■ greu^MOPttgcK* *w»* i Naročnina za ozemlje SHS: letno 1.80 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, ■lesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LIST In.obrt Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 26. maja 1928. Telelon št. Ivan Mohorič: Nerazumljiva praksa. Pred dobrim mesecem dni je smatrala Generalna direkcija carin za potrebno, da ukine odredbe glede računanja tare pri železnih sodih, ki je že štiri leta v veljavi, ter da uveljavi zopet stare predpise o tari iz leta 1907, ki ne ustrezajo potrebam današnjega časa, pa tudi ne načinu in običajem embaliranja blaga za prevoz po železnici. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kakšni so morali biti motivi, ki so privedli Generalno direkcijo carin do tega, da kot tič noj tišči glavo v pesek ter da si po štirih letih danes upa naenkrat trditi z vso resnostjo, da železni sodi niso običajna embalaža, da se morajo vsled tega cariniti skupno z blagom po brutto-teži in sicer, da se, ako je carina na vsebino manjša kakor carina na železne sode, carini tudi vsebina po višji postavki za železne sode. Kurijozni razpis carinske uprave št. 14.232 z dne 12. aprila, ki je izšel v »Službenih Novinah« št. 84 dne 14. aprila, je izzval v naših krogih kemične, tekstilne, usnjarske in barvarske industrije, pa tudi v vseh trgovskih krogih in podjetjih, ki se bavijo z nakupom in prodajo tehničnih potrebščin, veliko presenečenje, ker ima ta na videz brezpomembni ukrep za obratovanje industrije, kakor tudi za trgovino nedogledne posledice. Da ta trditev ni obrabljena običajna fraza, hočemo dokazati z naslednjim konkretnim dokazom: 2e med vojno, posebno pa po vojni, se je v trgovini s kemikalijami in tehničnimi potrebščinami razvila v veliki meri uporaba železnih sodov, ki so v tedanjih nesigurnih prometnih prilikah nudili neprimerno večjo varnost, da pride pošiljatev nepoškodovana v roke odjemalca, kakor pa lesena embalaža. Uporaba železne embalaže se je tako razvila, da se danes lahko trdi, da pride skoro tri petine tekočin, ki se uvažajo v sodih iz inozemstva, v železni embalaži. Razlog temu je, da nabavni stroški za železno embalažo niso bistveno večji kot za leseno, da pa je varnost pošiljatve mnogo večja, riziko glede kaliranja in končno občutljivost napram poškodbam in vremenskim uplivom pri železni embalaži neprimerno manjša kot pri leseni. Absolutno prednost ima železna embalaža pri transportih, ki se odpremljajo na velike razdalje. Znano je, da velik del polfabrikatov, ki se prevažajo v sodih, prihaja v Slovenijo iz Hamburga ali preko Holandske, kakor na primer ribje olje, kostno olje itd., in je za take poši-ljatve praktično uporabljiva samo železna posoda. Končno pa je tehten razlog za uporabo železne embalaže tudi dejstvo, da jamči železnica za primanjkljaje samo v slučajih dokazane krivde od strani železnice. Pri lesenih sodih znaša primanjkljaj navadno po 5%, mnogokrat pa tudi več in so bili zato interesenti prisiljeni, da se skušajo z uporabo železnih sodov obvarovati pred primanjkljajem. Tekočine, ki se uvažajo v železnih sodih, predstavljajo za našo industrijo, za prevozna sredstva, kakor tudi za obrtniške obrate neobhodno potrebne surovine, odnosno kemična pomožna sredstva za predelavo blaga ali za pogon obratov. Zato je na te predmete, v kolikor njih uvoz ni svoboden, določena razmeroma nizka fiskalna carina. Ker jih itak moramo uvažati iz inozemstva, nam vsaka fis- kalna obremenitev itak samo podra-žuje našo industrijsko produkcijo. Ta podjetja so prišla vsled ukinjenja prej veljavnega razpisa v nemogoč