržavnem kongresu KD, o pobudah za začetek volilne kampanje za prihodnje evropske volitve in o položaju krajevnih uprav v deželi, pri čemer se bodo še posebej ustavili pri problematiki tržaške občine in pokrajine.
Proti ukinitvi didaktičnega okrožja v Sv. Lenartu
ŠPETER SLO VENOV — Upravni svet gorske skupnosti Nadiških dolin je sprejel resolucijo o napovedani u-kinitvi didaktičnega okrožja Sv. Lenart, v kateri opozarja, da na tem območju živi prebivalstvo, ki govori slovensko narečje in ki ohranja posebne navade in običaje. Poleg tega pa gre za območje, ki ga je nenehno in napredujoče izseljevanje zaradi emigracije pahnilo na pot hudega gospodarskega in družbenega nazadovanja.
Šolske strukture, ki že sicer občutijo take neugodne razmere, bi z ukinitvijo didaktičnega okrožja v Sv. Lenartu še izgubile na svoji učinkovitosti, poleg tega pa bi se občutno povečale razdalje med šolskimi sedeži in uradi didaktičnega ravnateljstva. S tem pa bi hkrati okrnili dejavno sodelovanje družin v šolskih kolegial-nih telesih. Poleg tega, je rečeno v resoluciji, je sedež v Sv. Lenartu naravno središče, h kateremu težijo tri občine, ki sodijo v šentlenarško okrožje, in bi bil zato vsak drug sedež neprimeren glede na gostoto uporabnikov. Upravni svet gorske skupnosti Nadiških dolin zato v resoluciji izraža nasprotovanje napovedani ukinitvi didaktičnega okrožja v Sv. Lenartu in se hkrati obvezuje, da bo svoje stališče posredoval vsem pristojnim o-blastem, vključno z ministrom za javno šolstvo, videmskemu šolskemu skrbništvu, pokrajinskemu šolskemu svetu, šolskemu okraju, didaktičnemu ravnateljstvu v Sv. Lenartu in županom občin Dreka, Srednje, Grmek in Sv. Lenart.
berite
»Novi Matajur«
RIM — Videmski poslanec in eden od ustanoviteljev italijanskega zdru žen ja emigrantov FILEF Mario Lizzerò iz Vidma, je na komaj sklenjenem sedmem kongresu te organizacije svoj poseg namenil vprašanju globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji. V njem je navedel tudi nekaj konkretnih predlogov za podporo prizadevanjem naše skupnosti, ki jih je kongres soglasno sprejel.
Uvodoma je izrazil prepričanje, da je organizacija, ki zastopa pet milijonov italijanskih emigrantov, gotovo ena najbolj poklicanih, da podpre vsa prizadevanja za polno uveljavitev z napredno ustavo zajamčene italijanske demokracije, ki še vedno šepa na marsikaterem področju in zlasti tam, kjer ne zagotavlja ustavnih pravic, emargindra, diskriminira in zanika pravico do identitete kakim d vem milijonom in pol italijanskih državljanov drugačnega jezika ali narodnosti. Lizzerò je poudaril, da gre za tri narodnostne manjšine (slovensko, nemško in francosko) in za devet jezikovnih skupin, ki jim Italija ne zagotavlja etnične in kulturne identitete. Drugo skupino je govornik pustil ob strani in se omejil na problem slovenske manjšine, ki je najbolj nujen in ki zahteva »naše angažiranje in poseben prispevek«. Nato je opisal trenuten položaj, ki se je v Rimu ustvaril ob vprašanju sprejema zaščitnega zakona in kjer je KD predstavila svoj zakonski predlog, ki zanika pravice Slovencem v videmski pokrajini. Pri tem je Lizzerò opozoril, da je tako stališče v nasprotju ne samo z ustavo, temveč tudi z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Italija podpisala, zlasti z osimskimi sporazumi.
Kongresiste je nato opozoril na najnovejše, sicer neuradne, a zelo prepričljive glasove v parlamentu, po katerih naj bi vlada v kratkem v senatu predstavila svoj zakonski osnutek za našo zaščito, ki je rezultat globokega razhajanja med strankami vladne večine. V njem naj bi bila namreč potrjena diskriminacija Slovencev v videmski pokrajini glede na tiste s Tržaškega in Goriškega, še več, tudi slednjim naj bi priznali le določene pravice in ne vseh, ki jih priznava ustava in ki pomenijo polno enakopravnost Slovencev z ostalimi italijanskimi državljani. Lizzerò je pristavil, da ne želi zbujati neutemeljene zaskrbljenosti, da pa je vendarle gotovo, da vlada doživlja močne pritiske zato, da bi ohranili in potrdili obstoječe stanje in torej kršitev ustavnih določil.
Tak položaj torej zahteva takojšnjo polno angažiranost organizacije italijanskih emigrantov Slovencem ob boku, zato je Lizzerò kongresu predlagal, nai FILEF uporabi ves svoj u-gled in politično težo za pomoč slovenski manjšini v njenem boju za dosego dobrega zaščitnega zakona brez vsake diskriminacije dn v skladu z ustavnimi normami. Prav tako je predlagal, naj bo del zaključne resolucije kongresa posvečen uveljavljanju pravic manjšin, ki bi ga poslali predsedniku republike, predsednikoma senata in poslanke zbornice, načelnikom parlamentarnih skupin, predsedniku vlade, ministru Romiti in vsem obveščevalnim sredstvom. »V Imenu petih milijonov delavcev - emigrantov bomo tako tudi mi prispevali sa to, da se začne merjenje moči z državo ob tej temi izjemno velikega kulturnega in političnega pomena«, je zaključil poslanec Lizzerò.
V Trstu predstavili knjigo prof. Cherinija
O življenju Italijanov v SFRJ
TRST — Predstavitev knjige »La minoranza etnica italiana in Jugoslavia — analisi e prospettive« univerzitetnega profesorja na filozofski fakulteti v Trstu,^ Marcella Cherinija, (predstavili so jo v sredo zvečer v krožku istrsko-beneške kulture Istria v Ul. Filzi 6 v Trstu ob prisotnosti podpredsednika deželnega sveta Claudia Tonela) je ponudila priložnost uglednima pred stavnikoma dveh narodnostnih skupnosti, prof. Darku Bratinj in direktorju italijanske revije Panorama na Beki Eziu Mestrovichu, da sta osvetlila nekatere poglede na sedaj vsekakor zelo zanimivo problematiko, ki jo je tako obsežno in tudi poglobljeno preučil avtor
Cherini.
. Tako je profesor na filozofski fakulteti v Trstu (n direktor SLORI Darko Bratina, poudaril pomembnost takšnih srečanj za medsebojno poznavanje, zakaj takšna srečanja šele pokažejo, da se sploh ne poznamo in da smo obremenjeni s predsodki, ki otežkočajo sožitje. Seveda pa takšna srečanja tudi potrjujejo, da smo dobro »založeni magazini«, le da svojega blaga ne spravljamo v obtok, zaradi česar so potrebne objave knjig,
raziskave itd.
Ko je govoril o naših prizadevanjih za globalno zakonsko zaščito, o obvezni poti za ureditev našega položaja, je Bratina dejal, da se bodo potem pojavili novi problemi. Preprečiti pa moramo, da bi nas potisnili na stopnjo skupine s folklornimi značilnostmi in si pri enem in drugem narodu prizadevati, da se naučita obeh jezikov, zakaj samo tako se bomo lahko pogovarjali. Lahko se bomo tudi skregali, če se ne bomo strinjali, toda vzdušje medsebojnega razumevanja in strpnosti zaradi tega ne bo trpelo.
Ezio Mestrovich, direktor Panorame na Reki, pa je v zvezi s »primerom Jugoslavija« izhajal iz njene samoupravne družbene ureditve, kjer so narodno vprašanje rešili z razrednim bojem in kjer so ustvarili pogoje, da vsi državljani v združenem delu odločajo o svojem delu in njegovih sadovih. Ko je osvetlil zakonska določila in statute ter opisal dejavnost italijanske narodnosti v Jugoslaviji, je Mestrovich poudaril pomembno resnico, po kateri pesnikov in umetnikov ni mogoče načrtovati, pač pa je mogoče načrtovati gospodarski in družbeni razvoj, v katerem Italijani enakopravno sodelujejo preko svojih delegatov, (gv)
»Bovec« okrepil floto Splošne plovbe
PORTOROŽ — Vče/aj popoldan je Splošna plovba v Rio de Janeiru vključila v svojo floto še eno čezoceanko — »Bovec«, ki jo je prevzela v dolgoročni najem od lastnega podjetja v tujini »Gen shipping«. Splošna plovba je edini lastnik tega podjetja, pri katerem si je zdaj sposodila že peto veliko ladjo. Ta ima 34 tisoč 475 ton nosilnosti, dolga je 185,5 metra, široka 26 metrov in opremljena s petimi desettonskimi dvigali. Namenjena je prevozu razsutih tovorov v prosti plovbi. Tokrat ne gre za novo ladjo, saj je bila zgrajena že 1976. leta na Japonskem, zato najemni stroški sicer ne bodo tako visoki, kot so pri prvih štirih ladjah.
Slovenskim ladjarjem je letni poslovni obračun potrdil, da jim ladje v prosti plovbi, kljub višjim stroškom zaradi deviznega plačevanja najemnin, vseeno ustvarjajo najugodnejši devizni zaslužek.
B. Š.
Zanimiva pobuda založbe Lipa
KOPER — Pri koprski založbi Lipa so sporočili, da bodo v prihodnjih dneh predstavili javnosti novo delo: izšla je namreč zanimiva antologija pesnikov in pisateljev italijanske narodnostne skupnosti v Istri in na Reki v slovenskem prevodu. Knjiga, ki nosi naslov »Autenticità della vita«, vsebuje besedila Osvalda Ramousa, Giusta Curia, Lucifera Martinija, Eligia Zanini-ja, Alessandra Damianija, Giacoma Scottija, Maria Schiavata, Anite Forlani, Adelie Biasiol in Maurizia Tremula.
Prevod je delo znanega literarnega kritika Jaše Zlobca, medtem ko sta izbrala besedila in prispevala uvod ter kritične zapise o posameznih avtorjih profesorja Bruno Mayer in Josip Tavčar iz Trsta.
E. O.
V Ajdovščini je dne 18. t.m. na topilo 8 pevskih zborov: Dekliški °j?tet iz Dolenje Trebule, mešani iz Košane, moški iz Kneže, mešani s Padrič, moški »Novi sv. Anton« iz Trsta, ženski s Proseka Kontovela, risani iz Deskel in Tržaški oktet. Na tej reviji se je pojavil nov zbor: *Novi sv. Anton« iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta, kar z veseljem Pozdravljamo.
Splošna raven te revije ni poka ^la nič posebnega, lahko pa reče-r10. da je po kvaliteti bila zmerna ln sprejemljiva, saj razen enega ni odo zbora, ki ne bi po svojih močeh Pokazal določenega rezultata, pa če-PTav je bil minimalen. Pač pa smo V Primerjavi z lanskimi uspehi pri-cakovali od nekaterih vsaj lanskim enake rezultate, a so pokazali dolo-Cen odklon bodisi po pevski zglaje-Posti bodisi po interpretativni prodornosti in to pri tistih, ki so se u-^rstili med boljše pevske skupine: zenski zbor Pj-osek - Kontovel in Treski oktet.
Pevovodja DEKLIŠKEGA OKTETA DOLENJE TREBUŠE se je očitno Potrudil, da bi njegov oktet čisto in skladno pel, zaradi tega smo se sre-.evali z določeno glasovno ubranostjo, razen v višjih sopranskih legah, o se je v glasovni stisnjenosti odra-Qla pomanjkljiva glasovna priprava ' °Pora na prepono pri dihanju in zastavek glasu). Lepe glasove je po-rebno v tem smislu še nadalje iz Popolnjevati. Pri oblikovanju so konci J"az večkrat ostali prekratki, neiz-^ Točno naučeno petje bi lahko apustilo toplejši vtis, če bi bilo bolj smišljeno sproščeno in se, na pri-er, skušalo že z ozirom na besedja vsebino izogniti kritični enolič-msti. Kosi: Slovenka sem, pri o-
Ocena tretjega koncerta revije »Primorska poje 84«
V Ajdovščini zmerna kakovost petja
stalih bi si želeli več notranjega og nja. Kar zadeva glasovno izobrazbo, velja isto za MEŠANI ZBOR IZ KO SANE, pri katerem je ta problem nekoliko bolj pereč, sodeč po pojav Ijajoči se neubranosti, kar povzročajo zlasti basi, med katerimi ne pojo vsi dovolj intonančno precizno. Pa danje zbora pri Venturinijevi pesmi je posledica ne dovolj izurjenega di hanja in premajhnega odpiranja ust zlasti v p. Kot pri prvem zboru, velja tudi pri tem pripomba glede interpretiranja. Nič drugače ni pvi MOŠKEM ZBORU IZ KNEŽE, kate rega petje sicer kaže iskren dobro-voljen trud, terja pa popolnejše glasovne zglajenosti v že zgoraj navedenem smislu, pa tudi več pevske discipline in pazljivosti zlasti pri in-toniranju. Saj je neenotnost pri za četku druge pesmi povzročila nečiste vertikale. Basovski delež pri A-damičevem Vasovalcu bo treba temeljiteje prečistiti, ker ga vsi ne obvladajo, baritonsko skupino pa pripraviti do večje homogenosti. Pristno fantovsko je bila zastavljena v pevskem pogledu Maroltova Barčica, vendar bi bila sprejemljivejša v pomenskem smislu bolj diferencirana interpretacija te dolge kitične pesmi. MEŠANI ZBOR S PADRIČ ima še večje težave, poleg tega je številčno zelo skromen. Program je bil primerno izbran, vendar zahteva precej boljše izdelanosti in pevske discipline, enotnosti in zlitosti, pred
vsem intonančne vzdržljivosti. Raz veseljiv je pojav novega zbora sredi Trsta — ».NOVI SV. ANTON«. Združuje pevce dobrih glasov, ki so v glavnem solidno pripravljeni, vendar se pri ff zaradi odprtih glasov ošibi ravnotežje in zlitost celote. Zato več pozornosti pri dihanju v pogledu o-piranja na prepono, na zastavek in nastavek glasu! Vrabčeva pesem potrebuje večje natančnosti in še posebej večje homogenosti v tenorjih. Pri Jerebovi Pelin roža je še precej nejasnosti pri drugih basih, med katerimi posamezniki silijo v oktave.
Svetlejša stran zbora pa so dokaj osmišljene interpretacije. Pri prvi bi vsaj dva profundista dala oblikovanju bolj značilen izraz, vendar je bila prepričljiva. Splošen vtis nasto pa tega zbora je ugoden in na osnovi pokazanega lahko pričakujemo nadaljnjih uspehov. Vsekakor je pozitiven vtis zapustil ŽENSKI ZBOR S PROSEKA - KONTOVELA, ki ga vodi Janko Ban. Solidno je bil pripravljen, le v ] ne vzdrži glasovnega ravnovesja zaradi »vsiljivosti« glasov v altih; ta skupina tudi ne sodeluje vselej z zbranostjo pri fraziranju.
Tržaški zbor Novi sv. Anton
Drugače je petje bilo čisto. Interpretiranje Vrabčeve čuk se je oženil je v kreativnem pogledu bilo premalo povezano v zaokroženo, napetostno učinkujočo celoto. Delovalo je nekoliko zdrobljeno. Mislim, da je to posledica premajhne sproščenosti. Do te pa bo prišlo, ko se bodo pevke osvobodile koncentrirane skrbi v pogledu pevsko tehničnih zahtev. MEŠANI ZBOR IZ DESKEL je kljub po-mankljivostim zapustil boljši vtis kakor lani. Adela Jerončič je izbrala lep, o nekoliko zahtevnejši spored. Soprani še stisnjeno in negotovo zastavljajo visoke tone, pri dinamiki ne sodelujejo vsi glasovi enakomerno in enotno, odsekani melizmi estetsko šibijo oblikovanje, ki je bilo sicer sorazmerno boljša stran izvajanja. TRŽAŠKI OKTET pa je v primerjavi z lanskim nastopom, na katerem ni bilo posebnih pripomb ne na glasovno stanje ne na interpretacije, letos razočaral: prvi tenor je že takoj na začetku bil nizek in več ali manj v stalni tendenci navzdol zlasti na p mestih, zaradi tega tudi v erti kala ni bila vselej dovolj jasna. Pri Vrabčevem delu Tolmin je bilo delovanje precej neenotno in poziranje premalo izrazito, oblikovanje v celotnem pogledu ni odražalo napetega grajenja, ni bilo doživeto. Sicer pa je skladba težka za tak ansambel in morda bolj primerna za zbor. Z o-zirom na dobre glasove, med katerimi bo treba nekatere vokalno-tehnič-no osvežiti, z ozirom na že doseženo precejšnjo pevsko in umetniško raven ter z ozirom na izredno pevsko privrženost, bo ansambel kaj zlahka izboljšal svo'■> kakovost.
IVAN SILIČ
Tiskovna konferenca deželnega tajnika CGIL Maura Gialuza
»Naš sindikat ni proti Craxijevi vladi hoče pa pravičnejšo socialno politiko «
»Vsedržavna demonstracija CGIL v Rimu ni naperjena zoper CISL in UIL niti ne proti Craxijevi vladi kot taki. Z njo hočemo doseči ;e to, da se zloglasni odlok umakne in da se vprašanja v zvezi s ceno dela pričnejo reševati m podlagi demokratičnega posvetovanja z neposredno prizadetimi. V bistvu gre tu za sam koncept sindikata, ki je po našem lahko tak sa^ mo, če se stalno sooča z delavstvom in delovnimi ljudmi sploh. Razčišče-nje tega problema pa hoče sama baza.«
Tako je naglasil glavni tajnik deželnega vodstva CGIL Mauro Gialuz, ko je med včerajšnjo tiskovno konferenco obrazložil krajevne in deželne priprave na današnji shod na Trgu San Giovanni v Rimu, kjer bo spregovoril Luciano Lama. V Rim odpotuje z dvema vlakoma in sedmimi avtobusi natanko 3.258 delavcev, uradnikov >n upokojencev iz vse Furlanije - Julijske krajine. Število je tako točno zato, ker je pač na voljo toliko sedežev, zaradi tega pa bo več sto ljudi ostalo doma, razen če se seveda ne odpeljejo na lastno pest. Sindikat je pred dnevi predvidel število 2.500, ki bi tudi sicer bilo mnogo višje od tistega, kot je nagasil Gialuz, kakršnega je bilo mogoče zabeležiti ob takih in podobnih priložnostih v preteklosti, to je največ 1.500. S Tržaškega pojde v
Rim 886 oseb, od tega jih 232 odpade na javne uslužbence, več pa bo (poleg delavcev v industriji) tudi osebja, ki je zaposleno v trgovstvu, šolstvu in bančništvu. Upokojencev se je prijavilo 180.
Ko smo že pri njih, velja omeniti tiskovno sporočilo socia'istične struje sindikata SPI/CGIL, ki postavlja v laž trditev CGIL, po kateri dekret klesti mezde in pokojnine. Socialistični upokojenci zatrjujejo, da vladni odlok v resnici jamči neokrnjenost penzij in ostro obsojajo današnjo de-
monstracijo v Rimu, češ da gre za nekakšno dimno zaveso.
Mauro Gialuz je v pogovoru s časnikarji naglasi', da CGIL hoče ohraniti enotnost v sindikalni zvezi, ne bo pa zato nikakor žrtvovala baze, ozi roma vseh, to je aktivnih in brezposelnih ter upokojencev, ki se naslanjajo na sindikat, da jim pomaga doseči, kar jim pritiče. Korekten in tvoren odnos imamo z vsemi, je dejal Gialuz s pripombo, da bo CGIL to znova dokazal 30. marca, ko bo na svoj deželni aktiv povabil tudi CISL in UIL. (dg)
Drevi v Trstu »Primorska poje«
V	tržaškem Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 zborovski koncert v okviru revije »Primorska poje«. Nastopilo bo deset pevskih zborov iz zamejstva in iz Slovenije, slavnostni govornik bo ravnatelj Glasbene matice Sveto Grgič. Na drevišnjem koncertu bodo nastopili ženski zbor iz Goriških Brd, moški zbor Skala iz Gabrij, mešani zbor Slovenec iz Boršta, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, moški zbor Svoboda iz Anhovega, ženski zbor Tabor z Opčin, mešani zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, mešani zbor France Bevk iz Prvačine, akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane in mešani komorni zbor iz Nove Gorice.
Samoupravni referendum v Barkovljah
Jutri in v ponedeljek bo v Barkovljah in na Greti samoupravni referendum za mir, ki ga prireja tamkajšnji odbor za mir in za razorožitev. V nedeljo bo volišče na Trgu Kennedy med 10. in 13. uro ter v barkovljanskem Prosvetnem domu (Ul. Cerreto 12) od 16. ure dàlje. V ponedeljek bodo glasovnice zbirali pred banko v Miramarskem drevoredu (od 11. ure dalje) ter v barkovljanskem rekreatoriju od 11. do 13. ure. Samoupravni referendum podpirajo SKD Barkovlje, sekciji KPI za Greto in Barkovlje, komunistična skupina v rajonskem svetu, ZŽI-UDI, VZPI-ANPI in krajevni center za mentalno zdravje.
