Deželni denar za nov slovenski šolski pol v Romjanu in obnovo nižje srednje šole v Doberdobu ¿V I ** v-k < Giuliano Montaldo in njegovi pogledi na svet, podani s posebno »abecedo« / 10 Kapljice kulture, ki so se med Goričani odlično prijele, bodo nocoj »prikapljale« še zadnjič >/13 Primorski PETEK, 8. AVGUSTA 2008_ Št. 188 (19.278) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Igre v znamenju različnih strahov Aleksander Koren V dobi globalizacije je bila odločitev Mednarodnega olimpijskega odbora, da organizacijo poletnih olimpijskih iger dodeli Kitajski, skoraj neizbežna. Gospodarska velesila 21. stoletja s svojo poldrugo milijardo prebivalcev danes v marsičem že kroji svetovni vrh, njen vrtoglavi napredek, ki je posledica ekonomske liberalizacije (ne pa tudi politične) zadnjih treh desetletij, pa zbuja istočasno spoštovanje in strah. Strah je tako in tako, žal, skupni imenovalec letošnjih iger, kot tudi sveta, v katerem živimo. Ta strah je večplasten. Gre v prvi vrsti za strah pred nevarnostjo atentatov, saj so igre izjemen medijski katalizator in torej odlična priložnost, da se skrajneži vseh vrst »predstavijo« najširši javnosti. Če drži podatek, da so organizatorji namenili varnosti 2 milijardi evrov, je na dlani, kako pereče je danes to vprašanje. Vendar gre v zvezi z letošnjimi igrami tudi za drugačne, ravno tako »globalne strahove«. Denimo pred onesnaženjem, ki je v Pekingu eden od največjih problemov in ga kitajski režim ne more kar tako skriti pod preprogo, čeprav je ta azijska država le eden od krivcev za segrevanje ozračja na zemlji in ima vso pravico, da se razvije enako kot druge svetovne velesile, vendar tudi dolžnost, da ta razvoj uskladi z ekološkimi standardi. Tu je še strah športnikov pred dopingom, neozdravlje-no rak rano sodobnega športa, ki ogroža njegovo verodostojnost, zaradi umika sponzorjev pa tudi njegov obstoj. Strah zadeva v enaki meri tiste, ki hočejo z njegovo pomočjo po bližnjici priti do uspeha, kot tiste, ki zaradi nepoštenosti svojih kolegov ne bodo mogli uživati sadov svojega dela. Tu je nazadnje še strah pred politizacijo iger, kar je po dveh neproblematičnih izvedbah v Sydneyju in Atenah spet zelo aktualna tema. Kitajski režim bo igre nedvomno izkoristil za lastno promocijo, zato moramo dopustiti možnost, da se enakega orodja poslužujejo tudi njegovi nasprotniki, ni pa prav, da se skuša v to igro vplesti tudi športnike, še manj, da se jim to vsili. Oni sicer res ne živijo na luni, prelahko pa je od njih zahtevati, da počnejo to, česar si politika velikokrat ne upa. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) KITAJSKA - Danes začetek 29. poletnih olimpijskih iger v politično dokaj napetem vzdušju Začenja se praznik svetovnega športa Slovesno odprtje bo vključno z gledalci izoblikovalo 150 tisoč ljudi GORICA - Z notarskim aktom podpisali statut Ustanovitev LAS Franc Fabec (Deželna kmečka zveza) prvi predsednik upravnega sveta GORICA - Z notarskim aktom je bila ustanovljena konzorcijska družba Lokalna akcijska skupnost Kras, ki se bo zavzemala za razvoj kraškega ozemlja in promocijo njegovih proizvodov. Za predsednika upravnega sveta je bil imenovan predsednik Deželne kmečke zveze Franc Fabec, člana upravnega sveta pa sta še Nataša Černic in nemški pisatelj Veit Heinichen, ki sta ga imenovali tržaška in goriška pokrajinska uprava. Na 4. in 6. strani PEKING - Okrog 150.000 ljudi, vključno z gledalci, ki bodo napolnili stadion Ptičje gnezdo, bo danes izoblikovalo slovesno odprtje 29. poletnih olimpijskih iger, ki jih bo prvič v zgodovini te največje športne manifestacije priredila Kitajska. Za igre v Pekingu vlada izjemno zanimanje, saj je Kitajska država, ki je v marsičem še skrivnostna, svetu pa se zdaj po desetletjih zaostalosti predstavlja kot gospodarska velesila. Zaradi kršenja človekovih pravic, zapiranja disidentov in zatiranja manjšinskih skupnosti pa zbuja Kitajska tudi velik odpor. Tako sta včeraj kritično do uradnega Pekinga nastopila predsednik ZDA Bush in predsedujoči EU Sarkozy. Na 15. in 18. strani Končno preiskava o italijanskih vojnih zločinih v Sloveniji? Na 3. strani Menia in Gottardo zagovarjata Tonda Na 3. strani Veit Heinichen, od kriminalk do promocije Krasa Na 6. strani Kolesarska dirka po Sabotinu se je iz športa sprevrgla v politiko Na 12. strani V Marini Julii pri Tržiču včeraj smrt na plaži Na 14. strani IZJAVA NOVINARSKEGA SINDIKATA IN NOVINARJEV NAŠEGA DNEVNIKA Primorski dnevnik naj še naprej opravlja poslanstvo v korist manjšine in širše skupnosti Novinarski sindikat Furlanije-Julijske krajine in sindikalni odbor Primorskega dnevnika v skupni izjavi izražata veliko zaskrbljenost zaradi nediskri-miniranih klestenj prispevkov za založništvo, ki jih napoveduje vladni gospodarski manever. Slovenski dnevnik sodi med časopise, ki jih bo to klestenje največ prizadelo, namesto da bi ubrali pot resne in stroge reforme, ki bi od javnih financiranj izključila lažne založnike in zadruge in vse, ki kršijo pogodbena pravila in tržišče dela. Primorski dnevnik je več kot šestdeset let dnevnik v slovenskem jeziku v Furlaniji-Julijski krajini in izraz slovenske narodne manjšine. Časopis je glasnik skoraj tri tisoč članov zadruge, ki izdaja časopis, ter več tisoč bralcev. Njegovi novinarji verjamejo, da so pomemben glas, zato ker, kot mnogi drugi kolegi v podobnih situacijah, pojmujejo poklic v prepriča- nju, da s tem nudijo dobro uslugo celotni skupnosti. Vedo, da so glas manjšine, ki ga večina priznava in spoštuje. So torej prepričani, da delajo za sožitje med ljudmi in za razvoj tega občutljivega ozemlja. Zaradi tega želijo novinarji vztrajati na tej poti in omogočiti redno izhajanje Primorskega dnevnika za ohranitev medijske pluralnosti v Furlaniji-Julijski, ki je v tem primeru tudi jezikovna. Če hoče živeti, Primorski dnevnik ne more računati na reklamo, njegov krog bralcev pa je omejen. Za časopisom ne stoji nobena ekonomska skupina, temveč samo bralci, ter na desetine kulturnih, športnih in družbenih organizacij slovenske manjšine. Novinarji računajo na podporo kolegov in novinarskega sindikata, v katerem so od vedno angažirani. Za sabo imajo že veliko bitk za preživetje, ki je bilo marsikdaj pod vprašajem. Sedaj se bodo angažirali tudi v novem koordinacijskem odboru sindikalnih predstavnikov dnevnikov, ki jih ogrožajo kle-stenja prispevkov za založništvo. Vladni ukrep lahko pomeni smrtni udarec za Primorski dnevnik. Časopis je že močno skrčil stroške in klestil, tam kjer se je dalo klestiti, zato bi lahko bil vsak nadaljnji rez zanj usoden. Novinarski sindikat FJK, ki se mu pridružuje tudi njegovo državno vodstvo, podpira in osvaja poziv novinarjev Primorskega dnevnika ter se za pomoč obrača na ustanove in na zasebnike. Reforma založništva naj bo resna in stroga. Odklanjamo pa kle-stenja, ki oškodujejo samo majhne časopise in ne prizadenejo privilegijev, ki jih uživajo veliki založniški koncerni, piše v izjavi novinarskega sindikata in novinarjev Primorskega dnevnika. 2 Petek, 8. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Politične igre z olimpijskimi igrami David Bandelj / Za leto Gospodovo 2008 se je Mednarodni olimpijski komite odločil, da bo kitajsko glavno mesto gostilo olimpijske igre. Od današnjega dne bo torej postal Peking prestolnica sveta, cilj televizijskih prenosov, priljubljena »počitniška« kolonija za športne novinarje, komentatorje in gledalce, skratka, sinonim za športno dogajanje in od letos dalje tudi za posebno družbeno-politično stanje. Ne pomnim, namreč, v vsej svoji (sicer majhni) zgodovini zavedanja Olimpijskih iger (od leta 1988 dalje, če sežem dlje v spomin), da bi kdaj prišlo do tako močnega političnega pritiska na sicer športni dogodek, ki je zrasel v duhu povezovanja med državami, narodi in športniki, v imenu istih idealov, ki so združevali olimpijske igre antičnih dob. Čeprav so bile leta 1988 OI v Seu-lu, ki je še bil pod vplivom dvopolne razdelitve sveta, kot glavno mesto Južne Koreje, je o njih v kolektivnem spominu ostal le Johnsonov »dopingirani« svetovni rekord v teku na 100m. Barcelona 1992je minila brez večjih težav, v Atlanti je leta 1996 nekaj sicer počilo, baje da je šlo za atentat, v Sidneyu 2000 in Atenah leta 2004 pa se je vse izteklo brez ekla-tantnih zapletov. Celo Slovenija je bila od leta 1992 dalje deležna svojih kolajn ... Letošnji Peking pa se mi zdi bolj podoben stanju, ki je velo v osemdesetih letih (vzajemni bojkot ZDA in Sovjetske zveze na OI v Moskvi 1980 in Los Angelesu 1984 ...). Pod geslom, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, so se politiki vseh barv, ras in dežel in držav spravili na svo- je atlete, jim odsvetovali sodelovanje (bojevnik za človekove pravice Gasparri je bil eden najbolj glasnih.) ali vsaj delni bojkot in prišlo je do polemik. Zakaj? Zaradi izpričanega kitajskega kršenja človekovih pravic. Če podrobneje pogledamo obnašanje držav, ki kritizirajo kitajsko početje, se nam lahko odpre še kopica drugih vprašanj, ki so povezane s kršitvami človekovih pravic. Kitajska res ne kaže najbolj ortodoksnega obnašanja do Tibeta in lahko ji marsikaj očitamo, vendar, da prihajajo očitki s strani ZDA, ki s svojimi vojnimi ujetniki v Guantana-mu krši marsikatero mednarodno pogodbo, govori o grozoviti hinavščini, po evangeljskem zgledu: ne glej iveri v očesu svojega brata, če prej ne zagledaš trama v lastnem ... Okej, recimo, da na Kitajskem ni toliko mednarodnih interesov, kolikor jih je okrog ZDA, zato mednarodna javnost rajši zapre kakšno oko več . Pravilno razumevanje OI bi zahtevalo, po zgledu antičnih iger po »grškem« kopitu, da bi se konflikti prenehali, politični jetniki osvobajali, prižgala bakla, ki bi simbolizirala medsebojni mir. Pot letošnjega olimpijskega ognja pa je bila vse drugo kot mir naznanjajoča ... Vendar idealiziranje sveta je ostalo le domena pičle manjšine, ki je na svetovnem merilu tako zelo malo pomembna, da postaja že smešna. Resnica o pravem pomenu OI je žal mnogo bolj politična, zato kitajske oblasti nadaljujejo z diskriminacijo svojih manjšin in mednarodna javnost nadaljuje s protesti, ki bodo prešli v zgo- dovino OI in zaznamovali Peking 2008. Moderna doba je dokončno pozabila športne prednosti takih manifestacij, kakor so OI, ker je tudi šport postal dejansko biznis, ki s Coubertinovi-mi ali antičnogrškimi vrednotami nima kaj dosti skupnega. Tempora mutantur et nos in illis. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so se že v preteklosti OI spremenile v politično bojno polje (že omenjena osemdeseta leta), ki je zahtevalo tudi nekaj žrtev in npr. Muenchen leta 1972 spremenilo v pokol. Atleti postajajo tako ne le nosilci barv svoje države, ampak tudi politični predstavniki sistemov, ki jih te države zagovarjajo, pa naj bodo politično korektni ali pa tudi ne (pod »politično korektno« ne razumem ne Kitajske ne ZDA. Ampak, kaj je sploh politično »korektno«, danes?). Prihodnost (in konec koncev tudi bližnja sedanjost) OI se tako prikazuje v dokaj klavrni luči: politično igranje z olimpijskimi igrami . A besede, ki jih tu izrekam so le kapljica v morje, se pravi, da veljajo manj kot nič, pa še prepozne so, vrh tega. Vsem, ki boste sledili OI Peking 2008 želim prijetno uživanje ob gledanju dobrega športa. Vsem, ki boste sledili polemikam in političnemu dogajanju pa želim, da bi to ne imelo preveč vpliva na vas. Itak je pomembno sodelovati, pa naj bo to tudi s policijskimi represalija-mi ali atentati ali - paradoksno - sodelovati z nesodelovanjem. Tudi to je olimpijski duh . KULINARICNI KOTIČEK Špageti na sečuanski način Danes se v znamenju polemik začenjajo pekinške olimpijske igre. Vprašanje je ali naj velja starogrško pravilo, da se za časa iger utišajo polemike in prenehajo, vsaj začasno vse vojne, ali pa naj prevlada mnenje tistih, ki pravijo, da kršenja človekovih pravic na Kitajskem ni mogoče spregledati. In to je samo eno od spornih vprašanj, v znamenju katerih se bodo odvijale letošnje olimpijske igre. Drugo vprašanje, ki pa zadeva predvsem športnike, ki se bodo potegovali za olimpijska odličja, je hudo onesnaženje ozračja, ki pesti Peking in vsa večja kitajska mesta, davek, ki ga pač Kitajci plačajo hitremu industrijskemu razvoju. Peking se je utapljal v smogu že pred 20 leti, ko sem ga zadnjič obiskal, trenutno pa je položaj bržkone še slabši. Ampak pustimo to in posvetimo se kitajski kuhinji: načelo Kitajcev je, da vse, kar se giba, sodi v lonec, pa naj bodo race, kokoši, zajci, kače, žabe, črvi, kobilice,....drugo pa dodajte vi po svoji domišljiji. V restavracijah za zahodne goste seveda ne bodo ponudili ocvrtih ščurkov, kakšno kačo pa boste tu in tam le dobili. Seveda ne bom šel v ekstreme, recept, ki vam ga danes svetujem, povsem ustreza zahodnjaškemu okusu: pripravili bomo namreč špagete na sečuan-ski način. Naj dodam, da je Sečuan kitajska pokrajina, ki slovi po dokaj začinjenih jedeh. Potrebujemo: 200 gr riževih špagetov ( najdete jih v skoraj vsakem supermarketu, če pa jih ne marate, bodo dobri tudi navadni špageti št. 3), 20 dekagramov pustega svinskega mesa, 2 stroka česna, pol mlade čebule, kos svežega olupljenega ingverja, pol litra zelenjavne juhe (tudi iz kocke), sladkor, riževo vino (tudi suho belo vino bo še kar ustrezalo), pikantno sojino omako, sol, olje, v katerem so se namakali feferoni, arašidovo olje. Meso kuhajte 10 minut v rahlo osoljeni vreli vodi, odcedite ga in razrežite na 3 x 11 cm dolge paličice. V voku (polkrožni orientalski posodi) segrejte 2 žlici olja, dodajte žličko sladkorja in pustite, da se na srednje močne ognju ka-ramelizira ob stalnem mešanju. Dodajte še meso in pustite, da se za kratek čas duši. Zalijte z dvema žlicama vina in nekaj kapljicami pikantnega olja. Po 1 minuti dodajte še sesekljan česen in ingver, za-lijte s toplo juho in dodajte ščepec soli, če je potrebno. Sedaj lahko vok pokrijete in pustite, da se jed kuha približno eno uro. Medtem v osoljenem kropu skuhajte špagete (pazite, ker se riževi špageti skuhajo zelo hitro), od-cedite jih in razporedite v skledi-ce, dno katerih ste postlali z drobno sesekljano mlado čebulo, ki se je nekaj časa namakala v pikantni sojini omaki. Na špagete potresite meso in tekočino, ki je ostala. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Ob smrti Aleksandra Solženicina Pred nekaj dnevi je zaradi možganske kapi v visoki starosti umrl vidni ruski pisatelj in publicist Aleksander Isaijevič Solženicin. Vest so zabeležili vsi časopisi, slovenski so skoraj brez izjeme povzeli površno informacijo, ki jo je očitno v naglici pripravila tiskovna agencija STA. Med priložnostnimi komentatorji izjemo gotovo predstavlja le dolgoletni moskovski dopisnik Mitja Volčič. A. I. Solženicin je bil diplomiran matematik, študiral pa je tudi leposlovje. Med vojno je bil za hrabrost odlikovan z dvema kolajnama, zaradi ostre kritike stalinizma v pismih prijatelju iz otroških let pa obsojen na osem let delovnega taborišča. Že februarja 1953, tik pred Stalinovo smrtjo, so ga iz taborišča poslali na prisilno bivanje v Džam-bulsko oblast v Kazahstanu. Tri leta pozneje je bil rehabilitiran in se je naselil v ruskem Rjazanu, kjer je poučeval matematiko. V treh tednih je napisal prvenec »En dan Ivana Denisoviča«, v katerem dokaj avtobiografsko opisuje življenje v stalinskih taboriščih. Delo je leta 1962 objavila znana revija Novi Mir, ki jo je urejal pesnik A.T.Tvardovski. Za objavo se je zavzel sam sovjetski voditelj Nikita Hruščev, saj je bil pobudnik obsodbe stalinizma in mu je Solženici-nova pripoved prišla še kako prav. Pozneje so jo natisnili v milijonski nakladi, ki je takoj pošla. Solženicina so na namig Hruščeva predlagali celo za Leninovo nagrado, ki pa je ni prejel. Bilo je obdobje, ki ga je Ilja Ehrenburg slikovito krstil za odjugo. Tej je sledila odstavitev Hruščeva in skoraj dvajsetletni režim birokrata Brežnjeva in suhoparnega ideologa Mi-hajla Suslova, ko je bila kritična ustvarjalnost postavljena na zatožno klop. Disident Solženicin je med tem napisal »Prvi krog« in »Rakov oddelek« ter nekaj lepih krajših del, kot »Matr-jonino dvorišče« ali »Dogodek na postaji Kočetovka«, ki so izšla po njegovi vrnitvi v domovino, iz katere je bil izgnan leta 1974. Izgnanstvo po podelitvi Nobelove nagrade je Solženicin preživel v ameriškem Vermontu, na kmetiji, kjer je živel povsem osamljen. V ZDA so ga sicer slavili kot protikomunističnega di-sidenta, a ga niso imeli radi, ker je javno izpostavil svoje kritične pomisleke na račun Zahoda. Državljanstvo SZ so mu vrnili, ko je na oblast prišel Mihajl Gorba-čev. Tedaj so objavili tudi večji del njegovih knjig, začenši z »Otočjem Gu-lag«, ki so zagledale luč sveta na Zahodu skupaj z »Avgustom 1914« o prvi svetovni vojni. Vendar se je v Rusijo vrnil šele leta 1994, po razpadu Sovjetske zveze. Vrnitev je bila triumfalen pohod s prekosibirsko železnico od Vladivostoka do Moskve, med potjo pa je ostro grajal korumpiranost in ponižanje ruske družbe v času vladavine Borisa Jelcina. Bil je imenovan v rusko akademijo znanosti in umetnosti. Solženicina ni mogoče prištevati zahodno usmerjenim disidentom, saj je bil prej zagovornik ruskega prosvetlje-nega avtoritarizma. Bil je pristaš oblikovanja Velike Rusije, ki bi jo tvorile Rusija, Belorusija, Ukrajina in ruska polovica Kazahstana. V določeni meri je bil tudi pristaš velikoruskega nacionalizma, kar je še posebej prišlo na dan v knjigi »Dvesto let skupaj«, v kateri kritično obravnava vlogo Judov v ruski družbi in še posebej njihovo sodelovanje v bolj-ševiški revoluciji. Po mojem skromnem mnenju je v njej tudi kanec antisemitizma. Skratka, bil je velika, pomembna a tudi kontroverzna osebnost in je ne gre kar tako tlačiti v okvire, ki so mu bili tuji. Stojan Spetič ZALOŽBA SOPHIA - Slovenska književnost o ljubezni in njenih labirintih Prva monografija, ki obravnava ljubezen z vidika teorije spolov KAJ|A MIHURKO PONIŽ LABIRINTI LJUBEZNI Mihurko-Poniž, K. (2008) Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do 2. svetovne vojne. Ljubljana: Založba Sophia, 254 str. Ljubezen je ena od tistih tem, ki se v književnosti najpogosteje pojavljajo. In ne samo to. »Ljubezen je čustvo, ki omogoča literarnemu besedilu (...) širok spekter dogodkov in refleksij,« pravi Katja Mihurko Poniž v svojem delu Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do 2. svetovne vojne. Čeprav je ljubezenski motiv vseskozi prisoten in nemalokrat konstitutiven za literarno delo - slovensko ali katero drugo - je monografskih znanstvenih del, ki bi bila v celoti posvečena tej tematiki, relativno malo. Zato so Labirinti ljubezni pomembna pridobitev: predstavljajo natančen, izčrpen pregled slovenskih literarnih del, ki so nastala v književno bogatem obdobju med romantiko in 2. svetovno vojno in v katerih se pojavlja ljubezenska motivika. Avtorica pa se ne omejuje samo na ljubezen kot literarni topos, ampak jo obravnava v kontekstu vede, ki se je razvila v zadnjih tridesetih letih in si v tujini že pridobila status samostojnega raziskovalnega področja - tej vedi pravimo v slovenščini študij spolov. Formulacija se ne zdi zelo posrečena, saj pušča odprto možnost, da bi šlo za kako medicinsko ali biološko raziskavo. V resnici je študij spolov humanistična in družboslovna veda, ki preučuje predvsem formulacije spolnosti in konstituiranje odnosov med spoloma v diskurzivnih in drugih družbenih praksah. Zato se zdita angleški izraz »gender studies« in italijanski prevod »studi di genere« bolj posrečena, saj namesto izraza »sex« oz. »sesso« uporabljata skorajšnja sinonima »gender« oz. »genere«, ki namigujeta ravno na to, da pri teoriji spolov ne gre (samo) za biološko danost, ampak (predvsem) za kulturni fenomen. Raziskava Katje Mihurko Poniž se posveča tako poeziji kot tudi proznim in dramskim besedilom. Slovensko produkcijo druge polovice 19. in prve polovice 20 stoletja primerja s sočasno evropsko literarno sceno, predvsem z njenimi motivi, zgledi in zvrstmi. Slovensko in evropsko literaturo pa postavlja v zgodovinsko-družbeni kontekst, ki je bistveno vplival tudi na umetniške reprezentacije ženskosti in moškosti, ljubezni, zakona, prestopništva, moralne norme itd. Posamezne teme in motive, ki jim je ljubezen skupni imenovalec, obdela avtorica v kratkih, preglednih poglavjih, opremljenih s kopico zgledov, telegrafskimi življenjepisi ustvarjalcev in najnujnejšimi bibliografskimi napotki. Obsežnejša bibliografija je zbrana ob koncu knjige. In kdo so (bile) protagonistke slovenskih literarnih del in njihovih ljubezenskih labirintov? Usodne zapeljivke, krhke ženske, ukročene trmoglavke, emancipiranke - predvsem ženske, jasno! Okrog teh figur so avtorji in avtorice spletali lite- r; ífot'^líi fcij¡ía™t¡ ud ffiiMiiíiJíe iJn i.r. swmiif rjjpiü rarno dogajanje, ki je znotraj ljubezenske tematike pogosto prikazovalo in razvijalo še druge teme, drage tedanjemu bralstvu, na primer nacionalno vprašanje ali zavest o stanovski, kasneje razredni pripadnosti. Samo vprašanje ljubezni je najpogosteje obravnavano v socialnem okviru kmečkega in meščanskega zakona, vendar z že skiciranimi znamenji razkroja te družbeno-moralne institucije: tudi v slovensko književnost so začele po prelomu 19. stoletja vdirati takrat še povsem tabu teme istospolne ljubezni, posilstva, pedofilije, incesta. Monografija Katje Mihurko Poniž predstavlja odlomke in teme najbolj uspešnih slovenskih literarnih del izbranega obdobja, pa tudi - kar je za bralca še posebej pomembno - manj znanih avtorjev in predvsem avtoric. Imena Lui-ze Pesjak, Milene Mohorič, Marice Nadlišek Bartol, Lee Fa-tur, Marijane Kokalj Željeznove, Silve Trdina, Lily Novi, Zime Vršaj, Marije Kmet, Pavline Pajk, Zofke Kveder, Mire Mi-helič so (z nekaj častnimi izjemami, ki potrjujejo pravilo) skoraj povsem neznana celo ljubiteljem književnosti, najbrž pa tudi marsikateremu študentu ali strokovnjaku. V tej monografiji so našla svoj prostor in ustvarila živo podobo slovenske literarne tematizacije ljubezni. Matejka Grgič / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 8. avgusta 2008 3 ZGODOVINA - Sodeč po pisanju dnevnika Corriere della Sera Tožilec bo morda začel preiskavo o italijanskih zločinih v Sloveniji Preiskava naj bi zadevala tudi tragična vojna dogajanja v Rusiji, Grčiji in Črni gori RIM - 63 let po koncu druge svetovne vojne bo italijansko tožilstvo končno morda začelo formalno preiskavo o zločinih italijanskih vojakov v Sloveniji, Črni gori, Grčiji in tudi v Rusiji. To napoveduje dnevnik Corriere della Sera na osnovi izjav tožilca na vojaškem sodišču v Rimu Antonina Intelisana, ki v teh dneh prebira novo dokumentacijo o krvavi italijanski okupaciji Slovenije in Črne gore. Šlo naj bi za dokumente iz arhivov glavnega štaba italijanske vojske. V resnici gre za doslej neobjavljene dokumente, poročila in pričevanja, ki jih je v letih 1946-1947 zbrala preiskovalna parlamentarna komisija pod predsedstvom Luigija Gasparotta. Njegovega sina so ubili v fašističnem taborišču v Fossoliju. Ga-sparotto je leta 1951 zaključno poročilo komisije formalno izročil tedanjemu obrambnemu ministrstvu Randolfu Pacciardiju, ki ni naredil nič, da bi zadeva prišla v javnost. Da ne govorimo o sodnem pregonu italijanskih vojakov, ki so odgovorni za številne pokole civilnega prebivalstva in vojnih grozodejstev na tleh bivše Jugoslavije in v Grčiji. Prav na osnovi sklepov »komisije Ga-sparotto« je vojaško tožilstvo uvedlo preiskavo proti 33 italijanskim generalom in visokim častnikom, ki so neposredno ukazali in vodili represalje nad nedolžnim prebivalstvom. Med osumljenci (uradno ni šlo za obtožence) so bili tudi zloglasna generala Mario Robotti in Mario Roatta ter guverner Črne gore Alessandro Pirzio Biro-li. Preiskava proti »domnevnim« vojnim kriminalcem je trajala le nekaj tednov. 30. julija 1951 jo je vojaški preiskovalni sodnik arhiviral. Pri tem se je skliceval na člen vojaškega zakonika, ki je določal t.i. recipročnost pri kaznovanju vojnih zločincev. V bistvu bi moralo sodišče preveriti, če so se jugoslovanski vojaki (beri partizani) podobno kruto vedli do italijanskih okupatorjev. Neverjetno. Ta absurden člen vojaškega zakonika je italijanski parlament razveljavil šele pred šestimi leti. Kot poroča Corriere della Sera je »komisija Gasparotto« podrobno preiskala tudi italijansko okupacijo t.i. Ljubljanske province in grozodejstva, ki so se dogajala v taborišču na Rabu. Sergio Dini, danes javni tožilec, do pred kratkim vojaški sodnik, je pred nekaj dnevi od Višjega vojaškega sodnega sveta zahteval pojasnila, zakaj so takratni vojaški sodniki popolnoma prezrli sklepe omenjene parlamentarne komisije. FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Corriere della Sera je včeraj na kulturni strani objavil daljši članek o zločinih italijanske vojske v drugi svetovni vojni POLITIKA - Pred kritikami levosredinske opozicije Menia in Gottardo branita Tonda Na srečanju z novinarji ni bilo deželnih predstavnikov Severne lige in Sredinske zveze (UDC) Roberto Menia in Isidoro Gottardo (desno) zagovarjata delo predsednika Dežele Renza Tonda kroma Poletno lenarjenje v Premanturi je bilo v družbi glasnih škržadov še prijetnejše LEVA SREDINA Priseljenci v FJK niso vsi ilegalci TRST - »Vsi soglašamo, da se je treba energično boriti proti pojavom nezakonitega prebež-ništva, vsi priseljenci pa niso ilegalci.« Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega pravi, da bi morala deželna uprava ocenjevati tudi svetle plati pri-seljenstva in ne samo njegove temne strani, kot delajo nekateri predstavniki desne sredine. Codega, nekdanji predsednik tržaškega združenja ACLI, je prepričan, da predstavlja državni zakon o priseljencih (t.i. zakon Bossi-Fini) veliko oviro za pravično reševanje teh problemov. Zastopnik leve sredine se pri tem sklicuje na stališče predsednika deželnih industrijcev Val-duge, po katerem deželni industrijski sektor v FJK nujno rabi sedem tisoč priseljencev. Zakon Bossi-Fini po mnenju Codege ne povzroča samo hudih težav tujcem, ki iščejo zaposlitev pri nas, temveč tudi delodajalcem, ki iščejo delovno silo. TRST - Vladni podtajnik Roberto Menia in deželni koordinator Forza Italia Isidoro Gottardo sta na včerajšnji tiskovni konferenci zelo laskavo ocenila dosedanje delo Tondove deželne vlade. Zanimivo, da na srečanju z novinarji ni bilo predstavnikov Severne lige in Sredinske unije-UDC, ki sta sestavni del desnosredinskega zavezništva. Menia, ki je tudi deželni koordinator Nacionalnega zavezništva, se je uvodoma spravil na Demokratsko stranko, češ da na deželni in državni ravni vodi zgolj demagoško opozicijo. »Ti politiki so naravnost patetični, saj prepričujejo ljudi, da Berlusconijeva vlada samo krči, kar nikakor ni res,« je poudaril Menia, ki se je očitno nanašal na sredine ostre kritike parlamentarcev Ta-mare Blažine in Ettoreja Rosata. Opozicija dela pač opozicijo. Desničarski vodja je očitno pozabil na zelo ostre kritike, ki jih je desna sredina namenjala Romanu Prodiju in njegovi levosredin-ski vladi. Gottardo in Menia sta vsekakor prepričana, da rimska vlada ne krči sredstev za Furlanijo-Julijsko krajino, ki pa mora tudi ona prispevati k sanaciji državnih blagajn. Tondo se je doslej zelo dobro obnesel in Ljudstvo svobode računa, da bo njegova vlada nadaljevala po tej poti. Nacionalno zavezništvo in Forza Italia menita, da bi morali vsi vodilni funkcionarji, ki jih je imenoval Riccar-do Illy, čimprej odstopiti. To mora veljati tudi za voditelje deželne finančne družbe Friulia, ki mora hočeš nočeš poslovati v sozvočju z novo deželno oblastjo. Za vse to naj bi bil po mnenju vladnega podtajnika na okoljskem ministrstvu kriv Illy, ki je takoj po izvolitvi leta 2003 zamenjal vse vodilne funkcionarje iz prejšnje desnosredinske uprave. »Vse menedžerje Friulie je imenovala leva sredina in ne vidim, kako bi lahko ti ljudje sedaj odgovarjali desni sredini,« je poudaril Gottardo. Vodstvo Friulie je tudi on izrecno povabil, naj odstopi, drugače bo moral Tondo ustrezno ukrepati. Menia je Illyja primerjal z Ati-lo, vodjo Hunov, ki je bil neprizanesljiv do sovražnikov... Nekateri deželni funkcionarji, ki jih je imenoval Illy, so vsekakor že zapustili deželno upravo. Med prvimi se je za ta korak odločil Andrea Viero, generalni direktor deželne uprave. Z Illy-jem je odšel tudi njegov glasnik Angelo Baiguera. 4 Petek, 8. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / GORICA - Z notarskim aktom člani podpisali statut Uradno ustanovljena Lokalna akcijska skupina Kras Franc Fabec predsednik upravnega sveta, katerega člana sta še Nataša Černic in Veit Heinichen GORICA - V pisarni notarja Marie Francesce Arcidiacono je s podpisi ustanovnih članov zavekala Lokalna akcijska skupina Kras. Statut javno-za-sebne konzorcijske družbe z omejeno odgovornostjo so podpisali promocijski člani. To so predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat, podpredsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič, predsednik Deželne kmečke zveze Franc Fa-bec, predsednik Tržaške zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti Dimitrij Zbogar, predsednik združenja Con-fagricoltura iz Gorice in Trsta Claudio Cressatti, predsednik Italijanske konfederacije kmetovalcev goriške pokrajine Danilo Canesin, predsednik Promocijskega odbora za ovrednotenje mlečnih izdelkov Krasa v tržaški pokrajini Mojsir Dario Zidarič (ki je podpisal tudi v imenu predsednice Promocijskega odbora za ovrednotenje tržaškega ekstradeviškega olja Tergeste DOP Elene Parovel), predsednik Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Andrej Bole in podpredsednik Agrarne skupnosti Claudio Ster-gonšek. Na predlog predsednika tržaškega združenja neposrednih obdelovalcev Zbogarja je bil za predsednika upravnega sveta nove družbe imenovan predsednik Deželne kmečke zveze Franc Fabec. Člana tričlanskega upravnega sveta sta še predstavnica zasebnih članov Nataša Černic in predstavnik tržaške in goriške pokrajine »tržaški« nemški pisatelj Veit Heinichen. Po statutu mora šteti upravni svet vsaj polovico predstavnikov članov iz zasebnega sektorja. Podpis statuta je sklenil niz sestankov med partnerji za ustanovitev konzorcijske družbe. Ta bo »uresničevala vse dejavnosti in pobude za promocijo razvoja, izboljšanja in ovrednotenja krajevnih virov za spodbujanje trajnega in uravnovešenega razvoja homogenega območja Krasa tudi s pripravljanjem in vodenjem krajevnih, vsedržavnih in evropskih projektov in programov,« kot je zapisano v 4. členu ustanovnega akta. Družba si je zadala sledeče cilje: opredelitev in izvajanje strategije lokalnega razvoja; pripravo načrtov za lokalni razvoj; promocijo in izbor projektov, ki so v skladu s strategijo lokalnega razvoja, vključno s projekti sodelovanja; udeležbo v projektih, ki lahko Levo: del podpisnikov statuta nove konzorcijske družbe; spodaj, desno, podpis predsednika Kmečke zveze Franca Fabca, ob njem Dimitrij Žbogar, ki ga je predlagal za predsednika upravnega sveta Lokalne akcijske skupine bumbaca prispevajo k promociji razvoja, izboljšanja in ovrednotenja lokalnih virov. V statutu je še predvideno, da bo družba lahko »poleg tega izvajala vse trgovinske, industrijske, premičninske, nepremičninske, finančne operacije, za katere bo menila, da so potrebne in koristne, tudi neposredno, da doseže svoje cilje.