položaj, da morajo plačali štiri- do osemkratno carino od one, ki je na dotične vrste blago določena po tarifi in ki bi se praviloma smela na nje pobirati. Da morejo interesenti oceniti posledice nepremišljenega ukrepa Generalne direkcije carin, navajamo nekatere vrste tekočin, ki se uvažajo v železnih sodih in ki morajo plačati sedaj uvozno carino 80 odnosno še več dinarjev v zlatu, dočim so sedaj plačale le od 10 do 30 Din, kakor je razvidno iz naslednjih navedb: Carinska Uvozna pozicija Predmeti carina 68 t. 2 koslno olje 10'- 69 ribje olje 10'- 1101. l/a sirup od repe 20'- 1101.2 dekstroza, sirupi itd. 25- 176 proizvodi destilacije nafte: 1. bencin v sodih 30' — 2. petrolej v sodih T- 3. plinsko olje ild. 10'- 4. parafinsko olje 30'- 178 material od katrana. črnega premoga itd. 5' — 179 lizol in podobni pre- parali 40‘ — 188 tekočine, pripravljene za pranje, barvanje in apretiranje itd. 30'- 189 surov glicerin 10'- 190 vazelin, lanolin ild. 30' — 191 kolomazi itd. 20' — 230 ekstrakti in snovi za strojenje kož 10' — 252 oljnati kiti 12'- Po statistiki zunanje trgovine lahko točno izračunamo, v kakšne milijonske vsote gre novo breme, ki se ga je s tem navalilo naši industriji in trgovini. Posledice bo čutil predvsem konzument, ki namesto znižanja cen, doživlja podražitev blaga. Degras se je na primer dosedaj prodajal v Ljubljani po tovarniški ceni 9 Din za 1 kg. Ribje olje, ki služi za izdelavo de-grasa, je stalo franko Ljubljana 7 dinarjev za 1 kg. Po novi uredbi se carina poviša na osemkratni iznos, torej za Din 7-70 na 1 kg tako, da se bo degras moral za okroglo 8 Din podražiti. Kaj to pomeni za usnjarsko industrijo in kako se na tak način pospešuje uvoz inozemskih finalnih produktov, pač ni treba podrobneje razlagati. • Opisani postopek carinske uprave predstavlja v svojem jedru derogira-nje zakona o carinski tarifi potom na-redbe o tari iz leta 1907, kar je protizakonito in vsled tega nedopustno. Ni dvoma, da bodo upravičene pritožbe naših interesentov morale, če hočemo ostati pravna država, prodreti najkasneje pri državnem svetu in da je blamaža carinske uprave zato neizogibna. Vendar s tem situacija še ni razčiščena. Treba je razkrinkati mahinacije, kako pride do takih naredb in samovoljnosti, ki pomenijo za reden kupčijski promet in za obratovanje naših industrij nedopustno beganje in povzročanje nepotrebnih stroškov, ki bi jih v urejenih razmerah ne smelo imeti. Toda vse to carinski upravi še ni bilo zadosti. V zadnjem času se je spravila tudi na lesene sode in začela dlako cepiti z zastarelimi pravili o tari, ki so bili morda še za primitivno kupčevanje kraljevine Srbije v letu 1907 na mestu, ki pa jih danes vsak pameten človek mora označiti kot nemogoče. Tako je iznašla, da določa člen 10, da se kot priznana zunanja embalaža smatrajo samo sodi iz mehkega ali trdega lesa, ki so nepobarvani in je začela sode, ki so iz tehničnih razlogov grobo prepleskani, da razne jedke tekočine bolje varujejo, cariniti po postavki 428 carinske tarife s 40 zlatimi dinarji in sicer bruto za neto. Od tega ukrepa, ki je sicer po mrtvi točki brezdvoma v skladu s predpisi, ki pa so so tudi že davno preživeli, je posebno prizadeta vsa oljarska industrija in trgovina in posledice se že čutijo v povišanih cenah blaga. Zbornica za TOI je takoj na prve pritožbe dostavila carinski upravi obrazloženo spomenico, v kateri je opozorila na posledice, ki jih je izzvala njena naredba, vendar čaka že tri tedne zaman rešitve. Zadeva je medtem nujna, ker povzroča vsak dan nove neprilike in bil bi skrajni čas, da se prejšnje stanje