Naj omenimo še, da bo v Barkovljah v nedeljo še ena pomembna prireditev. V Prosvetnem domu se bodo prvič zbrali domači petdesetletniki, zvečer pa bo Jože Hočevar izvedel kabaretno igro o vojaku Švejku.
Likovno-zborovski večer v Skednju
V	prostorih kulturnega društva Ivan Grbec v Skednju bo drevi prireditev, posvečena likovni umetnosti in zborovskemu petju. Glavno besedo bodo imele tako na enem kot na drugem področju ženske, ki bodo s tem tudi počastile svoj mednarodni praznik. V likovnem delu se bo predstavilo pet likovnih ustvarjalk. To so Bogomila Doljak, Zora Koren - Škrk, Jasna Merku, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk.
Drugi del večera bo posvečen petju. Nastopil bo domači ženski pevski zbor »Ivan Grbec«, ki ga vodi Marta Werk - Volk.
Pogovor s predsednikom Kmečke zveze pred jutrišnjim občnim zborom
Alfonz Guštin : Biti moramo enakopravni ostalim delavcem
Naloge sindikalnih in stanovskih organizacij so v sedanjem težkem gospodarskem položaju brez dvoma zelo zahtevne. Pred njimi se nahaja tudi Kmečka zveza, zdaleč najbolj reprezentativna organizacija kmetov v tržaški pokrajini, ki ščiti interese krajevnega kmetijstva in neposredno tudi naše narodnostne skupnosti. Pred njenim jutrišnjim občnim zborom smo se o teh problemih pogovorili s požrtvovalnim predsednikom ustanove Alfonzom Guštinom, ki je tudi ob tej priložnosti pokazal ljubezen do svojega dela in navezanost na or ganizacijo, ki jo uspešno vodi že več let.
Kakšna je torej naloga KZ v sedanjem težkem položaju, ki prizadeva predvsem kmetijski sektor?
Uvodoma moram ugotoviti, da smo na naših dosedanjih občnih zborih opozarjali državne in deželne oblasti, da je bilo kmetijstvo v vseh teh letih žrtvovano na račun industrijskega razvoja; sedaj je tudi ta sektor v krizi, kmetijstvo pa je še bolj zapostavljeno, kar kažejo tudi rezultati nedavnih »vrhov« EGS v Atenah in Bruslju, ki so propadli. Kot Kmečka zveza smo si vedno prizadevali, da bi bil za naše kmetijstvo pripravljen tak načrt, ki bd kmetu zajamčil gotovost, da bi lahko živel od sadov, ki jih je vložil v kmetijsko de-
javnost. Na žalost pa v naši pokrajini ostajajo še negotovosti : kot primer lahko vzamemo razne vinkula cije, kraške rezervate, razne infrastrukture, ki ogrožajo kmetijsko dejavnost. KZ se bori za rešitev teh problemov, pri deželnih organih pa naletimo na gluha ušesa, kakor tudi ugotavljamo, da politične stranke premalo branijo te naše interese.
Sedaj vsi govorijo o tem našem Krasu; polnijo si usta z raznimi gesli in parolami, ne povedo pa, kdo ga je ohranjal in izboljševal; naš človek, Kraševec, ki ga še vedno ohranja in ščiti, ni deležen niti najmanjše omembe. Treba pa mu je dati zagotovila, da bo na tej zemlji še ostal in jo obdeloval.
Katera pa bi morala biti ta zagotovila?
Problemov je veliko, omejil se bom le na nekatere; v prvi vrsti je še vedno odprto vprašanje poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov; sprašujem se, zakaj ni bil ustanovljen : po mojem zato, ker smo Slovenci tisti, ki bi ga na osnovi demokratičnih volitev upravljali. Omenim naj tudi vprašanje vode, oziroma njene zelo visoke cene, ki je za kmete, predvsem pa za cvetličarje in vrtnarje skoraj nevzdržna; tudi to seveda vpliva, da bi se ti panogi še bolj razvili. KZ se je vedno zavzemala,
da bi kmetje plačevali vodo po nižjih .cenah; bile so tudi pobude za ureditev kmečkega vodovoda, kar pa je ostalo na mrtvi točki.
Kateri je po vašem eden glavnih problemov, da bi se kmetijska dejavnost razvila in da bi se je oprijeli tudi mladi?
Enkrat za vselej bi moral biti kmet spoštovan kot -vsak drug delavec ; dokler ne bo prišlo do tega, se kme-
tijstvo ne bo razvilo, mladi pa ga bodo zapuščali in se od njega še bolj oddaljevali.
So se od zadnjega občnega zbora spremenili odnosi z odgovornimi oblastmi?
Če vzamemo pokrajinsko nadzorni-štvo za kmetijstvo, moram reči, da so se izboljšali kar kažejo številni znaki. Važno se nam zdi, da je druga deželna komisija obiskala (obisk je vodil direktor nadzomištva) nekatere zadruge in zasebna kmetijska podjetja v naši pokrajini. So pa še odprta vprašanja kot npr. pomanjkanje osebe, ki bi obvladala slovenski jezik v tem tehničnem organizmu.
Kakšni pa so odnosi z deželno u-pravo?
Pri tem pa je drugače : ugotoviti moram, da KZ kot najbolj predstavniška organizacija kmetov na Tržaškem ni v stanju, in ne po njeni krivdi, da bi »izprosila« srečanje z deželnim odbornikom za kmetijstvo. Pri tem moram dodati, da nas je odbornik Mizzau, ko smo se pred nedavnim z njim srečali kot Zadružna mlekarna, kratkomalo odpravil v treh minutah. Tudi z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA) niso bili odnosi nikoli preveč dobri in tudi tokrat ne po naši krivdi: z zamenja-" vo predsedstva te ustanove upamo, da se bo tako stanje spremenilo.
Kaj pomeni za človeka, ki je že itak cele dneve zaposlen na svoji kmetiji, biti predsednik KZ?
Priznati moram, da ni težka naloga; kdor odloča je glavni svet, ki je široko zasnovan ; imamo tudi upravni odbor, predsedstvo in tajništvo, zaradi česar ne sloni delo naše organizacije na ramenih ene same osebe.
In kaj pa pomeni biti kmet na Tržaškem?
Ni lahka stvar, ker živimo na področju, ki je vsestransko ogroženo. Ustanavljajo se zadruge, da bi se s tem ohranile tiste površine, ki se jih da še obdelati; za našo narodnostno skupnost je ta zemlja neprecenljive vrednosti, zato moramo tudi narediti vse, in sem sodijo tudi posegi v korist kmetijskega sektorja, da jo bomo ohranili.
Kaj bi še rekli kot zaključno misel?
Želel bi, da bi se pod našo streho Kmečke zveze združili vsi kmetje iz pokrajine, predvsem pa bi bil zadovoljen, da bi s sorodnimi stanovskimi organizacijami našli skupen jezik, kar bi vsestransko koristilo našemu kmetijstvu.
A. S.
KPI o problemih
urbanističnih
uradov
Vest, da v občinskih urbanističnih uradih primanjkuje strokovno o-sebje in da je zato Občinska uprava prisiljena poveriti izdelavo raznih urbanističnih načrtov zasebnim strokovnjakom, je vzbudila precej pozornosti tudi med politično javnostjo. Prva sta na te vesti reagirala komunistična občinska svetovalca De Rosa in Calabria, ki sta takoj naslovila na občinsko upravo pismeno vprašanje. Zanima ju predvsem, če vest odgovarja resnici in po kakšnih kriterijih občina izbira zasebne strokovnjake. Prav tako ju zanima, katere smernice urbanistične politike vodijo občinske upravitelje pri poverjanju izde-'ave načrtov in kaj nameravajo u-kreniti, da bi zapolnili vrzeli v sa-'lom organiku urbanističnih uradov.
Odbor KD Venturini o protislovenski provokaciji
Odbor KD Venturini pri Dom ju je obravnaval vandalski napad in P°" škod bo osebnega avtomobila pevovodje domačega pevskega zbora Venturini. Napis »sciavi« priča o protislovenski provokaciji, ki žali Slovence in kali sožitje med Slovenci jj1 Italijani v naših krajih. Odbor odločno obsoja dejanje in poziva člane še posebno organe javne varnosti k poostreni budnosti.
Pri Sv. Jakobu iz varnostnih razlogov zaprli pristojni urad
Bodo učenci in dijaki ostali brez šolskih knjig?
Slovenski učenci in dijaki tvegajo, da bodo ostali v začetku prihodnjega šolskega leta brez večine šolskih knjig. Tržaška občina je namreč iz varnostnih razlogov dala zapreti skladišče U prave slovenskih šolskih knjig pri Sv. Jakobu, pri katerem so naši učenci in dijaki, tako s Tržaškega kot z Goriškega, lahko kupovali šolske knjige in učbenike, za izdajo katerih je skrbel deželni šolski urad.
Uprava slovenskih šolskih knjig je začela delovati pri Sv. Jakobu leta 1965, potem ko je vladni komisariat predal tržaškemu šolskemu skrbništvu skrb za slovenske šolske knjige. Uprava je bila dodeljena ravnateljstvu šentjakobske nižje srednje šole. Dobila je svoj prostor - skladišče v pritličju šolskega poslopja v Ul. Frausin in tudi dve učni moči, ki skrbita za prodajo. Od leta 1969 vodi upravo ravnateljica šole Cankar prof. Vera Sedendo.
V zadnjih 14 letih se je v skladišču znatno po večalo število učnih knjig (od približno 53 tisoč izvo'dov iz leta 1969 za skupnih 50 milijonov lir vrednosti do sedanjih 67 tisoč izvodov za približno vrednost 270 milijonov lir!). Prostor, ki je bil te daj dodeljen za knjige je postal pretesen. Ker ni bilo mogoče dobiti drugih rešitev, so se začele knjige grmadili po hodnikih, v mehanični delavnici, v shrambi na dvorišču. Približno 20 tisoč knjig (starejših, še iz časov Zavezniške vojaške uprave) so »uskladiščili« kar na podstrešju bližnje italijanske šole Duca D'Aosta.
Ravnateljica Bedendova je že pred 11 leti za prosita, naj odgovorni (skrbništvo in deželno skr
bništvo) dodelijo Upravi šolskih knjig primerne prostore, da bi lahko nemoteno delovala. Samo lani je na primer Uprava prodala za približno 37 milijonov lir knjig.
Novembra meseca je ravnateljica spet urgira la pri oblasteh. Medtem se je namreč začel udi rati lesen pod in obstajala je nevarnost, da se bodo tla, pod težo knjig in učbenikov udrla. Pro štor so res pregledali občinski izvedenci in ugotovili, da je neuporaben. 3. januarja je občinska uprava poslala ravnateljstvu pismo, v katerem opozarja, da je skladišče »hudo nevarno« in da mora ravnateljstvo dobiti druge prostore za Upravo šolskih knjig.
Ravnateljica je o zadevi takoj obvestila šolsko skrbništvo in deželno skrbništvo, obenem pa je morala zapreti skladišče. Samo ravnateljstvo seveda ne more dobiti drugih prostorov, ker jih na šoli enostavno ni na razpolago, tržaško in de želno skrbništvo pa nista doslej naredili nič kon kretnega, da bi se vprašanje rešilo. Tako se je pred mesecem pripetilo, da je morala ravnateljica zavrniti pošiljko približno 2 tisoč knjig, ker zanje niso dobili prostora. Knjige so tako spet romale na deželno šolsko skrbništvo.
Vprašanje bo postalo v prihodnjih mesecih še bolj akutno. »Prvi dijaki začnejo z nakupi knjig že junija, julija, višek prodaje pa beležimo vse tja do oktobra«, pravi prof. Bedendova. če ne bo prišlo takrat do rešitve, bodo ostali kar na lepem brez šolskih knjig.
Ob tem se poraja še drugo vprašanje. Uprava šolskih knjig skrbi za prodajo knjig vsem slovenskim dijakom in posameznim šolam. Tako mora-
jo na primer kupovati knjige pri Sv. Jakobu tudi dijaki iz Goriške, kar predstavlja zanje in za njihove starše precejšnjo izgubo časa in denarja. Pred časom je bilo že izrečeno mnenje, da bi lah ko tudi na eni od goriških slovenskih srednjih šol odprli podoben urad, ki bi oskrboval goriške učence in dijake s knjigami; pobuda je na žalost naletela na gluha ušesa.
Prav tako je bilo šolsko skrbništvo gluho na predlog Tržaške knjigarne, da bi lahko knjigarna prodajala knjige Uprave slovenskih šolskih knjig. Na ta način bi učenci in dijaki lahko kupili vse šolske knjige v knjigarnah v Trstu in v Gorici, s čimer bi se izognili nevšečnosti potovanja iz Gorice v Trst in pa tudi sedanjim preglavicam, ki jih povzroča prisilno zaprtje prostorov Uprave slovenskih šolskih knjig pri Sv. Jakobu.
V priredbi ambientalne enote tržaške občine
Jutri bo stekla akcija »Čisti Kras«
Sodeloval bo tudi koordinacijski odbor vasi vzhodnega Krasa
Odnos slovenske ženske do ZŽI in do manjšinskih organizacij
Operativna ambientalna enota, ki deluje pod okriljem tržaške občine, je dala pobudo za akcijo »Čisti Kras«, ki bo stekla že jutri, nadaljevala pa se bo kot kaže tam do poletja. Gre za prvo tovrstno akcijo, ki ima seveda poleg prvenstvenih praktičnih motivacij namen tudi sensibilizirati širšo javnost o pomenu zaščite okolja, v tem primeru Krasa, ki je vse prevečkrat tarča neolikanih in nekulturnih ljudi in mnogokrat samo lovišče tako imenovanih nedeljskih . izletnikov.
Pri akciji »Čisti Kras« bo sodelovalo več ekoloških organizacij, na pomoč pa bosta priskočili tudi tržaška pokrajina in prefektura, ki bosta dali na razpolago prevozna sredstva in baje tudi buldožer. Jutri bo akcija stekla v nekaterih vaseh vzhodnega Krasa, prihodnjo nedeljo Pa se bo nadaljevala v Bazovici. V to pobudo se je vključil tudi Koordinacijski odbor vasi vzhodnega Krasa, ki vključuje društva in organizacije iz Bazovice, Padrič, Gropade, Trebč, °d Ferlugov in Banov in ki je v preteklosti že v praksi večkrat izkazal veliko razumevanje do zaščite narave. »V naših vaseh pozdravljajo to Pobudo tržaške občine,« nam je dejal predstavnik odbora Karlo Grgič, ki je obenem predsednik padriške
Kače, metulji in školjke bodo od danes do 8. aprila »kraljevali« na tržaškem razstavišču. Zanimivo razstavo pripravlja italijanski naravoslovni zavod, ki se ukvarja s študijami in raziskavami prav s teh treh področij.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali nekaj zares izjemnih primerkov metuljev, kač in školjk, takih, kakršnih v našem mestu še nismo videli. Med metulji bo gotovo privlačen metulj vrste Caligo Beltrao, ki živi Prvenstveno v Braziliji; njegova last-aost je posnemanje čuka vsakič, ko cuti, da je ogrožen. Poleg tega bor do na ogled Heliconidi, majhni strupeni in škodljivi metulji, »metulj list« jz Tajvana in »metulj vejica«, dolg kakih 35 cm in podoben suhim vejicam.
Med kačami gre omeniti »groznega« afriškega pihajočega modrasa CBitis arietans), težkega 7 kg in dolgega 135 cm; leta je zelo nevaren, saj napada s svojimi 3,5 cm dolgimi strupenimi zobmi vsako žival in tudi ljudi. Modras se hrani s podganami (800 g vsakih 20 dni). Razstavljen tja tudi strašni »Gila« (Heloderma Rarridum) ; grozotni kuščar živiv v Mehiki in je edini strupeni kuščar Pa svetu. Med kačami bodo razstavljene še kobre, kače naočarke, pitoni. boe in druge vrste živali iz vseh koncev sveta.
Školjke bodo dale lepotni blesk razstavi s svojimi barvami in obli-
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC sporoča, da bo danes popoldne od 15. do 19. Ure in jutri od 7.30 do 12.30 ter od }t>. do 19. ure obratovalo na Tržaškem naslednjih 21 servisnih postaj (z mastnimi črkami navajamo tiste, ki imajo na voljo tudi dizel) :
AGIP - Ul. Revoltella vogal Ul. D’Angeli; Nabrežje Ottaviano Augusto; Istrska ulica (nad pokopališčem; Ul. Carducci 4; Ul. Molino a Vento 158; Ul. Valerio 1 (univerza).
TOT AL - Ul. Giulia 2 (ljudski vrt); Drevored Campi Elisi 1/1; Drevored P’Annunzio 73; Miramarski drevored 37. in 273; Nabrežje T, Culli 8; Se-sljan - državna cesta 202.
ESSO - Trg Libertà 10/1; Ul. Batisti 6 v Miljah.
IP - Ul. F. Severo 2; Drevored D Annunzio 38/A; Ul. Baiamonti 2; Miramarski drevored 213.
CHEVRON - Nabrežje N. Sauro 14.
API - Ul. F. Severo 2/5. *
* Tržaški župan Richetti je včeraj Podprl pobudo goriškega kolege Scagna za organizacijo posebne konference o obmejnem področju, za ka-ter° je dal pobudo goriški župan J13 zadnji seji občinskega sveta. Na
. konferenco naj bi povabili zuna-njn ministra Italije in Jugoslavije.
Gozdne zadruge, »in mislim, da je prav, da se tudi mi kot domačini in kot Slovenci aktivno vključimo v take akcije, ki so bile v preteklosti žal prevečkrat monopol določenih krogov in gibanj, ki so zaščito Krasa izrabljali samo v propagandistične namene. Prav je, da ti ljudje vidijo, da smo mi Kraševci enako kot oni in če je mogoče še bolj zainteresirani, da so naše gmajne in naši gozdovi čisti.«
Akcija »Čisti Kras« se bo torej začela jutri. Pri Ferlugih se bodo do-
kami. Med nad tisoč primerkov bodo tudi nekatere izjemne redkosti. Tako na primer »bogata« Cypraea Au-rantium (velja skoraj milijon lir), Conus Gloriamaris, celotna serija avstralskih Zoil ter barvite Pecten in iglaste Murex.
Razstava bo odprta ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 19. use.
Volitve za nov statut Delavskih zadrug
Federacija zadrug in vzajemnih blagajn ter pokrajinska federacija Zadružne zveze sta izdali enotno tiskovno sporočilo, v katerem vabita člane Delavskih zadrug, naj se u-deležijo volitev za prilagoditev statuta DZ in obnovitev upravnega sveta nadzornega odbora in razsodišča.
Volitve se odvijajo posredno; člani prejemajo na dom po dve glasovnici (sive barve za spremembo statuta in bele barve za izvolitev novega oz. potrditev dosedanjega Vodstva), ki ju bodo izpolnjeni vrnili brez doplačila za znamke najpozneje do 10. ure dne 17. aprila.
V tiskovnem sporočilu je še posebno poudarjena važnost popravkov k statutu Delavskih zadrug, ki so potrebni, da k upravljanju pristopi čim večje število ljudi.
V noči od četrtka na petek je v Ul. Giulia 108 prišlo do tragedije: upokojenca sta si v svojem stanovanju po hladnem premisleku vzela življenje. Gre za 69-letnega Carla Mar-sija ter za njegovo 63-letno ženo Paolino Stock, oba po rodu Istrana, saj je bil mož doma iz Dekanov, žena pa iz Marezig. Obesila sta se z isto vrvjo, ki sta jo bila speljala skozi luknjo v steni, tako ja sta obvisela vsak na eni strani.
Srhljiv prizor je odkril Marsijev brat Germano, ko je včeraj nekaj po 8. uri zjutraj stopil v stanovanje, da bi obiskal nesrečna zakonca. Na kraj tragedije so kmalu nato prišli agenti letečega oddelka ter rešilec Rdečega križa z zdravniškim osebjem, ki pa je lahko samo izdalo potrdilo o smrti.
Agenti so ugotovili, da sta zakonca že dalj časa bolehala in da sta imela sina, ki živi v Kanadi. Prav na sina sta tudi pomislila tik pred usodnim korakom: nanj sta naslovila listek, na katerem sta ga pisno zaprosila, naj jima odpusti.
• Tržaška občina bo danes, 24. 3., pod Sv. Justom položila venec na obeležje, ki spominja na Maria Hai-pla in na Paola Petruccija, na someščana, ki sta umrla pri pokolu
macini zbrali na pobudo krajevnih gasilskih prostovoljcev, v Gropadi pa bo zborno mesto ob 9. uri zjutraj na balinarskem igrišču. Ob isti uri se bodo zbrali Padričarji in sicer v Bridgovki, medtem ko bodo Trebenci na pobudo ŠD Primorec in jusarske-ga odbora začeli očiščevalno akcijo pri nogometnem igrišču. V Bazovici bo akcija »Čisti Kras« na pobudo društev Zarja in Sloga na sporedu prihodnjo nedeljo, gmajne in gozdove okrog vasi pa bodo že jutri začele čistiti nekatere italijanske ekološke organizacije.