« Družbena glavnica znaša 15 tisoč evrov; delež glavnice, ki pripada javnim subjektom ne sme - po statutu - presegati 80 odstotkov celotne glavnice. Po ustanovnem aktu se za vodstvo Lokalne akcijske skupine in člane kon-zorcijske družbe šele začenja pravo delo. V najkrajšem času bo treba pripraviti razvojne in druge načrte, saj zapade rok za predstavitev le-teh na deželo 1. septembra. Časa ni na pretek. Treba bo zavihati rokave, kot je med tržaško predstavitvijo predstavnika tržaške in goriške pokrajine v upravnem svetu pisatelja Veita Heinichena izrecno poudaril podpredsednik pokrajine in odbornik za gospodarski razvoj in kmetijstvo Walter Godina. H konzorcijski družbi bodo v kratkem pristopili tudi nekateri drugi javni predstavniki. To so številne okoliške občine, ki so na sejah občinskih skupščin že odobrile ustrezne odloke o pristopu k Lokalni akcijski skupini Kras. Takrat bo nova družba lahko zakorakala s polno paro na pot razvoja in promocije kraškega ozemlja in njegovih proizvodov. Pri Novigradu v morje iztekel mazut NOVIGRAD - Na Hrvaškem v okolici Novigrada je v sredo stekla čistilna akcija na morju, potem ko so tri navtične milje zahodno od rta Zob na večjem območju odkrili madež mazuta. Čistilna akcija se je včeraj nadaljevala, madež pa naj bi se že zmanjšal. Madež se je razprostiral na dolžini dveh in na širini pol navtične milje. Čiščenje je bilo oteženo zaradi vetra, ki je razpršil preostale dele madeža po veliki površini priobalnega dela. Kot so sporočili iz hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo, so na morju včeraj ostali le še redki madeži v velikosti oreha, medtem ko so bili majhni skupki mazuta opaženi tudi na obali od pristanišča v Poreču do rta Zob. Omet v Šentvidu pada zaradi manjkajočega veznega sloja na betonu LJUBLJANA - Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je po prvem odpadu protipožarnega ometa v predoru Šentvid kot zunanji nadzornik analiziral približno 30 vzorcev. Po besedah predstavnice zavoda Vere Verbovšek so ugotovili, da v vseh analiziranih vzorcih manjka vezni sloj pod ometom, kar je razlog, da so imeli ti kosi protipožarnega ometa slabo oprijemljivost. Kot je še povedala Verbov-škova, je tehnologija nanosa protipožarne zaščite v predoru Šentvid predvidevala tri faze: pripravo betonske površine (čiščenje), nanos veznega sloja in nanos celotne zaščite, ki mora doseči projektirano debelino. Manjkajoč vezni sloj na analiziranih vzorcih pomeni, da je to glavni vzrok za odpadanje protipožarnega ometa. Na dogajanje v šentviškem predoru so se včeraj odzvale tudi parlamentarne stranke. V SDS in SNS kličejo k odgovornosti SCT, v NSi predlagajo izbiro drugega izvajalca, v SLS in Lipi k bolje pripravljenim razpisom, vsa opozicija pa k prevzemu subjektivne ali objektivne odgovornosti poziva ministra za promet in Dars. Smrtna nesreča v Savinjskih Alpah SOLČAVA - Nad planino Koroši-ca v Savinjskih Alpah se je v sredo zgodila gorska nesreča, v kateri je življenje izgubil 62-letni planinec iz Ljubljane. Na poti Škarje-Ojstrica mu je zdrsnilo in je padel v 50-me-trski prepad. Umrl je na kraju nesreče. (STA) KLARIČI - Nov vir pitne vode za Kras in Istro S črpalnim preizkusom bodo ugotovili količine vode KLARIČI - Na začetku tedna so v Klaričih pri Brestovici pričeli s črpal-nim preizkusom, s katerim bodo ugotovili izdatnost in kakovost vode v lani izvrtanem vodnjaku oziroma celotnem kraškem vodonosniku v sušnem obdobju. Naložba bo davkoplačevalce stala 417 tisoč evrov, sodi pa v načrte Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da za oskrbo Istre z dodatnimi količinami pitne vode poišče nove vire pitne vode. Konec maja so na MOP objavili javni razpis in za izvajalca gradbenih del izbrali Kraški zidar. Njegova naloga je bila, da skoraj na dno vrtine, ki je globoka 80 metrov, postavi črpalko z zmogljivostjo do 250 litrov vode na sekundo, na površju pa položi začasni cevovod, po katerem se bo izčrpana voda iztekala v 700 metrov oddaljeno kraško brezno. Do konca julija je izvajalec svoje obveznosti izpolnil, potem so sledila testiranja, ali naprava in sistem delujeta, v ponedeljek pa se je črpalni pre- izkus pričel zares. Črpalke naj predvidoma mesec dni ne bi več ugašali. »Črpalni preizkus je namenjen temu, da se ugotovi kapaciteta kraškega vodo-nosnika Brestovica v suši, ko so potrebe po vodi na Krasu in v Istri največje,« je povedal Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije, ki je zadolžen za hidrogeološko spremljavo. »Zato so v pogonu vse štiri črpalke, tri v črpališču in četrta v vodnjaku B 10. Poskus izvajamo tako, kot da bi že bilo s pitno vodo potrebno oskrbovati tudi Istro. Pričakujemo, da bo v podzemlju dovolj vode in da bomo potrdili naše hipoteze." Vodo vzorčijo dvakrat na dan. Vzporedno s preizkusom poteka še sledilni poskus, zato so kako uro po pričetku črpanja v brezno izlili še fluorescentno sledilo uranin. Namen tega bo ugotoviti, kam se izteka prečrpana voda. V ta namen bodo vsakih pet dni vzorčili vodo na iztoku testiranega vodnjaka, enega od vodnjakov v črpališču, v strugi Soče pri Gradišču in na izviru reke Timave. Vzorčenja na italijanski strani bodo opravili sodelavci Tržaške univerze. Črpalni preizkus bo trajal 30 dni, po analizi pridobljenih podatkov pa bodo novi vodnjak vključili v brestoviški vodovodni sistem. To pa bo za oskrbo s pitno vodo pomembna pridobitev, je povedal direktor Kraškega vodovoda Boris Korošec. »Prvič, načrpali bomo večje količine vode, računamo od 80 do 100 litrov vode na sekundo, in drugič, varnost pri oskrbi bo večja. Sedaj imamo sicer že nameščeno rezervno črpalko, vendar v primeru okvar potrebujemo dan ali dva, da jo zamenjamo. Z novim vodnjakom pa bomo imeli v sistemu črpalko več.« Kar pa zadeva kakovost vode, so skrbi odveč, je še dodal Korošec. »Voda je ista, kot tista, ki jo že črpamo nek deset metrov stran, in tudi kakovost je enaka. Naj dodam tudi to, da oskrba s pitno vodo iz črpališča Klariči zaradi preizkusa ne bo motena.« Irena Cunja MOJSTRANA - Začetek gradnje Slovenski planinski muzej naj bi odprl vrata leta 2010 MOJSTRANA - Po desetletjih prizadevanj za Slovenski planinski muzej v Mojstrani se je konec julija vendarle začela gradnja. Na včerajšnji občinski praznik pa so predstavniki kranjskogorske občine tudi slavnostno podpisali pogodbo z izvajalcem in nadzornikom del, ki naj bi bila končana spomladi 2010. Predsednik Planinskega društva Do-vje-Mojstrana Miro Eržen, ki je zadnja desetletja vodil prizadevanja za ureditev planinskega muzeja, je prepričan, da je uresničitev projekta zgodovinski dogodek za celo Slovenijo. Ze leta 1894 se je namreč pojavila prva ideja o muzeju, ki bi predstavil preteklost in sedanjost slovenskega planinstva, gorništva in alpinizma. "To je zanesljivo zgodovinskega pomena za slovenstvo kot tako, pa tudi za to, da pokažemo v mednarodnem merilu vse, kar je slovenstvo naredilo na področju planinstva, kjer smo lahko evropsko razpoznavni in primerljivi," je ocenil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Planinska zveza Slovenije bo zato s zbiranjem simbolnega prispevka treh evrov na planinca tudi sama pripomogla k ureditvi muzeja, ki bo v celoti stal 3,2 milijona evrov. Od tega bo 1,65 milijona evrov prek ministrstva za lokalno samoupravo zagotovljenih iz evropskih strukturnih skladov, občina Kranjska Gora bo prispevala 650.000 evrov, pol milijona bo dodalo ministrstvo za kulturo, preostanek pa mora zagotoviti Fundacija Avgusta Delavca, ki je bila ustanovljena v ta namen. V prvi fazi bo zgrajen objekt muzeja, ki bo nekoliko nenavadne oblike bivaka, ki je bil prvo zatočišče v slovenskih gorah. V njem bo urejena muzejska predstavitev delovanja Slovencev od prvih začetkov obiskovanja alpskega sveta, prek obdobij iskanje rude, lovstva in pastirstva do začetkov organiziranega planinstva in gradnje koč ter poti. Del zbirke, v kateri je več 10.000 eksponatov, pa bo predstavil tudi alpinistično vsebino in varovanje v gorah. Muzej bo svoja vrata predvidoma odprl v pomladnih mesecih leta 2010, v drugi fazi pa naj bi se razstavne površine povečale še za dodatnih 800 kvadratnih metrov. (STA) / ITALIJA Petek, 8. avgusta 2008 5 GOSPODARSTVO - Junija je industrijska proizvodnja padla v primerjavi z letom poprej Julija 37,1% manj odsotnih zaradi bolezni v javnih upravah Vse kaže, da gre za učinek ukrepov »proti lenuhom« ministra Brunette RIM - Industrijska proizvodnja je junija padla za 4,4% v primerjavi z letom poprej, vendar se je povečala za 0,1% v primerjavi z mesecem poprej. Tako je sporočil osrednji italijanski statistični zavod ISTAT, ki je pojasnil, da je bil letošnjega junija en delovni dan manj kot lanskega, tako da naj bi letni padec proizvodnje v resnici znašal 1,8%. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila v prvem letošnjem polletju industrijska proizvodnja povprečno za 1,2% nižja kot v istem obdobju lani. Kar zadeva statistike, povezane z gospodarstvom oz. z delom, pa brez nadaljnjega zasluži pozornost raziskava, ki jo je dal izvesti minister za javne uslužbence Renato Brunetta. Iz nje namreč izhaja, da je bilo letošnjega julija kar 37,1% ali 25 tisoč javnih uslužbencev manj odsotnih kot lanskega julija. Kot vse kaže, je treba to povezati z ukrepi, ki jih je minister sprejel proti »lenuhom« v javnih upravah. Brunetta je svojo kampanjo začel takoj po zaprisegi minulega 8. maja. Ko je zapuščal Kvirinal skupno z drugimi člani nove vlade, je namreč presenetil časnikarje z izjavo, da ima pripravljen načrt za okrepitev učinkovitosti javnih uprav in še zlasti za znižanje števila odsotnih uslužbencev zaradi bolezni, ki da je v primerjavi z drugimi evropskimi državami škandalozno visoko. Že ta izjava je skupno z nekaterimi podobnimi poznejšimi ministrovimi javnimi nastopi imela nenavaden učinek. V obdobju maj-junij je bilo namreč mogoče zabeležiti 15-odstoten padec odsotnosti javnih uslužbencev zaradi bolezni. Toda »načrt proti lenuhom« je postal pravno veljaven 25. junija, ko je začel veljati zadevni zakonski odlok, ki med drugim zahteva zdravniško spričevalo že za prvi dan bolovanja, zmanjšanje plače za vsak dan bolezenskega dopusta ter v primeru tretje odsotnosti zaradi bolezni v teku sončnega leta zahteva dodatno zdravniško potrdilo, neodvisno od osebnega oz. družinskega zdravnika. In tako se je zgodilo, da je letošnjega julija bilo za dobro tretjino manj odsotnih zaradi bolezni kot v istem mesecu lanskega leta. Raziskava je zajela vzorec 70 javnih uprav. Zanimivo je, da se je število odsotnih v nekaterih znižal celo za 75%. Postavlja se vprašanje, ali bodo ti rezultati dolgotrajne narave. Minister Bru-netta je prepričan, da bodo. Zagotovil je namreč, da nadzor v prihodnosti ne bo popustil, poleg tega pa namerava okrepiti nagrajevanje večje storilnosti javnih uslužbencev. ansa Minister Brunetta ponosno kaže podatke o odsotnih v javnih upravah ČRNA KRONIKA - Preiskava o Duisburgu Šef n'dranghete Paolo Nirta za zapahi REGGIO CALABRIA - Policija je včeraj aretirala mafijskega šefa Paola Nir-to, svaka glavnega osumljenca za umor šestih Italijanov avgusta 2007 v nemškem Duisburgu. Policija je 31-letnega Nirto ustavila po kratkem zasledovalnem teku po ozkih ulicah vasi San Luca na jugu Italije, od koder izvira kalabrijska mafijska združba, imenovana ndrangheta. Nirta domnevno trenutno vrši dolžnosti vodje družine Nirta, ki je od zgodnjih 90. let preteklega stoletja vpletena v krvavi spor z rivalsko družino Pel-le-Vottari. Preiskovalci, ki menijo, da je bil strelski obračun v Duisburgu povezan z omenjenim sporom, so svaka Paola Nirte, Giovannija Strangia, označili za enega izmed domnevnih strelcev. Včeraj prijeti Nirta je tudi brat še enega mafijskega šefa Giovannija Luce Nirte, čigar žena Maria je bila na božični dan leta 2006 ubita v okviru krvnega maščevanja. Prav ta dogodek je ponovno razvnel spor med družinama, ki se je sicer med letoma 2000 in 2006 nekoliko ohladil. Doslej sta bila v poveza- Paolo Nirta ansa vi z umori v Nemčiji že aretirana prej omenjeni Giovanni Luca Nirta, ki ga je policija prijela nekaj tednov po dogodku, ter 68-letni oče bratov Nirta Giuseppe, ki je bil prijet maja. Cene testenin in kruha previsoke RIM - Sedanje cene kruha in testenin so neutemeljeno visoke. Tako meni garant za nadziranje cen Antonio Lirosi, ki opozarja, da se cene zadevnih surovin že tri tedne nižajo. Zato je včeraj priredil na ministrstvu za gospodarski razvoj srečanje s predstavniki pekov in proizvajalcev testenin. Izrazil pričakovanje, da bodo takoj poskrbeli za prilagoditev cen - tokrat navzdol. Medtem so se včeraj za spoznanje znižale cene goriva. Za liter dizla je na črpalkah Agip bilo treba odšteti 1,449 evrov, 0,001 evra manj kot v sredo, priporočena cena za zeleni bencin pa je nihala od 1,471 do 1484 evra. Naftne družbe so se na tak način odzvale na poziv ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajole, ki jih je v sredo opozoril, da cena nafte na mednarodnih tržiščih že nekaj časa pada. Berlusconi zanikal krizo v zakonu RIM - Po tem ko so italijanski časniki skupaj z zgodbicami o spravi objavili slike italijanskega predsednika Silvia Berlusconija in njegove žene Veronice Lario, kako se sprehajata z roko v roki, je Berlusconi zanikal, da bi sploh kdajkoli obstajala kriza v njunem zakonu. »Med nama ni bilo nikoli razprtij, zaradi česar časniki tudi ne bi smeli pisati o spravi. Časniki pišejo običajne lažnive zgodbice,« je v pogovoru za trač revijo Chi, ki je objavila fotografije, povedal Berlusconi. Fotografije so bile posnete v vili Cer-tosa na Sardiniji, kjer si je družina Berlusconi privoščila počitek. Na vprašanje, zakaj se Veronica v javnosti ne kaže ob njegovi strani, je Berlusconi odgovoril, da zelo ceni njeno zadržanost. V preteklih mesecih so sicer mediji pisali o skorajšnji ločitvi premiera od svoje 20 let mlajše soproge. Berlusconi in Veronica imata tri otroke, še dva pa ima premier iz svojega prvega zakona s Carlo Dell'Oglio. Slednja dva tudi upravljata z Berlus-conijevo medijsko družbo Mediaset. TURIN - Včeraj zjutraj med vožnjo na delo Andrea Pininfarina umrl v nesreči Vodil je družinsko podjetje, ki se ukvarja z avtomobilskim oblikovanjem - Podjetnik, po izobrazbi inženir, je bil star 51 let TURIN - Italijanski avtomobilski svet je včeraj pretresla vest, da je v prometni nesreči umrl Andrea Pininfarina. Enainpetde-setletni predsednik in pooblaščeni upravitelj zgodovinskega tu-rinskega podjetja se je včeraj zjutraj z mopedom znamke vespa peljal proti sedežu družinskega podjetja. Pot mu je nepričakovano prestregel rdeč avtomobil, ki ga je upravljal upokojenec; pogled mu je delno prekrival kamion, Pinifarinove vespe ni videl. Priznani podjetnik je obležal na tleh, zdravniki mu niso mogli pomagati, prav tako ne helikopter družbe 118, ki je priletel na kraj nesreče. Podjetje Pininfarina se je specializiralo v oblikovanju športnih modelov za glavne proizvajalce avtomobilov. Ime Pininfari-na je tako povezano tudi z oblikovanjem nekaterih najbolj znanih modelov športnih avtomobilov znamke ferrari, vključno z avtomobilom ferrari testarossa. Holding družine Pininfarina je prisoten tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Pred nedavnim so namreč v Ma-niagu ustanovili podjetje Nordeset design, specializiran laboratorij industrijskega dizajna. Zaradi novice o Pininfarinovi smrti so na milanski borzi začasno ustavili trgovanje z delnicami omenjenega podjetja. Andrea Pininfarina, po izobrazbi inženir, je bil v italijanski industriji poznan in cenjen. Ob zadolžitvah v družinskem podjetju je bil aktiven tudi v stanovskih organizacijah; ko je Confindu-strio vodil Luca Cordero di Montezzemolo, je bil njen podpredsednik, nekaj časa pa je vodil tudi turinsko unijo industrialcev. Leta 2005 so mu podelili red viteza dela. Zapušča ženo in tri otroke. ■ EVRO 1,5471 $ -0,05 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. avgusta 2008 evro (povprečni tečaj) valute 7.8. 6.7. ameriški dolar 1,5471 1,5478 japonski jen 169,16 106153 168,16 10 5996 kitajski juan ruski rubel krona 36,4730 74609 36,5000 74611 UC1I IJIVCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,79255 9,4127 0,79205 9,4458 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9970 24 105 8,0280 23,980 LOKC1 MUI Ig švicarski frank 1,6322 1,6291 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtoliski 7 At 234,20 3 2458 236,28 3,2398 UUMjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,6201 1 6986 1,6159 1 6920 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 34805 1,9558 3,4780 IUI 1 IU1 IJI\I ICV slovaška krona II1"0\/cki ifac 30,363 34528 30,375 3,4528 IILUVJM 11 LC13 latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7051 24356 0,7049 2,4333 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 123,88 1 8050 121,56 1 7977 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2126 7,2230 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 7. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46313 2,8025 3,1025 3,27625 LIBOR (EUR) 4,48063 4,96375 5,16375 5,34938 LIBOR (CHF) 2,2675 2,75 2,9 3,19167 EURIBOR (EUR) 4,487 4,968 5,167 5,35 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.303,62 € -136,36 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. avgusta 2008 Za voznika mopeda znamke vespa ni bilo pomoči ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,94 IMTTIDCI IDDDA ~ie.