zopet vzpostavi. Za stabilizacijo dinarja. V petek se je vršila seja glavnega upravnega odbora Narodne banke pod predsedstvom guvernerja Srečkoviča. Prisostvovali so ji skoro vsi člani iz Beograda in drugih krajev države. Navzoča sa bila tudi vice-guvemer g. Bajloni in generalni direktor dr. Novakovič, ki je imel glavni referat. Na seji so v glavnem razpravljali o poročilu generalnega direktorja dr. Novakoviča, ki se je v zadevi stabilizacije dinarja mudil v Parizu in Londonu. Poročal je o zahtevah posojilodajalcev glede izpremembe že prej med Narodno banko in finančnim ministrstvom oziroma vlado doseženega sporazuma o načinu stabilizacije dinarja. Posojilodajalci zavzemajo stališče, da se ima stabilizacija izvesti na zdravi podlagi, to se pravi, da morajo imeti vse novčanice Narodne banke zadostno kritje. Zahteva se, naj stabilizacija dinarja zajamči čim večjo samostojnost Narodne banke in v tem smislu se ima izvršiti izprememba zakona in statuta Narodne banke. Govori se, da se bo izvedla tudi nova razporeditev kredita. Z ozirom na dejstvo, da je Narodna banka dajala v pretežni meri kredite srbijancem na škodo prečanov, se je zahtevalo na seji, naj se posojila ne dajejo po številu delnic, ki se nahajajo večinoma v rokah srbijancev, temveč po razmerju javnih bremen, ki jih nosijo posamezni kraji. Na seji je bil najprej prečitan zapisnik o poslednji plenarni seji, na kateri je bil dosežen sporazum med finančnim ministrstvom in Narodno banko. Nato je generalni direktor dr. Novakovič poročal o splošnem položaju Narodne banke, o svojem potovanju v London, o pogajanjih za zaključitev posojila in o pogajanjih s posojilodajalci glede stabilizacije dinarja. O njegovem poročilu se je razvila daljša razprava, v kateri so govorili dr. Pro-tic in drugi. Izvenbeograjski člani so predvsem izrazili željo, naj se ne sprejemajo definitivni sklepi na seji, ker je potrebno, da se prej seznanijo z vsemi elementi, ki so pogoj za pravo oceno ukrepov, potrebnih za določitev stališča Narodne banke napram izpre-membi statuta in stabilizaciji dinarja. Definitivni sklepi bodo sprejeti na današnji seji upravnega odbora, o kateri bomo poročali v prihodnji številki. 2552. ŠTEV. 62. Nekaj pomanjkljivosti predpisov o novem uslužben-skem davku. Ugleden trgovec iz Ljubljane nam piše: Ko sem v prvi polovici meseca maja t. 1. pripravljal odpremo novega uslužbenskega davka, sem zapazil nekatere trdote, katere hočem v naslednjem sporočiti naši javnosti s priporočilom, da se z nasveti in pred-očenji težav, katere so imeli pri odpremi novega uslužbenskega davka od svoje strani, oglasijo tudi drugi tovariši, da na ta način zberemo nekaj materijala in se domenimo, kako naj bi se ti predpisi preuredili, da bi ustrezali splošnim potrebam. a) Davčne knjižice za uslužbenski davek. Za plačevanje davkov so naše dolžnosti postale nepregledne. Na davkoplačevalce se stavijo vedno večje zahteve, katerih pred vojno nismo poznali. Sedaj moramo že sami fungi-rati kot nekaki eksekutorji za državo. Naložilo se nam je pobiranje davka na poslovni promet, ki je jako odi-jozno, še bolj odijozno pa je pobiranje novega uslužbenskega davka. Poleg odija nosimo še v manipulativnem oziru težke križe. Predvsem so se nam oktroirale davčne knjižice za uslužbence. Knjižice se dobe samo v srbohrvaščini, popolnoma pa se je prezrlo ravnopravnost slovenskega jezika. Ako že hoče finančna uprava, da zasluži samo državna tiskarna, naj bi vsaj naročila, da se knjižice izdajo tudi v slovenskem jeziku, da bi bile vsakemu davkoplačevalcu vsaj razumljive. Saj je lepo, da se nas hoče