Mamila so danes hud problem, ki se začenja pereče postavil jati tudi v naših krajih, kot dokazuje med drugim nedavni proces, na katerem je tržaško sodišče obsodilo 32 ljudi. Kljub temu pa vlada na splošno precejšnje neznanje o tem, kaj mamila pravzaprav so, kakšne posledice imajo pri tistih, ki jih uživajo, koliko in kako je mogoče rehabilitirati narkomane ipd.
Prav tej problematiki pa posveča Dom Jakoba Ukmarja iz Skednja ciklus predavanj, ki se je začel že 15. februarja. Tedaj je predaval tržaški zdravnik prof. Giorgio Giudici o zgodovini mamil. Povedal je med drugim, da je človek užival mamila že v daljni preteklosti tako v Evropi kot drugod po svetu. Vendar so v preteklosti segali po mamilih v glavnem iz zdravstvenih razlogov. Danes to ne diži, z," asti v razvitem svetu ne. Uživanje mamil je postalo tudi znak protesta in še pred tem izraz potrošniške mentalitete. Poleg tega ne gre -zamolčati dejstva, da predstavlja proizvodnje, mamil za mnoge države zlasti v Indo kini in Južni Ameriki pomemben vir dohodkov in da so nasploh danes z mamili vezani veliki gospodarski interesi.
Drugo predavanje je bilo v sredo, 21. t.m. Govorili je spet prof. Giudici, in sicer o tem, kako se mamila proizvajajo. Svoja izvajanja je popestril s kazanjem diapozitivov.
Škedenjski župnik Dušan Jakomin, ki je pobudnik ciklusa predavanj, nam je povedal, dia imajo v načrtu še večer, na katerem bo nastopil znan trža-
v Ardeatinskih jamah. Slavnost bo ob 9. uri.
S poletno uro tudi poletni urnik trgovin
Danes se bomo za nekaj mesecev poslovili od naše naravne sončne tire : po polnoči bomo uma kazalca pomaknili za 60 minut naprej in tako prešli k legalni ali zakoniti uri. Zaradi tega se bo v ponedeljek, 26. marca, spremenil tudi obratovalni čas številnih trgovin, ki bodo uvedle poletni umik, kakor sledi: trgovine z jestvinami in mesnimi delikatesami, cvetličarne in drogerije bodo po novem odprte od 8. do 13. in od 17. do 19.30;
mlekarne in pekarne od 7.40 do 13. in od 17.30 do 19.30;
mesnice od 7.40 do 13. ure (v predprazničnih dneh od 7.40 do 13. in od 17. do 19.30);
prodajalne sadja in zelenjave od 7.40 do 14. ure (v predprazničnih dneh od 7.40 do 13. in od 17. do 19.30)
Drugim trgovinam se delovni čas ne spremeni.
V	centru Anton Ukmar pri Domju je bila v četrtek zvečer zanimiva o-krogla miza na temo »Odnos slovenske ženske do Zveze žensk Italije in do manjšinskih organizacij«, ki so jo organizirale članice omenjene zveze za dolinsko občino.
Naj takoj povemo, da se je tudi to srečanje uokvirilo v letošnje praznovanje mednarodnega dneva žensk, vendar v obliki, ki je temu dnevu najbližja in prav gotovo tudi najprimernejša, saj je tekla beseda o tem, kje in kako so slovenske ženske angažirane, zakaj se tako malo udejstvujejo prav v ženskem gibanju, kakšni so vzroki, da so prav mlade ženske in dekleta nezainteresirane za probleme, ki bi jih morali zanimati in kaj bi bilo treba storiti, da bi v večjem številu pristopile v to gibanje in bile v njem tudi bolj aktivne.
V	imenu organizatork je vse udeleženke najprej pozdravila Nerina Švab, ki je med drugim dejala, da bi se ženske ne smele zapirati v svoje domove, temveč se vse bolj vključevati v stvarnost, ki jih obdaja. Današnja doba terja od ženske njeno polno angažiranost na vseh področjih, predvsem pa v boju za uresničitev zahtev, ki jo zadevajo kot mater, ženo, pa tudi žensko, ki se vse bolj vključuje v splošen delovni proces, nas Slovenke, je dejala, pa mora družiti tudi borba za naše pravice, naš narodnostni obstoj.
ški duhovnik Mario Vatta, ki vodi Skupnost Sv. Martina za rehabili tacijo narkomanov.
• Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal v torek, 27. t.m., ob 18.15. Na dnevnem redu i-ma celo vrsto upravnih vprašanj. Dan kasneje se bosta sestala rajonska sveta za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija ter za Sv. Ivan - Lonjer in Ratinare.
Kaj pa, ko pes ugrizne psa?
V angleškem in za njim v svetovnem časnikarstvu se je že zdavnaj uveljavilo pravilo, da ne predstavlja nobene novice, če pes ugrizne človeka, medtem ko jo gotovo predstavlja, če človek ugrizne psa. Kaj pa, ko pes ugrizne psa? Kolikor nam je znano, ne angleški ne drugi časnikarji nimajo še načelnega stališča za tak primer. V pričakovanju, da bo tudi to vprašanje kdaj dobilo svojo dokončno rešitev (za kar bi predlagali kar sklicanje mednarodnega simpozija), pa vas bomo vendarle poskusno seznanili s takšnim primerom, ki se je pripetil prav v našem mestu. Končno, o tem, kaj je resnična novica, odločajo tudi čita-tel ji!
Zgodilo se je preteklo nedeljo proti večeru. Koder Nero se je tedaj omikano sprehajal s svojo gospodi njo po Ul. Revoltella. Srečno je vohljal desno in levo, tu in tam pu stil še kako sled... in tako je tudi pricapljal do parkiranega avtomobila z milansko registracijo. Ko je šaril — po pasje pač — okrog vozila, pc se je nanj nenadno vrgel iz prtljažni ka orjaški volčjak in ga pošteno u griznil v stegno. Na kraj napade so seveda takoj prihiteli mestni re darji, z njimi pa se je spravil v tek običajen birokratski aparat: zc zadevo so se nemudoma začeli za nimati zavarovalnica avtomobila, Ti žaška krajevna zdravstvena enota in še marsikateri pristojni urad tudi v Milanu, saj je, kot rečeno, napadalec Milančan .. .
Glede na te in vse druge posledice, npr. tudi čustvenega značaja, ki jih je dogodek že imel, bi tvegali sklep, da utegne medpasje grizenje biti prava novica. Sicer pa, kot rečeno, o tem odločate tudi vi. ..
Požar med Kontovelom in Prosekom
Med Prosekom in Kontovelom, na področju Golega vrha, je včeraj izbruhnil silovit požar, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in skoraj popolnoma porušil štiri lesene zapuščene barake, last Biance Zuccoli s Proseka 579. Na kraj požara sta nekaj pred enajsto uro prihiteli dve gasilski ekipi z Opčin in iz starega pristanišča, ki sta imeli pod vod stvom poveljnika Chiussija kar štiri ure dela. Proseški karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi ugotovili točne vzroke požara.
O odnosu Slovenk do ženskega gibanja je podrobneje spregovorila Breda Pahor, ki je nanizala nekaj svojih opažanj in misli glede tega vprašanja. Morda smo Slovenke, je dejala, še danes preveč sramežljive, da bi si upale javno nastopiti in povedati, kaj nam je prav, kaj pa ne in kakšne so naše zahteve. Močno je med nami razvit tudi občutek dolžnosti, kar pomeni, da menimo, da moramo biti čim bolj angažirane v svojih domačih društvih. Tu smo aktivne, tu se počutimo vame, zaščitene, tu dajemo vse sile od sebe, da bi društva dobro delala in uspevala. Pri vsem tem delu, h kateremu je treba dodati tudi skrb za dom, o-troke, prihajamo v položaj, ko se pač, preobremenjene z vsem, odmaknemo od dela v organizaciji, ali gibanju, ki bi nas bolj angažiralo in ki bi terjalo od nas, da tudi javno nastopamo ter se v prvi osebi zavzemamo za rešitev problemov, ki so za nas izredne važnosti.
Njenemu izvajanju se je pridružila Lili Čebulec, ki je opisala izkušnje žensk na Opčinah in njihove poglede na žensko angažiranost. Tudi tu, je dejala, naleti gibanje na razumevanje starejših, ne pa tudi mlajših žensk, ki se sicer vpišejo v zvezo, niso pa v njej aktivne.
Naša večja prisotnost v zvezi, je dejala, nam odpira večje možnosti sodelovanja z italijanskimi ženskami, ki tako tudi bolje spoznavajo našo stvarnost. Na Opčinah smo sicer zelo aktivne v društvu,' tudi k telovadbi hodimo, razmišljamo tudi o pravilni uporabi prostega časa, nismo pa na primer dovolj storile, da bi imele tudi me svojo posvetovalnico.
Diskusiji se je v imenu mladih pridružila še Geni Kozina, ki je pridala svoje gledanje tako na delo žensk v domačih društvih, kot na njihovo angažiranost v drugih organizacijah, predvsem v ženskem gibanju. Mogoče še ne občutimo, je nied drugim dejala, da je to tudi naša organizacija in so zato takšni razgovori važni in potrebni.
Tega mnenja so bile tudi ostale, ki so tudi sodelovale v diskusiji, ki je pokazala, kako so takšne iniciative konec koncev potrebne in koristne.
N.L.
Zahvala kriške sekcije ZŽI-UDI
Kriška sekcija Zveze žensk Italije - UDI se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je letošnji praznik 8. marca v Ljudskem domu tako lepo uspel. Lepa hvala tudi Gigiju Bružiju, ki nam je po prazniku pripravil lep sprejem.
Igralec Stojan Colja v oddaji Radia Trst A
Radio Trst A bo drevi ob 13. uri v sklopu niza »Portreti naših igralcev« namenil polurno oddajo gledališkemu igralcu Stojanu Colji, najmlajšemu predstavniku naše tukajšnje igralske generacije. Colja bo u-vodoma zapel »Pesem Fumarelle« iz Benedetičeve in Košutove igre »Ribama«, nato pa bo predstavil še dva krajša odlomka iz Mrakovega »Proceda« in Ruzzantejeve »Mušice«. Za rklep pa še en song. Oddajo je prijavila Nataša Sosič Fabjan.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Josip Kocjančič
Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ernesta, sin Pino, hči Ondina z možem Giorgiom, nečakinja Astrid, sestra Marija z možem Cvetom in drugo sorodstvo.
Trst, Dolina, 24. marca 1984
Življenjski stroški v Trstu ta mesec za 11,8 od sto večji kot v marcu lani
Marec se še ni iztekel, statistični urad tržaškega županstva pa je že objavil podatke o gibanju življenjskih izdatkov v Trstu za tekoči mesec. Številke zadevajo cene na drobno in storitvene tarife, na podlagi katerih statistiki izračunajo, koliko denarja porabi v mesecu dni poprečna delavska ali uradniška družina.
Stroški za prehrano naj bi ta mesec narasli za 1 odst. v primerjavi s februarjem in za 10,7 odst. nasproti lanskemu marcu, izdatki za oblačila za 1,5 oziroma 11,5 odst., za elektriko in energijo sploh za 1,1 oz. 13,8 odst., za stanovanje so se povečali v merilu 38,6 odst. v letu dni, a razni stroški so se povzpeli v enem mesecu za 0,4 in v enem letu za 10,4 odst. Splošno so torej po statistični oceni življenjski izdatki ta mesec za Q,7 odst. večji kot prejšnji mesec in za 11,8 odstotka večji kot v marcu lani.
Razstavo bodo odprli danes
Kače, metulji in školjke na tržaškem razstavišču
Predavanja o mamilih v Domu Jakoba Ukmarja
Pretresljiva smrt upokojenih zakoncev
V ce Ir lek zvečer na tržaški pomorski postaji
Revolucionarna pot Nikarague v filmu, besedi in razpravi
Na sliki od leve frančiškanski pater Formicolìi, konzul Zuniga in predsednik latinskoameriškega odbora v Trstu
Tržaška sekcija organizacije latinskoameriških študentov, latinskoameriški odbor in kultumo-rekreativna organizacija študentskega doma so v četrtek zvečer priredili v dvorani pristaniških delavcev na tržaški pomorski postaji zanimivo srečanja - razpravo na temo: »Nikaragua včeraj, Nikaragua danes, ljudska cerkev v Nikaragui«. Večera se je udeležilo lepo število ljudi, ki so z izrednim zanimanjem sledili najprej predvajanju filma, nato pa izvajanjem in končni razpravi. Kot rečeno, so prireditelji najprej predvajali film »Sandino včeraj, Sandino danes«. V bistvu je tu šlo za socialno-informativni film, saj je bilo v njem prikazano življenje kmetov in prebivalcev Nikarague, pa tudi njena revščina, nepismenost, po drugi strani pa še prizadevanja ljudskih množic za skupno stvar in gradnjo nove realnosti na trdnih naprednih temeljih.
Po filmu sta še spregovorila generalni konzul Nikarague v Italiji Zuniga Bermaan in italijanski frančiškanski pater Bernardino Formiconi. Bermaan je nazorno opisal ljudski značaj sandinistične revolucije, njeno težko pot do popolne in istitucionali-
zirane demokracije, ki bo dobila svojo nadaljnjo potrditev v letošnjih volitvah ter še hude zunanje politične pritiske in poskuse, da bi Nikaraguo predstavili kot nevarnost, podobno kot pred leti s Kubo, zahodnemu velikemu kapitalu.
Frančiškanski pater Bernardino Formiconi pa je spregovoril iz svoje neposredne izkušnje na terenu, saj je živel v Nikaragui celih 27 let. Govoril pa je o odnosih med revolucionarnim gibanjem in Cerkvijo. Za časa Somozove diktature je bila Cer kev pasivna, po njegovi odstranitvi tudi s sodelovanjem duhovnikov samih pa se je večina le-teh vključila v revolucionarni proces demokratizacije države. Večina ljudstva Nikarague je namreč katoliška, zato pa se je večina duhovnikov vključila v skupen ljudski napor, manjšina, v glavnem višja duhovščina, pa se je pridružila meščanski somozovski opoziciji brez Somoze.
Sledila je plodna diskusija, v kateri so prisotni obdelali problem iz več zornih kotov ter poudarili nujnost nadaljevanja revolucionarnega procesa do končne vsestranske utrditve suverene države Nikarague. (dj)
ZSKD	ZPZP
PRIMORSKA POJE
OB 15-LETNICI
Kulturni dom, danes, 24. t.m., ob 20.30. Vstopnice na ZSKD, Ulica sv. Frančiška 20 - II. nadstropje.
SLOVENSKO ■STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Tone Fornezzi - Tof
OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK
kabaret
Izvaja: JANEZ HOČE V AR-RIFLE Jutri, 25. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Barkovljah.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje priredi jutri, 25. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12: Občinski svetnik J. Švejk, kabaret. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 25. marca, ob 17. uri bo naš gost Mešani pevski zbor OBALA iz Kopra. Dirigent Mirko Slosar. Vabljeni !
KD I. Grbec - Skedenj priredi ob priliki praznovanja praznika žena danes, 24. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih razstavo žensk ustvarjalk in pevski nastop ženskega pevskega zbora I. Grbec iz Skednja.
KD Vesna prireja jutri, 25. marca, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine SKD I. Gruden, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Ob 17.30 odprtje razstave Deziderija Švare, ki ga bo predstavil prof. Milko Rener.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. deli'Istria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče - J. in W. Grimm:	RDEČA KAPICA, danes, 24.
t.m., ob 10. uri v otroškem vrtcu in ob 11.30 v osnovni šoli na Proseku.
AVDITORIJ
Danes, 24. marca, v torek, 27., in v sredo, 28. t.m., ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstop; nina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948), vsak dan razen ob ponedeljkih.
ROSSETTI
Danes, 24. marca, * ob 16. uri (red prost) in ol) 20.30 (red druga sobota) bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pirandella »Non si sa come«. Režiser: Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 8.
Od srede, 28. t.m., gostovanje Stalnega gledališča iz Turina s Ferro-mejevim delom »La casa dell'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
VERDI
Danes, 24. marca, ob 17. uri tretja predstava »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla; red S.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes, 24. marca, ob 20.30 in jutri, 25., ob 17. uri gostovanje gled. skupine »I Curiel« z italijansko romanco »Toma caro ideal«.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Danes, 24. marca, ob 10. uri: Ostr-žek, Lutkovno gledališče Ljubljana.
Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek, ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica.
Velika dvorana
Izredna koncerta simfoničnega orkestra Slov. filharmonije z I. Pogoreličem, ki sta odpadla 6. in 7. januarja, bosta danes, 24., in jutri, 25. t.m., ob 20. uri.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 24. t.m., ob 20. uri S. I. Wit-kiewitz: čevljarji. Predstava za abonma S - sobota in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
razna obvestila
V	Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 25 bo jutri, 25. t.m., ob
17.	uri zanimivo predavanje s prikazom diapozitivov o slovenski odpravi v Himalajo za osvojitev Anapurne I. Predavatelj bo svetoivanski alpinist Igor Škamperle. Toplo vabljeni!
Bazovci in Bazovke! Če Vam je pri srcu, da vaški pevski zbor Lipa še obstaja, pridite v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 k vaji!
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 26. t.m., okrogla miza o problemih razvoja tržaškega gospodarstva in obetih premogovnega terminala in termične centrale na socialnem področju. Pri okrogli mizi bosta sodelovala inž. Franko Piščanc in inž. Aljoša Vesel. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata tradicionalni izlet dne 25., 26. in 27. maja. Peljali se bomo po poteh AVNOJ v Drvar, Jajce, Kozaro in Jasenovac. Vpisovanje in informacije do 30. marca na sedežu zveze, Ul. Montecchi 6, tel. št. 040/795-136.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v torek, 3. aprila, ob 16.30 in v drugem sklicanju ob 17. uri redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva !
Državni poklicni zavod J. Stefan sklicuje roditeljski sestanek v ponedeljek, 26. t.m., ob 17. uri za vse prve razrede in v torek, 27. t.m., ob 17.30 za vse ostale razrede.
L1PU organizira jutri, 25. marca, voden ornitološki izlet k Doberdobske-mu jezeru. Zbirališče ob 8.15 na Ober-danovem trgu (pred SIP). Vpis in prijave po tel. št. 576-453 od 13. do 15. ure.
Taborniki RMV obveščajo, da bo jutri, 25. marca, rodov izlet na Nanos. Zbirališče ob 9. uri pred železniško postajo v Sežani.
koncerti
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1983-84, 8. abonmajski koncert: v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 bo nastopil v stolnici sv. Justa Slovenski trobilni kvartet in Hubert Bergant, orgle. Na sporedu :	Brahms, Pezel,
Hàndel, Windor, Vivaldi, King, Gabrieli, Bach, Zuccoli. Vstop z abonmajskimi izkaznicami, oziroma z vabili, ki jih lahko dvignete od 26. t.m. dalje v pisarni GM.
AVDITORIJ
Jutrišnji koncert bo iz tehničnih razlogov v AVDITORIJU in ne v mali dvorani Verdija, kot običajno. Nastopil bo komorni ansambel, ki ga vodi Severino Zannerini. Koncert bo ob 11. uri. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) so že na razpolago vstopnice.
kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »La moglie dell’aviatore«. Režija Eric Rohmer.
Maxivideo: 18.30 — 21.00 Rock koncert ansamblov ABC, Spandau bal-let, Siouxsie.
Ariston 17.00 — 22.00 »Bianca«. Režija Nanni Moretti.
Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Gorky Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Dance mušic«.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Christine, la macchina infernale«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.30 — 22.15 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 — 22.00 »Mystere». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »Essere o non essere«. Režija Mei Brooks.
Moderno 16.00 — 22.00 »Vacanze di Natale«. Jerry Calè.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Questo o quello«. Nino Manfredi, Renato Pozzetto.
Lumiere 15.30 — 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«. Richard. Cere.
Radio 15.30 — 21.30 »Missione pomo«. John Holmes. Prepovedan mladini pod
18.	letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »Morte a Venezia«. Režija Luchino Visconti.
razstave
V	torek, 27. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji Torbandena odprli razstavo slikarja Zorana Mušiča.
V	četrtek, 29. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji Torbandena v Trevisu odprli razstavo del tržaške slikarke Miele Reina.
V	galeriji Cartesius bodo danes, 24. marca, ob 18. uri odprli razstavo petih slikarjev in sicer: G. Barbisana, L. Castellanija, C. Magnolata, W. Piacesi-ja in V. Tramontine.
Do 31. marca bosta v galeriji »Modema« — Korzo Italia št. 9 — razstavljala svoja dela slikarja Roberto Pison in Gianfranco Tognan.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom še danes razstavlja svoje plastike in kovinske tapiserije MLADEN VRABIČ. Razstava je odprta vsak dan od 17. do
19.	ure.
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
vabi
vse člane, da se udeležijo
REDNEGA OBČNEGA ZBORA
ki bo v prvem sklicanju jutri, 25. 3., ob 9. uri in v drugem sklicanju v
PONEDELJEK, 26. MARCA 1984,
ob 20.30 v prostorih društvene gostilne na Opčinah - Proseška ulica 39.
Upravni odbor
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 24. marca SIMON
Sonce vzide ob 6.00 in zatone od 18.22 — Dolžina dneva 12.22 — Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 10.19.