~l~J +1,05 +0 04 KRKA 1 1 IKA KOPER 94,17 5727 -0,20 +0,32 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 231,94 540,26 +0,40 -0,04 TELEKOM SLOVENIJE 239,56 +0,38 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 82,67 DELO PRODAJA - CTni +0,22 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 49,50 81 00 -1,59 +2,23 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 26,93 -0,33 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 79,28 28,00 -4,27 -0,28 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TCDh/IC r ATC7 426,50 -0,81 ŽITO - - MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 7. avgusta 2008 +°,56 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,232 6,565 18 062 -2,28 -0,38 -0,75 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,76 1,928 +2,42 -0,31 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,798 1 294 +1,77 +4,78 EDISON ENEL ENI 6,335 21 6 +1,00 +1 84 FIAT FINMECCANICA 11,263 19 059 +1,61 -0,27 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,53 23,04 -3,48 +0,09 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,375 3,854 -0,11 +0,05 LOTTOMATICA \ MYOTT1CA 20,95 16 370 -0,80 +0 15 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,73 9,649 -1,99 +0,20 PARMALAT PIREMI e C 1,763 0,4343 -0,28 +0,58 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,29 4 159 +3,36 -0,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,983 1,101 +3,86 -3,67 TENARIS TERNA 19,115 2,673 -0,26 +1 06 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 16,00 3,993 -1,05 +0,83 MNIPOL 1,719 -1,21 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 120,05 $ +0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.772,32 1.743,01 -0,32 -0,32 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 116,32 +0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.640,44 1.671,51 +0,06 -1 29 Dll\J, Dal IIaIUIva FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.279,42 1.432,39 +1,50 +0,29 DCICA 1 -J, DCUUI CIU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 834,53 3.745,29 -0,27 -1 39 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.878,51 5.374,96 -0,29 +0,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.431,43 2.355,73 -1,93 -0,95 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 1.266,10 1.369,236 6.543.49 5.477.50 -1,79 +0,62 +0,27 -0 16 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.457,43 3.668,32 +0,20 +0,06 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.450,6 3.397,25 -0,62 -0,35 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 13.124,99 2.834,71 -0,98 +1,80 Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 15.117,25 +0,29 6 8 Četrtek, 7. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it TRŽAŠKA POKRAJINA - Nemški pisatelj imenovan v upravni svet Lokalne akcijske skupine Heinichen, od kriminalk do razvoja in promocije Krasa Imenovali sta ga tržaška in goriška pokrajina - Imenovanje kot »doprinos civilne družbe« Z leve: Veit Heinichen, Maria Teresa Bassa Poropat, Walter Godina kroma Ko se je tistega daljnega 2. januarja 1980 Veit Heinichen povsem neopazno prvič pripeljal v Trst, si ni niti najmanj predstavljal, da bo več kot četrt stoletja pozneje tu postal predstavnik krajevne uprave v instituciji, ki ji je zadana skrb za razvoj in promocijo Krasa. Mesto ga je takrat sprejelo s svojim mrzlim zimskim obrazom: sivim dežjem in rezko burjo. Potrebno je bilo več kot poldrugo desetletje in nekaj preselitev -skupno jih je bilo dvanajst v štirih državah - preden se je tik pred iztekom tisočletja zasidral pod Križem, nad Obalno cesto. Srečal je Križane, njegov Proteo Laurenti mu je z uspešnimi kri-minalkami odprl pot v »kulturni Trst«. In kot je policijski inšpektor v Smrti na čakalni listi in drugih napetih romanih brskal po indicih v iskanju dokazov, tako je pisatelj stikal po novem okolju in ga - tujec - spoznal kot malokateri domačin. Pisal je, sodeloval pri prvem (in edinem) tržaškem srečanju piscev kri-minalk, oglašal se je ob vprašanjih, ki žu-lijo mesto in družbo. Postal je polnopravni nemški predstavnik razvejane tržaške civilne družbe. Od včeraj ima novo zadolžitev: tržaška in goriška pokrajina sta ga imenovali za svojega zastopnika v upravnem svetu Lokalne akcijske skupine, javno-zasebne institucije, ki naj bi postala motor razvoja kraškega ozemlja. Veit Heinichen - in ne Heineken, kot ga je pivsko prekrstilo vabilo na predstavitev - je idealni »testimonial« za promocijo in ovrednotenje kraškega ozemlja, je poudarila predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. Zakaj je bil izbran prav nemški pisatelj? Ponujen je bil dvojni odgovor. Pokrajina želi pri valorizaciji Krasa »leteti visoko«, tako na kulturnem kot na turističnem in na področju domačih proizvodov, je odgovorila Bassa Poropat, in napovedala: »Investiranje v Kras je ena od prioritet naše uprave v drugi polovici mandata.« Podpredsednik pokrajine in odbornik za kmetijstvo in gospodarske dejavnosti Walter Godina je izbral literarno prispodobo. Dovolj je prebrati Heinichenove knjige, in takoj ti posta- ne jasno, kako Proteo Laurenti ljubi Kras. Številni nemški turisti prihajajo zadnja leta v naše kraje po njegovih sledeh, po nekakšnem njegovem itinerar-ju, kar tudi vodi v spoznavanje in ovrednotenje kraškega ozemlja. Godina je nakazal pristojnosti Lokalne akcijske skupine. Evropska skup- nost predvideva ustanovitev tega organa za razdeljevanje evropskih prispevkov goratim območjem. Seveda v okvirih, ki jih bo nakazal krajevni razvojni načrt, ta načrt pa bo morala »požegna-ti« dežela. Skratka: Lokalna akcijska skupina bo postala eden od instrumentov za obogatitev kraškega območja. Heinichen - pozdravil je v treh jezikih: Buongiorno, Dober dan, Guten Tag - je pojasnil, zakaj je pristal. Mnogi se pritožujejo nad vse večjim razkolom med politiko in civilno družbo. Ob tem pa ne moreš ostati križem rok. Prevzem odgovornosti je civilna odločitev. Kraško ozemlje je bogato, često pa manjka zavest o tem naravnem bogastvu in o njeni raznolikosti. Omenil je olje bratov Starec, vrhunska bela vina, vrhunski med in kraški sir, pa tudi pozabljene bisere, kot je izvir Timave. Kras lahko postane vabljiv kot Chianti in Burgenland. To naj bi bilo poslanstvo nove strukture, ki pa ne bo imela nobenega opravka s prejšnjimi podobnimi strukturami (beri: Kraška gorska skupnost). Zavihati si bo treba rokave, ker čas hiti in beži, je opozoril Heinichen, in poudaril: »To pa ne pomeni, da vstopam v politiko. Ostajam pisatelj.« Bassa Poropatova je izrecno pojasnila: »To ni bilo politično imenovanje; to je znak spremembe v odnosu do ozemlja.« Za pisatelja Mrtvecev s Krasa ni sedaj več Smrt, temveč... Kras na čakalni listi. M.K. TREBČE - Na občnem zboru jusarji podali obračun delovanja Odprta vprašanja in uspešni projekti Težko rešljiv je npr. problem vrnitve trebenskega jusarskega premoženja v Sloveniji - Radi bi tudi ovrednotili obširno območje trebenskega jusa od Padrič do Ban Trebenski jusarji so na majskem občnem zboru v Ljudskem domu vaščanom predstavili poročilo o svojem delovanju. Prisotni so bili vsi člani upravnega sveta in nadzornega odbora: predsednik David Malalan, podpredsednica Luisa Lia, tajnica Anica Ciuk, blagajničarka Guerrina Kralj in svetniki Giuliana Ciuch, Alberto Ciuk in Katia Kralj, predsednik nadzornega odbora David Kralj ter odborniki Zorko Crevato, Vasilij Kralj, Bruno Carli in Carlo Furlan. Predsednik upravnega sveta David Malalan je podal izčrpno poročilo o prizadevanjih odbora, da bi uredil celo vrsto odprtih vprašanj, ki zadevajo tudi širšo vaško skupnost. Pereče vprašanje o trebenskem jusarskem premoženju v Sloveniji bo zelo težko dobilo pozitiven odgovor: rok za vložitev prošenj za vračilo premoženja je namreč že zdavnaj zapadel (30.06.2001) in takratni odbor ni postopal pravočasno. Sedanji odborniki so se že večkrat podali v Sežano, vendar za enkrat brez uspeha, tako da bo premoženje Jusa Trebče po vsej verjetnosti prešlo v last Občine Sežana. Mnogo bolj uspešno poteka projekt za ohranitev trebenskih ledinskih imen: odborniki in člani so se v zadnjem letu podali na šest sprehodov, na katerih so s pomočjo starejših vaščanov zbrali kar 145 ledinskih imen; to pomeni bogato kulturno dediščino, ki jo mislijo jusarji predati mlajšim generacijam. V Ljudskem domu je izobešena podrobno izdelana mapa z ledinskimi imeni, načrt pa bodo dopolnili z oglasnimi deskami ter kamni, ki bodo postavljeni na vidnih mestih; slednji imajo namreč lepši videz kot kovinske table in delujejo bolj skladno z okoljem. Jusarji so za ta projekt dobili prispevke Zadružne kraške banke (3.600 evrov) in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (2.000 evrov), podjetnik Paolo Purič iz Repna pa bo poklonil potrebne kamne. Jusarji si že več let prizadevajo tudi za ureditev vaškega kala: načrt, ki ga je izdelal inž. Rug-gero Bolognani, in poročilo, ki ga je pripravil dr. Nicola Bressi, še nista prepričala naslovnikov pro- šenj : Sklad za Trst je prošnjo zavrnil, Pokrajina je odobrila prispevek 3.000 evrov, družba SNAM pa še vedno ni umaknila svojih struktur, ki onemogočajo izpeljavo projekta. Slednjega so jusarji vključili tudi v načrt, ki ga mislijo izpeljati v okviru projekta Interreg z vasjo Dane pri Divači. Poleg ureditve kala naj bi načrt ovrednotil tudi vaška korita in vodnjak; za podobo kala skrbijo medtem sami vaščani. Tradicija rabute - prostovoljnih delovnih akcij, je v tej sezoni zaživela zelo uspešno: akcija »Kje so tiste stezice...« za vzdrževanje poljskih poti je privabila lepo število jusarjev, ki so očistili veliko področje ter si sporazumno porazdelili drva. Na dvorišče Ljudskega doma so pripeljali tudi veliko količino drvi, ki jih je gozdarska uprava posekala na območju Čezvrh. Obširno območje trebenskega jusa, ki se razprostira od Padrič do Ban(od Župance do Uščuv-cev), je bilo dolga leta podvrženo vojaškim služnostim, zdaj pa bi ga jusarji radi ovrednotili: najbolj primerna zgleda uvedba paše za živino, govedo in/ali drobnico, po zgledu padričarske zadruge, ki upravlja Park Globojner. K projektu bi se lahko pridružili tudi zasebniki, ki bi imeli pravico do določenih kompenzacij. Za rejo drobnice sta navdušena tudi dva mlada Kraševca, ki sta jusar-je zaprosila za ustrezno dovoljenje, njun načrt pa je odvisen od deželnega načrta za podeželski raz- voj, ki bi jima omogočil nakup živine. Jusarji rešujejo tudi vprašanja, ki zadevajo celotno vaško skupnost: pokrajinska uprava bo v poletnih mesecih uresničila načrt za ureditev pločnika od vasi do pokopališča, slednje pa vzbuja marsikatero vprašanje glede pokopov nedomačinov: na sestanku s pogrebnim društvom bo torej potrebno izdelati podroben pravilnik. Že dobro leto čakajo jusarji na odgovor tržaške pokrajine glede namestitve semaforjev, ki bi omejevali hitrost na cesti skozi vas, tudi prošnje za postavitev dvojezičnih tabel na avtocesti in pokrajinski cesti so za enkrat še brez odgovora. Tudi družba Acegas zamuja z odgovori, čeprav je lani s predsednikom rajonskega sveta Markom Mil-kovičem obljubila, da bo poskrbela za premaknitev zabojnikov za smeti z vaškega trga na primernejše mesto. Tudi družba ANAS še ni postavila protihrupnih pregrad pri avtocesti: v ta namen je jus pripravil obrazce, ki jih bodo izpolnili in predložili neposredno prizadeti vaščani, je bilo še rečeno na občnem zboru. Jusarji delujejo v soglasju z ostalimi vaškimi organizacijami: tudi letos bodo kot soorganizatorji pristopili k poletnim delavnicam za otroke, ki jih organizira SKD Primorec (lani pa so prispevali 500 evrov za namestitev košarkarskih košev na vrtu Ljudskega doma). Padec meje je spodbudil ponovno vzpostavitev stikov z vasjo Orlek, ki je od Trebč oddaljena slaba dva kilometra: 20. decembra 2007 so se Trebenci in Orlečani simbolično srečali na mejni črti, januarja pa so se sestali v Treb-čah in dogovorili za tesnejšo povezavo med vasema. Poročilu je sledila razprava, med katero so prisotni izrazili zahvalo odboru za opravljeno delo, obenem pa obžalovali, da so stiki in odnosi z javnimi upravitelji zelo težki in mnogokrat neuspešni. Tudi sam upravni svet in nadzorni odbor včasih zapadeta v malodušje, ker je status mnogih jusarskih skupnosti pravno še vedno neurejen. Kljub temu se jusarji zavezujejo, da bodo po svojih možnostih še naprej skrbeli za vaško skupnost. / TRST Petek, 8. avgusta 2008 7 GLEDALIŠČE MIELA - Nova sezona Raz/seljenih Monika Bulaj s svojim fotografskim zapisom Žarenja Posnetki o doživljanju vere preprostih ljudi bodo na ogled do konca meseca V gledališču Miela na tržaškem nabrežju je na ogled spet nova fotografska razstava: tokrat je v gosteh foto-grafinja in pisateljica Monika Bulaj s posnetki o doživljanju vere preprostih ljudi, v katerem se izpričujejo skupni vidiki treh velikih monoteističnih verstev v pozabljenih malih vesoljih od Gibraltarja do Perzije. Razstava z italijanskim naslovom Aure (Žarenja) je uvod v letošnjo sezono pobude Raz/seljeni, pri kateri poleg združenja Bonawentura in Gledališča Miela sodelujeta tržaško Slovensko stalno gledališče in fakulteta za književnost in filozofijo tržaške univerze. Razstavo so odprli v sredo zvečer ob pravi množici avtoričinih občudovalcev. Med otvortiveno slovesnostjo je fotografinjo po pozdravnem nagovoru predstavnice združenja S/paesati- Raz/seljeni Sabrine Morena predstavil Giorgio De Rosa, ki se je spomnil njene razstave leta 2005 v Vili Manin v Passarianu. Nato je Mo-niko Bulaj z navdušenjem pozdravil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki ji je izročil plaketo z grbom mesta, še prej se je ob njenih fotografijah, ki prikazujejo stvarnost, v katerih so meje izbrisane, z zadovoljstvom spomnil na meje, ki so v zadnjem obdobju izginile pri nas. Razstava, ki se vije po labirintu lesenih sten v parterju gledališča, bo na ogled do 31. avgusta, in sicer od 17.00 do 21.30. Predvideni so tudi obiski pod vodstvom avtorice. (bov) Monika Bulaj, fotografinja in pisateljica, živi v Italiji, pravzaprav v Trstu, kjer stanuje še kar veliko Poljakov, kot sama pravi, tako da je Trst največje poljsko mesto v Italiji, čeprav je seveda precej različno od poljskih mest. Svojo poklicno pot je začela s pomembnimi fotografskimi reportažami za časopis Ryszarda Kapuscinskega Gazeta Wyborcza. Sedaj sodeluje z revijami National Geografic, D La Repubblica delle Donne, Io Donna, Internazionale, Courier International, Geo, East. V Italiji je objavila več knjig, posnela je tudi dokumentarec Figli di Noe. Kot je sama povedala v kratkem intervjuju, je svojo fotografsko-razisko-valno dejavnost začela zelo zgodaj. »Zakaj se temu posvečam, sama ne vem. To je zame nuja, tako močna, da ji je podvrženo vse ostalo, prijateljstva, študij, branja, potovanja, življenje. Reči moram, da je to velika sreča, velik privilegij, da sem si lahko zgradila poklic na nečem, kar ljubim, ki me povsem prevzema. Moje prvo raziskovanje sem posvetila rusinski manjšini na Poljskem, predvsem zato, ker sem čutila, da je bilo krivično, kar se je z njo zgodilo. Ru-sini so živeli na ozemlju, ki pripada Češki, Slovaški, Madžarski, Poljski in Ukrajini. Jaz sem se seveda posvetila skupnosti, ki je živela na Poljskem. Bila je prava dragocenost s kulturnega, etničnega vidika, z vidika verovanj... Ru-sinsko skupnost so po vojni nasilno uničili, sicer ne z množičnimi poboji, temveč s prisilno asimilacijo, s prisilnim raz-seljevanjem, z deportacijami v kraje, kjer je bilo okolje Rusinom sovražno, tako da so zgubili svoj jezik, svojo vero. To je bil način, s katerim je tedanji komunistični blok nameraval odpraviti manjšine. V osemdesetih letih, mnogo let pozneje, sem skušala poiskati te ljudi, da bi mi pripovedovali o svetu, ki ga ni bilo več. Tam se je začelo moje delo. Takrat me je prevzelo zanimanje za pravoslavno vero. Poljska, a tudi Evropa sta takrat zamudili priložnost, da bi jo spoznali. Iz te izkušnje se je porodilo tudi moje zanimanje za židovstvo. V moji deželi, ki je največje evropsko pokopališče, kjer je izginila največja, najpomembnejša evropska manjšina, se je spomin nekako zlomil, a pojavljal se je nadvse sovražen antisemitizem, čeprav predmeta sovraštva ni bilo več. Potem sem se še naprej posvečala manjšinam, manjšinskim svetovom. Slike na tej razstavi pa so del poznejšega dela, v katerem iščem točke, kjer se veliki svetovi treh verstev stikajo. Morda so te stične točke med različnimi verstvi poganska dediščina, a to ni pomembno, Pomembno je, da s pomočjo podobe sporočim bližino med temi svetovi, ki so na videz tako daleč eden od drugega.