navaditi nasilnim potom srbohrvaščine, a vprašanje je, kako bi sprejeli davčne knjižice naši bratje onstran Sotle in Save, ako bi bile slovenske. Predvsem moramo zahtevati, da dobimo davčne knjižice v slovenskem jeziku. Ne glede na to napako pa imajo sedanje knjižice nebroj drugih pomanjkljivosti. Ena glavnih je predvsem, da imajo, dasi so na eno leto preračunjene razpredelke pri tedenski mezdi samo za 48 tednov, dasi ima leto 52 tednov. Pa tudi sicer so skrajno nepraktično sestavljene. Šele po dolgem študiranju pride človek na to, kakšen namen imajo posamezni razpredelki. Ako se že tiskovina nalaga, za tako širok krog prebivalstva z najrazličnejšim kulturnim nivojem, je prvi predpogoj, da je sestavljena tako, da je vsakomur, ko prebere napise jasno, kakšni podatki se morajo v knjižico vpisati in kateri razpredelki so za vpis teh podatkov namenjeni. Pri količkaj večji pozornosti bi lahko knjižica izgledala veliko prak-tičnejše nego dejanski izgleda. b) Potrdila davčnih knjižic za usluž- benski davek. Po predpisih mora vsako knjižico izdati občinsko oblastvo, katero jo mora vpisati v poseben seznam in na njej potrditi poleg osebnih podatkov uslužbenca samega tudi rojstne podatke otrok izpod 18 let. Ti predpisi so skrajno nerodni. Prvič je popolnoma brez potrebe, da občinsko oblastvo vzame v evidenco vsako posamezno knjižico, ker ima davčno oblastvo pač druga sredstva, da prisili k odpremi davka službodajalca. Poleg tega je pa ta evidenca tudi po- Donos neposrednih davkov v pretekli in proračun davkov v tekoči proračunski dobi. V proračunski dobi 1927/28, to je Eeho de Pariš« piše, da namerava iz vesti vlada valutno reformo in stabilizacijo franka brez pomoči zunanjih posojil in brez otvoritve kreditov drugih emisijskih bank. OTVORITEV TEKSTILNE RAZSTAVE V SKOPLJU. Dne 24. t. m. se je na izredno svečan način »tvorila tekstilna razstava v Skop-Iju, katere se je udeležilo s svojimi proizvodi tudi več slovenskih tekstilnih in-dustrijcev. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja general Milosavljevič, zastopnika vlade Miovič in Hudo-vič in mnogo drugih dostojanstvenikov, ža razstavo vlada veliko zanimanje in je pričakovati, da bo obisk obilen. Razstava je prva te vrste v Južni Srbiji in ostane odprta do 10. junija t. 1. ❖ si« * VELIKI IZDATKI ZA ELEKTRIFIKACIJO AVSTRIJSKIH ŽELEZNIC. Od začetka leta do meseca marca je bilo izdanih za elektrifikacijo železnic 8 milijonov šilingov. Ljubljanska borza. Tečaj 25. inaja 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbo Din BBVrZB: Amsterdam 1 h. gold. . . —•— 22-9325 Berlin 1 M —•— 13-0075 Bruselj 1 belga —. 7-93 Budimpešta 1 pengd . . 9-910 9-946 Curih 100 fr 1093-50 1096-50 Dunaj 1 šiling 7-9825 8-0125 London 1 funt 277-08 277-88 Newyork 1 dolar 56-73 56-93 Pariz 100 fr —•— 223-77 Praga 100 kron 1C805 168-85 Trst 100 lir 298-25 300-25 7. LESNEGA TRGA. Nedavno je posebna deputacija lesnih producenlov iz Sušaka predložila trgovinskemu ministru načrt statutov za lesno borzo na Sušaku. Prošnjo za ustanovitev te borze utemeljujejo s tem, da se sedaj preko Sušaka letno izvaža okrog 40.000 vagonov lesa, poleg tega pa še okrog 10.000 vagonov preko Reke za Španijo, dokler nimamo trgovinske pogodbe s Španijo. Istočasno so sušaški industrijci podvzeli akcijo, da se izgradi luka v Martinščici, kjer bi se lahko uredilo skladišče za 130.000 kub. m lesa. S tem bi kapaciteta sušaškega pristanišča mnogo pridobila ter bi bilo mogoče ves les iz Slovenije izvažati preko Sušaka—Martinščice. V zadnjem času se jugoslovanski mehki les v vedno večji množini izvaža v Afriko, in to ne samo v severno, temveč tudi v francoske kolonije ob zapadni obali. Francoski korespondent dunajskega »Holz-markl« je mnenja, da bodo direktne kupčije iz Jugoslavije v zapadno Afriko sčasoma zavzele znaten obseg. Težko-če obstojajo predvsem le zaradi dimenzij {v francoskih kolonijah se v prvi vrsli trgujejo madrijerji v določenih dimenzijah od 75—220 mm). »EGEJSKI PAKT.