Jutri, NEDELJA, 25. marca
Oz. M. D.
Vreme včeraj: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1008,5 mb ustaljen, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Baldas, Jenifer Viti, Amina Cavressi.
UMRLI SO: 84-letni Vittorio Gerussi, 92-letni Giovanni Castelluber, 81-letna Eleonora Mocher, 79-letna Angelina Scarpellini, 49-letni Felice Zurini, 75-letni Mario Preti, 74-letna Maria Škerl por. Vianelli, 59-letni Ottaviano Papo, 98-letni Lorenzo Proto, 78-letni Alfredo Cuttin, 85-letni Rodolfo Battisti, 83-letna Flavia Gostischa, 75-letni Giuseppe Bo-navia, 71-letni Felice Padovan, 71-letna Aurora Magnani vd. Alberti, 77-letna Francesca Lussa vd. Cavezza, 86-letna Antonia Slavec vd. Benedetti, 77-letna Anna Sincovich vd. Millo, 85-letna Anna Hervatin vd. Biraghi, 63-letna Luigina Longo por. Torcasio.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
	23.	3. 84			
Ameriški dolar					1.620.—
Kanadski dolar					1.265.—
švicarski frank					747,—
Danska krona .					167.—
Norveška krona					213.—
švedska krona .					207.—
Holandski fiorini					546,—
Francoski frank					198.—
Belgijski frank					27.50
Funt šterling .					2.320,—
Irski šterling .					1.880.—
Nemška marka					616.—
Avstrijski šiling					87.—
Portugalski eskudo					11.-
Japonski jen .					6,—
Španska pezeta					10,-
Avstralski dolar					1.450.—
Grška drahma					13.—
Debeli dinar .					11.50
Mali dinar . .		• S-	•			11.50
■
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TAST - ULICA F FILZI 1Q - CE? B1-4A6
Namesto cvetja na grob Vladija Sancina daruje žena 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za Dijaško matico,
10.000	lir za KD I. Grbec, 10.000 lir za Dom J. Ukmar in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Justino Kralj daruje družina Sivitz 30.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Ob priliki referenduma darujeta Ada Spetič - Orel 5.000 lir in Roža Božič
5.000	lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Ob osmi obletnici smrti Ivana Gustinčiča darujeta žena Ivanka z družino
10.000	lir ter vnuk Alex Gustinčič 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na pok. Jureta Rebulo daruje Ljubo Grilanc 20.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Ob 17. obletnici smrti sina Borisa Renzija darujejo starši 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 3. obletnici smrti svojega očeta in
v njegov spomin daruje Svetko Čok
20.000	lir za TPPZ P. Tomažič in 20.000 lir za obnovitev spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
Ob 9. obletnici smrti mame Gizele darujeta Angelo in Mara Blažina 10.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Jureta Rebulo darujeta Stana in Vanda Husu 15.000 lir za ženski zbor Prosek - Kontovel.
V	spomin na Jureta Rebulo darujejo Marija, Nadja in Irmgard Luxa 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 20.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
čestitke
Danes praznuje v Trebčah MARIZA KRALJ svoj rojstni dan. Vse najboljše in da bi bila vedno tako nasmejana ji želita mama in oče.
Danes praznuje BORfS GRAHONJA rojstni dan. Da bi se več učil in postal priden fant, mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
mali oglasi
MATEMATIKO, fiziko in predmete z elektronskega področja na domu inštruira profesor. Informacije po tel. 003865/21972 v popoldanskem času.
JOŽE BIZJAK iz Divače - Kraška 9 prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred divaško mesnico, naj se zglasi na zgornji naslov.
ZELO UGODNO prodam tovorni avto Lancia, 8 ton kasonar. Tel. 0038 (061)
- 263400 od 17. do 20. ure.
OSM1CO je odprl Just Škrlj (Salež 44). Toči belo in črno vino.
PRODAM stanovanje v centru 90 kv. m potrebno prenovitve. Tel. 040/422-232 od 13.30 do 14.30.
PRODAM Peugeot 104, letnik '76 s plinsko napeljavo v dobrem stanju, 1 mil.
400.000	lir. Tel. 040/229-349.
V UL. DI SERVOLA je naprodaj majhno komfortno stanovanje v 1. nadstr. : soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica, garaža. Za informacije tel. na št. 040/224-426.
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik 1983 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik 1983, z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur, prodamo po ugodni ceni. Tel. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v Ul. Zenatti popolnoma novo stanovanje z vrtom: dve spalnici, salon, kuhinja, kopalnica in garaža. Tel. 040/224-426.
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA razpisuje delovno mesto za upravnika. Obvezna izobrazba in izkušnje na tem področju. Prošnje poslati do vključno četrtka, 29. t.m., na naslov: Zadružna kraška mlekarna, Col 73, tel. št. 040/227-427.
PROFESOR, ki je diplomiral v Veliki Britaniji, nudi različne oblike lekcij iz angleščine za vse stopnje. Telefonirati ob urah kosila na št. 0481/84586 (Gorica).
ZELIŠČNI preparati za nego las Derbe so v prodaji od danes tudi na Opčinah pri Kozmetiki 90.
38-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. 040/566-249 - Giorgio.
OSMICO je odprl Mirko Bandi, Dolina 110. Toči belo in črno vino.
KUPIM traktor Fiat, letnik 1973 (350 DT) lahko nevozen. Vajs Jakop - Radenci, tel. 003869/73109.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju.
PRODAM staro hišo z dvoriščem in majhnim vrtom v Boljuncu. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Stara hiša«.
PRODAM 126, letnik 1974 v dobrem stanju 60.000 km, 1.700.000 lir. Tel. 040/826-084.
PRODAM citroen dyane 6, letnik 1976 v dobrem stanju, 2.300.000 lir. Tel. 040/824-064.
OSMICO je odprl Stanko Caharija -Mhčev, Nabrežina 22. Toči pristno domače vino.
V	spomin na Jureta Rebulo darujeta Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 134.000 lir za postavitev ploščadi v Gabrovcu.
Ob lepem spominu na mlada leta, na prijetne prijateljske vezi z družino dr-Serafa Hrovatina in violinistko Pino Kalc daruje dr. Stane Ferjančič iz Benetk 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Zofije Pečar - Urdih daruje Ana Ferluga 20.000 lir za tiskovni sklad Slovenske skupnosti.
Namesto cvetja na grob Zofije Pečar - Urdih darujejo Josip, Marta ip Pavle Merkù 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na prijatelja Dinota daruje Lucijan Križmančič 10.000 lir za 6D Vesna.
Namesto cvetja na grob Augusta Vi-daua darujejo Majda in Drago Danev
15.000	lir za OPZ in MPZ Vesela pomlad, Anica Calzi 50.000 lir za cerkev na Opčinah, Anica Carli 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in Silva i° Paolo Malalan 30.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Jurija Rebulo darujeta Ani in Fredi Škerlavaj 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dragega očeta Augusta daruje sin Pavel z družino 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad, 30.000 lir za cerkev pri Banih, 20.000 lir za cerkev * * * * v Trebčah, 20.000 lir za cerkev sv. Jer" neja na Opčinah in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
	
darovi in prispevki	
	film - film - film
	ureja kinoatelje
	filmi na tv zaslonu
SETTE UOMINI D'ORO	KAGEMUSHA
1965. Sedem zlatih mož. Režija: Marco Vicario. Igrajo: Rossana Podesta, Philipe Leroy, Renzo Palmer idr. RAI 1, v nedeljo, 25. marca, ob 20.30.
Nostalgičen pogled v bleščeča, a žal tako oddaljena šestdeseta leta. Itali janski film odgovarja po svoje takratni modi vohunskih filmov, ki jo je načel Broccoli in Saltzmanov ciklus o superpustolovščinah Jamesa Bon da. Tako imamo pravi naval več ali * manj kičastih, nerodnih in pavšalnih zgledov na to temo. Od teh lahko rešimo, po izvirnosti in simpatiji zgodbe same in igralcev, teh »7 zlatih mož«, katerim uspe po perfektno izpeljanem podvigu odnesti 7000 kg zlata iz zakladnice ženevske banke. Vendarle, ko si hočejo razdeliti plen...
PAL JOEY
1957. Režija: George Sidney. Igrajo: Frank Sinatra, Rita Hayworth, Kim Novak. Telepadova - EURO TV, v Ponedeljek, 26. marca, ob 20.20.
Medtem ko RAI 1 nadaljuje tudi v ponedeljek s svojimi »7 zlatimi možmi« (ob 20.30: IL GRANDE COLPO DEI
1 UOMINI D’ORO, slov. Veliki podvig " zlatih mož), bo tu prav gotovo bolj zabavno. Sinatra nima le čudovitega glasu, je tudi dober igralec resnih in [Panj resnih vlog. V tej žuboreči glasbeni komediji je npr. lahkomiseln pe-vec. ki ne ve, kaj izbrati. Bogato in zelo čedno vdovo, ki bi mu rada pomagala pri odkupu lokala. Ali prav tako lepo plesalko, ki mu lahko nudi ljubezen. Mimo obveznih konvencionalnosti in stereotipnosti, ohranja zgodba lahkotnost in ritem, ki se jih spominjamo iz drugih Sidneyevih del: npr. LEPOTICE NA KOPANJU ali musical z Genom Kelly jem. ROCKY
1976. Režija: John G, Avildsen. 1-gcajo: Sylvester Stallone, Talia Shire, «urt Young. TV ZAGREB 1, v torek, ‘7. marca, ob 20.55.
Splošno znan naslov. Pravljica o boksarju Rockyju Bal boi, ki uteleša a-meriški mit o možnosti za vsakogar, oa se lahko povzpne od najnižje do najvišje stopnice v družbeni lestvici, le dobila takoj ob izidu oskarja (za najboljši film in režijo) in dosegla do sedaj dve zelo uspešni ponovitvi (ROCKY II in III).
1980. Režija: Akira Kurosawa. Igrajo: Talsuya Nakadci, Tsutomu Yam-dzaki, Kenichi Hagivara. RETE 4, v četrtek, 29. marca, ob 20.25.
Po zaslugi režiserjev - producentov in prijateljev Coppole in Lucasa, se je Kurosawa lahko vrnil k zvrsti, ki mu je dala največjo slavo. 30 let ločuje Beneški zlati lev za RASHOMON od Zlate palme v Cannesu za pričujoče delo, vmes pa moramo navesti še 7 SAMURAJEV, če hočemo vsaj bistveno zaokrožiti Kurosawov doprinos japonskemu (in svetovnemu) zgodovinskemu filmu. Kot pri najbolj u-spelih naslovih, opravi tudi tu čarobno sintezo med epskim in intimnim. In povezuje z velikim izraznim znanjem najbolj vroče in slikovite masovne akcije (Ford) s skoraj dostojev-skovskim subtilnim razgibanjem vesti in instinkta posameznika. Tudi v tej silni freski japonskega življenja 16. stoletja dominira predvsem nasilje, toda to je izraz srda in upora globokega humanista nasproti vedno prisotnim socialnim krivicam v družbi.
CAPITAN FUOCO
1959. Kapetan Ogenj. Režija: Carl» Campogallini. Igra:	R. R»ry idr.
ELEFANTE, v četrtek, 29. marca, ob 21.00.
Na predvečer rojstnega dne kapetana Draka se dogaja marsikaj. Velik nered in nešteti dvoboji, med Velikim princem in golobradim »Schizzom« in še med drugimi, dokler kapetan O-genj ne reši ljudstva trinoškega barona.
IL GRANDE CIELO
»The big Sky« - 1949. Veliko nebo. Režija: Howard Hawks. Igrajo: Kirk Douglas, Dewey Martin, Elizabeth Threatt. RAI 1, v petek, 30. marca, ob 22.10.
O H. H. smo se že dovolj razpisali, vsekakor film zasluži 5 zvezdic.
IL CAVALIERE
DELLA VALLE SOLITARIA
»Shane« - 1953. Shane. Režija: George Stevens. Igrajo: Alan Ladd, Van Hefflin, Jean Arthur in Jack Palanco. Telefriuli - RETE A, v petek, 30. marca, ob 23.30.
Pogosto se je že prikradel na naše male zaslone tale naslov, ki splošno velja kot klasik in živ spomenik we-stema. Resda združuje v sebi vse tipične vrednote ameriškega prerijskega človeka. In prikazovanju osamljene pionirske družine, ki je izpostavljena vsakovrstnim nevarnostim, kon-trastira z romantičnim likom svobodnega in potepuškega kavboja. Toda to še ni vse.
Mit ameriškega Zahoda se hibridno in izvirno spaja s temami, ki so lastne stoletni srednjeveški zapuščini karolinškega in bretonskega cikla. Samotni konjenik ni le »westemer«, hkrati je nekakšen sodoben Sigfrid, ki se ob svojem nenehnem iskanju Graala tu pa tam ustavi, da pomaga nedolžnim in premaga krivičneže. Potem ko je vse opravil, se Shane napoti naprej, kot vitez drugih časov, z neizpeto ljubeznijo v srcu do ženske, ki varuje svoje ognjišče.
Stevens je dal še nekaj dobri del: MESTO NA SONCU z M. Cliftom in Liz Taylor in poslednji Deanov film VELIKAN, ki je po svoje tudi zanimivo zamišljen sodoben western.
|.	“	’ t Ul* imuvil) UU MUttlU '/O 11(1 d|Afl VUU g J V* Ul 11^1 1C1C V liti J31V1 1U1 vu
znani film Michelangela Antonionija Blow - up. Na sliki glavni igralec David Hemmings
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA................. 75.500	lir
POLLETNA ................. 54.500	lir
MESEČNA................... 10.000	lir
Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 78.000 lir + 600 lir koF 'O vel|a za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka, vsem naročnikom bomo le naprej nudili brezplačno MALE OGLASE •n ČESTITKE
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
8.55 Evrovizija: SP v smučanju
11.45	Uu’età per crescere
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	La signora del castelo Grant leigh — 5. epizoda
12.30	Check up — oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Prisma — tedenska oddaja
14.30	II prigioniero di Amsterdam — film. Režija : Alfred Hitchcock
16.05	Evrovizija: SP v smučanju
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.05	D sabato dello Zecchino — otroška oddaja
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20 Programi naslednjega tedna
18.40	Forte fortissimo TV top — vodijo C. Clery, B. D’Uršo in S. Barbot
19.00	Italia sera — vodita M. Damato in E. Bonaccorti
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.30	Al Paradise — zabavno glasbena oddaja
22.00	DNEVNIK 1
22.10	Tam tam — aktualnosti Dnevnika 1
23.00	Današnji umetniki:	Valeriane
Trubbiani
23.35 Dnevnik 1 — Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Dnevi Evrope
10.30	Programi naslednjega tedna
10.45	Sobota
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
11.15 Smučarski skoki — svetovni pokal
13.00	Svetovni pokal v smučanju 14.45 Poje Alma Ekmerič
15.10	Vardar - Hajduk — nogomet
17.00	Jugoslovansko prvenstvo v košarki
18.30	Človek in zemlja — dokumentarna oddaja
19.00	Risanka
19.30	TV D Vse danes 19.50 V kuhinji z nami
20.00	Glasbena oddaja
20.30	Lucy in njeni — serijski film
21.00	Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja
22.00	TVD Nocoj
22.10	Nočni film
Ljubljana
8.05 Slovenske ljudske pravljice: Pehta in Bedano
8.25	Pedenjped
8.55	Meseček — otroška serija
9.25	Mali svet: Ko zaboli zob —
9.55	Glasba za kitaro
10.25	Svetovni pokal v smučanju
11.00	Svetovni pokal v smučarskih skokih
CANALE 5
8.30	L’a’bero delle mele — TV film
9.00 Giorno per giorno — TV film
9.30	I Jefferson — TV filmi
10.00	Una tenera primavera — film
12.00	Simon Templar — TV film
13.00	R pranzo è servito — nagradno tekmovanje
13.30	I clandestini della frontiera — film
15.30	Arabesque — TV film
16.30	T. J. Hooker — TV film
17.30	Record — športna oddaja
19.00	Giorno per giorno — TV film
19.30	Zig Zag — nagradno tekmovanje
20.25	Risatissima — zabavno glasbena oddaja. Nastopajo:	Milly
Cariucci, Massimo Boldi, Renato Pozzetto, Lino Banfi...
23.00	Super Record — športna oddaja
23.30	Carovana dei coraggiosi — film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus — risanka
fjì’iOQ Operazione sottoveste — TV film
9.30	Flò — TV film
10.00	Chico — TV film
10.30	Fantasiiandia — TV film
11.30	Un mandarino per Teo — glasbeni film
13.30	Maria Maria — novela
14.00	Magia — novela
14.50	Caccia al 13 — športna oddaja
15.15 Calcio spettacolo — športna oddaja
16.00	Šport
16.30	Vincente e piazzato — športna oddaja
16.25	Šport
17.20 Slalom — športna oddaja
17.50	La famiglia Bradford —
TV film
18.50	Marron Glacé — TV film
19.30	II premio di Paperino — risanka
20.25	A Team - TV fi’m
21.30	Lo studente — film
23.30	Zappatore — film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose
9.30	La notte ha mille occhi — film
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan — TP film
TELEVIZIJA
12.30	Dnevnik 2 — Start
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 — Lepa Italija Mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba ščititi
14.00	šolska vzgoja
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.35	Športne vesti
Reggio Calabria : kolesarstvo Motociklizem — Velika nagrada Južne Afrike Cortina : jahanje
16.15	Sereno variabile — tedenska od daja o turizmu in prostem času
17.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
18.30	športne vesti
18.40 Cuore c batticuore — TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti
20.30	II turno — film
Nastopajo:	Vittorio Gassman,
Laura Antonelli, Paoito Villaggio...
22.10	Dnevnik 2 — Nocoj
22.20 II cappello sulle ventri tré — varieté
23.10	Registriran polčas košarkarske tekme A-l lige
23.55	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tret|l kanal
15.55	šolska vzgoja
16.25	Šolska vzgoja
16.55	La città dei mostri — film
18.25	Programi tretje TV mreže
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Geo — dogodivščina in odkritje
20.15	Programi nas ednjega tedna 20.30 II sindaco del rione Sanità —
trodejanka E. De Filippa ‘
23.35	DNEVNIK 3
13.40 Svetovni pokal v smučanju
15.05 Poročila
15.10 P J v nogometu :
Vardar — Hajduk
17.00	PJ v košarki
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Velika sibirska eksplozija —- dokumentarna serija
19.00	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK 1
19.55	Vreme
20.00	Nashwille — film 22.35 Zrcalo tedna
22.55	Poročila
Zagreb
8.50 TV v šoli
10.55	Mostar: Odhod štafete mlado^ sti
14.25	Kritična točka
15.00	TV koledar 15.10 PJ v nogometu
17.00	PJ v košarki
18.30	To je to — dok. oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Kraljevska igra — film 21.45 TV dnevnik
22.00	Od našega dopisnika : Peking
12.30	Strega per amore — TV film
13.00	Bim Bum Barn — otroška oddaja
14.00	Košarka
16.00	Bim Bum Barn
17.00	Vita da strega — TV film
17.40	Glasbena oddaja
18.40	Simon e Simon — TV film 19.50 II mio amico Arnold — TV film
20.25	Supercar — TV film
21.15	Magnum P. I. — TV firn
22.25	Drive in — zabavno glasbena oddaja
TELEPADOVA
13.00	Šport*
14.00	Vultus 5 — risanka
14.30	Tigerman — risanka
15.00	Vultus 5 — risanka
15.30	Lupin III — risanka
16.00	Šport
17.00	Forza Sugar — TV film
17.30	Sampey — risanka
18.00	Lamù — risanka
18.30	Tigermen — risanka
19.00	L’incredibile Hulk — TV film
20.00	Lupin m — risanka 20.20 Fontamara — film
22.00	Šport
23.00	Rombo TV
24.00	Barbary Coast — TV film
TRIVENETA
6.00	Film
7.30	Risanka
8.30	TV film
9.00	Q. P. Coupon
12.30	Dražba
15.30	Risanka
16.00	Ispettore B’uey — TV film
17.00	Dražba
20.30	La donna scarlatta — film
22.00	n soffio del diavolo — TV film
22.30	ražba 1.00 Horoskop
TELEFRIULI
14.15	Šolske vesti
15.00	Agente H. A. R. M. — film
17.00	Space Games — nagradno tekmovanje
18.00	Risanka
18.30	Regione verde
19.30	Rubrika o zdravju
20.00	TV film
20.25	Film
22.15	L’ora di Hitchcock - TV fi’m
23.30	L’uovo del serpente — film
HAJOIO
RADIO TRST A
7.00.	. 13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncert Glasbene matice v Trstu: Zbor »Consor-tium musieum« iz Ljubljane, ki ga vodi Mirko Cuderman, 19. januarja letos v Kulturnem domu v Trstu; 11.30 Opoldanski zbornik : Beležka; 12.00 »Glas od Rezije« - Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah ; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček : »Za kajček in Vseved«; 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Portreti naših igralcev : Stojan Colja ;
18.30	Glasbena medigra.
RADIO OPČINE Do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah: 18.00 Listajmo po časopisih;
20.00	Športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika; 21.00 Direkten prenos košarkarske tekme Castelfranco - Jadran; do
24.00	Nadaljevanje športne soboto; dalje Non stop glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - EP; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Kruh in sol radia Koper - glasba, reportaže, napoved oddaj; 13.35 Objave, kinospo-red, EP; 13.40 Zamejska reportaža;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Glasba; 17.33 Glasba.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik ; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček - Pesem tedna;
7.00	Dober dan; 9.15 Poje in igra skupina Casadei ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Kim, svet mladih ; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Popoldanski program; 14.32 Radijska priredba; 15.45 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Black out; 10.55 Glasba; 11.10 Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 Čudežna svetilka; 12.46 Zgodovinske osebnosti; 13.20 Rock glasba; 14.03 Radijska priredba; 14.35 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radijski variete; 16.30 Radijska priredba; 17.30 Avtoradio; 18.00 Objektiv Evropa;
18.30	Športne vesti in glasba; 19.15 Športne vesti; 19.30 Glasbeni mozaik;
20.00	Black-out; 20.40 Radijska priredba; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka ; 22.00 Nocoj v Fresinone ju; 22.28 Gledališka predstava; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.00, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 šol ska vzgoja ; 8.10 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 Deželni program; 12.45 Plošče lahke glasbe; 14.00 Deželni program; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Gledališka predstava; 13.25 Glasba; 19.50 Od sobote do sobote 1. del; 21.00 Simfonični koncert; 22.50 Od sobote do sobote; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.15 Mikrofon na vasi ; 5.3 Prva jutranja kro nika - obvestila, promet; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami (Poje OPZ OŠ Fran Roš - Celje, vodi Jožica Soko) ; 9.20 Matinejski koncert - Krešimir Baranovič: Simfonični scherzo - Uroš Krek: Concertino za piccolo in orkester - Zoltan Kodaly: Plesi iz Marosszeka za orkester; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dohodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Oddaja za Slovence po svetu - Mladi mostovi -Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno - Marija Gorše: Nove pesmi; 23.15 Od tod do polnoči.