« (bov) Levo zgoraj utrinek z razstave v gledališču Miela, desno pa Monika Bulaj kroma MOSP Zborovski KOPALIŠČE AUSONIA - Srečanja z avtorji Marcello Fois o zločinih v knjigah, Voices of Europe na filmskih platnih in v realnosti seminar Jutri se bo skupina štirih mladih predstavnikov slovenske manjšine iz Trsta, članov mednarodnega krožka društva Mosp, odpravila na mednarodni zborovski seminar Voices of Europe, ki ga vsako leto prireja mladinska evropska organizacija YEN. Zborovski seminar se bo odvijal od 11. do 18. avgusta pri lužiškosrbski manjšini v Bautzenu. Mednarodni krožek društva Mosp se že več let udeležuje podobnih evropskih srečanj, ki so potrebna za širiti obzorja manjšine še posebno v času nove skupne Europe. V teku tedna se bo v Bautzenu zbral mešani pevski zbor mladih pripadnikov raznih evropskih manjšin in drug drugega učil pesmi lastnega kraja. To bo dobra priložnost za spoznanje drugih evropskih manjšin, njihovih pesmi in drugih običajev. Obenem bodo udeleženci spoznali delovanje lužiškosrbske manjšine in navezali stike z novimi prijatelji. Z naštudiranim programom bodo v Bautzenu oblikovali dva koncerta. (ek) Zločin iz knjige na filmska platna: za antologijo Crimini (Einaudi) je tudi Marcello Fois prispeval zgodobo, ki je sedaj postala film. Avtor (na sredi) je o tem govoril na terasi kopališča Ausonia kroma Zaščitnik občanov: Gambassini se ponuja Bivši deželni svetnik Liste za Trst Gianfranco Gambassini se ponuja, da bi brezplačno izvajal funkcijo varuha državljanovih pravic, ki jo je desna sredina na oblasti v FJK pravkar ukinila. Priletni melonar se je za opravljanje te funkcije ponudil v odprtem pismu, ki ga je poslal predsedniku Dežele Renzu Tondu. Moškega so rešili iz razburkanih valov . Sedemintridesetletni L.F. se je v noči na četrtek odločil, da si vzame življenje. Nahajal se je na Nabrežju Nazario Sauro, sedel je v svojem avtomobilu, nenadoma pospešil in se z avtom vred pognal v morje. Za njim so se kmalu podali trije agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture: mladi moški se je medtem izvlekel iz potapljajočega avtomobila in plaval proti odprtemu morju, ki je bilo zaradi burje močno razburkano. Kot so povedali policisti, so bili njegovi samomorilski nameni očitni. Veter in valovi so znatno ovirali tudi njihovo reševanje, policijskemu podčastniku in izkušenemu plavalcu Vittoriu Fasanu pa je le uspelo dohiteti nesrečneža: z njim na ramenih je varno priplaval do brega. Moškega so prepeljali na v katinarsko bolnico, tržaški gasilci pa so iz vode rešili tudi njegov avtomobil. ■ V VI I v • Tržaški pešci v stalni nevarnosti Tržaški odbor za varstvo in pravice pešcev (Coped-Cammina-trieste) si že vrsto let prizadeva, da bi bile mestne ulice pešcem bolj prijazne. Prizadevanja pa žal niso odobrila sadov: po pločnikih je največkrat težko hoditi, saj so na njih parkirani avtomobili in motorna kolesa; večkrat pa se motoristi celo vozijo po njih. Tudi prečkanje ceste je v mestu večkrat nevarno, saj številni vozniki ne spoštujejo predvidenih pravil. Na avtobuse pa je treba stopati sredi ceste, saj zasedajo avtobusne postaje kamioni in avtomobili. Tržaški odbor opozarja, da se to vsakodnevno dogaja na primer na avtobusni postaji v bližini nakupovalnega središča Torri d'Europa (Ul. d'Alviano). Posebno neprijetno je po njihovem mnenju sprehajanje po barkovljanski Ul. Bo-veto, kjer stalno beležijo prometne zastoje in z avtomobili zaseden pločnike. Člani Cam-minatrieste pa že vrsto let podpirajo tudi prizadevanja številnih Rojančanov, ki prosijo, da bi avtobusa št. 5 in 8 nadaljevala progo tudi po Ul. Moreri. Kot vsakič pa ostaja vse le pri besedah ... ATER: zaprtje uradov Ustanova ATER obvešča, da bodo njeni tržaški uradi v četrtek, 14. avgusta, zaprti. Koncert na gradu V Miramarskem gradu se nadaljujejo kakovostni koncerti: danes ob 20.30 bo v sklopu pobude, ki jo prireja tržaški konser-vatorij Tartini, nastopila 22-letna hrvaška glasbenica Ana Čulc, ki izvaja predvsem istrsko dalmatinske skladbe. Vstop 4 Rezijanski brusači Na Borznem trgu se bodo danes, med 16. in 18.30, ustavili brusači iz Rezije. Dobrodošlico jim bodo izrekle tudi slovenske narodne noše. 8 Nedelja, 10. avgusta 2008 TRST NABREŽINA - Razstave v Kavarni Gruden Za uvod Cvetoča atmosfera Z razstavo Tanje Kralj in Flavie Laurenti se je začel nov niz tematskih razstav V Kavarni Gruden se je z razstavo Tanje Kralj in Flavie Laurenti Cvetoča atmosfera pričel nov sklop tematskih razstav. Že ob otvoritvi kavarne smo se s predstavitvijo del Claudie Raze, pri SKD Igo Gruden odločili, da bomo v tem prostoru prirejali razstave, ki naj bi bile vezane na časovni proces letnih časov in na njihove spreminjajoče se ritme. Če nam današnje klimatske razmere brišejo jasno sliko letnih časov in vsiljujejo enovit tempo z enoličnimi opravili, smo v društvu želeli obiskovalcem ob preživljanju prostega časa s prijatelji, preko umetniških del ponuditi prisotnost vzdušja posameznega letnega obdobja. Ko se je leto zasukalo naokrog je naključje hotelo, da novo razstavo predstavita ravno Tanja Kralj in Flavia Laurenti, ki sta se ob učenju akvarelne tehnike spoznali prav v ateljeju Claudie Raze. Obe umetnici mlajše generacije, se že vrsto let ob delu samozavestno ukvarjata z umetnostjo tako, da že mojstrsko obvladata akvarelno tehniko in z njo subtilno nanašata na papir čustveno atmosfero barve. Skupno ju druži zanimanje za naravo in življenjsko radost, ki jo podajata s prikazovanjem cvetov. V cvetenju pa je zajet izraz lepote in obljuba zorenja prihodnosti. V fazi pomladanske radosti in utripa vitalnega ritma se prepleta in dopolnjuje njuna linearna in krožna percepcija časa, ki s tenko-čutnostjo oblikuje zapis na materialni ravni. Če nam natančnost izvedbe vzbuja občutek strogosti ob jasno oblikovanih kon- turah, nam brezpogojna predanost barvni atmosferi, ki uhaja prevzame z lahkoto in sproščenostjo in ravno v tem kontrastu se tvori napetost v kateri se zbira naboj sočnosti življenjskih sokov in se sprošča za- DEVINSKI GRAD - Od včeraj in vse do 17. avgusta Na ogled »tržaške« ikone Izdelala jih je tržaška umetnica Carolina Franza - Obiskovalci gradu imajo brezplačen vstop Na devinskem gradu so včeraj odprli razstavo sakralne umetnosti, ki bo na ogled do 17. avgusta. V grajskih prostorih plemiške družine Thurn in Taxis so ob prisotnosti princese Veronique predstavili ikone tržaške umetnice Caroline Franza. Na ogled je okrog dvajset dragocenih umetnin, ki jih je izdelala ob spoštovanju strogih pravil več-stoletne tradicije. Med njimi je tudi ikona, na kateri božja mati »varuje« tudi devinski grad. Razstava je odprta vsak dan (razen torka) od 9.30 do 17.30. Za obiskovalce gradu je vstop na razstavo brezplačen, grajska vstopnina pa znaša 7 evrov; z isto vstopnico si je mogoče ogledati tudi razstavo zbirateljskih torbic, ki bo sicer na ogled do 2. novembra. Včeraj danes Ena od razstavljenih ikon, na kateri je mogoče prepoznati tudi devinski grad kroma V Zgoniku dve večerni srečanji z multivizijo Danes se bo v Zgoniku nadaljevalo srečanje z multivizijo, ki je prejšnji konec tedna privabilo na prireditveni prostor pred županstvom veliko število gledalcev, ki jih je povsem upravičeno zamikala neobičajna, a kvalitetna in vsebinsko bogata pobuda Občine Zgonik, društva Merlino Multivisioni in Pokrajine Trst Potovanje z mutivizijo. Kdor je Potovanje s posnetki o naravi, ljudeh in umetnosti zamudil, ima nocoj spet priložnost, da se prepusti temu svojevrstnemu potovanju podob in glasbe. Danes bodo s pomočjo več projektorjev na velikem platnu predvajali posnetke o potresu leta 1976, južni Afriki, Provansi in slapovih Iguazu v Južni Ameriki, prav gotovo bo zanimiv videoposnetek o »življenju in smrti« strašil. Pri nocojšnjem sporedu pa gre posebno izpostaviti šestnajstminutno pričevanje Borisa Pahorja s pomenljivim naslovom »Necropoli«. Jutri, v soboto, pa bo na sporedu multimedijski koncert, ki ga bo oblikovala skupina Barbapedana iz Trevisa s glasbo, ki svoj navdih črpa predvsem v vzhodni Evropi in Balkanu. Oba večera se bosta začela ob 21.30, vstop je prost, v primeru slabega vremena pa bo vrata odprl Športno-kulturni center v Zgoniku. Danes, PETEK, 8. avgusta 2008 DOMINIK Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 14.00 in zatone ob 23.08. Jutri, SOBOTA, 9. avgusta 2008 ROMAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,9 stopinje C, zračni tlak 1012,6 mb ustaljen, veter 14 km na uro zahodnik, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. B Poslovni oglasi GOSTILNA Z RIBAMI na Konto-velu išče osebo za delo v kuhinji. Zaprto ob ponedeljkih. Tel. 347-8878193 ŠPEDITERSKO PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. / OBČINA ZGONIK in DRUŠTVO MERLINO MULTIVISIONI s pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabita na V petek, 8. in soboto, 9. avgusta 2008, ob 21.30, na prireditvenem prostoru pred Županstvom. V soboto, 9. avgusta koncert skupine Barbapedana (TV). V primeru slabega vremena bo priretitev v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Čestitke Priden Tom, a še bolj pridna Jana, saj je zibelka v enem samem letu že postlana!Naj bo MATEJA vedno srečna in zdrava, to ji vošči vsa Klapa prava! Kraška ohcet je ljubezen utrdila, saj se po enem letu MATEJA je rodila. Želimo ji, da bi čez leto v srajčki na ohceti hodila! Srečnima staršema Jani in Tomu in še bolj srečnim nonotom iskreno čestita klapa v Bleščeče. Našemu predsedniku Marku in ženi Eleni se je pridružil mali MATEJ. Srečnima staršema čestitamo, bodočemu učitelju smučanja pa želimo vse najboljše. OOZUS znava dehtečih vonjav. Razstavo si je možno ogledati še do torka, 12. avgusta, vsak dan razen ob sredah med urnikom odprtja kavarne,tel. št.338-9277739. Ani Tretjak V lepem, sončnem in vetrovnem popoldnevu se je kraškemu paru rodila Mateja Jani in Tomu čestitamo, mali Mateji pa želimo vse, vse, vse najboljše 1 nono, 2 noni in 3 pranone 1 Kraški par je nasledstvo dobil, rojstvo Mateje ga je razveselil. Mamici, naši Jani in očku Tomu čestitamo, mali Mateji pa želimo vso srečo! Vsi pri Aurori Pri Ciletovih bo zopet fešta velika, saj Mateja že veselo vzklika. Jani in Tomu želimo mirne noči, Mateji pa veliko srečnih dni! Nada, Boris, Peter, Katja, David in mali Matija S Mali oglasi 5 PSIČKOV mešančkov, majhne rasti (3 samčki in 2 samički) iščejo dobrega gospodarja. Telefonirati na št. 0481-78154 (ob večernih urah) ali na 347-1243400. DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, restavrirani, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dva simpatična, enomesečna mlada psička. Tel.: 040-229224. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-ve-rando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PRODAM knjige za bienij in trienij znanstvenega liceja. Tel. na št.: 339-8503606. PRODAM AVTODOM elnagh magnum 4, ducato 2500 TD, letnik '96, prevoženih 70.000 km, v odličnem stanju. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-220284. PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, pre- 8.8.1958 8.8.2008 Alex, Andraž, Veronika, Ja, Norma, Adriano, Jan, Niko in Maj Na neomajnem hrastu I je vzklila krhka veja, se je JCITli in Tomu rodila mala Mateja Naj ti vsa življenjska neurja kraška burja pomete, obilo sreče in zdravja voščijo strici in tete Alan, Sanja, Dean, Andrej, Alja voženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 4.000 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 333-4872311. PRODAM RABLJENE KNJIGE liceja Prešeren (vse smeri). Tel. 040-38 2810 v večernih urah, od ponedeljka do četrtka tudi št. 340-6880119. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole Srečko Kosovel. tel.: 339-3280638 ali 040-213011. PRODAM ročni malen in prešo. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Po JEZERSKI PLANINSKI POTI v soboto 16., in nedeljo 17. avgusta. Vzponi na Virnikov Grintovec (1654 m), Kozji vrh (1628 m), Veliki vrh (1696 m), Goli vrh (1787 m), Vratca in Veliko Babo. Tura je kondicijsko zahtevna. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 14. avgusta, ob 18.30. Vodi Simon Gorjup. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Joževcu. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Tržačani. Informacije na tel. št.: 040228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. / TRST Petek, 8. avgusta 2008 9 n^^ TPK SIRENA E^^ prireja tradicionalno KARANALADO od 8. do II. avgusta Danes in v ponedeljek, 11. avgusta: ples z ansamblom OLD STARS Jutri, 9. avgusta: ples i ansamblom Roby & Daniela V nedeljo, 10. avgusta: ples z ansamblom HAPPY DAY Odprtje kioskov ob 19. uri, _ples začne ob 20.30_ CI3 Lekarne [H Osmice Bari 82 68 84 45 75 Cagliari 82 64 46 47 78 Firence 30 29 33 58 32 Genova 1 51 17 33 22 Milan 19 4 30 83 75 Neapelj 52 18 19 24 88 Palermo 70 62 32 12 48 Rim 66 10 22 45 40 Turin 74 33 28 53 61 Benetke 84 52 50 59 79 Nazionale 33 9 76 25 84 Super Enalotto Št. 95 19 30 52 66 70 82 jolly84 Nagradni sklad 2.968.141,54 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 48.882.080,00 €1 dobitnik s 5+1 točkami 593.628,31 €2 dobitnika s 5 točkami 222.610,62 €1.219 dobitnikov s 4 točkami 365,23 €48.181 dobitnikov s 3 točkami 18,48 € Superstar 33 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -€ 5 dobitnikov s 4 točkami 36.523,00 € 160 dobitnikov s 3 točkami 1.848,00 € 2.734 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.008 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.472 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ■Vn- Do1 '4 K- t TA 1 T t v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim KD VESNA vljudno vabita na IV. Festival Morja s komedijo: Zakonske zdrahe: storja ljubjazni j'nu ruagou.. Režija: Mario Uršič Igrajo: Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo KlSf-s-? z vabilom od 10. do 17. avgusta ob 21.00 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" mí Kino Do sobote, 9. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040 390898), Largo Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 1, Ošiek Osoppo 1, Ul Cavana 11. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. BERTO je v Trnovci odprl osmico. MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. NA KONTOVELU v »Bkdjezji« je odprta osmica. Tel. 040-225305. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Loterija 7. avgusta 2008 ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Alla scoperta di Charlie«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ombre dal passato«; 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hellboy: The Golden Army«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart -Casino totale«; 20.10 »Funny games«; 16.05 »Ken il guerriero: La leg-genda di Hokuto«; 16.00, 18.05, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.45 »Impy e il mistero dell'isola magica; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.20, 21.45 »Caravaggio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.20, 21.45 »12«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00 »Iskan«; 17.10, 19.20 »Kung fu Panda«; 21.30, 0.00 »Zohan je zakon«; 22.15 »The X-Files: Hočem verjeti«; 18.10, 21.00, 23.50 »Zgodbe iz Nar-nije: Princ Kaspijan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Che la fine abbia inizio«; 18.15, 20.15 »Il divo«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Wanted - scegli il tuo destino«; 16.30 »Underdog«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«; 18.20 »L'incredibile Hulk«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 19.20, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »Hellboy 2: The Golden Army«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Non pensarci«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Ken il guerriero: la leg-genda di Hokuto«. El Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgu-sta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Cara-vaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih de- 23 Obvestila Ko i v ah SKEMNJSHA UlTCfl, \2A PfiAZNUJE STOJEGA PATRON ft I VKilQ "COEJflTRfi LASGG HOTWE MAPLE SUGAR DANES, 8. AVGUSTA OB 21. URE javnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Na-brežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ri-cmanje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25.av-gusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, ll.avgusta odprta, od 13.avgusta do l.septembra (vključno) pa bo knjižnica zaprta zaradi letnega dopusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno KA-RAMALADO. Danes, 8. in v ponedeljek, 11. avgusta ples z ansamblom »Old Stars«; v soboto, 9. avgusta ples z ansamblom »Roby & Daniela«; v nedeljo, 10. avgusta, ples z ansamblom »Happy Day«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. VERSKA SKUPNOST NA JEZERU vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Lovrenca, ki bo v nedeljo, 10. avgusta, ob 18. uri. Slovesno somaše-vanje bo vodil Mons. Franc Vončina. Sledila bo družabnost. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA TRST IN GORICA TER PATRONAT INAC obveščajo svoje člane, da bodo uradi zaprti od 11. do 14. avgusta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo v ulici Ginnastica 72 zaprto od 11. do 14.avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15.av-gusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA 13. avgust: začetek praznovanja. Ob 20. uri bo otvoritev razstave Sive Bogatez in Laure Stor. Prva bo razstavljala ikone kot »Podoba nevidnega », druga pa bo v tehniki graverstva podala kraško tematiko. 14. avgust: na predvečer praznika v torek, 14. avgusta, ob 21. uri, bo klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repentabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schuberta, F. Chopina in C. De- bussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebovzete je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob so-maševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in repentaborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Bajzek. Ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. KRUT obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta do četrtka, 14. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 11. do 15. avgusta uradi zaprti. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040299409 (Norma). SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom,da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust,in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. H Prireditve KD IVAN GRBEC (Škedenjska ulica 124) praznuje svojega patrona z veselo »country« glasbo skupine Maple Sugar danes, 8. avgusta, ob 21. uri. OBČINA ZGONIK IN DRUŠTVO MERLINO MULTIVISIONI s pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabita danes, 8. in soboto, 9. avgusta, z začetkom ob 21.30, na prireditveni prostor pred Zupanstvom na »Potovanje z multi-vizijo«. Vsak večer bodo na sporedu predvajanja kratkih dokumentarnih filmov in diapozitivov. V soboto, 9.av-gusta koncert skupine Barbapedana (TV). ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Ur-šiča. Uprizoritve bodo od nedelje, 10., do nedelje, 17.avgusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem bor-jaču pri Očarjevih« v Križu. OBČINA ZGONIK vabi v ponedeljek, 11.avgusta, ob 21. uri, v opuščeni kamnolom pri Repniču na koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«. Nastopil bo Duomo Ensamble s filmsko glasbo (A.Lloyd Weber, J.Horner, C.Chaplin, E.Mor-ricone). V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Kulturno-ri-kreacijskega društva Dom Briščiki v Briščikih. Pokrovitelj koncerta: Pokrajina Trst. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 10. avgusta Paolo Pas-cutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Doljak (kamen in les). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še številni drugi umetniki. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mer-vic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Marte-lanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). SKD VIGRED pripravlja razne prireditve v mesecih september in oktober, kar pomeni pestro dogajanje na zamejskem Krasu. V ponedeljek, 1.sep-tembra, ob 20.30, v Štalci v Šempola-ju, gostovanje prosvetnega društva Štandrež s prizoroma »Gremo v teater« in »Stari greh«. V torek, 9.sep-tembra, ob 19.uri, v Štalci v Šempo-laju, prva vaja mladinske glasbene skupine. V sredo, 10.septembra, ob 10.uri, bo otvoritev razstave kamnitih izdelkov Giuliana Košute, z večerom o kamnu. Razstava bo na ogled do srede, 17.septembra. Več informacij v priponkah, na tel. št.: ++39-380-358-4580 in + + 386-31-397938 ali na www.skdvigred.org. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Vlaste Bachi por. Grgič darujeta Morena in Alenka 100,00 evrov za Onkološki oddelek bolnišnice Burlo. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič daruje Milena Grgič (Padriče) 30,00 evrov za popravilo cerkve na Padri-čah. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič daruje Bruna Manin 50,00 evrov za KD Skala Slovan. V spomin na Sonjo Susič darujeta Adrijana in Rinaldo Vremec z družinama 40,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. Podjetje Igor Pipan daruje 250,00 evrov za SKD Igo Gruden. Ob izgubi drage GIORGIE PETTIROSSO por. LONGO izražamo možu Antoniju in ostalim prizadetim občuteno sožalje družini Coloni in Zobec 10 Petek, 8. avgusta 2008 KULTURA / GORICA - Giuliano Montaldo, mojster italijanskega filma Kdor hoče pripovedovati, ■ • • I «Vltlt mora biti vizionar z domišljijo Na letošnjem festivalu Amidei so režiserju podelili nagrado za življenjski opus V čast si lahko štejemo, ko nam ena izmed največjih živečih osebnosti italijanske filmske scene razkrije svoje življenje in poglede nanj na tako odkrit, preprost in popoln način. Giuliano Montaldo, letnik 1930, najprej asistent in igralec filmskih mojstrov od Lizzanija, Pontecorva do Leoneja. Nato režiser in pripovedovalec zgodb, ki nikdar niso želele biti na eni ali drugi strani, a le na strani dobrega. Mož, ki je v svojem življenju vedno iskal srednjo pot, pot pravice in jo tudi izvrstno dosegel. Med njegovimi uspešnicami lahko omenimo filme Una bella grinta (1965), Gli intoc-cabili (1968), Sacco e Vanzetti (1971), Giordano Bruno (1973), LAgnese va a morire (1976), Ilgiocattolo (1979), Marco Polo (1982 z Burtom Lancastrom), Tempo di uccidere (1987 z Nicholasom Cageom) in zadnji film z Mikijem Ma-nojlovičem v glavni vlogi I demoni di San Pietroburgo, gre za življenjsko zgodbo Fiodorja Dostojevskega. Z veliko energijo, prizadevanjem in skromnostjo, ki je skupna le res velikim osebnostim, je za nas z veseljem sestavil abecedo svojega življenja.... AMERIKA: izvrstna delovna izkušnja a tudi veliki šok. Delal sem v Las Ve-gasu in si lahko predstavljate, da je to mesto norosti... BODOČNOST: vsako toliko mislim, da nam je kdo ukradel optimizem. Zato sem jezen, ker bi želel, da bi naša bodočnost bila zapisana optimizmu. COMMEDIA DELL'ARTE: je naše bogastvo, ki je nastalo v Venetu, ob Jadranskem morju. Nam pripada, a so ga veliko oropali. Od Mozarta dalje, vsak se je delno posluževal tega bogastva. ČAS: mine prehitro. DELO: v kinematografiji predstavlja nestabilnost. Gre pa za življenjsko izbiro in jaz sem izbral, da bom za vedno »prekeren«. TOP 10 Giuliana Montalda MESTO: Genova FILM: rodil sem se z »Roma citta aperta« in tam tudi ostajam KNJIGA: težko odločim... a vseeno, Dostojevski IZKUŠNJA: dobri del življenja SLIKA: Picassova Guernica SPOMIN: nekateri trenutki moje mame KRAJ: mala vasica nad Genovo, kamor sem kot otrok hodil na dopust SREČANJE: moja žena (Op.u. Vera Pescarolo) ZGODOVINSKA OSEBNOST: nedvomno Giordano Bruno ČUSTVO: ljubezen ENNIO MORRICONE: zame je brat, prijatelj in genij FICTION: če pomislim na današnje televizijske nadaljevanke, mi je slabo in lahko kar nehava z intervjujem. Sam sem naredil televizijsko serijo Marco Polo. Takrat je bilo drugače. Bili smo sami. Nismo imeli v mislih tega, da moramo biti konkurenčni »velikemu bratu«. Zato smo lahko ustvarili kulturni proizvod. Logično je, da ko nekdo razmišlja, da mu je tekmec omenjena oddaja, mora znižati kvalitativni nivo. GENOVA: ko sem bil majhen, sem gledal morje, ki se je razprostiralo pred menoj in sanjal o tem, da bi se lahko vkrcal na ladjo in odpotoval svetu naproti. Uspelo mi je. HEREZIJA: na misel mi pride človek, za katerega so mislili, da je heretik, v resnici pa je bil veliki mož. Imenoval se je Giordano Bruno. IGRA: zaradi tega sem prenehal s poklicem igralstva. Zavedel sem se, ka- ko slabo mi gre od rok in sem želel spoštovati ta poklic ter postati nekaj dru- JUNAŠTVO: všeč so mi junaki, katerim ne postavijo spomenika ali tisti, ki jim ga postavijo prepozno, takrat ko se zavejo, da so ga polomili na celi črti, ker jim ga niso postavili prej. S tem mislim na Giordana Bruna, Sacca in Vanzetti-ja, Agnese. Mislim na osebe, ki so umrle za ideale, ki jih v tistem obdobju niso priznavali. Če ni idealov, ni življenja, če ni kulture ravno tako, zato lahko rečem, da na srečo imamo dandanes še ideale. KRITIKA: sprejmem jo, če je poštena in mi pomaga rasti. Mora biti konstruktivna. LIKI: najtežje vloge, ki jih lahko odigraš, predstavljajo vsakdanjost in normalo. Igrati norega ali prizadetega ali pijanega je precej preprosto. Igrati normalnost je veliko težje, ker je potrebno uporabiti pogled, intenzivnost, inteligenco. Oskarja pa vedno osvoji tisti, ki igra anormalnost. Ne zavedajo se, kaj je res najteže. MARCO POLO: imam ga rad, ker je odšel, da bi se naučil, da bi spoznal. Montaldo se je julija letos v Gorici udeležil filmskega festivala Amidei bumbaca Ni bil vzvišen. Šel je in odkril svet. Tudi moj someščan Cristoforo Colombo je zgrešil pot. Marco je pa sledil očetu in pripovedoval o stvareh, ki so ga presenetile in osupnile. Nekateri se sprašujejo, zakaj ni pripovedoval o Kitajskem zidu. Jaz mislim, da le zato, ker je vedel, da bi mu ne verjeli MOMA: (Museum of modern art di New York) tam je razstavljen moj film. NAGRADE IN PRIZNANJA: pravi se, da je edina uradna nagrada na tem svetu oskar. Sam sem za Marca Pola prejel Amy Award. Mislim, da če nekdo najde veliko afekta, simpatije in iskrenega sprejema, je nagrada Amidei ravno tako pomembna kakor oskar. OPERA: ustvarjaš melodramo. Na rimskem stadionu Olimpico sem priredil operno predstavo, kjer je bilo 18.000 gledalcev, ki niso nikdar prej videli opere. Ko je Tosca na koncu zabodla zlobnega Scarpio, so planili na noge, kakor bi bil gol. To dokazuje, da se melodrama dotakne čustev na najgloblji način. PARTIZANSTVO: o njem sem več-kratpripovedoval. Zame je zgodovinsko gibanje, ki je vodilo k nastanku države, ki se imenuje »Republika Italija« in v kateri je ustava, ki je najlepša in po kateri se največ drugih zgleduje. Srčno upam, da je nihče ne bo pohodil. Na vprašanje: »Zakaj se v Italiji ni pripovedovalo toliko o partizanstvu, kakor o drugih dogodkih«, pa: Italija je bila razdeljena na dva. Ko je nastalo partizansko gibanje, je bila polovica Italije že osvobojena in zato dober del ni doživel tega gibanja. Težko je bilo to povedati in podoživeti. Zdelo se je, da bi bil neke vrste zid: levica si ga je vedno prilaščala, a parti-zanstvo nima stranke, pripada celemu narodu. Če bo izredna priložnost, bom o tem tudi ponovno spregovoril v filmu. SCENOGRAFIJA: V filmu Demoni di San Pietroburgo mi je scenograf povedal, da so Sankt Peterburg ustvarili italijanski arhitekti, ki so naredili Turin. Zato, ko sem v Sankt Peterburgu vstopil v palače, sem bil v Turinu in ko sem v Tu-rinu izstopil iz njih, sem bil v Sankt Pe-terburgu. SCENARIJ: je resna zadeva, ki je danes ne jemljejo resno. TERORIZEM: je staro zlo. Neron je bil državni terorist, ki je požgal Rim in za to krivil kristjane. Lagerji so nastali, ko so nacisti požgali Reistag in za to obsodili opozicijo. Nedvomno je, da obstaja državni terorizem in je terorizem upornikov. A oba sta enako kriminalna, kajti, čim nekdo sproži bombo, ne zadene le svojega cilja, a tudi nedolžne, ki ga obdajajo. Huseina bi lahko ubili z današnjo tehnologijo s pomočjo bombe, ko bi bil na stranišču. Ustvarili so grozno vojno zaradi nafte, ne zaradi njega. To je terorizem. ŠOLANJE: več ga je, bolje je. USPEH: na Kitajskem sem videl užaljeno osebo med snemanjem filma. Vprašal sem jo, zakaj. Zato, ker so mu rekli: »Da bi ti imel uspeh!«. To je rečeno kot prekletstvo, saj se ljudje zavejo, kako slab si, šele ko uspeš. VIZIJA: če bi nekdo rad pisal in pripovedoval, mora biti vizionar. Ne sme pa biti na televiziji, sam sem proti podobam brez »domišljije«. Vizija so podobe. Podobe brez domišljije so slaba podoba. ZGODOVINA: je mati. Potrebujemo jo, zato da vidimo, kako smo bili in kdo smo. S tem, da spoznamo, kaj se nam je pripetilo, lahko bolje vidimo, kdo smo ali vsaj kdo bi morali biti. Nujno je, da vemo, kolikšno težo smo podedovali. ŽELJA: ponovno najti optimizem, ki so nam ga ugrabili. Tjaša Dornik Marš ljubezni V času francoskega predsedovanja EU poteka »Saison Culturelle Euro-peenne«, projekt, v katerem francoski umetniki sodelujejo s kolegi iz članic EU. Slovenske barve bodo s pe-formansom Marš ljubezni zastopali vizualni umetnik Matej Andraž Vo-grinčič, režiser Matjaž Pograjc, igralci iz zasedbe Betontanc in francoska glasbena skupina Ez3kiel. Vogrinčič je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da je vsebinsko izhodišče Marša ljubezni reinterpretacija znane scene na stopnišču v Odesi iz Ei-sensteinovega filma Križarka Po-temkin. Film obravnava revolucijo in upor marincev s križarke leta 1905, najbolj znan prizor pa je pokol prebivalstva na stopnišču, ko ustrelijo tudi mamo z otrokom v vozičku. V interpretaciji slovenskih umetnikov in francoskih glasbenikov bo performans ohranil simbolično vrednost prizora, ki pa postavlja novo vprašanje: ali lahko posameznik preživi v množici in histeriji, v večnem teku za ljubezen in življenje?. Množico bo predstavljalo 7.000 »slinkyjev«, igrač v obliki vzmeti, ki se bodo spuščali po 12 krat 18 metrov obsežni konstrukciji. Performans obsega tri ravni -»slinkyje«, ki oddajajo poseben zvok, igralce Betontanca Katarino Stegnar, Primoža Bezjaka in Branka Potoča-na v realnem času in predhodno posnete prizore. Skupina Ez3kiel bo ustvarila izvirno glasbo, ki se navdihuje v znamenitem filmskem prizoru in zvoku, ki jih ustvarjajo »slinky-ji«. Kot je napovedala producentka Maja Vižin, bo zasedba glasbo izvajala v živo. Premiera Marša ljubezni bo 20. avgusta na festivalu uličnega gledališča v francoskem Aurillacu, kjer bodo sledile tri ponovitve. V Ljubljani bo na ogled 3. in 4. septembra, v Marseille potuje 23. in 24. oktobra. Glavni partnerji projekta so zavod Bunker, Francoski inštitut Charles Nodier in CulturesFrance. (STA) Kosovel v Avstraliji V Canberri so sinoči predstavili knjigo angleških prevodov pesmi Srečka Kosovela »The Golden Boat«, ki je naslov povzela po pesnikovi posmrtno izdani zbirki Zlati čoln. Knjiga je v prevodu pesnika in esejista Berta Pribca in njegovega avstralskega kolega Davida Brooksa maja izšla pri založbi Salt Publishing v Cam-bridgeu. O Kosovelovih pesmih v angleškem prevodu bodo 15. avgusta ponovno spregovorili v knjigarni Gleebooks v Sydneyju. Poezija Srečka Kosovela je v angleško govorečem prostoru poprej odmevala le v posamičnih objavah. Pribac in Brooks sta za knjigo prevedla 120 pesmi, tri besede pa sta pustila v slovenščini, ker jih po Pribčevem mnenju ni mogoče prevesti. (STA) ČEDAD - Fotografska razstava »Dolg fotografski pogled« mojstrov objektiva Franca in Maria Krivca Kdor se je v pestrem festivalskem tednu Mit-telfesta sprehajal po Čedadu, je lahko zasledil tematsko fotografsko razstavo z naslovom »Il lungo sguardo«, ki jo je Furlansko filološko društvo posvetilo dvema krajevnima ustvarjalcema slovenske narodnosti. Franc in Mario Krivec, oče in sin, sta delila isto ljubezen do fotografskega eksperimentiranja in sta s svojim delom zapustila neprecenljiv zaklad, ki je danes privatna družinska last. Tolminec Franc Krivec (1907-1983) je bil vrhunski profesionalni fotograf, ki se je specializiral v portretiranju. V njegovem studiu v Vidmu so se ustavile velike osebnosti kulturne scene prejšnjega stoletja: pisatelji, pesniki, igralci, režiserji, glasbeniki (med temi Pierpaolo Pasolini, Clara Calamai, Albino Perosa). Izven tega specifičnega področja pa je njegov objektiv ujel mnoge, zgodovinske dogodke, od proslav fašističnega režima do bombardiranja v drugi svetovni vojni. Razgledan človek, ki se je intenzivno ukvarjal tudi s pesništvom, je ljubil glasbo in gledališče, je skušal vedno iskati nove poti izražanja in bolj učinkovita tehnična sredstva, zato si je na primer sam izdeloval foto papir in je bil prvi fotograf v Vidmu, ki je realiziral barvne fotografije. Arhivska zapuščina Franca Krivca obsega okrog 60.000 negativov in dragocenih fotografskih unikatov, ki pričajo o njegovih eksperimentih na tem področju. Njegov