« Italija in Turčija bosta v kratkem podpisali pogodbo, s katero se obvezujeta, da ne bosta druga druge napadli, torej nekak protinapadalni pakt. V Angori bi najraje videli, da bi se Italiji posrečilo pridobiti za ta pakt tudi . Grčijo, tako da bi nastal trojni dogovor med Rimom, Angoro in Atenami, ki se naj bi nazval »Egejski pakt«. Nekaj časa je tudi Rim na to upal, a atenska vlada se ni dala pregovoriti, ampak je zahtevala, da se imajo najprej rešiti važna sporna vprašanja med Turčijo in Grčijo, kakor: izmenjava prebivalstva itd. Anglija, ki nikdar ne stoji ob strani, če gre za kako morsko vprašanje, ni pač videla vzroka, zakaj naj bi postal italijanski vpliv v Atenah preveč močan in je radi tega podpirala Atene. Francija si Egejskega pakta nikakor ne želi. Pariz se trudi za sporazum med Beogradom in Atenami, da bi tako oslabil italijansko politiko na Balkanu, ki hoče izolirati Jugoslavijo. Toda Beograd sam je v tem oziru vodil slabo politiko. Macchiavellistični triki in umetnost rimske politike so Beograd tako daleč premotili, da si je bil (Beograd) že siguren nekake nadvlade na Balkanu. Prav radi te iluzije je Jugoslavija zanemarjala svoje odnošaje do Turčije, preveč zahtevala od Grčije v solunskem vprašanju in ni niti proti Bolgarski izpremenila svoje politike — nazadnje pa je prišlo razočaranje. Res je sicer, da italijansko-turška pogodba nima brez pritegnitve Grčije za Balkan prav posebne važnosti. Toda imperija-lizem, tako tudi fašistični, ima nekako svojo estetiko. K fašistični estetiki pa spada ravno to, da se zemljevidna karta preprede s čim gostejšo mrežo prijateljskih pogodb, ki znajo v danem momentu tudi prav dobro koristiti. RAZNO. Novi šolski zakoni. Prosvetni minister Milan Grol je izjavil o novem zakonu o srednjih šolah, da bodo najvažnejše v njem določbe, ki bodo omogočale rigorozno presojo kvalifikacije srednješolskih učiteljev. Srednješolski pouk bo po novem zakonu mnogo bolj praktično urejen, kakor je danes. S tem zakonom bo izvedena tudi redukcija srednjih šol. Novi zakon o univerzah bo uredil vprašanje izpitov in predavanj na vseh univerzah. Istočasno bo enotno urejeno tudi vprašanje avtonomije univerz. Uredilo se bo tudi vprašanje višje pedagoške šole s posebnim ozirom na praktično naobrazbo. Minister Grol je izjavil svojim prijateljem, da bodo novi šolski zakoni predloženi Narodni skupščini še letos v jeseni. Žvan Hribar: Moji spomini. Če smo morali pa že na Kranjskem voditi težke boje, mogoče si je predstavljati, kako je šele bilo v drugih slovenskih pokrajinah, kjer sta naš živelj tlačila in davila nemštvo in italijanstvo. Narodni borci -teh pokrajin so zatorej od osrednjega vodstva pričakovali vzpodbude in pomoči in jim je bilo jako -težko, če je ni bilo ter so iz tega sklepati morali, da so samim sebi prepuščeni in le na lastne moči odkazani. To je po drugi strani bilo tudi zato nevarno, ker se je bilo bati, da se izgubi enotnostim usmerjenost narodnega boja ter tako nasprotniku pokaže, kje smo ranljivo. Pa še nekaj je bilo uvaževati: veljavo Ljubljane kot narodnega središča. Ako smo hoteli ohraniti to, treba je -bilo stalnih zvez s periferijo, Te zveze vzdrževal sem v največji meri jaz. Ril sem v