ZASEBNE POSTAJE
Štiriurna stavka na pobudo komunističnega dela CGIL
V Tržiču je včeraj množica delavcev izpričala voljo po enotnosti
Pobuda letovisčarske ustanove
Starodavno cerkvico v Foljanu naj bi obnovili in ovrednotili
Nekaj tisoč delavcev se je včeraj dopoldne v Tržiču udeležilo sindikalnega shoda v okviru štiriume splošne stavke, ki jo je oldicala komunistična komponenta v CGIL, potem ko so propadli še zadnji poskusi, da bi v pokrajinskem merilu ohranili enotnost v sindikalnih vrstah. Od stavke in manifestacije sta se distancirali tako CISL kakor UIL, pa tudi socialistična komponenta v sami CGIL.
Namen včerajšnje stavke in manifestacije je protest proti postopku, ki ga hoče vsiliti vlada za omejevanje in naraščanje inflacije, pa tudi opozorilo na nevzdržen položaj go spodarstva na Goriškem. Prav glede vladne politike so mnenja in stališča v sindikalnih vrstah različna in so privedla do razbitja enotnosti med tremi velikimi sindikalnimi zvezami.
To je na včerajšnji manifestaciji zbranim delavcem povedal namestnik tajnika CGIL za Goriško, Giuliano Bon. Govornik je nato podčrtal, da so komunisti v CGIL pravilno razumeli aktualna vprašanja in težave delavcev in zato tudi pripravili protestno stavko in manifestacijo, ki pa nikakor ni usmerjena proti enotnosti sindikata. Usmerjena je proti dekretu omejevanja draginjske doklade in pr o ti gospodarski politiki vlade, ki ji predseduje socialist, ki pa se v svojih izbdrih obnaša skrajno nazadnjaško in proti interesu delavskega razreda.
Bon se je v svojem posegu dotaknil tudi bolečega vprašanja cepitve v samih vrstah CGIL. Glede oči ov, češ da komunisti v sindikatu sled i jo smernicam partije, je dejal, da to ni res. Mogoče je govoriti o odvisnosti strank v vrstah CISL in UIL ter v socialistični komponenti CGIL. Če bi te odvisnosti ne bilo, bi se pridružili stavki in manifestacijam. Enotnost delavskega razreda se ne sme kazati samo v besedah, pač pa v dejanjih. Včerajšnja stavka in manifestacija sta bili priložnost za to.
Ob zaključku svojega govora je Giuliano Bon dejal še, da mora sindi-
kat predstavljati predvsem koristi delavskega razreda in je zato pozval vse sindikalne komponente, naj se okrog teh vprašanj enotno soočajo in se s skupnimi močmi zoperstavijo poskusom delodajalcev in vlade same, da bi delavskemu razredu odvzeli vse pridobitve. Ob koncu naj še povemo, da se bo danes veliko delavcev z Goriškega udeležilo množične manifestacije v Rimu. V glavno mesto so odpotovali s posebnim vlakom in s številnimi avtobusi.
(Na sliki: množica med včerajšnjo manifestacijo v Tržiču).
Starodavno cerkvico iz začetka šestnajstega stoletja, nad Foljanom, naj bi ovrednotili z različnimi pobudami na kulturnem, turističnem in rekreativnem področju. S tem vprašanjem se že dalj časa ukvarjajo pri avtonomni letoviščarski ustanovi v Gradišču.
V cerkvici bi lahko prirejali kan certe, v neposredni okolici pa tudi prireditve drugačnega značaja, od folklornih manifestacij do manifestacij pretežno rekreacijskega značaja.
Cerkvica, ki je bila zgrajena v začetku šestnajstega stoletja je potrebna popravila. Bolj kakor zidne strukture so potrebne restavracijskega posega freske, ki naj bi bile delo slikarja Giacoma Secanteja.
Cerkvico, posvečeno Mariji, doma čini pravijo svetišču Santa Maria in Monte, ki je zgrajena na zadnjih o-bronkih Krasa, tik nad Foljanom, je dal zgraditi Teodoro Trivulzio di Bor-gomanero.
Denar za preureditev, oziroma restavriranje naj bi prispevale deželna uprava, goriška pokrajina pa tudi ne-kateri posamezniki. Vse več je namreč primerov, ko se posamezniki ali podjetja zanimajo za restavriranje kulturnih spomenikov ali posameznih u-metnin.
Pred kratkim so si člani upravnega sveta ustanove, skupaj s strokovnjaki s področja obnavljanja arhitekturnih spomenikov in upravitelji občine Foljan in Kraške gorske skupnosti o-gledali objekt ter skušali ugotoviti
najbolj nujne in primerne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za zaščito in obenem valorizacijo.
ČEZ TEDEN DNI
Primorska poje v Gorici
Po uspehu, ki ga je zborovski koncert Primorska poje doživel v Tržiču, kjer se je manifestacija prvič predstavila občinstvu iz Laškega, bo tokrat na vrsti Gorica, kjer je ta prireditev že tradicionalna. Osmi koncert izmed dvanajstih bo namreč v soboto, 31. marca, ob 20.30 v goričkem Avditoriju.
Ljubitelji zborovskega petja z Goriškega bodo torej imeli ponovno priložnost, da prisluhnejo koncertu skupin z obeh strani meje. Tokrat se bodo predstavili ženska pevska skupina »Stu ledi« iz Trsta (dirigent Vihra Kodrič), dekliški zbor »Sovo-denjska dekleta« (Sonja Pelicon), moški zbor Vipava iz Šempetra (Franc Bizjak), moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore (Marjan Ci-glič), moški zbor Bojan iz Dornberka (Jožko Harej), Lovski oktet iz Postojne (Miran Žitko), moški zbor Tabor z Opčin (Sveto Grgič), mešani zbor Lipa iz Šempasa (Miran Rustja), ženski učiteljski zbor iz Tolmina (Vera Clemente - Kojič), komorni mešani zbor iz Postojne (Ivo Jelarčič) ter moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela (Evgen Prinčič).
Zaključen referendum v sovodenjski občini
Osem mesecev zapora za »zbiralca« mimici j e
Glasovalo je 232 polnoletndh državljanov
Od 15. do 22. marca je tudi v sovodenjski občini potekal samoupravni referendum za mir in jedrsko razorožitev. Odziv je bil po mnenju koordinacijskega odbora, ki je vodil izvedbo referenduma, zadovoljiv. Glasovanja se je udeležilo 232 polnoletnih državljanov, v glavnem občanov so-vodenjske občine. Glasovanje je potekalo v redu, brez zapletljajev, z naj-
SLOVENSKO ^STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
Danes, 24. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
večjo resnostjo in odgovornostjo. Tako ni bila oddana niti ena neveljavna glasovnica, minimalno pa je število br’’h glasovnic.
Rezultat glasovanja je naslednji: Na vprašanje, ki je bilo na glasovnici o-značeno s št. 1 (Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na državnem ozemlju?) je z NE odgovorilo 223 oseb, z DA pa 6 oseb. Na vprašanje št. 2 (Smatraš, da bi moralo dokončno odločitev o namestitvi raket v Italiji prevzeti ljudstvo s pomočjo referenduma, ki bi ga sklical Parlament?) je z DA odgovorilo 226 oseb, z NE 3 osebe. Na tretje vprašanje (Si za to, da se odpravi jedrsko orožje na Vzhodu in na Zahodu?) je z DA odgovorilo 228 oseb z NE pa 3 osebe. Koordinacijski odbor je ugotovil, da je bila oddana ena bela glasovnica, neveljavnih glasovnic pa ni bilo.
• V Vidmu bo jutri letna skupščina Furlanskega filološkega društva (Società Filologica Friulana). Skupščina bo v dvorani tehničnega zavoda Malignarti s pričetkom ob 9.30, oziroma ob 10. uri.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
(,o.o. ulica 1. maja, telefon
733328.
Po hitrem postopku je okrožno sodišče obsodilo včeraj 31-letnega Angela Brunija iz Jamelj na 8 mesecev zapora in 200 tisoč lir globe, ker so med preiskavo karabinjerji našli na njegovem domu več kot 200 nabojev za razne vrste pušk in samokresov. Bruni, po rodu iz Salerna in bivši finančni stražnik, je prišel navzkriž s pravico 11. marca letos. Takrat je mimo njegovega doma peljal z avtom domačin, ki je z začudenjem ugotovil, da je proti njemu nekdo streljal z lovsko puško. Šibre so razbile zadnjo šipo avtomobila, poškodovale pa so tudi gumo in sedež. Zdelo se mu je, da so šibre priletele izpod Brunijevega doma.
Karabinjerji so pri obtožencu odkrili pravo skladišče nabojev, pa tudi lovsko puško, za katero je sicer imel ustrezno dovoljenje. Včeraj so mu sodniki odmerili pogojno kazen, toda le v primeru, da nima drugih postopkov v teku. Tu pa se je zadeva zapletla: Bruniju so namreč včeraj sodili le zaradi posesti nabojev, ne pa zaradi streljanja, za kar bi lahko bil obtožen poskusa nenamernega umora, o čemer je preiskava še v teku. Tako se je zgodilo, da se je moral vrniti v zapor. Javni tožilec je zahteval, naj Brunija obsodijo na deset mesecev in 15 dni zapora, branilec Amò pa na najnižjo kazen.
Aerobika in gibalna dejavnost v današnji ženski stvarnosti
V priredbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in vsedržavnega združenja UISP in pokroviteljstvom odbomištva za šport pri go-riški pokrajinski upravi se je odvijalo v četrtek v Gorici zanimivo študijsko srečanje o novih oblikah gibalnih dejavnosti žensk, s posebnim o-zirom na aerobiko. Srečanje je spadalo v sklop manifestacij ob 8. mar-
cu, mednarodnem dnevu žena. Poleg tega sta prireditelja želela dati prireditvi mednarodni značaj s posebnim poudarkom na vlogo, ki jo Gorica ima pri navezovanju stikov med skupinami iz Italije in Jugoslavije in to seveda na raznih področjih, kjer pa morajo najti svoje mesto tudi študijske raziskave na področju telesne kulture.
Glavni predavateljici na srečanju o novejših gibalnih dejavnostih, ki se je odvijalo v predavalnici zavoda za gluhoneme, sta bili Meta Zagorc z ljubljanske fakultete za telesno kulturo in Elena Balboni iz Bologne, sicer profesorica na fakulteti za fizkulturo v Perugii. Predavateljici sta obravnavali dobre in slabe strani aerobike, predvsem pa sta kritično ocenili potrošniško miselnost pri uveljavljanju te zvrsti.
Skupinski prikaz vadbe sta skupini iz Bologne in Ljubljane pripravili v veliki dvorani Kulturnega doma. Ljubljančanke so na preprost, a dokaj simpatičen način prikazale vadbeno uro, predstavnice iz Bologne pa so nastopile z zelo zahtevnim sporedom izraznega plesa.
Naj ob koncu povemo, da je prireditev v celoti uspela in kazalo bi, da bi podobne pobude morale postati stalnica v bogatem delovanju, ki se izraža v Kulturnem domu.
Na sliki: skupina deklet za izrazni ples iz Bologne.
Jutri društveno tekmovanje SPD Gorica
Prijetna društvena prireditev bo jutri na Nevejskem sedlu. Ob 10-let-nici smučarskih tečajev prireja Slovensko planinsko društvo tekmovanje za vse udeležence dosedanjih tečajev. Kakor smo izvedeli, se je za preizkušnjo javilo nad 80 smučarjev.
Tekmovali bodo na srednji progi, tekmovanje pa se bo pričelo ob 10. uri.
Bolj prijeten in zanimiv bo popoldanski del. Ob 15.30 bo namreč nagrajevanje, če bo vreme naklonjeno bo na odprtem, zatem pa bo družabnost za vse udeležence, člane društva.
Tovornjak s kostmi preusmeril v kanal
Pred prvostopenjskim sodiščem je bila včeraj tudi obravnava proti 23-letnemu šoferju Mauriziu Mininiju (Ul. Volta 9) in 27-letnemu Marcu Drufovki (Ul. Delle Acque 1). Dogodek, vsled katerega sta se znašla na zatožni klopi, se je pripetil v noči med 5. m 6. majem 1981. Tovornjak, ki ga je lastnik Arturo Po-letti parkiral pri Rdeči hiši, da bi Minini drugo jutro odpeljal z njim v Brescio tovor kosti, je izginil. Našli so ga 6. maja zjutraj v kanalu pri Stražicah. V kabini ni bilo več naprave za merjenje opravljenih kilometrov. Kaj se je zgodilo?
Po obtožnici sodeč, kaže, da je Mirtini, potem ko je popival ves večer, stopil v tovornjak, ukradel napravo in jo izročil Drufovki. Nato je z vozilom zapeljal proti Stražicam, kjer naj bi tovornjak usmeril v kanal. Od tu obtožba kraje v obremenilnih okoliščinah in povzročitve •škode. Drufovka pa se je moral braniti obtožbe, da je poleg tega že dva tedna prej ukradel podobno napravo (to je sicer Drufovka priznal, ker so jo pač našli na njegovem domu) in da je preprodajal (pri sebi je imel tudi ono, ki mu jo je izročil Miniai) ukradene predmete. Tako obtoženca kot njuna branilca sta včeraj skušala prikazati zadevo v milejši luči. Minini je npr. zatrdil, da je tovornjak padel v kanal, ker so se pokvarile zavore. Sodišče ju je vsekakor obsodilo: Minini ja na devet mesecev pogojno, na plačilo 2 milijonov in pol lir takojšnje odškodnine (za preostalo mora odločati civilno sodišče) in sodnih stroškov, Drufovki pa je izreklo tri mesece pogojnega zapora in manjšo globo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84124.
DANES V AVDITORIJU
Prireditev ob 100-Ietnici rojstva Dolfa Carrara
V deželnem avditoriju bodo danes, ob 17. uri počastili 100-letnico rojstva goriškega pesnika Dolfa Carrara. Prireditev je na pobudo društva Pro Se-nectute in goriške občinske uprave, uvršča pa se v okvir širšega programa manifestacij namenjenih ostarelim občanom.
Pobratenje med Gorico in Sassari jem .
Med Gorico in Sassarijem se pripravlja pobratenje. Prvi del slovesnosti bo predvidoma v maiu v Sassari ju, drugi del pa septembra v Gorici. V okvir teh priprav sodi tudi obisk župana mesta Sassari Raimonda Izza v Gorici, ki je v naše mesto pripotoval skupaj z bivšim županom, poslancem Montresorijem in glavnim tajnikom občine Paglizzijem.
Delegacijo je sprejel goriški župan dr. Antonio Scarano.
razna obvestila
Taborniki RMV obveščajo, da bo jutri, 25. t.m., rodov izlet na Nanos. Zbirališče ob 9. uri pred železniško postajo v Sežani.
razstave
V galeriji Centro intemazionale Arti visive - C re art v Vidmu bodo jutri ob 11. uri odprli zanimivo razstavo del sodobnih in znanih likovnih ustvarjalcev.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 $11 Console ono-' rario«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Fuga erotica«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
CORSO 18.00—22.00 »Un ragazzo e una ragazza«.
Tržič
EXCELSIOR 18,00-22.00 $Vacanze di Natale«.
PRINCIPE 18.00-22.00 $La terza dimensione e il terrore - Lo squalo n. 3«.
COMUNALE 21.00 Koncert ansambla: »L’ottetto del teatro della Scala«-
Nova Gorica in okolica
SOČA 11.00—18.00—20.00 »Charlie ip Wendy«, in ob 22.00 »Zakaj ne prideš v mojo posteljo«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Zakaj se vse meni dogaja«.
Po koncertu Komornega orkestra Ljubljanske RTV v Kulturnem domu
Deželni odbornik Brancati je pred dnevi obiskal Vrh
Četrti koncert letošnje glasbene sezone je za nami. Aprila bomo prisluhnili še zadnjemu letošnjemu glasbenemu večeru. V Kulturnem domu v Gorici je v četrtek, 15. t.m. gostoval Komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki ga je vodil dirigent Marko Munih. Solista sta bila Franc Avse-nek (viola) in Andrej Jarc (klavir). Na sporedu so bila dela Paula Hin-demitha, Lucijana Marije Škerjanca, Bele Bartoka, Alojza Srebotnjaka in Janeza Goloba.
Gotovo je bil ta koncert, tako po svojem sestavu, kot po repertoarni plati zelo posrečen in prijeten. Godalni orkester se tudi lepo prilega dvorani Kulturnega doma, kjer bi recimo teže nastopal v veliki simfonični zasedbi. Po svojem programskem delu pa je bil zelo pester in zanimiv. Najprej zato, ker je poleg dveh modemih klasikov (Hindemith, Bartok), imel na sporedu dela slovenskih skladateljev. Potem pa še zato, ker je bil drugi del v celoti posvečen orkestralni obdelavi folklorne tematike. Gre pa še za to, da smo lahko slišali dve razmeroma zelo mladi, novi deli skladateljev Srebotnjaka in Goloba, na to temo.
Prvi del koncerta je bil »klasičen«. Nemški skladateli Hindemith namreč sodi ze po svoji stilni usmeritvi v neoklasicizem našega stoletja (ki ga
Mnenje
»Sto devet dijakov se bo letos v Gorici poslovilo od nižje srednje šole«. Tako se začenja članek v Primorskem dnevniku z dne 25. februarja 1984, z naslovom »Poklicno usmerjanje : vezni člen med šolo, družino in družbo«, članek, ki je povezan z nedavnim posvetom na omenjeni šoli o nadaljnjem šolanju naših dijakov. Dijaki so pred izbiro, ali nadaljevati študij na eni ali drugi šoli, ali se odločiti za takojšnjo zaposlitev. Za tako poklicno usmerjanje naj bi bila odgovorna šola in tudi Deželni zavod za poklicno usmerjanje s svojimi strokovnjaki. Članek v Primorskem dnevniku se torej nadaljuje: »še pred nekaj leti (reci: tre-mi, op. Sindikata), je bila izbira po mali maturi nekako ^anarhična«, pavšalna, sedaj pa jo z znanstvenim pristopom in usklajevanjem večplastne Problematike ureja psiholog. Pred dnevi. . .«.
Predstavništvo SSŠ res ni sodelovale na omenjenem srečanju, ker ga nihče ni povabil, sode'ovaio pa je ob dru-6i priliki, pred omenjenim sestankom, ko so njegovi zastopniki na nižji srednji šoli »I. Trinko« obrazložili dija kom možnosti, ki jih nudijo posamez-ne slovenske višje srednje šole. S tem v zvezi je bila porazdeljena med dija-
pa na drugi strani in verjetno, še bolj slovansko temperamentno predstavlja Igor Stravinski). Tu je bila na sporedu Hindemithova Žalna glasba za violo in godalni orkester. V krajših štirih stavkih skladbe smo bili med drugim priča mehki in barviti igri viole in njenemu doziranemu spajanju z orkestrom.
Sledil je L. M. Škerjanca Concer tino za klavir in orkester. Gre vsekakor za zelo posrečeno in prijetno delo, polno svežine in melosa, ki včasih spominja na poznoromantične klavirske koncerte. V njej je pianist Jarc domiselno vodil solistično igro z godalnim ansamblom (in tudi klavir sam je k temu precej doprinesel).