sin Mario (1935-2005), rojen v Ajdovščini, je podedoval fotografsko žilico in intelektualno razsežnost očeta, čeprav je deloval kot profesor glasbene vzgoje in je posvečal fotografiji del svojega prostega časa. Kot glasbenik je poleg igranja in poučevanja izdal nekaj lastnih skladb, kot fotograf pa se je z največjim navdušenjem posvetil prikazovanju lepot svojega mesta, Čedada, kjer je izčrpno dokumentiral tudi skoraj vse izvedbe Mittelfesta. Mario je uredil očetov fotografski arhiv (kar je zahtevalo 15 let dela), njegova vdova pa si zdaj prizadeva za ovrednotenje obeh zaslužnih umetnikov objektiva, obenem, da bi to gradivo lahko postalo last ustanove, ki resnično razume njegovo vrednost. Jeseni bo izšel v omejenem številu izvodov življenjepis Maria Krivca, vsebine bogatega fotografskega arhiva pa predstavljajo potencial za mnoge, dodatne pobude, ki naj bi dale obema umetnikoma primerno vidnost. Tudi razstava v Čedadu je predstavljala samo pokušnjo nadalj-nih pobud v poklon življenjskim in umetniškim zgodbam dveh slovensko govorečih soustvarjalcev furlanske in deželne polpretekle zgodovine, ki še čakata na postavitev obsežne monografske razstave. (ROP) POTOPIS Petek, 8. avgusta 2008 1 1 V LETU OČETA SLOVENSKE KNJIGE POTOVANJE NA BAVARSKO IN WURTTEMBERŠKO S Skupino 85 po nemških poteh Primoža Trubarja ^ D CERKEV SV. GALA Trubarjev grob je v evangeličanski cerkvi sv. Gala, ki stoji na skrajni zahodni strani Derendingena, ob cesti Sedmih posesti. V tej cerkvi neogotskega sloga z zobčasto obrobljenimi stenami, je Trubar pridigal zadnjih dvajset let svojega življenja. Pred stranskim vhodom je križ z njegovim imenom in z letnicama rojstva in smrti. V notranjosti, ki je urejena v tipičnem evangeličanskem duhu, pa je označen grob z napisom: Tu počiva Primož Trubar. Na desnem zidu, če gledaš proti oltarju, visi veliko, lepo izrezljano leseno znamenje z epitafom v spomin na Primoža Trubarja, ki so ga postavili leta 1587, leto dni po njegovi smrti. Ob 400-letnici njegove smrti pa so na drugi strani vgradili spominsko ploščo. V zakristiji visi velika črna marmornata plošča z vklesanimi imeni vseh pastorjev sv. Gala. Trubar je časovno na petem mestu in je edini, ki pred svojim imenom nima nobenega akademskega naslova. Vsi ostali so doktorji ali magistri, on pa je bil navaden pastor, toda tudi brez naslova je bil med vsemi najbrž najbolj sposoben, izobražen in priljubljen in je zato dosegel med vsemi tudi največjo čast in slavo. Tisto popoldne sta bili v cerkvi na programu dve poroki. V spremstvu dr. Štrublja smo prišli k sv. Galu ravno med eno in drugo. Na cerkvenem dvorišču in v parku okoli njega je bilo polno veselo razpoloženih svatov, na koru v cerkvi pa je v pričakovanju druge poroke vadil mešani sadil vinograd, se napotimo navzdol mimo stavb, ki so bile nekoč Trubarjevo posestvo. Tu si je ustvaril zgleden dom. Tu mu je že prvo leto po prihodu umrla žena Barbara in pustila tri odraščajoče otroke, Primoža, Felicijana in Magdaleno. Tu se je nato drugič poročil z Anastazijo in kasneje, ko mu je umrla tudi druga žena, je stopil v tretji zakon z Agnezo. Tu je veliko pisal in prevajal in v tem času izdal kar trinajst knjig. Kljub temu pa se na ta kraj pregnanstva ni nikoli navezal ter zanj skoval besedo »nigdirdom«, kar je pomenilo nikjer doma. S svojo močno osebnostjo pa je Trubar premagoval domotožje in se z neverjetno vnemo posvečal ljudstvu, med katerim je bil zelo priljubljen. Pomagal je revežem in je tudi najbolj zapostavljenega kmeta imenoval brat ter mu vlival samozavest in uporniški duh. Njegove ideje so bile usmerjene tudi v gradnjo mostov in sožitja in miru med narodi, kar nam zgovorno pričajo njegove besede iz pisma deželnemu glavarju in odbornikom na Kranjskem: »Obračam se v božjem imenu na vas z gorečo prošnjo, resno spodbudo in dragocenim nasvetom, da nikar ne poskušate sami zase z vsemi ljudmi v miru in slogi živeti in skazovati ter dokazovati vso zvestobo in ljubezen v vseh stvareh prijateljem, marveč bodite tudi pa-cifici, to je delavci za mir, ustvarjalci, služabniki in zvesti pospeševalci miru med vsemi, posebej pa povsod, kjer se hočejo prebuditi pod vplivom hudiča, hudobnih ljudi, blebetačev in lažnivcev sovraštvo, zavist in zloba.« densko peš ali na osličku, ko je zahajal k svojim prijateljem na univerzo, ali v tiskarno. Tübingen je od nekdaj univerzitetno mesto. Tretjina vsega prebivalstva kvartet. Počakali smo, da je prijetno petje utihnilo, nakar nam je duhovnik povedal še to in ono o cerkvi, o Primožu in o odnosih med evangeličani in katoličani nekoč in danes. Mimogrede naj povemo, da je v Nemčiji, kot nam je razlagal dr. Štrubelj, približno 30 odstotkov prebivalstva katoliške vere, 30 odstotkov evangeličanske in 30 odstotkov brez vere. Kar ostane, so pretežno muslimani, saj živi v Nemčiji zlasti ogromno Turkov. Zanimivo je, da tudi v hiši, ki jo je zgradil Trubar v bližini cerkve sv. Gala, živi danes turška družina. Tübingen in Derendingen, nekdaj skoraj v celoti evangeličanski mesti, sta sedaj versko dokaj mešani območji. Po drugi svetovni vojni se je namreč v te kraje preselilo veliko sudetskih Nemcev, ki so bili katoličani. Vzdušje pa se zaradi tega ni skalilo. Obe skupnosti živita v ekumenskem strpnem sožitju. »S sedanjim evangeličanskim pastorjem pri sv. Galu sva prijatelja,« pravi dr. Štrubelj, »Večkrat sva skupaj razlagala o Trubarju. Najprej je govoril on, potem pa je rekel: - sedaj predajam besedo konkurenci.« Potem ko se vsi po vrsti vpišemo v spominsko knjigo in se nastavimo pred fotografske aparate za skupinsko sliko pred cerkvijo, v parku, kjer je Trubar nekoč na- TÜBINGEN V Tübingen se vračamo po poti, ki jo je Trubar najbrž opravil večkrat te- Na fotografiji zgoraj cerkev sv. Gala, kjer počiva Primož Trubar, levo skupinska slika udeležencev potovanja po Trubarjevi poti, spodaj spominska plošča v cerkvi sv. Gala (skoraj 30 na 90 tisoč) je študentov. Pravijo mu mesto znanosti ali nemški Oxford. Vseučilišče so ustanovili leta 1477 in v njem so se šolali veliki duhovi člo- veštva, kot so romantični pesnik Hol-derlin, filozofa Hegel in Schelling in astronom Kepler. Tübingen je tudi mesto univerzitetnih klinik. V mestu in po sosednjih gričkih je posejanih kar sedemnajst in v njih delujejo mnogi od najboljših nemških specialistov. Zlasti znani, cenjeni in obiskani so klinični centri za srčne in očesne bolezni. V njih potekajo tudi raziskave, ki vodijo v marsikatero pomembno odkrije. Vzroke bolezni norih krav so na primer odkrili prav tu, kakor sicer marsikaj drugega. Tübinge-nu daje vse to velik prestiž in ga uvršča med pomembnejše kraje svetovnega slovesa. Mesto poleg tega slovi po privlačni lepoti. Staro mestno jedro s sugestivnimi uličicami in trgi, ki se bohotijo med re-šetkastimi hišami, je pravi dragulj srednjeveškega umetniškega okusa. Glavni trg pred veličastno palačo županstva, ki jo tudi tu krasijo živobarvne freske, deluje nadvse prešerno in pomirjevalno hkrati, kot bi se čas na svoji dolgi poti iz Trubarjevih časov ustavil in ponudil veder razmislek o brezmejnosti in brezčasnosti krasot ve-soljstva. V katedrali sv. Jurija naletimo spet na vrsto znamenj, ki se nanašajo na Trubarja in njegov čas. Desno od glavnega oltarja je grobnica velikega italijanskega humanista Petra Pavla Vergerija, ki je odigral pomembno vlogo v življenju Primoža Trubarja. Bil je koprski škof in papežev nuncij in kot vatikanskemu diplomatu mu je bilo dovoljeno, da je prebiral protestantske knjige, kar je hkrati ob dejstvu, da mu niso dali obljubljenega kardinalskega stolčka, prispevalo, da je prestopil v evangeličansko cerkev, zbežal v Švico in se nato zatekel na dvor württemberekega vojvode Krištofa. V Kemptnu je spoznal Trubarja ter ga spodbudil za prevajanje svetega pisma v slovenščino. V cerkvi sv. Jurija je tudi grobnica štajerskega deželnega glavarja Ivana Ungna-da, ki je imel velike zasluge za širjenje protestantske misli preko pisane besede med slovenskimi narodi. S Trubarjem sta tesno sodelovala in leta 1561 priredila v Tübin-genu konferenco teologov, ki je privedla do takoimenovanega biblijskega zavoda in s tem slovenske, hrvaške in cirilske tiskarne v Urachu. Pomembno mesto v zgodovini Tü-bingena in v Trubarjevem življenju zavzema tudi teolog in kancler tabinške univerze Jakob Andreae. Njegova slika krasi cerkveno steno. Andreae je Trubarja izredno cenil ter mu pomagal pri urejanju in tiskanju prvih slovenskih knjig. Trubarju je tudi zaupal pomembne naloge, med katerimi izstopa zlasti tajna misija zbiranja podatkov o islamu in koranu med turškimi ujetniki na Slovenskem. Dejstvo, da je bil Trubar tudi nekakšen agent 007 ante litteram, je bolj malo znano, toda poročila, ki jih je prinesel s svojega tajnega potovanja, so bila zelo pomembna. Na njihovi podlagi je Andreae pridigal in pisal proti turški nevarnosti, v upanju, da se bo dalo Turke pokristjaniti. Andreaejeva navezanost na slovenskega prijatelja je bila tako trdna, da je ob Trubarjevi smrti ukazal vsem študentom, da se morajo udeležiti pogreba, na katerem je imel tri ure dolg govor, ki je bil tudi objavljen in predstavlja prvi Trubarjev življenjepis. Iz katedrale se napotimo navzgor proti gradu. Pot nas najprej vodi mimo nekdanjega samostana avguštincev, kjer je kasneje nastal evangeličanski konvikt. V njem je kot Trubarjev varovanec in nadaljevalec njegovega prevajalskega dela, hkrati pa kot Tiffernov štipendist, študiral Jurij Dalmatin, zaslužni nadaljevalec Trubarjevega dela. Trubarjev prijatelj in podpornik Mihael Tiffernus je bil tudi eden od tistih humanistov, katerih ime je tesno povezano s slovensko reformacijo. Po šolanju na Dunaju je pribežal v Württemberg s takrat še mladoletnim vojvodo Krištofom in se naselil na njegovem dvoru, kjer je ustanovil in finansiral štipendijo za študente iz slovenskih dežel. Nekoliko više od konvikta se ustavimo pred poslopjem, kjer so pred kratkim postavili spominsko ploščo. Tu je sedaj majhna krčma, v Trubarjevem času pa je tu delovala znamenita Morhartova tiskarna, v kateri sta zagledali luč sveta prvi slovenski tiskani knjigi. Dr. Zvone Štrubelj nam je nazorno predstavil še ta zgodovinski objekt ter orisal razne pobude, ki so se zvrstile na Nemškem v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva. Potekalo je več srečanj in množičnih obiskov, najpomembnejše pa je bilo v tednu pred obletnico Trubarjevega rojstva, ko je mesto Tübingen priredilo v mestni palači mednarodni simpozij, na katerem sta med drugimi predavala tudi dr. Štrubelj in evropski poslanec Lojze Peterle ob navzočnosti delegacije iz Ljubljane, ki jo je vodil župan Zoran Jankovic. Navada je , da se vsa srečanja končajo s pesmijo, je na koncu dejal naš ugledni vodič, in v hipu je v pozdrav intoniral pesem Prav luštno je res na deželi. Sprva plaho, nato pa vse odločneje, smo povzeli za njim in zanetili vzdušje, ki nam je ogrelo srca ter pritegnilo pozornost mimoidočih. Preostali del ogleda Tübingena smo opravili pod vodstvom vodičke Štefanije, ki nas je popeljala na bližnji grad v renesančnem slogu, kjer je danes tudi eden od sedežev univerze in s katerega je prekrasen razgled na mesto in njegovo gričevnato okolico. Nazaj grede smo se zaustavili na glavnem trgu, pred mestno palačo, ki je bila nekoč trgovski center. Pred palačo je pravkar potekal koncert godbenega orkestra. Tedaj je slučajno prišel mimo župan Boris Palmer in se pošalil s kapelnikom. Ta mu je dal v roke taktirko in župan je brez treme dirigiral skladbo ob bučnem ploskanju poslušalcev in samih godbenikov, nato je sedel na kolo in se odpeljal. Za županstvom smo potem videli tudi njegov avtomobil. Na električni pogon seveda in poslikan s cvetjem in zelenjem. In kakšna je lahko evidenčna tablica njegovega avtomobila? CO2 vendar! Preostali del popoldneva pred večerjo v eni od tipičnih mestnih gostiln je bil posvečen radovednemu ogledovanju značilnih kotičkov čudovitega mesteca, katerega čarov se ni upala dotakniti niti krutost druge svetovne vojne. Tübingen je namreč eden redkih krajev v Nemčiji, ki so mu zavezniška letala prizanesla. Po tem doživetju Trubarjevega Tü-bingena in Derendingena nam je preostala le še nedolga vožnja do Reutlingena, kjer nas je čakalo prenočišče v nekem italijanskem hotelu. (Se nadaljuje) 1 2 Petek, 8. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Alea iacta est. V deželni palači na Velikem trgu v Trstu je namreč včeraj dopoldne deželna odbornica za krajevne avtonomije Federica Seganti z župani oziroma podžupani (ali njihovi namestniki) devetih občin tržiškega mestnega okrožja -Doberdob, Foljan-Redipulja, Tržič, Ronke, Zagraj, Škocjan, San Pier, Štarancan in Turjak - uradno podpisala dva okvirna sporazuma o šolski gradnji in o varnostnih ukrepih na teritoriju. »Gre za konkreten odgovor na številne potrebe, na katere so opozorili domačini,« je uvodoma izpostavila Segantijeva in dodala, da bo deželna vlada vsekakor v prihodnjih mesecih opravila več srečanj na teritoriju. Prvi dokument, ki je bil včeraj soglasno sprejet, predvideva deželno financiranje prenove prostorov doberdobske nižje srednje šole in izgradnjo novega slovenskega šolskega središča v Romjanu, kjer bosta nameščena vrtec in osnovna šola s slovenskim učnim jezikom. Tako gradnja šolskega centra kot prenova doberdobske šole se vključujeta v projekt tržiške medobčinske zveze ASTER, nekakšnega glasnika skupnih želja in prioritet tega medobčinskega območja, in je logična posledica vse večjega povpraševanja po obiskovanju slovenskih šol. Doberdobski župan Paolo Vi-zintin je z zadovoljstvom ugotovil, »da se v zadnjih letih namreč za slovenske šole odloča vse več italijanskih staršev - tri četrtine učencev romjanske šole izhaja iz italijanskih in mešanih družin -, ki si za svoje otroke želijo, da bi spoznali tudi kulturo soseda. Nedvomno je to jasen dokaz odprtosti do naše kulture. Ta pripomore k rasti prijateljskih odnosov in sodelovanja v našem prostoru, ki jih naša občina tudi vseskozi spodbuja z odpravljanjem danes neumestnih in povsem nepotrebnih predsodkov in s konstruktivnim dialogom.