dopisovanju z vsemi deli naše slovenske domovine. Ker sem imel načelo, da nobenega pisma nisem pustil brez odgovora, obračali so se tudi od povsod s polnim zaupanjem do mene. Zato sem imel v izvrše-valnem odboru svoje stranke vedno tudi glavno in po navadi odločujočo besedo. Da mi je to prouzročalo obilno dela, je umevno. Vendar me to ni motilo: delal sem rad in bil sem vsakega uspeha svojega dela vesel. Poleg dela je bilo pa -tudi troškov. Tudi teh se nisem ustrašil. Deloma sem posegal sam globoko v žep, deloma sem vedel z •nabiranjem pri prijateljih in somišljenikih dobiti denarja, tako da v važnih dobah noben klic iz Koroške, Trsta in Istre ni našel v Ljubljani gluhih ušes. Z gen-Ijivimi besedami so se mi v pismih, ki jih še vedno hranim, zahvaljevali za poslane jim podpore v narodne namene: Lam b e rt in Gregor Einspi-1 e r, Vekoslav Legat, profesor Josip L e n d o v š e k , Anton G a b r o n , Vekoslav S p i n č i č, Matko Mandič, dr. O t a k a r lly-b a r, dr. Gustav Gregorin in drugi. Najsrečnejši sem bil, kadar sem videl, da je poslani denar pripomogel k pričakovanim uspehom. A še neka — jako važna — okoliščina mi je bila v pomoč. Zastopal sem zavod strogo narodne barve. Kakor je imela središnjica v Pragi biti -močan steber v bojih češkega naroda proti Nemcem, -tako je njena podružnica v Ljubljani dobila ob svojem rojstvu zi-belčni dar v zlata vrednem materinem naročilu, naj bo pospeševateljica političnih teženj slovenskega naroda. Takšno je bilo zaničevanje do -slovenskega naroda, takšna mržnja do slovenskega jezika, da se nobeni dotlej -med nami poslujočih zavarovalnic ni zdelo vredno dajati slovenskim zavarovancem v njihovem jeziku pisane zavarovalne pogodbe v roke. Banka »Slavija« pa -si je takoj naročila vse tiskovine v slovenskem jeziku. Znameniti poznavalec našega jezika, Fran Levstik preskrbel je prevod teh tiskovin. Skrbel sem tudi za to, da je generalno ra-vnattelj-slvo v Pragi na izrazitejši način pokazalo svoje sočuv-stvovanje z našimi težnjami. Izposloval sem vsako leto precejšnje denarne prispevke v slovenske narodne namene. Današnji svet ne ve, v kakšnih žalostnih gmotnih razmerah smo živeli Slovenci takrat, ko je bila vsa industrija in skoro vsa trgovina v rokah naših narodnih nasprotnikov. Zato tudi presoditi ne more, koliko so ti denarni prispevki pomenili in kako mnogo so pripomogli k uspehom, ki ste jih zadnji dve generaciji zapustili sedanjemu pokolenju. Zahvale za to nisem užival ne jaz in ne banka »Slavija«. Pa za to mi tudi ni -bilo, kajti človeku, -ki iz srčne potrebe kako dobro delo vrši, je bore malo do hvaležnosti. Največ pažnje od naše strani je brez dvojbe zaslužila Istra. V njej je bil kmet, ki se je iz narodnega -mrtvila probujati jel, popolnoma v rokah oderuhov iz laških mest. Tako celo, da niti svojega političnega prepričanja ni kazati smel, ne da bi bilo to ostalo brez hudih posledic zanj. Pač so rodoljubni voditelji tega zasužnjenega naroda -snovali zadruge z namenom, da iztrgajo kmeta iz rok laške gospode; a tega je bilo* vendar še premalo. Na prošnjo svojih prijateljev Matka Mandiča in Vekoslava Spin čira izposloval sem zato pri generalnem ravnateljstvu banke »Slavd-je«, da je jela v I-stro dovoljevati hipotečna posojila. Mnogo poljedelcev -iz Istre bilo je na ta način rešenih laških pijavk.