Drugi del koncerta je, kot že rečeno, potekal v znamenju ljudske glasbe, oziroma skladbe na to tematiko. Reči moramo, da je bilo to vsekakor zelo posrečeno. Poleg že klasičnega mojstra na tem področju, madžarske ga skladatelja Bartoka, smo lahko tudi prisluhnili skladbam slovenskih avtorjev. Kaj pa pravzaprav pomeni taka umetna obdelava folklorne motivike? Bela Bartok sam nekje piše: »Ljudska glasba doseže določen glasbeni pomen samo tedaj, ko preko velikega ustvarjalnega talenta prodre v visoko kulturno glasbo in nanjo vpliva«. Vsekakor je taka glasbena obravnava zelo zanimiva in
ke posebna zadevna knjižica, ki jo je pripravil Sindikat.
Omenjeni članek so odborniki Sindikata vzeli v pretres na seji dne 1. 3. 1984 in pripomnili:
1.	Za obstoj in razvoj slovenskih šol na Goriškem je v vseh povojnih letih skrbel skoraj izključno SSŠ in da temu se je zahvaliti, da imamo danes pet višjih srednjih šol. SSŠ je za to zadolžen že po svojem statutu in je to dolžnost častno opravljal. Če še nimamo tudi tehnično - industrijske usmeritve (ITI), za kar se Sindikat bori že tri leta, je treba to pripisati nerazumljivim težavam, ki so jih ustvarjale nekatere komponente naše skupnosti. Sistem slovenskih višjih srednjih šol jasno ni popoln in nikdar ne bo zaradi preskromnega števila šolske populacije. Je pa zadosten ali pa bo zadosten z ustanovitvijo sekcije ITI glede na perspektive neke šolske politike, ki naj ustreza zmožnostim in zahtevam naših dijakov. Nobena šola ali zavod (tudi ne italijanski) ne more jamčiti hitre zaposlitve, niti tečaji »za mehanske in elektrotehnične poklice«.
2.	Vse obstoječe slovenske šole so se razvile brez zunanjih posegov. Zalo ne drži trditev, da je bila izbira
prav zato prijetna novost na koncertnem programu.
Kaj smo slišali v tem koncertnem delu? Najprej Bartokove slovite Romunske ljudske plese za godalni or-kesteh. V njih je madžarski glasbe nik čudovito predelal ljudsko motiviko in ji dal pečat umetne muzike z' izrazitim balkanskim ritmom. Sledili so Srebotnjakov! slovenski ljudski plesi. Skladatelj je verjetno tu prvič posegel na tako tematiko v orkestralni obdelavi. Res najdemo v njih veliko temperamentnih pa tudi liričnih izlivov (Rezija, Prekmurje, Primorsko). Verjetno pa je najbolj osebno poustvaril narodno glasbo v orkestralni govorici skladatelj Golob s svojimi Štirimi slovenskimi ljudskimi pesmimi.
Iz teh skladb diha zelo subjektivna muzikalna obdelava ljudske tematike, ki pa se zelo domiselno prelije v samo umetnikovo govorico. Res lep primerek za sodobno ustvarjanje na tem področju.
Ljubljanski orkester RTV je zelo precizno in smiselno oblikoval posamezne skladbe. Dirigent Marko Munih je z veliko bravuro in interpretativno silo smotrno vodil celotno instrumentalno telo, ki je s svojim go-riškim nastopom dalo nadvse dostojno sliko naše muzikalne kulture danes.
po mali maturi »nekako anarhična, pavšalna«, da so pred leti »dijaki napovedovali povsem nestvarne poklice, kar se sedaj v glavnem ne dogaja več«. Vsi so dobili neko narodno za vest, stopnjo priprave po zmožnostih in sodelovanju, zaposlitev, četudi ne vedno ustrezno študijskemu naslovu.
Dejstvo pa je, da »z znanstvenim pristopom in usklajevanjem večplast ne problematike« smo zabeležili pred tremi leti pet vpisov na učiteljišče, ker je to »drugorazredna šola« in 20-30 odstotkov osipa na italijanske šole. Situacija se je zadnji dve leti izboljša la po nastopu SSŠ.
3. tudi najboljši psiholog ne more usmerjati po enem ali dveh sestankih z dijaki in starši, še manj predsednik (ravnatelj, op. uredništva) goriškega SDGZ, ki se je prvič srečal z zaintere siranimi starši. Ob preveritvi pred vpisov na slovenske višje srednje šole izhaja, da se je večina odločila za nadaljevanje študija, vendar je boleče, da se tretjina malih maturantov ni izrekla za nadaljnji študij in da so se nekateri po nepotrebnem vpisali v ita lijanske višje srednje šole.
Za zaključek sindikat poudarja, da še tako dobronamerni članki, vendar
Deželni odbornik za šport Brancati je bil v soboto na Vrhu, kjer je obiskal gradbišče športno - rekreacijskega središča, ki ga prostovoljno gradijo člani urhovske Gospodarske zadruge. Brancati se je malo prej sešel na sovodenjskem županstvu s sovodenjskim županom Primožičem in odbornikom Prinčičem ter s prof. Vladimirom Nanutom. Na Vrhu ga je pričakal tajnik zadrug Venceslav Černič (predsednik prof. Leopold Devetake je takrat poučeval na šoli), ki mu je orisal načrt središča, prizadevanja članov zadruge, ki prostovoljno delajo od lanskega poletja vsako soboto in nedeljo, nabirko prostovoljnih prispevkov. Vse to pa ne zado-
prepovršni v svojih ocenah, lahko po vz roči jo veliko škodo in lahko nudijo bralcem napačno sliko o prizadevanju in zgodovinski vlogi Sindikata slovenske šole na Goriškem, hkrati pa želijo pohvaliti, to pot, psihologinjo Zdenko Prebil za uspešno opravljeno delo pri usmerjanju dijakov v višje srednje šole. Pri tem je psihologinja nedvomno upoštevala tudi gledišča Sindikata na manjšinsko šolsko problematiko.
Op. ur. : »Radi objavljamo pojasnila, oz. dopolnila Sindikata slovenske šole. Pri tem pa bi želeli poudariti vsaj nekaj misli. Če časnikar zabeleži, da se določena organizacija ni udeležila srečanja, to vendar še ne pomeni, da negativno ocenjuje njeno dejavnost skozi zadnja desetletja. O vabilu: po naših virih, naj bi ga sindikat prejel. Nadalje o površnosti članka: bil je o-mejen na ozko začrtano tematiko, primemo razsežen in izčrpen, zato ne vidimo površnosti, saj se časnikarstvo običajno ne krije z zgodovinarstvom. Še zadnja točka: zakaj Sindikat omenja, da se tretjina srednješolcev ni odločila za nadaljevanje šolanja, ko je ta odstotek, po uradnih podatkih, v resnici 15?
stuje, da bi v najkrajšem času dokončali vsa potrebna dela. Zato so se člani zadruge obrnili na deželno u-pravo z željo, da bi ta, v okviru svojih razpoložljivosti in obstoječih zakonov, priskočila na pomoč. Odbornik Brancati je sicer dejal, da je škoda da se niso obrnili na deželno upravo še preden so pričeli z deli, kajti v takem primeru bi bila lahko pomoč večja, da pa bo skušal pomagati in je povabil voditelje zadruge, da pridejo čimprej v njegov urad na deželo, kjer bodo s funkcionarji pregledali načrte in ugotovili možnosti za finansiranje tega objekta.
Odbornik je tudi na gradbišču poskusil kozarec domačega vina, ki so mu ga ponudili člani zadruge, ki so bili takrat na gradbišču. Razen v najbolj mrzlih dneh letošnje zime so člani zadruge na gradbišču vedno v lepem številu vsako soboto in nedeljo. Hitijo, da bi bil vsaj del objekta razpoložljiv do letošnjega julija, ko nameravajo tam prirediti tradicionalni poletni piknik. Z deli so že precej napredovali od lanske jeseni, ko smo napisali v našem dnevniku reportažo o njihovem delu in prizadevanju. Že skoro gotova je ploščad, na kateri bo moč igrati odbojko, košarko, rokomet in tenis. Že kar precej gotovi so z deli za dve balinarski stezi. Uredili bodo tudi nogometno igrišče ter še druge prostore za rekreacijo. Zasedaj pa so se ustavila dela na stavbi v kateri bo prostor za športno izživljanje v zimskem času ter tudi za rekreacijske in druge dejavnosti.
Iz pogovorov z nekaterimi člani Gospodarske zadruge pa smo čuli, da bo takrat ko bodo na Vrhu imeli večje praznike, nastal problem parkiranja avtomobilov. Novo središče stoji sredi vasi, na lepem prostoru kjer so prizadevni prostovoljni delavci pokrili dolinico in razbili precej skal. Dostop pa je možen le z ene strani po asfaltni cesti. Na drugi strani je moč priti do novih igrišč le po preozki neasjaltirani poti. Občinska u-prava bo morala za to poskrbeti, tudi tako da bi se ta del doslej neasfal-tirane ceste vsaj za malo razširil. Člani Gospodarske zadruge pa bi morali napraviti vse, da bi prišli do prostora za parkiranje vozil. Vemo, da si prizadevajo odkupiti tako zemljišče v bližini. Upajmo, da se jim bo namera uresničila.	M. W.
Dopolnilo k članku, objavljenemu 25.2.1984
SSŠ o poklicnem usmerjanju
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
-_______________ 98. _________________
Nesel je roko k ustom. Začutil je sladkoben okus lastne krvi. S čela mu je lil pot v curkih in težko je s°pel. Zaslišala sta signal na postaji, ki ni bila preveč oddaljena.
Karlo je pobral orodje in se napotil k Janezu.
»Madona! Druga tračnica se ne vda!«
»Če ne gre, ne gre! Tudi tako se bo vlak iztiril!«
Umaknila sta se v travo, na vzpetinico, kjer sta Intela ves lok pred seboj, se potuhnila kot lovca na Preži med praprot in travo in čakala.
Zaslišala sta odmev jeklenih udarcev, ki je naglo naraščal. V mraku sta zagledala žaromete* lokomotive in svetla okna vagonov. Zelena groza je drvela z noro hitrostjo. Vlak je vozil naravnost v njuno nsuplo pričakovanje, z ihto, kot ponorela svetleča se žuželka v temno nebo...
Pridrvel je na usodno točko. Nikoli v življenju nista imela priložnosti videti, kako se v enem samem nežnem trenutku zgosti in sklene toliko usod. Videla sta brezbrižnega strojevodjo in pomočnika... Za lokomotivo jedilni vagon v rajski luči... V njem nemške Ti teze zračnih borb ob čašah penečega se vina... nekatere s cigarami v ustih. Videla sta tudi nekaj dam t družbi z njimi. Vse je brzelo v njuno zavest s hitrostjo svetlobe; tudi tisti, ki so sedeli na oblazinjenih Sedežih, so se kot v sanjah peljali vanju in skoznju v črno kupolo neba, ki je široko odpirala svoja brez-z°ba usta...
Lokomotiva se je z gromozanskim treskom iztirila v yseku. Ni zdrsnila v prepad. Samo postavila se je P°čez, vanjo pa so hreščeče butali vagoni, kot bi se 0lnile žive kosti in trgale kite...
Nekaj hipov sta bila omrtvičena, kot bi jima možgani zažareli v ognjenem siju in bi jima smrt položila koščeno roko prav na zenice...
V vlaku so se drobile čaše s šampanjcem in kri je brizgala. Žarelo je jeklo, z visokim pojočim glasom so pokale tračnice. Železne zmečkanine so stisnile ljudi kot jeklene čeljusti pasti, iz katerih ni rešitve.
Luči so ugasnile. Smrt je prihajala iz teme sredi neznanega gozda, tako blizu morskih obal in hotelov, kjer bi si nemški orli neba krpali duše. Iz zelene groze umiranja so doneli kriki, uglašeni z mešanico zvokov, trenjem kovin in živalskim tuljenjem.
Šele ko so začeli nekateri v zadnjih vagonih nepoškodovani skakati iz vlaka in vpiti v nemškem in italijanskem jeziku, sta premagala osuplost in se zavedela, da morata stran.
Vzela sta pot pod noge in izginila po stezi prav tam, kjer sta bila prišla, po temnem gozdu. Preganjal ju je ognjeni sij in smrtni strah je ostal tudi njima v kosteh. Ko sta bila dovolj daleč v gozdu, sta se ustavila.
»Vojna se je začela! Odslej bo divjala tudi v tej pokrajini! Udarcev ne bomo več samo sprejemali, tudi vračali jih bomo!« je rekel Janez.
Doma so bili še pokonci, čakala jih je večerja. Nista se dotaknila hrane. Mati jima je z obrazov prebrala, da se je zgodilo nekaj strašnega. Poklicala je Karla v izbo in vprašala:
»Kaj je s tabo, sin?«
»Nič posebnega, mati!«
»Ne taji! Bled si ko smrt in oči ti tako čudno žarijo... smrt je v njih...«
»Ne sprašujte, mati! Ko se bom prespal in oddahnil, vam bom vse povedal!«
Položila mu je roko na vročično čelo. Dotik mu je stekel do srca in ga pomiril. Napetost, ki ga je spremljala zadnje dni, se je prelomila, kot bi počila jeklena vzmet.
Mati ga je pustila in odšla, šel je v klet in popil kozarec žganja. Po grlu mu je stekel okus po koščicah sliv in njihov duh mu je pobožal nosnice.
Janez je izginil v noč.
Karlo je šel v svojo sobo. Vrgel se je na posteljo in utonil v omotico, ki ni bila ne budnost ne sanje.
XII.
Po obilni večerji, ki jo je zalil z izbranim vinom, si je varnostni inšpektor Losanna zaželel osvežitve. Šel je popit skodelico kave, ki naj bi mu zbistrila misli. Vrnil se je domov, in ker ni imel drugih obveznosti, se je posvetil sebi.
Njegov skriti cilj, da bi postal v senci duceja velik politik, se je bližal uresničitvi. Navsezadnje ne more biti pozabljen pri glavnih, saj so se skupaj odločili za pohod na Rim in si s silo prigrabili oblast. Legel je na divan, prižgal majhno luč in poiskal na radiu pomirjujočo glasbo. V roke je vzel v platno vezano knjigo, kamor je beležil svoja spoznanja in misli velikih ljudi, katerih resnice bi lahko kakor koli uporabil.
Ni mu bilo dano, da bi se proslavil v bitkah, kjer je treba dati na tehtnico svoj pogum in življenje. In tudi nič mu ni bilo žal za to. Tveganja ni ljubil in tudi velikih nevarnosti ne, ker mu je napetost jemala moč, namesto da bi mu jo dajala. Vedno je bil pristaš zvijačnosti, ko človek zmaguje ne z močjo, marveč e pametjo in sprevrača tudi poraze v svoj prid.
Machiavellijevo delo »Vladar« je znal skoraj na pamet. Imel ga je pod blazino. Tu je našel obražfce za rešitve vseh mogočih problemov, ki so mu zastavljali pot k cilju. Otresal se je moralnih predsodkov. Zase je vedel, da ne bo nikoli človek dejanj, ker je vajen premikati niti iz ozadja. In tudi, da z ljudmi, ki so mu stopili na pot, obračunavajo zanj drugi. Zato je imel nekaj takšnih prijateljev, kot je bil poročnik Zanni, ki so uživali v izvajanju tujih zamisli. Ljudstva se ni bal. Imel ga je za gnetljivo maso, ki pripada tistemu, ki je boljši demagog in jo zna voditi žejno čez vodo. Bal se ni nikogar razen vrhovnega vodje, pri katerem je na srečo imel zaščito. Samo nekoliko se je bal fanatikov, ki jim ni mar za lastno življenje.
Včeraj trening v smučarskih skokih za SP
Planica nared za današnje boje
Izžrebali polfinalne pare nogometnih pokalov
Tri ekipe iz Velike Britanije za Roma, Juventus in Hajduka
ŽENEVA — V Ženevi so včeraj izžrebali šest polfinalnih parov v treh evropskih nogometnih pokalih.
Še nikoli kot letaš je zanimanje za polfinale tudi pri nas zelo živo, saj se že dolga leta ni dogajalo, da bi Italiji in Jugoslaviji uspelo imeti skupaj v vseh treh pokalih tako visoko uvrščenega predstavnika. Žreb je Romi, Juventusu in Hajduku postavil ob rob nasprotnike iz Velike Britanije.
V pokalu prvakov je Roma naletela na škotskega Dundeeja. Rimljanom bi vsekakor bolj ustrezal Dinamo iz Bukarešte, vendar se lahko tolažijo ob dejstvu, da se jim ni treba pomeriti z Liverpoolom. V pokalu pokalnih prvakov Juventus z Man chestrom ne bo imel lahkega dela. Za obe italijanski enajsterici pa je prednost v tem, da bosta drugo tekmo igrali doma. V pokalu UEFA bo split-
ski Hajduk igral z Tottenhanom, najprej v Splitu, nato v Angliji.
Prve tekme bodo odigrali 11. aprila, povratne pa 25. aprila.
Tako v polfinalu
POKAL PRVAKOV
•	Dundee United (Škotska) — Roma (It.)
•	Liverpool (Angl.) — Dinamo Bukarešta (Rom.)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	Manchester United (Angl.) — Juventus (It.)
•	Porto (Port.) — Aberdeen (Škotska)
POKAL UEFA
•	Hajduk Split (Jug.) — Tottenham (Angl,)
•	Nottingham Forest (Angl.) — An-derlecht (Bel.)
Prečudovita zimsko-spomladanska idila je sprejela tu v Planici najboljše svetovne skakalce. Včeraj se je namreč odvijal uradni trening, danes pa se bo v dolini pod Poncami začelo tekmovanje.
73 tekmovalcev iz 11 držav se je prijavilo va zadnjo tekmo v skokih veljavno za svetovni pokal. Žal moramo takoj reči, da manjka nekaj najboljših, kot na primer ni tu Fincev in Kanadčanov. Fincev ni tu, ker so taktizirali in že izračunali, da Nykanen skoraj gotovo ne more zmagati v svetovnem pokalu. Kanadčani pa so letos imeli slabe rezultate, zato so se odpovedali Planici. Prav tako pa ni tu v Planici Francozov, Sovjetov, Švedov, Špancev, Bolgarov, Japoncev in Romunov. Za vse te bi lahko rekli, da niso v letošnjem letu imeli kaj dosti uspehov in da se jim ni splačalo priti v Planico.
Na včerajšnjem uradnem treningu je bil najboljši Jugoslovan Ulaga, ki je v tretji seriji skočil kar 95 metrov. Sicer tudi mladi Amerikancd
so se izkazali, saj so že dalj časa tu in mtenzivno trenirajo. Včerajšnji trening je pokazal, da so vsi tekmovalci dobro pripravljeni, tako da bomo danes priča lepim skokom, ki bodo odločili o novem zmagovalcu svetovnega pokala, saj Vzhodnemu Nemcu Weissflogu za osvojitev te lovorike zadostuje že tretje mesto.
Danes bo torej šlo zares. Dolina pod Poncami bo sprejela vse tekmovalce in polnoštevilno publiko v vsem svojem sijaju. Organizatorji pričakujejo rekordni obisk saj meteorologi napovedujejo, da bo danes in jutri lepo, sončno in toplo. Torej lahko rečemo, da bomo tu v Planici slavnostno praznovali 50-letnico Bloudkove velikanke, na kateri je pred 50 leti Birgen Ruud postavil svetovni rekord z 92 metri.
Naj omenimo še, da bo danes podjetje Elan poskrbelo za lepo pobudo. V Planico je namreč povabilo vse nekdanje planiške junake. Član Elanovega kolektiva inž. Branko Dolhar nam je o tej pobudi dejal: »Organi-
zirali smo srečanje domačih tekmovalcev, ki so v teh 50 letih nastopili v Planici in ki so ponesli ime Planice in Jugoslavije v svet. Zanje smo priredili krajšo slovesnost.«
(M. Šušteršič) VČERAJŠNJI TRENING
V prvi seriji je bil najboljši A-meričan Konopatcke (94 m). Najboljši Jugoslovan je bil Ulaga (92 m), najboljši Italijan pa Rigoni (85 m). V drugi seriji je bil najboljši Hol-land (ZDA 87 m), najboljša Jugoslovana sta bila Benedik in Česen (84), od Italijanov pa Tomasi (80 m). V tretji seriji pa je bil najboljši Ulaga (95 m), najboljši Italijan pa Rigoni (90 mj.
Današnja tekma se bo pričela ob 9.30.
Kasparov - Smislov remi
V1LNIUS — V nadaljevanju šeste partije šahovskega dvoboja izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in Smislovom se je končala z remijem.
Naši košarkarji drevi v 25. kolu prvenstva C-l lige na izredno težkem gostovanju
Jadranovci v Castelfrancu pred odločilnim srečanjem
Castelfranco je v zaostalem srečanju premagal moštvo Ca veje in se tako uvrstil na četrto mesto razpredelnice.
Jadran in Servolana zaostajata se daj dve točki za Castelfnancom, ki se bo drevi na lastnem igrišču pomeril z Jadranovirrp košarkarji. Prav dre višnji spopad med moštvom Pe-drini in Jadranom bo odločilnega pomena za uvrstitev v prvo četverico in torej za nastop v »play-off«. Servolana se bo namreč spoprijela na domačih tleh z vodečim Maltinti jem, ki je v srečanju s Škedenjcd vseeno favoriziran, čeprav igra na tujem. Vsekakor se zdi zelo težko, rekli bi skoraj nemogoče, da bodo tudi po današnjem kolu ostala v borbi za četrto mesto tri moštva.