-Ker sem bil določil za posredovalce narodne voditelje dr. Rybara, dr. Gregorina in dr. Pretnarja v Trstu, dr. Dukiča in dr. Dinka Trinajstiča v Pazinu in dr. La-g-injo v Pulju, povzdignila se je s tem med ljudstvom tudi njihova veljava. Kakšne važnosti je bila organizacija banke »Slavijo« v splošnonarodnem obziru, videlo se je pa posebno takrat, ko so prišle volitve. Iz Istre in iz Koroške so mi prihajala pisma, naj iiplivam na zastopnike, da se spuste v volilno agitacijo, ali -pa naj pošljem bančne uradnike, da posežejo vanjo. V a t r o -slav H o 1 z se je ob takih časih izpremenil v pravega vseslovenskega volilnega priganjača in apostola politične zvestobe. Od kraja do kraja je potoval, da bodri in navdušuje. Jaz sam pa sem v omenjeni dve deželi, pa tudi na Štajersko in Goriško, po želji ta-mošnjih volilnih odborov pisal nešteto pisem, da pridobim omahljivce in dvomljivce ter podžgem mlač-neže k živahnemu delu za srečen volilni izid. Če sem videl, da ni drugače, peljal sem se tudi sam venkaj, da stopim dejansko v bojni metež. Če je šlo kje za kršenje narodnih pravic, se tudi nisem plašil prask z državnimi uradi in bi n. pr. mogel dolgo pesem zapeti neugnani Andrej Gabršček o tem, kako krepko sem ga v tem vprašanju z ličnimi intervencijami podpiral. (Dalje prihodnji*.) Moratorij v Rumuniji. Rumunski konzulat v Zagrebu razglaša, da je vest, ki jo je priobčila »Tekstil-Zedtung« iz Berlina, češ, da so trgovci iz Bukarešte m Braile sklenili zahtevati od romunske vlade splošen moratorij, popolnoma izmišljena. Nov kanal v Južni Ameriki. V Rio de Janeiro (Brazilija) so došli trije ameriški inžinirji, ki naj po naročilu ameriških denarnih krogov preštudirajo načrt zgradbe kanala, ki bo vodil v zaliva Sv. Jurija pri Comodoru Rivadavii v Ar-gentiniji skozi Patagonijo v Chile. Stroški so preračunjeni na pol milijarde dolarjev. Kanal naj bi odprl v prvi vrsti pot do bogatili petrolejskih vrelcev v pokrajini Chubut. Uporaba nevarne Ma-galhaensove ožine bi postala odveč. Ako pridejo inženirji do ugodnega zaključka, se bo začel kanal graditi že v tekočem letu, dovršil se pa bo 1. 1936. — Vlada republike Kolumbije v Južni Ameriki poroča, da se je dosegel sporazum glede gradnje železniškega predora skozi Ande, ko bo zvezal z železnico Bogoto z Buonaventuro ob Tihem oceanu. Radijski vrelec na Švedskem. V bližini Dalberga, v severnem delu Švedske so odkrili te dneve nov radijski vrelec, čigar radijska vsebina znaša po raziskovanju v Stockholmu celih 41.039 voltskih enot. Toliko enot ni imel doslej še noben vrelec. Ves tamošnji okraj se spremeni v toplice in se je tudi že sestavil konzorcij, ki bo izkoriščal zdravilno moč tega najnovejšega vrelca. PROTI VOJNI. Kellog-ov načrl — 6 velesil pridobili /a pakk proti vojni — ima vedno več uspehov. Napram Ameriki se ostale velesile nočejo pokazati počasne. Francija se nahaja naravno v posebnem položaju. Briand, proti kateremu je bilo prav za prav enostransko in samovoljno postopanje Kellog-a naperjeno, je prosil velesile, da počakajo francoske prolipredloge in že par dni pozneje je poslal v Washington svojih znamenitih 6 pridržkov, pod kalerimi bi bil on pripravljen pridružiti se Kellog-ovemu načrtu. Nemčija je takorekoč z obratno pošto odobrila Kellog-ovo besedilo, ne da bi francoske pridržke sploh omenila. Nato je prišla Italija na vrsto. Mussolini je v imenu Italije izrazil svojo »polno simpatijo« za idejo, katere cilj je, da se države odpovejo vojni kot sredstvu svoje nacijonalne politike. Do sedaj bi lahko marsikdo mislil, da neguje fašistično svetovno naziranje prej simpatije za vojno in da noče nje prokleli, ampak da hoče predvsem prokleli oni demokratično-pacifistični duh, ki zahteva odpoved vojne. Toda noben pa-, pir ni tako potrpežljiv, kakor baš oni, na katerem se pišejo diplomatske note. Važnejši in na vsak način bolj resno vzet je odgovor Anglije. Chamberlain je v svojem govoru v spodnji zbornici dne 10. maja t. 1. izjavil, da se Anglija brez pridržka pridruži ameriški mirovni ideji. Dva tedna poprej se je pa se zdelo, da Chamberlain nekako lavira med Francijo in Ameriko. Bila je lo njegova prva javna izjava o Kellog-ovem načrtu in on je dal to izjavo baš na slavnostni pojedini v angleško-francoskem društvu v Birmingham-u. On je primerjal Kellogov načrt z Locarnom in čisto odkrito jc pripovedoval, kako je smatral takrat za potrebno, da kratko in jasno reče Stresemannu, da ne bo prijateljstvo z Anglijo nikoli sklenjeno na škodo Francije. V diplomatičnem jeziku se to pravi, da se London v razmerju Pariza do Washingtona ne bo na noben način postavil proti Parizu. V Franciji so Chamberlainov govor dobro razumeli in so že mislil, da se je Kellogova ofenziva izjalovila. Toda Washington je bil zelo vznejevoljen in je dal v svojih poročilih to tudi čutiti. Chamberlain se je za korak izmaknil ameriškemu pritisku. Njegova izjava dne 50. aprila v spodnji zbornici se je še držala zlate srede med ameriškim in francoskim predlogom, Chamberlain je očividno skušal pomirili Washinglon, a Francije ne pustiti na cedilu. In da se da Franciji možnost izhoda, je izjavil, da hoče Anglija, predno odgovori na Kellogovo noto — podobno kakor pred Locarnom — sklicali juristično konferenco prizadetih držav. Toda že naslednjega dne je brzojavil washinglonski poročevalec »Times-a«, da bi Amerika tak predlog enostavno odbila. Iz Chamberlainovega govora v spodnji zbornici je bilo razvidno, da izhaja ideja juristične konference prav od Chamberlaina samega in sicer uradno. »Ampak takoj, ko sem zvedel,« je rekel Chmberlain, »da ta predlog ni všeč eni izmed prizadetih vlad, sem ga vzel nazaj.« In res ni ostalo drugega kakor reči tej »nezadovoljni« vladi: »Da.« Kajti Macdonald je v svojem govoru to zahteval. Lloyd George je isto zahtevo motiviral sledeče: Amerika je edina država na svetu, ki je tako svojo armado, kakor tudi mornarico povečala nad predvojno stanje. če je torej ta država postavila tak predlog, jo moramo takoj prijeti za besedo. TRŽNA POROČILA. Dunajska borza za kmetijske proizvode. (24. t. m.). Prijaznejše ameriške notacije niso vplivale na tendenco dunajskega tržišča. Promet se je dalje gibal v minimalnih mejah, ker so kupci skrajno rezervirani. Tudi za blago nove žetve ni zanimanja, ker obstojajo izgle-di za zboljšanje posevkov. Jugosloven-ska pšenica Tisa (77 kg) se nudi po 1'88 do 1'89. V turščici je tendenca prijaznejša in sicer v zVezi s stavko argentinskih pristaniščnih delavcev. Notacije za domačo pšenico in rž so bile znižane za 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagovno-promelni davek brez carine: pšenica: domača 42'5—43‘5, madžarska Tisa 47*25— 4775; rž: marchfeldska 4175—42'25; iurščica: 37-37,5; oves: domači 38 25—3&'5. Razširjajte »Trgovski list«! Nalboliše nabavite otroike majce in nogavičke, moške in ženske rokavice, šepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, gumbe, vezenino, čipke, kompletne potrebščine za krojače, čevljarje in sedlarje edino le pri Telefon 2913 Na veliko! los. Peteline« Ljubljana blisu Preiernovega spomenika Veletrgovina o kolonijalne in *, Špecerijske robe Ivan Jelačin Uubliana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode ToCna in solidna postrelba! Zahtevajte cenik! * SALDA - KONTE * ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE ODJEMALNK KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nudi po Izredno nizkih cenah MEftKUR> kot tadzgata* tiskar!«: A. SEVER, Ljubljana.