V primeru porazov Jadrana in Sorvolane bi imeli košarkarji Castel-franca nedvomno precejšnjo pred nost, ki bi jo verjetno znali izkoristiti do izteka prvega dela prvenstva. V tem primeru pa bi za Jadran bržkone splahnele vse možnosti za
uvrstitev v končnico prvenstva, ko se bodo štirje najboljši borili za napredovanje.
Za naše moštvo pa bi bilo zelo u-godno, da bi v Castelfrancu osvojilo zmago in da bi Servolana izgubila proti Maltinti ju. Tako bi se jadra novci rešili enega tekmeca. Na dlani je, da bosta drevi tako Jadran kot Castelfranco zasledovala zmago, ki je za obe postavi zelo pomembna. Za jadranovce celo edina možnost, da ne izostanejo iz skupine, ki se bo potegovala za prestop v drugo ligo.
Žagarjevo moštvo je nedvomno na neugodnem položaju, kot vsako moštvo, za katerega ie zmaga edini ve-levnik. V takih pogojih so igralci živčni in nesproščeni in se morajo pred vstopom na igrišče spoprijeti s kopico motečih dejavnikov in psiholoških zavor, ki negativno vplivajo na moštvo. Vse to je toliko bolj izrazito ob dejstvu, da je Castelfrancio trd in bojevit nasplrotnik, ki bo iskal zmago za vsako ceno in bo imel pri tem prednost domačega igrišča in bodrenje svoje publike.
Prav zaradi tega je tokrat, bolj kot kdajkoli, potrebno, da bodo vsi Ja-dranovi navijači, ki se bodo udeležili srečanja, res strnjeni okoli svojega moštva, ter ba bodo s svojim ravnanjem vsaj delno prispevali k boljšemu počutju igralcev na tujem igrišču. Našim fantom, ki bodo drevi pred tako važno preizkušnjo, pa želimo, da bi se vse izteklo na najlepši način. Vsi dobro poznamo njihove sposobnosti in vemo, da so se zavestno in zavzeto pripravili na današnjo tekmo in da so zmožni pre-
magati tudi tako kvalitetno moštvo, kot je Castelfranco Veneto.
Odbor Jadrana sporoča navijačem, da je za gostovanje v Castelfrancu razpoložljivih še nekaj mest na avtobusih. Srečanje med moštvom Pe-drini in Jadranom bo drevi v Castelfrancu s pričetkom ob 21. uri.
(Cancia)
SPOROČILO
DOPISNIKOM
Cenjene dopisnike obveščamo, da bomo danes, 24. t.m., zaradi uvedbe poletne ure delo v redakciji zaključili uro prej kot ponavadi. Zato prosimo, da nam bi poročila o popoldanskih in večernih športnih dogodkih posredovali takoj po izteku le-teh, kakorkoli pa v najkrajšem času, sicer jih v naši nedeljski številki ne bomo mogli objaviti. Hvala!
MALTINTI (38) STEFANEL (36) FIAMMA (32) CASTELFRANCO (30) JADRAN (28) SERVOLANA (28)
Servolana
STEFANEL
Delfino
CEAM
Abitare
JADRAN
FULGOR
Maltinti
Caveja
SAN BONIFACIO
Ravenna
PARABOLI
Caveja
ABITARE
Ravenna
DELFINO
Paraboli
SAN BONIFACIO
JADRAN
Paraboli
BUDRIO
Fulgor
CEAM
Monkey’s
Castelfranco
CAVEJA
FULGOR
Budno
MONKEY’S
Maltinti
MALTINTI
Delfino
Abitare
RAVENNA
San Bonifacio
CAVEJA
LEGENDA : zgoraj ekipe v boju za «play-off«, v oklepajo točke na lestvici; v stolpcu spored preostalih šestih kol, z velikimi črkami domača srečanja.
Veleslalom za svetovni pokal
Hans Enn pred Giorgijem
mladinske igre
V poskusnih vožnjah Mansell (lotus) prvi
RIO DE JANEIRO — V včerajšnjih poskusnih vožnjah za veliko nagrado Brazilije v avtomobilizmu je bil najhitrejši Britanec Nigel Mansell na lotusu. Drugi najboljši čas pa je dosegel Italijan Elio De Ange-lis, prav tako na lotusu.
VRSTNI RED VČERAJŠNJIH POSKUSNIH VOŽENJ
1.	Mansell (VB) lotus 1’29”364 ; 2. De Angelis (It.) lotus 1’29”625 ; 3. Prost (Fr.) mclaren 1’29”823 ; 4. Albereto (It.) ferrari 1’29”950 ; 5. Lauda (Av.) mclaren 1’29”951.
Spencer v dvomu
KYALAMI — Šele danes zjutraj bo ameriški pilot Freddie Spencer odločil, če se bo udeležil današnje velike motociklistične nagrade Južne Afrike za svetovno prvenstvo. Spencer je na prvi dan poskusnih voženj padel in ga še boli koleno. Če bo starta!, bo Spencer v prvi vrsti, saj včeraj ni nihče izboljšal njegovega časa.
OSLO — Avstrijec Hans Enn je osvojil včerajšnji veleslalom za svetovni pokal. Na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Italijan Alex Giorgi. Najboljši jugoslovanski predstavnik je bil tokrat Jure Franko, ki se je uvrstil na sedmo mesto, medtem ko je bil Bojan Križaj 13. Mesto nižje pa se je uvrstil Italijan Erlacher.
Zlato kolajno v veleslalomu je zopet osvojil Ingemar Stenmark, ki i-ma štiri zmage, pred Zurbriggnom, ki jih ima tri. Oba imata enako število točk.
Vrstni red veleslaloma
1. Enn (Av.) 2TT65; 2. Giorgi (It.) 2T7"89; 3. Burgler (Švi.) 2'17”98; 4. Zurbriggen (Švi.) 2’18”14; 5. Stenmark (Šve.) 2’18”86; 6. Orlainsky (Av.) 2’18”86; 7. Franko (Jug.) 2’ 19”25; ...13. Križaj (Jug.) 2'20”03; 14. Erlacher (It.) 2’20”22.
Končna lestvica veleslaloma za SP 1. Stenmark (Šve.) 115 (4 zmage) ;
2.	Zurbriggen (Švi.) 115 (3 zmage);
3.	Enn (Av.) 105; 4. Girardelli (Luksemburg) 92; 5. Franko (Jug.) 68 ... 9. Giorgi (It.) 49.
Lestvica za SP
1. Zurbriggen (Švi.) 256 ; 2. Stenmark (Šve.) 221; 3. Girardelli (Luks.) 217; 4. Wenzel (Liecht.) 191; 5. Steiner (Av.) 145 ... 9. Križaj (Jug.) 106 ... 11. Giorgi (It.) 96.
Edberg v polfinalu
MILAN — Mladi švedski teniški igralec Edberg preseneča iz kola v kolo na mednarodnem turnirju »Cuore Cup« v Milanu. Včeraj se je namreč uvrstil v polfinale, s tem da je premagal Južnoafričana Currena s 6:2, 7:5.
MOŠKI ROKOMET
Kosovel — Cividin B	45:16
KOSOVEL: Sardoč, Šuc, Paulina, Čebulec (11), Čač (8), Tognetti (5), Kocman (2), Čeme (7), Komar (2), Škrk (6), Kalc (2), Sain (2).
Z zmago proti ekipi Cividin B se je šola Kosovel prebila v veliki finale rokometnega turnirja. Naši dijaki dobesedno presenečajo, saj so tudi proti ekipi, ki se ukvarja z rokometom že vrsto let, igrali zagrizeno, odločno, v napadu neustavljivo. V velikem finalu se bodo v četrtek srečali s Cividinom A. (Inka)
ŽENSKA ODBOJKA
IZIDI A SKUPINE Gregorčič - De Tomasini 2:0 (15:6, 15:2)
Gregorčič - Levstik 2:0 (15:3, 15:0) De Tomasini - Levstik 2:0 (15:8, 15:5).
Na vrhu lestvice sta tako šoli Gregorčič in Kosovel in za prvo mesto se bosta spopadli v ponedeljek v
openski srednji šoli Kosovel s pričetkom ob 14. uri. (Inka)
Apporti — Slomšek 0:2 (0:15, 3:15) SLOMŠEK: Križmančdč, Paulina, Pertot, Ušaj, Tedesco, Cen tazze, Sto-per in Favaretto.
Že iz rezultata lahko razberemo, da se je Slomšek srečal z zelo šibkim nasprotnikom. Z dobrimi servisi in učinkovitim napadom so učitelj iščnice zlahka in hitro prišle do zmage. Naj omenimo še to, da naša šesterka lahko računa na visoko u-vrstitev, saj so vse ostale ekipe objektivno šibkejše od naše. (A.P.)
MOŠKA ODBOJKA
Campi Elisi — Kosovel	0:2
(7:15, 5:15)
KOSOVEL: Paulina, Komar, Sain, Radetti, Sau, Tognetti, Kalc, Kralj-V moškem odbojkarskem turnirju nadaljuje Kosovel s serijo gladkih zmag. Kljub okrnjeni sestavi so naši fantje premagali tudi Campi Elisi in to z gladkim 2:0. (Inka)
S srečanja v vaterpolu v Trstu
V sredo sta se v Trstu v prijateljskem vaterpolskem srečanju spoprijeli članski vrsti Italije in Jugoslavije. »Azzurri« so visoko zmagali (14:6). Na sliki: posnetek s te tekme
na odbojkarskih igriščih
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Kontovel Electronic Shop — Sokol 3:1
(14:16, 15:13, 15:6, 15:13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, Katja in Romilda Daneu, Garbini, Kemperle, Marcuzzi, Pertot, Rupel, Stoka, Ukmar, Vascotto.
SOKOL: Radetič, Jazbec, Perdec, Visintin, Bakovič, Škrk, Masten, Le-giša.
Kontovelke so osvojile tudi povratno srečanje s Sokolom. Tokrat pa so se morale za zmago pošteno potruditi, saj se jim niso Nabrežinke predale tako zlahka, kot v prvem srečanju. Zlasti so nudile močan odpor v prvih dveh setih, ko so z borbeno igro v polju in točnim napadom večkrat spravile v težave domačinke. V ključnih trenutkih pa je le prišla na dan večja izkušenost Kontovelk, ki so zasluženo zmagale. (T.C.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Liberi as C apriva — Val	1:3
(15:9, 14:16, 10:15, 11:15)
VAL:	Vogrič, G rinovero, Zava-
dlal, Mučič, Braini, Vižintin in Cej.
Kljub prizadevanjem naših igralcev so domačini zasluženo osvojili prvi set. V nadaljevanju so se naši zbrali in s temperamentno in tehnično solidno igro premagali nasprotnika. (zeb)
UNDER 15 — ŽENSKE
Sovodnje — Tomana	2:1
(17:15, 7:15, 15:12)
SOVODNJE: Cotič, Černič, Cerne, Devetak, Florenin, Catrin in Barbara Lovisutti, Tomšič, Visintin.
Ob zaključku prvega dela prvenstva so naše mlade odbojkarice še vedno neporažene na prvem mestu lestvice. Proti Tomani so naše igralke deloma popustile le v drugem nizu. (M.K.)
KOŠARKA
Levstik — Codermatz 75:70 (38:38)
LEVSTIK: Gruden (2), Sedmak, I-Pertot 4, A. Pertot, A. Sterni, Prašelj. Rupel 4, Sedmak, Cingerla 24, P-Sterni 41.
V okviru mladinskih iger so dijaki srednje šole Fran Levtsik zopet zrna; gali. V petek so namreč premagali dijake šole Codermaz po napeti ib izenačeni tekmi. V začetnih minutah igre so Tržačani s hitrimi protinapadi dobesedno nadigrali naše dijake. V 10. minuti je namreč bil® stanje 20:10 v korist Tržačanov .0" tedaj pa so se naši zbrali in predvsem po zaslugi Cingerla in Stornila, ki sta zadevala kot za stavo, dohiteli nasprotnika in zmagali. (R.M-)
Brežani v Arnoldstein
Bregov smučarski odsek sporoča, da bo odhod avtobusa jutri v Arnoldstein ob 6.00 iz Doline, ob 6-15 iz Bol junca in ob 6.30 iz Boršta. (”a' zite na legalno uro!)
Zelo zahteven nastop Mebla v Padovi proti Tregarofaniju
Derbi kola med vodečima Moglianom in CUS
domači šport
Tregarofani iz Padove, s katerim se bo drevi v gosteh pomerila zdru žena ekipa Meblo v okviru 8. kola ženske odbojkarske B lige, je ekipa, ki je doslej igrala zelo spremenljivo, vendar je prav v zadnjih kolih upravičila predprvenstvene napovedi, po katerih naj bi bila spo sobna v zadnjem hipu doseči napredovanje v A-2 ligo. V Nabrežini je Padovska šesterka premagala Meblo s 3:1 v tekmi, ki je dokončno strla ambicije naših igralk v drugem delu. Takrat je Meblo zamudil res en kratno priložnost, da bi premagal od poškodb zdesetkanega nasprotnika, ki ni pokazal nič kaj briljantne odbojke. če bi Meblo takrat izkoristil nasprotnikove slabosti, bi se morda prvenstvo zasukalo drugače, tako pa sc naša združena ekipa sedaj naha Ja na zadnjem mestu, s katerim bi se lahko tudi sprijaznili (lani v sku Pini za napredovanje nismo imeli slovenskega predstavnika), če nas ne bi spremljal občutek, da je bilo letos vsekakor mogoče doseči kaj
več.
Kakorkoli že, je težko pričakovati, da se bodo naše igralke vrnile iz Padove z zmago. Domača ekipa si poraza nedvomno ne more privoščiti in si ga tudi ne bo, če Meblo ne bo igral res v velikem slogu. Če pa bo, je rezultat slej ko prej težko napovedati.
Osrednja tekma kola pa bo prav gotovo v Moglianu, kjer se bosta pomerila vodeča Mogliano in CUS. Še pred nekaj tedni so domačinke veljale za velikega favorita za prestop v višjo ligo, z dvema zaporednima porazoma pa so zapravile lepo prednost in so sedaj, tudi s psihološkega vidika, v dokaj podrejenem položaju. Pri Moglianu se je kaj nedvomno zataknilo in domačini lahko le upajo, da bo CUS naletel na enega svojih letos pogostih črnih dnevov, sicer lahko točki mirno zapišemo padovski šesterki.
V dvoboju Torrefranca - Nervesa so domačinke nesporen favorit za zmago.
V ŽENSKI C-l LIGI
Breg in Sloga pred drugim parom točk?
Kot izgleda so naše tri Seštevke v C-l ligi že položile orožje. Vsekakor pa se porazi s 3:0 vrstijo kot na tekočem traku. Tako Breg kot tudi Sloga bosta drevi igrala pred domačimi gledalci, in upati je, da jim le ti spričo slabih rezultatov ne bodo obrnili hrbta.
Veliko več možnosti za drugi u-speh ima Sloga, ki bo gostila Benas-si iz Centa, ki ima tudi dve točki. Za nameček pa je ekipa iz Centa izbojevala edino zmago prav s Slogo, kar pomeni, da imajo varovanke trenerja Drasiča enkratno priložnost, da vrnejo milo za drago. Poleg tega pa se Slogi ponuja izjemna priložnost, da se na lestvici pomakne za dve stopnički više.
Pred veliko težjo nalogo bo tokrat Breg, ki bo imel na drugi strani mreže občutno boljši Mizar Boschi iz Bologne. V prvem srečanju so slavile Bolonjčanke s 3:0. Tudi bre-žanke imajo vsekakor priložnost, da se jim oddolžijo, vprašanje pa je ali jo bodo znale izkoristiti. V skupini za obstanek Bor v tem kolu počiva. (G. F.)
Danes
SOBOTA, 24. MARCA 1984
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.00	v Padovi: Tregarofani Padova
-	Meblo.
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Repnu: Sloga - Benassi Cento, 20.45 v Dolini: Breg - Mizar Boschi Bologna.
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: Olympia Terpin -CUS Trst, 20.30 v Terzu d’Aquileia: Vivil - Val Štandrež. ’
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Kennedy.
MOŠKA D LIGA
17.00	v Trstu, telovadnica m Volta: Duke Volley 80 - Bor JIK Banka, 18.00 v Gradišču: Grall Tomana - Kras.
ŽENSKA D LIGA
16.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Friul-export Pallavolo Lucinico, 17.00 pri Banih: Sloga - Volley Club Tržič.
1. MOŠKA DIVIZDA
18.00	v Trstu, tei. Visintini: Gretta -Bor, 18.00 v Štandrežu: Soča - Pie-ris; 19.30 v Ronkah: Ronchi - Sovod-nje.
UNDER 15 — MOŠKI
15.30	pri Banih: Sloga - Inter 1904,
16.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor
-	VIS.
UNDER 15 — ŽENSKE
15.30	v Trstu, telovadnica Ul. Zando-nai: DMA Olympic - Sloga A.
NOGOMET
CICIBANI
16.00	v Miljah: Fortitudo - Breg, 14.30 na Proseku: Primorje - S. Andrea.
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Ponziana.
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Castelfrancu: Castelfranco -Jadran.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	nu Kontovelu: Kontovel - Alabarda, 18.30 v Trstu, na »1. maju«: Bor Radenska - CUS.
MLADINCI
45.30	v Trstu, Ul. dello Scoglio: Sco-glietto - Sokol.
KADETI
20.00	v Trstu, Ul. della Valle: Barco-lana B - Breg.
DEČKI
15.30	na Kontovelu: Kontovel - SGT,
16.30	na Opčinah: Polet - Ricreatori.
PROPAGANDA
16.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Jadran.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA — FINALE
20.00	v Brescii: Kras - Recoaro.
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
14".30 v Trstu, Miramarski drevored: nastopajo naraščajniki Poeta.
V ženskih deželnih prvenstvih
Motiv le v D ligi
V	ženski C-2 ligi bo Kontovel Electronic shop drevi gostil videmski Kennedy, ki se še bori za naprede-vanje v višjo ligo. Kontovelke so v zadnjih tednih popustile, čeprav bi lahko še naskakovale četrto mesto, kar bi bilo nedvomno lep uspeh za ekipo, ki je imela kot edini cilj u-vrstitev v skupino za napredovanje.
V	ženski D ligi so naše šesterke nekoliko bolj motivirane. Združena ekipa Friulexport bo skušala tudi
v drugič gladko premagati Lucinico, » da bi tako še ohranila možnost dohiteti vodeči Pieris. Druga postava Sloge pa se bo v boju za tretje mesto skušala oddolžiti Volley Clubu iz Tržiča,
Že na izpad obsojena Olympia Berlini bo v nedeljo zjutraj gostila Santamario, ki se na vse kriplje °tepa enake usode.
V moški odbojkarski deželni C-2 ligi
Val lahko zaustavi pot Vivila
V moški odbojkarski C-2 in D ligi bo drevi na sporedu 7. kolo. Jamlje SOBEMA so proste, igrali bodo samo, Val, Olympia Terpin, Bor JIK Banka in Kras.
Pred že četrtim letošnjim obračunom z Vivil nam je član Vala Ivan Plesničar povedal naslednje: »V drugem delu prvenstva igra Vivil kot prerojen. Potem ko je v Trstu izgubil v 1. kolu s CUS, je v preostalih petih nastopih zmagal, predvsem po zaslugi Tržačana Allescha, ki je pred dvema letoma nastopal s Solarisom v B ligi. Ta odlični podajač v začetku ni bil še uigran, sedaj pa je povsem drugače. Pred 14 dnevi je Vivil premagal v Vidmu II Sole Rangers, pred
tednom pa se je oddolžil tudi ekipi CUS, katero je odpravil s 3:0. Gostovali bomo torej pri nasprotniku, ki je vreden vsega spoštovanja in upra vičeno meri na napredovanje. Doslej imamo s tem tekmecem pozitiven obračun. V kvalifikacijskem delu prvenstva smo dvakrat zmagali, v drugem delu prvenstva pa smo doma izgubili s 3:1. Tokrat res nimamo kaj izgubiti in na igrišče bomo šli povsem sproščeni. Ni rečeno, da ne pride tudi do presenečenj. Goriška O lympia Terpin s CUS ni brez možnosti, a mislim, da so Goričani že dosegli cilj in sedaj dajo možnost mlajšim odbojkarjem, kar se bo v bodoče krepko obrestovalo.«
Odbojkarji Bora JIK Banke imajo vse možnosti, da osvojijo 2. mesto na končni lestvici. Bržkone pa pod pogojem, da premagajo solidni Duke Volley 80. Tega tekmeca so borovci že premagali s 3:0. S tem pa ni rečeno, da imajo gostje točki v žepu, ker domačin ne bo poceni prodal kože.
Igralci Krasa slej ko prej ne bodo v Gradišču prekinili serije uspešnih nastopov. Res, da je Grall Torriana na vrhu lestvice, a izredno izkušeni kra-sovci so sposobni spraviti na kolena tudi tega nasprotnika. Slovenski odbojkarji so še toliko bolj motivirani, ker imajo enkratno priložnost, da se oddolžijo za poraz v Repnu. (G. F.)
Nekaj pomembnih dvobojev v prvi in drugi amaterski ligi
Vesna in Kras za obstanek, Zarja za vrh lestvice
Jutri
1.	AMATERSKA LIGA
RONCHI — VESNA Križane čaka spet težko gostovanje. Tokrat igrajo proti ekipi, ki ima e-^ako število točk (22) in zaradi tega tudi Vesna ni še na varnem. Križani so sicer v zadnjih nastopih pokazali, oa si obstanek v ligi zaslužijo in vestno si ga bodo tudi predčasno zagotovili. Prav zaradi tega v Ronkah Plavi ne smejo zatajiti. V prvem delu Prvenstva je furlanska ekipa presenetljivo premagala Vesno z 2:1. Tokrat Pa se lahko zgodi popolnoma obratno. Križani so letos že večkrat pokazali, da igrajo boljše v gosteh kot pa doma. Ka tujem je namreč Vesna osvojila '-e 12 točk, doma pa le 10.
2.	AMATERSKA LIGA
GIARIZZOLE — KRAS
Po nedeljskem porazu z Domiom je Kras zdrknil na 14. mesto začasne lestvice (kar že pomeni izpad iz lige) tar zaostaja za eno točko za Giariz-?°lami. Tržačani bodo seveda tokrat ‘grali zelo zagrizeno, ker so v zad njih treh nastopih poraženi zapustili ‘grišče in s tem je tudi njihov položaj na lestvici sedaj precej kritičen. Ra ^umljivo je, da je končni izid tega dvoboja izredne važnosti za obe eki-P1. saj zna odločati o usodi ene ali druge. Našim bi tudi remi že dobro Zalegel, čeprav si v taboru Krasa Vsi želijo zmago. Do te pa bo seveda ležko priti, tudi zaradi tega, ker se Kras v gosteh letos ni preveč izkazi- Do sedaj je osvojil le 6 točk, prelagal je namreč le Fortitudo ter izbojeval štiri remije.
STOCK — ZARJA Tudi gostovanje Zarje ne bo lahko, ne glede na dejstvo, da je Stock na sredini lestvice. Tržačani po slabem začetku (prvi del prvenstva so končali 'e z 12 točkami) igrajo v nadaljevanju os solidno. V devetih tekmah niso še doživeli poraza in so zbrali kar 12 točk. Tudi Zarja je v povratnem delu Prvenstva doživela en sam poraz pro-1 Vermeglianu, kljub temu da ne gra več tako prepričljivo kot v prodi delu. Zaradi tega bo jutrišnja j^krna zelo napeta in izenačena in Jubitelji nogometa bodo gotovo prišli a svoj račun. V tej tekmi je namreč rn°žen vsak izid.
Franco (Zarja)
PRIMORJE — CAMPI ELISI
Primorje, ki je praktično že obsojeno na izpad, bo tokrat gostilo Campi Elisi, to je moštvo, ki se še bori za obstanek v ligi. Zato je povsem razumljivo, da bodo Tržačani prišli na Prosek s trdnim namenom, da odnesejo celotni izkupiček, ker vedo, da igra proseška enajsterica nemotivirano. V taboru Primorja sicer vsi trdijo, da ekipa ne bo popustila, ker hoče do-
stojno končati letošnje prvenstvo, ki je bilo res neuspešno. Primorje je v 23 tekmah doživelo kar 14 porazov, dalo le 15, prejelo pa kar 40 golov, zbralo pa samo 12 točk.
3. AMATERSKA LIGA
PRIMOREC — CAMPANELLE
Ker se Trebenci v zadnjih nastopih niso najboljše izkazali, so navijači nekoliko zaskrbljeni nad jutrišnjim nastopom. Vsi seveda upajo, da se bodo nogometaši Primorca vendarle zbrali in po štirih nedeljah ponovno prišli do zmage, ker bi se jiip sicer zasledovalci približali na lestvici.
GAJA — BEGLIANO
Gajevci gostijo drugouvrščeni Be-gliano, ki je do sedaj doživel en sam poraz in sicer v prvem kolu, 1:0 proti Sagradu. To pomeni, da Begliano že 18 nedelj zaporedoma ne okusi grenkobe poraza. To jasno dokazuje, da naloga Gaje ne bo lahka, kljub temu da igra na domačih tleh.
S. ANDREA — BREG
Brežani bodo igrali zaostalo tekmo tretjega povratnega kola. Gostovali bodo pri ekipi S. Andrea, ki spada med solidnejše enajsterice skupine. Če upoštevamo, da so Brežani prejš-
njo nedeljo nepričakovano prisilili solidno Olimpio k remiju, jim to lahko uspe tudi tokrat. Omenili bi morda še, da zaradi uvedbe poletne ure se bodo vse tekme (danes in jutri) začele pol ure kasneje in sicer ob 15.30. (BR)
AZZURRA — JUVENTINA
Brez dvoma čaka Štandrežce jutri zahtevno gostovanje v Gorici, kjer se bodo srečali z Azzurro, ki je trenutno na tretjem mestu in v polnem teku za napredovanje. Po vsej verjetnosti ba Azzurri uspelo obdržati obe točki, toda če se bodo znali Štandrežci pravilno postaviti, lahko upajo na pozitiven rezultat.
SAN LORENZO — SOVODNJE
Sovodenjci bodo jutri v šlovrencu igrali z ekipo, ki ima točko več. Zato je pričakovati enakovreden dvoboj in o končnem zmagovalcu je zelo težko govoriti.
BARBARIANS — MLADOST
Kraševci, ki so prejšnjo nedeljo i-grali neodločeno v slovenskem derbiju proti Gaji, bodo tokrat nastopili v Trstu proti zadnjeuvrščeni postavi Barbarians. Na papirju bi morali tokrat Doberdobci odnesti obe točki, čeprav jim ti ne bosta veliko služili za konico lestvice.
NEDELJA, 25. MARCA 1984
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Ronkah: Ronchi - Vesna.
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Žavljah: Giarizzole - Kras, 15.30 v Trstu, Ul. Sanzio: Stock - Zarja, 15.30 na Proseku: Primorje -Campi Elisi.
3.	AMATERSKA LIGA
15.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Barbarians - Mladost, 15.30 v Trebčah: Primorec - Campanelle, 15.30 na Pa-dričah: Gaja Begliano, 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: S. Andrea - Breg,
15.30	v Gorici, igrišče Strauis: Azzurra - Juventina, 15.30 v Šlovrencu: San Lorenzo - Sovodnje.
NARAŠČAJNIKI
3.30	v Žavljah: Giarizzole - Breg, 8.00 v Trstu, Ul. Sanzio: Montebello -Zarja.
NAJMLAJŠI
10.30	v Trebčah: Primorec - S. Andrea, 12.15 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Vesna, 9.45 na Opčinah, Ul. Oarsia: Roianese - Kras.
ZAČETNIKI
9.30	pri Sv. Sergiju: Costa’unga -Breg, 9.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Primorje.
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30 v Štandrežu: Olympia Bertolini
-	Santamaria.
UNDER 15 — ŽENSKE
9.30	v Trstu, šola Galilei: Inter 1904 A - Bor, 11.00 v Trstu, šala Galilei: Inter 1901 B - Sokol.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	v Repnu: Polet - Radiograf.
I. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Dolini: Breg - Sanitas, 10.30 v Nabrežini: Sokol - Daloncesto.
MLADINCI
11.30	v Trstu, tel. Morpurgo: St. Azzurra A - Bor.
KADETI
11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Polet, 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Ferroviario, 15.00 v Trstu, Ul. del'a Valle: Barcolana A - Bor.
NARAŠČAJNIKI
9.15 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Kontovel.
DEČKI
11.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor
-	Don Bosco.
PROPAGANDA
8.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Libertas.
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
14.30	v Trstu, Miramarski drevored: nastopa tudi Polet.
Poktovci so se oddolžili
■JUT*

ILJI
V drugem letošnjem derbiju dečkov so se poletovci oddolžili Boru za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva
obvestila
ŠK Kras — namiznoteniški odsek
obvešča, da bo danes odhod avtobusa na namiznoteniško tekmo v Brescio ob 13. uri pred občino v Zgoniku.
ŠZ Jadran
obvešča, da je za današnji izlet v Castelfranco ob priliki prvenstvene tekme še nekaj prostih mest v avtobusu. Zainteresirani se lahko vpišejo še danes zjutraj (cena vožnje je 10.000 lir), in to v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini. Odhod posebnega avtobusa z Opčin ob 17.00, s Proseka ob 17.10 in iz Nabrežine ob 17.20.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 26. t.m.,
ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja balinarske komisije.
ŠZ Sloga
planinski odsek vabi jutri, 25. marca, svoje planince na 9, zimski vzpon na Porezen. Zbirališče in odhod ob 6. uri iz Trebč.
SK Devin
priredi jutri, 25. marca 1984, klubsko tekmovanje na Sviščakih (Ilirska Bistrica). Zbirališče ob 7.15 pred opensko hranilnico. Vabljeni!
TPK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure.

Naročnino: Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1800.00 din. za orga-mzacite m podietia mesečno 250,00, letno 2.500.00 din
Poštni tekoči ročun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v ifBlIji pri podružnicah SPI.
primorski
-■>	dnevnik
24. marca 1984
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel 1040) 794672 (4 linije) • Tl« 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAP Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samse
Izdaja	ZTT	fèìrfll č,en italijanske
m tiskaTrst	IMIflQ 'vezečasopisnih
založnikov FIEG
Sovjeti napadli ameriške načrte za protiraketni obrambni sistem
MOSKVA — Sovjetska zveza je opozorila, da ne bo ostala prekrižanih rok in bo odgovorila na ameriški izziv, če bodo Združene države vpeljale protiraketne naprave za obrambo lastnega ozemlja. »ZDA ne bodo dosegle vojaške prednosti pred socialističnimi državami, tudi če se bodo oborožile z novimi vesoljskimi o rožju je zapisala moskovska Pravda. Obenem trdi, da so Američani zanesljivo izdelali načrte za poseben protiraketni globalni obrambni sistem, ki bi bil nameščen pol na zemlji, pol pa v vesolju. Ta sistem naj bi omogočil popolno neranljivost ameriškega ozemlja. Tega sistema pa naj bi Američani ne načrtovali iz obrambnih razlogov — piše Pravda — ampak le zato, da bi si z njim ustvarili varen ščit, izza katerega bi lahko nato sprožili prvi jedrski udar proti nasprotniku, ne da bi pri tem tvegali povratni maščevalni udarec.
S tem načrtom naj bi Američani, po mnenju Sovjetov, tudi kršili dogovor iz leta 1972, ki sta ga podpi sali obe velesili. Obenem pa naj bi pomenil veliko
povečanje nevarnosti za jedrsko vojno. Prav to pa naj bi še bolj zapletlo prizadevanja, da bi s pogajanji dosegli zmanjšanje oborožitve, Amerika pa naj bi s tem postala prava »centrala zla«.
Vse drugačnega mnenja o tem ameriškem načrtu pa so nekateri ameriški znanstveniki. Tako sta nobe lovec Hans Bethe in bivši vodja ustanove za državno varnost Noel Gayler izjavila, da bi ta izredno dragi sistem nikakor ne zagotovil popolne varnosti Amerike pred sovjetskimi raketami, kot trdi Reagan, pač pa bi nasprotno še povečal nestabilnost v odnosih med obe ma vojaškima velesilama.
Ta sistem, imenovan »vesoljska vojna«, katerega je Reagan prvič omenil pred letom dni, naj bi stal po predsednikovih trditvah 26 milijard dolarjev, todc njegova dejanska cena bi v naslednjih desetih letih gotovo narasla na stotine milijard dolarjev. To je pa vsota, zaradi katere se tudi bogatim Američanom zc vrti v glavi.
Volivec in volilni
lepaki v Salvadorju
SALVADOR — Med predsedniškimi kandidati Salvadorja je tudi demokri-■«* Jose Napoleon Duarte. Za lepake z njegovim imenom, s katerimi so presili številne zidove, pa se je ta revni Salvadorec zanimal le v toliko, da je ko nanje naslonil svoj utrujeni hrbet	(Telefoto AP)
Konferenca neuvrščenih o miru v Sredozemlju
BEOGRAD — Visoki fukcionarji zunanjih ministrstev sredozemskih neuvrščenih držav se bodo med 28. in 30. marcem sestali na Malti, kjer bodo določili kraj in dnevni red konference na ministrski ravni. Vest je včeraj sporočil glasnik jugoslovanske zvezne vlade Željko Jeglič. Vladni glasnik je ob tem izjavil, da bo konferenca okrepila prizadevanja za utrjevanje miru, sodelovanje in varnost v Sredozemskem morju. Njen cilj bo ogreti za takšno politiko vse sredozemske države.
Za sklicanje te konference so se odločili lansko leto v New Delhiju, kjer je bil sedmi vrh neuvrščenih. Na tem vrhu so se za sedaj sklicano konferenco opredelile sredozemske neuvrščene države, ki so v temelje svoje politike vgradile sodelovanje, enakopravnost in varnost.
Ob koncu je zvezni glasnik poudaril tesne in prijateljske stike med neuvrščenima državama Jugoslavijo in Malto. Dokaz teh dobrih odnosov bo bližnji obisk Antona Vratuše, predsednika komisije za zunanje zadeve pri zvezni skupščini, na Malti.
Agent CIA v Salvadorju ustanovil »ubijalske skupine «
Vest so objavili Reaganovi politični nasprotniki
NEW YORK — Poveljnik finančnih stražnikov v Salvadorju naj bi bil informator ameriške obveščevalne službe CIA in naj bi za usluge, ki jih je počel v zadnjih petih ali šestih letih, preje’, najmanj po 90 tisoč dolarjev na leto, je sklicujoč se na vladne vire, zapisal New York Times.
Izmed treh policijskih skupin je korpus finančnih straž najbolj. nediscipliniran in brutalen. Nekatere njegove funkcionarje je celo Reaganova uprava obtožila, da imajo zveze s »skupinami smrti«.
Po besedah samega newyorškega dnevnika ni dokazov, da bi bil polkovnik Nicolas Garranza, o tem teče namreč beseda, ki je postal poveljnik finančnih straž
šele pred enim letom, neposredno vpleten v morilsko dejavnost »skupin smrti«.
Ta funkcionar, ki je želel ostati v senci, da se ne bi izpostav jal nevarnostim, je izjavil, da je Garranza sodeloval pri ustanavljanju operativne mreže ubijalskih skupin in je določil tudi osebe, ki so se ukvarjale s tem delom. Dodal pa ie, da nima dokazov o tem, če je Garranza izbiral tudi žrtve, ki so jih likvidirali.
V nekem intervjuju za ameriško televizijsko mrežo (CBS), je neimenovani nekdanji salvadorski funkcionar ponovil svoje obtožbe.
New York Times ob koncu dodaja izjavo glasnika CIA Georgea Lauderja, ki ni niti potrdil in niti zanikal, ali je bil polkovnik Garranza kdaj obveščevalec CIA.

Meteorologija v boju proti lakoti na svetu
ŽENEVA — Mednarodni odbor, ki ga sestavlja osem Nobelovih nagrajencev in ki mu predseduje Italijanski znanstvenik, je sestavil predlog za boj proti lakoti na svetu. Odbor »znanost za mir«, (mednarodni odbor je glasnik odbora »znanost za mir«), sestavljajo nobelovci iz Združenih držav Amerike, Švedske, Sovjetske zveze, Pakistana in Italije. Predsednik je, kot smo že povedali, Italijan, in sicer Antonio Zichichi, Pakistan pa zastopa A. Salam, predstojnik centra za nuklearno fiziko v Trstu.
Kakor so sporočili iz Ženeve, se je predsednik prof. Zachichi sestal z generalnim tajnikom nastajajoče mednarodne meteorološke organizacije prof. Patrickom Obasijem. Preučil je programe za razvoj kmetijstva v tistih saharskih predelih (Sahel), kjer je suša povzročila lakoto in pod hranjenost.
Naj ob tem dodamo, da so včeraj v okviru mednarodnega meteorološkega dne preučili možnosti, ki jih ima meteorologija pri razvoju kmetijstva na svetu.
Za kakšnimi boleznimi umirajo Kitajci
PEKING — Bolezni srca in ožilja, kakor tudi poapnenje žil so na Kitajskem poglavitni vzrok smrti. Zelo je razširjena možganska kap zaradi arterioskleroze. Po nepopolnih podatkih, ki jih objavlja agencija Nova Kitajska, predstavljajo te bolezni od 21,5 do 23,5 odstotka vseh smrtnih primerov, še pred 30 ali 25 leti pa je zaradi njih umrlo od 5,2 do 7 odstotkov oseb.
Po vrstnem redu, ki ga navajamo, zahtevajo največ smrti srčni infarkt, rak, bolezni dihal in prebavil, jetika in hude infekcijske bolezni.
Zanimivo je, da je nekdaj zelo razširjena jetika sedaj zelo omejena.
Med svojim štiridnevnim obiskom v Pekingu,
Nakasone namerava okrepiti dvostranske stike s Kitajci
PEKING — Japonski ministrski predsednik Jasuhiro Nakasone je včeraj dospel v Peking na štiridnevni uradni obisk. Glavni namen njegovega obiska je utrditi odnose med obema deželama, da bi okrepili »obojestransko zaupanje«.
Nakasone, ki je prispel v Peking pet tednov pred napovedanim obiskom^ Reagana na Kitajskem (in bo gotovo poskušal sondirati politično vzdušje pred tem obiskom) se bo sestal z vsemi najpomembnejšimi kitajskimi voditelji in tudi s pekinškim »močnim človekom« Xdaopingom.
To je prvi Nakasanejev obisk na Kitajskem, odkar je postal predsednik vlade. Med pomembnimi točkami njegovih pogovorov bo tudi japonska pomoč Kitajski za modernizacijo njene industrije, k čemur naj bi Tokio pripomogel zlasti z večjimi denarnimi posojili. Japonska vlada bo nakazala večjo vsoto tudi za postavitev več znanstvenih raziskovalnih središč.

Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(26.)
DIVJA 5LA PO MAŠČEVANJU 3E VODILA JOAQUINA DAL3E ZA MORILCI NJEGOVEGA BRATA...

'ZJUTRAJ JE NALETEL NA SAMOTNO KOČO- NAMERAVAL JE PROSITI STANOVALCE ZA MAJHEN POČITEK PRI NJIH,..
KO JE JE PRIBLIŽAL KOČ) NA KAKŠNIH TRIDESET KORAKOV, SE JE NA praou POJAVILA DRUŽINA -
KDO Sl,TUJEC, IN KAJ —.	IŠČEŠ V TEM
N — SAMOTNEM
KRAJUt- v-
Švedi zmagujejo v boju s kadilci
STOCKHOLM — Švedi že več let bojujejo navsakdanjo vojno: proti kadilcem. Najnovejše raziskave so pokazale, da je ta vojna dobljena, da se je začelo na Švedskem po »bumm število kadilcev zmanjševati.
Sicer Švedi ne sodijo med »težke« kadilske narode. Toda po drugi svetovni vojni je začelo število kadilcev naglo naraščati, zlasti med mladine-Zaradi tega spoznanja so izvedenci že v davnem letu 1963 ob podpori vlade napovedali vojno kajenju. Sedaj pa že pobirajo prve, pa čeprav še skromne sadove teh naporov svojih prizadevanj.
še v začetku sedemdesetih let je bilo med moškimi 50 odstotkov strastnih kadilcev. To št0vilo se je zdaj znižalo na 30 odstotkov, pri ženskah od 34 na 30 odstotkov.
Najhujše je stanje med mladino v obdobju od 15. do 18. leta starosti-Po neki anketi je med sto 16 letniki 32 kadilcev. Zaskrbljuje pa dejstvo, da se med mladino, v nasprotju s splošnim trendom, kajenje vedno bolj širi-
Kampanja proti kajenju teče na vseh ravneh, od vladne do občinske in šolske in do delovnih mest, kjer kadilce stalno opozarjajo na škodljivost tobaka, obenem pa nudijo pomoč vsem tistim, ki bi se radi odvadili te nevarne razvade.
Pred kratkim so naslovili poziv kadilcem, naj se vzdrže tobaka na vseh javnih in delovnih mestih. Napise so razobesili v restavracijah, postajah, pisarnah... Cilj tega je bil dvojen: zmanjšati število kadilcev in zašiliti nekadilce, ki so prisiljeni živeti v »terorju« nikotina.
Na Švedskem je danes mnogo restavracij, ki so razdeljene na dva dela: za kadilce in nekadilce. V šolah velja različna praksa, ponekod fc kajenje prepovedano, v drugih dovoljeno, vendar v le za to določenih prostorih.
Na Švedskem ni mogoče prodajati cigaret, če na zavojčku ni odtisnjeno eno od 16 opozoril o škodljivosti tobaka. Reklama je dovoljena, vendar z mnogimi omejitvami in ne sme biti upadljiva, obvezno mora imeti Pripombo o škodljivosti in ne smejo je priobčiti v mladinskih in nedeljskih listi"-
Rezultat tega je, da se je v neki anketi 9 od 10 Švedov izreklo za zakonsko prepoved kajenja na javnih in delovnih mestih.