« Slovenski šolski pol v Romjanu je torej pomembna investicija za ves teritorij, saj je njegova učna ponudba vabljiva in kakovostna oziroma celo nad italijanskimi standardi, meni Vizintin. Z njim je včeraj soglašala predstavnica ronške občine, ki je slovenski center ocenila kot svetel zgled in dodatno obogatitev za vsakega učenca, naj bo to Slovenec ali Italijan. Da je znanje jezika sosedov danes potrebno, pa je prepričana tudi odbornica Seganti, ki je svojega otroka vpisala v slovenski vrtec na Proseku. Kar zadeva doberdobsko nižjo sred- Segantijeva in predstavniki devetih goriških občin v tržaški deželni palači kroma njo šolo, v katero zahajajo med drugim tudi osnovnošolci iz Romjana in Sovodenj, bo lahko odslej računala na nekaj novih učilnic in prostorov za učno oziroma neučno osebje, na skladišče, stranišča in na pre-potrebno ureditev knjižnice, ki predstavlja hkrati obogatitev za celotno občino. Dela bodo skupno stala milijon evrov, deželni prispevek pa bo znašal 900 tisoč evrov (540 tisoč bo namenjenih širitvi nižje srednje šole v Doberdobu, 360 pa projektu romjanske šole). Gradnje se bodo lotili prihodnje leto, ko bodo razpolagali z obljubljeno vsoto in bodo razpisali natečaj za gradbeno podjetje, odobrili dokončni in nato še izvršni načrt. (sas) VARNOST Na Tržiškem bodo okrepili video nadzor Drugi sporazum, ki so ga včeraj dopoldne podpisali v deželni palači v Trstu, zadeva varnostne ukrepe na teritoriju. Dogovor predvideva namestitev tehnološko sodobnega sistema video nadzornih naprav na najbolj izpostavljenih ulicah, trgih in v središčih devetih občin tržiškega mestnega okrožja, kjer bi lahko prišlo do kriminalnih dejanj ali napadov, oziroma na glavnih cestah za nadzor prometa in tudi na kraškem robu. Strošek za vzpostavitev tovrstnega sistema naj bi znašal skupno 330 tisoč evrov, dežela Furlanija-Julijska krajina pa bo pri tem prispevala 300 tisoč evrov; ostalo bodo krile posamezne občinske uprave. Kot je na včerajšnjem srečanju na deželi pojasnil župan občine Foljan-Redipulja in hkrati koordinator medobčinske zveze ASTER Mauro Piani, se namestitev tovrstnih varnostnih naprav vključuje v širši deželni program za javno varnost, kateremu je deželna vlada v svojem rebalansu dodelila precejšnja finančna sredstva. Najsodobnejši centralizirani video sistem zunanjih kamer bo povezoval vseh devet občin trži-škega okrožja, za prenos posnetkov pa bo uporabljal brezžični sistem (t.i. wireless) z optičnimi vlakni. Nad dvanajst kamer, s katerimi lahko zagotovijo posnetke v vseh vremenskih razmerah, čez dan in ponoči, bo nameščenih tudi v določenih predelih kraškega območja, tako da bo z njihovo pomočjo mogoče pravočasno ukrepati v primeru požarov. Iz varnostnih razlogov bo videokamera na primer postavljena tudi na krožiš-če v bližini ronškega letališča. (sas) DEŽELA - Podpis sporazuma z devetimi občinami iz tržiškega mestnega okrožja 900 tisoč evrov za šoli v Romjanu in Doberdobu Gradbena posega posledica vse večjega povpraševanja po obiskovanju slovenskih šol Gorel gozd nad Devetaki Sinoči ob 20. uri so na poveljstvu gasilcev v Gorici prejeli obvestilo, da v gozdu nad Devetaki gori. Ker so bili goriški gasilci še zasedeni z gašenjem požara v Grojni, so na Kras preusmerili šestčlansko ekipo tržiških kolegov, ki so se jim kmalu pridružili člani Civilne zaščite in gozdni stražarji. Zaradi obsežnosti požara in mrzličnega dela gasilcev sinoči ni bilo mogoče oceniti povzročene škode, niti pa ne izvedeti, kaj je zanetilo ogenj. Starši pri modrecih Starši iz odbora Mangiar sano, ki zahtevajo referendum za preklic sklepa o krčenju kuhinj v občinskih vrtcih, Maria Cristina Bellini, Nicola Orzan, Alessio Fabris, Sergio Fi-gar in Franco Zotti se bodo danes srečali z odborom modrecev, ki ga sestavljajo Marino Marin, Marzio Lamberti in Andrea Ra-vagnani. Starši pričakujejo, da bo odbor 18. avgusta dal zeleno luč za referendum. »Doslej smo se z občino uradno srečali samo enkrat, sicer pa smo prepričani, da ne bo ovirala naše demokratične bitke,« pravi Cristina Bellini. Jelen pri De Lorenzu Pokrajinski predsednik zveze delovnih invalidov ANMIL Emil Jelen je v sredo obiskal goriškega prefekta Roberta De Lorenza, da bi se mu zahvalil za pozornost do vprašanja varnosti na delovnem mestu, ki jo je izkazal med opravljanjem svojih zadolžitev v Gorici. Jelen in De Lorenzo sta med pogovorom soglašala, da je treba več vlagati v prevencijo, predvsem pa je treba bolje usposabljati mlade delavce. Jelen je nazadnje povabil De Lorenza na odkritje spomenika žrtvam delovnih nesreč v Tržiču. Slovesnost, ki bo vključena v pobude ob 58. dnevu žrtev delovnih nesreč, bo 25. oktobra. Z Rosolenovo o univerzi Deželna odbornica Alessia Rosolen bo danes dopoldne obiskala sedež Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci, kjer ji bodo predstavili dokument s smernicami za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Po srečanju si bo ogledala konferenčni center v ulici Alviano, bivšo šolo Fermi, zavod Stella Matutina, vilo Ritter, stavbo v Ulici santa Chiara, DAMS v Hiši filma na Travniku ter predavalnico zavoda Galilei. »Morebiti,« sporočajo z občine, »bo obiskala tudi sedež slovenske univerze v Križni ulici.« Venci ob obletnici zasedbe Goriška občina bo danes in jutri počastila obletnico italijanske zasedbe mesta v prvi svetovni vojni. Polaganja vencev bodo ob 10. uri na podvozu Baruzzi, ob 19. uri v kostnici na Oslavju in ob 19.30 v spominskem parku v Gorici; na zadnjih dveh svečanostih bo sodeloval župan. ŠTMAVER - Ob tretjem kolesarskemu vzponu na Sabotin tudi prva izvedba pokala »Sabotino Tricolore« Ni več šport, temveč politika Odborništvo vabi na dirko, odbornik zahteva prižig tribarvnih luči - Primosig (SSk): »Letošnja izvedba nima nič skupnega z nami in z dobrososedskimi odnosi« Pred tremi leti je uprava bivšega župana Vittoria Brancatija priredila kolesarski vzpon na Sabotin, s katerim so se spomnili 90. obletnice italijanskega zavzetja mesta. Športna prireditev je imela celo čezmejni značaj, saj so bili med udeleženci slovenski in italijanski kolesarji, na nagrajevanju pa je bil poleg poveljnika konjeniške brigade Pasquale-ja Gerometta in mestnih upraviteljev prisoten tudi novogoriški podžupan Tomaž Vu-ga. K uspehu prireditve, ki jo je občina priredila v sodelovanju s kolesarskim klubom Team Isonzo, sta pripomogla tudi rajonski svet za Pevmo-Štmaver-Oslavje in kulturno društvo Sabotin. Lanska dirka je potekala po istem scenariju in jo je zmagal Nabrežinec Christian Leghissa. Letošnja dirka pa se je izneverila športu in dobila politični predznak, nad katerim se domačini močno zgražajo. Občina je namreč tretjemu kolesarskemu vzponu na Sa-botin dodala prvo izvedbo pokala »Sabotino Tricolore«, kar je spričo nedavnih polemik ob zamenjavi prefekta Roberta De Lorenza dokaj sporno. Goriška desna sredina z občinskimi upravitelji vred je namreč pre-fektu očitala, da ni hotel ponovno prižgati tribarvnih luči ob italijanski vojaški kasarni na Sabotinu. Na oglasni deski pred sedežem rajonskega sveta v Pevmi so razobešeni slovenski in italijanski letaki z informacijami o kolesarski dirki, ki bo potekala jutri s startom ob 16. uri na Znorišču. Na letakih piše, da dirko prireja občinsko odborništvo na šport; približno dvesto metrov stran, na oglasni deski ob spomeniku padlim v NOB, pa so razo-bešeni drugi letaki, pod katerimi je ime odbornika za šport Sergia Cosme, krajevnega veljaka stranke Fiamma Tricolore. Nedaleč od letakov, s katerimi odborništvo vabi na pokal »Sabotino Tricolore«, visijo torej letaki, s katerimi si Cosma prizadeva, da bi se na Sa-botin vrnila trikolora oz. da bi na hribu ponovno prižgali tribarvne luči z nacionalističnim nabojem. »Letošnja izvedba kolesarske dirke je popolnoma različna od dosedanjih dveh, saj ima očiten politični predznak. Ne gre za športno prireditev s čezmejnim značajem, pač pa za iredentistično manifestacijo,« poudarja občinski svetnik SSk Silvan Primosig in se polemično sprašuje, zakaj pri tovrstni prireditvi sodelujeta štmavrsko kulturno društvo in rajonski svet. »Glavni akter letošnje izvedbe je odbornik Cosma, zato bi morali bolj paziti, preden so se v Pevmi in Štmavru odločili za sodelovanje pri prireditvi, ki nima nič skupnega z nami in z dobrososed-skimi odnosi,« je prepričan Primosig. (dr) Letaki na oglasni deski pred rajonskim svetom v Pevmi vabijo na dirko (zgoraj), pri spomeniku pa zahtevajo tribarvne luči na Sabotinu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. avgusta 2008 1 3 NOVA GORICA - Štirje župani podpisali pogodbo o čiščenju odpadnih voda Leta 2013 čistejša Vipava od izvira do državne meje Breme za občinske proračune - Nerešen ostaja problem onesnaževanja zaradi kmetijstva Župani štirih občin - Nove Gorice, Vipave, Renče-Vogrsko in Mirna-Kosta-njevice - so v sredo podpisali medobčinsko pogodbo za izvedbo skupnega projekta, ki se nanaša na čiščenje odpadnih voda v porečju Vipave. Tako so nadgradili pred dvema mesecema podpisano pismo o nameri na isto temo. S pomočjo 14 milijonov evrov vrednega projekta, ki ga bodo delno financirale občine same, delno pa iz državnih in kohezijskih sredstev, bodo do leta 2012 s pomočjo obnovljenih ali na novo zgrajenih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav očistili odplake, ki jih »pridela« 17.000 prebivalcev na omenjenih območjih in ki se sedaj iztekajo v Vipavo. Pogodbo za izvedbo skupnega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Vipave ter varovanja njenega porečja je poleg županov podpisal tudi direktor novogoriške družbe Vodovodi in Kanalizacija, Miran Lovrič. Omenjena družba v projektu nastopa kot koordinator. Po Lo-vričevih besedah med junija podpisanim pismom o nameri in pogodbo ni bistvenih vsebinskih razlik. Finančna konstrukcija projekta še vedno predvideva, da občine vložijo po tretjino sredstev, dve tretjini pa se pričakuje od države in kohezijskih skladov. Kljub temu župani opozarjajo, da morajo v začetku občine »založiti« celoten znesek, dve tretjini iz omenjenih virov pa se jim vrnejo kasneje, kar je za marsikateri občinski proračun veliko breme. Tako bo novogoriška občina v projekt vložila 3,3 milijona evrov, Vipava 4,7, Renče-Vogrsko 4,2 in Miren-Kostanjevica 1,1 milijon evrov; dve tretjini omenjenih zneskov jim bodo nato povrnili. S projektom bodo reševali problem onesnažene vode, ki prihaja iz naselij, gre za kanalizacijske in meteorne vode. Te bodo s čistilnimi napravami izboljšali za 90 odstotkov, nerešen pa še vedno ostaja problem onesnaževanja zaradi kmetijstva. V okviru omenjenega projekta bo vsaka izmed štirih občin podpisnic pridobila sredstva za ureditev potrebnih struktur, ki bodo pripomogle k čistejši Vipavi. Občina Vipava, ki je tudi prva začela s projektiranjem, bo posodobila čistilno napravo ter zgradila fekalni in meteorni kanalizacijski sistem. Projekt je ključnega pomena tudi za občino Renče-Vogrsko, ki ima na kanalizacijski sistem priključenih le šest odstotkov gospodinjstev, zato bodo denar porabili za izgradnjo čistilne naprave v Ren-čah s 6.000 enotami, primarnih kanalov po Renčah in povezovalnega kanalizacijskega sistema na čistilno napravo. Tudi v občini Miren-Kostanjevica bodo sredstva porabili za izgradnjo primarnega kanalizacijskega Lepo vidna stolica v reki pri izviru k. m. sistema v Mirnu. Mestna občina Nova Gorica bo v okviru projekta zgradila čistilno napravo Ozeljan za 3.000 enot in kanalizacijski sistem za vasi Ozeljan, Šempas in Osek. Rok za dokončanje teh projektov je leto 2012, tako da v letu 2013 pričakujejo čistejšo Vipavo od njenega izvira do meje z Italijo. Pri direktorju Lovriču in županu Brulcu smo se pozanimali še, v kakšnem stanju so priprave na izgradnjo velike čistilne naprave na Vrtojbenskem polju. Polovica čistilne naprave bo stala v občini Šempeter-Vrtojba, polovica pa na ozemlju občine Miren-Kostanjevica, čistila pa bo odplake iz Šempetra, Vrtojbe, Mirna in Nove Gorice. Po Lovričevih besedah je v pripravi regijski prostorski načrt, ki naj bi ga občinska sveta v občinah Miren-Kosta-njevica in Šempeter-Vrtojba obravnavala septembra, rok za začetek izgradnje je leto 2010, objekt pa mora biti dokončan v roku enega leta. Če čistilna naprava ne bo dokončana v letu 2010, bodo občine plačevale kazen. Brulc zagotavlja, da bodo rok ujeli. Katja Munih GORICA - Včeraj odstranili plakate Cirkus se je »ujel« v jezikovno zanko Najprej slovenski napis (levo), potem italijanski (desno), nazadnje pa nič vip Cirkus prihaja! Na to nas običajno opozarjajo veliki lepaki, ki jih cirkusantje razobesijo po vsem mestu. Lepake po navadi prilepijo na velike lesonitne plošče, ki jih potem z žico ali vrvico pritrdijo na drevesa, drogove mestne razsvetljave, včasih tudi na ograje hiš. Skratka, povsod tja, kjer so najbolj vidni. To se je zgodilo tudi prejšnje dni, le da je cirkus tokrat razprl svoj veliki šotor v Novi Gorici in ne v Gorici. Meja je tudi iz tega vidika padla in ljudje avstrijsko-nemškega cirkusa Safari so ocenili, da je primerno, če na ogled cirkuškega programa povabijo tudi prebivalce sosednjega mesta. Iz nepoznavanja razmer ali pa verjetno iz odločitve zadnjega trenutka so cirkuški uslužbenci po Gorici pritrdili plakate, ki so bili tiskani samo v slovenščini. Preteklo je več dni, preden se je kdo zavedel površnosti oz. pomanjkljivosti in prisilil cirkusante ali oglaševalsko službo iz Nove Gorice, da so slovenski napis prekrili z izključno italijanskim vabilom. Po naši oceni bi se goriški grad ne sesul in tudi Soča bi še vedno tekla od severa proti jugu, če bi obstoječemu slovenskemu napisu dodali še italijanskega. S tem bi dobili dvojezičen plakat, ki ne bi motil nikogar, razen seveda tistih, ki so jim sožitje in dobrososedski odnosi še vedno v napoto. Včeraj pa se je zgodilo, da je goriška občinska služba ob spremstvu mestnih redarjev vse plakate odstranila. Kaj se je zgodilo? Na poveljstvu mestnih redarjev so pojasnili, da so plakate odstranili, ker niso imeli ustreznega dovoljenja, po vrhu so bili pripeti na droge cestne signalizacije, kjer je oglaševanje prepovedano. Šlo je za vsaj deset plakatov, zaradi katerih bodo redarji zbrali informacije in na tej podlagi izdali globo. Rado se zgodi - pravijo redarji -, da se cirkusanti ne držijo pravil oglaševanja; sicer vprašajo za dovoljenje, a potem razobesijo še dodatne plakate tudi na nedovoljenih mestih, na primer na drogovih cestne signalizacije ali na drevesih. Zato je pri včerajšnjem odstranjevanju plakatov po središčnih mestnih ulicah sodeloval tudi goriški redar. (vip) RONKE - Pobratenje Slovenski doprinos k jubileju Karlo Mucci fotopdk Pri navezovanju in gojenju stikov med Ronkami, Metliko in Wagno imajo pomembno vlogo tudi Slovenci iz Laškega, ki bodo zato sodelovali pri prireditvah ob 40. obletnici mednarodnega prijateljstva med tremi pobratenimi občinami. Vrsta kulturnih dogodkov in srečanj, ki se bodo zvrstili jutri in nedeljo, se bo drevi ob 20. uri začela ravno z orgelskim koncertom v priredbi slovenskega ženskega pevskega zbora iz Ronk in župnije sv. Lovrenca; v cerkvi sv. Lovrenca bodo nastopili Mirko Butkovič iz Tržiča, Eva Dolinšek iz Mirna in flavtist Fabrizio Nardi iz Štarancana. Pri tridnevni prireditvi bodo sodelovali člani društva Jadro, ki bodo spremljali goste iz Metlike in jim pomagali za katerokoli potrebo. »Z občino Ronke že več let sodelujemo pri organizaciji skupnih pobud z Metliko in Wagno, letos pa je dela še več, saj je 40. obletnica pobratenja nedvomno pomemben dogodek,« pravi predsednik društva Jadro Karlo Mucci in pojasnjuje, da bodo gostje iz Metlike in Wagne nastanjeni v Gorici, med tridnevnim bivanjem pa bodo našli čas tudi za ogled krajevnih znamenitosti. Po besedah Muccija so se v zadnjih letih vključile v skupne prireditve tudi krajevne župnije, sicer pa tri občine že mnogo let prirejajo poletne kolonije za otroke, ki potekajo izmenično v Metliki, Wagni in Ron-kah. Na njih otroci spoznajo svoje sovrstnike in se udeležujejo skupnih delavnic in aktivnosti. Na ronških prireditvah ob obletnici pobratenja bodo prisotni tudi predstavniki Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca in Romjana, ki so ravno tako večkrat sodelovali z ronško občino pri skupnih pobudah z Wagno in Metliko. Občina Ronke goji prijateljske stike z Metliko, ker je bila med drugo svetovno vojno ravno v tej belokranjski občini ustanovljena garibaldinska brigada Fontanot. V njej so se borili mladi fantje iz Laškega, padlim pa je v vasi Suhor posvečeno spominsko obeležje. Ronško prijateljstvo z Wagno ima ravno tako zgodovinski vzrok, saj so se v to avstrijsko mestece med prvo svetovno vojno zatekli begunci iz Ronk in sosednjih krajev. (dr) GORICA - Posrečena pobuda Zveze slovenskih kulturnih društev se je odlično prijela Kapljice z mirovniškim sporočilom Večeri »kapljanja« kulturnih sporočil v ljudskem vrtu se bodo zaključili nocoj s presenečenjem - Prireditelji vabijo k množični udeležbi predvsem otroke Tudi v sredo se je v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu zbralo lepo število prijateljev kulture, ki so z zanimanjem spremljali dogajanje res posrečene pobude v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev. Tokrat so Kapljice kulture na prizorišče pod krošnjami mogočnih platan in ob kipu Simona Gregorčiča prinesle sporočili miru in sožitja, pa tudi željo, da bi bilo konec uničevanja našega lepega planeta. V sredo je namreč potekala obletnica razstrelitve atomske bombe nad Hirošimo. Uvodno misel z izrazitim mirovniškim sporočilom je iznesla Daniela Tomsič, pečat večeru pa je s čudovitimi zvoki saksofona vtisnil Piero Purini, član znanega Etnoploč tria. Z razliko od prejšnjih dveh večerov je v sredinem programu prevladovala govorjena beseda, in sicer poezija, razmišljanja in proza. S pravljico na temo miru se je predstavil znani gledališki igralec Walter Mramor, družbeno-kulturna delavka iz Nove Gorice Iva Devetak pa s stihi o nenasilju. Dalje je funkcionar goriške pokrajine Paolo Zuliani prebral Kantovo razmišljanje o gostoljubnosti do tujca, pesnik Alberto Princis je sprego- voril o pomenu besed, Katja Volpi pa prebrala svojo poezijo. Za glasbeno-pevski utrinek je poskrbel simpatični pevski trio Goričanov, ki so ga prireditelji večer prej našli v neki mestni gostilni; sami so si dali ime Trio Lojzka-no v spomin na žal že pred nekaj leti zaprto gostilno Pri Lojzki na Placuti. Udeleženci večera so ostali očarani tudi nad duetom, Nastopajoči na sredinem večeru (z leve) Walter Mramor, Trio Lojzkano in Katja Volpi fotobalbi ki sta ga sestavljala Paolo Cecere in Alessandra Cossi; navzoče sta s kitaro-lutnjo in petjem popeljala med zvoke iz časa na začetku sedemnajstega stoletja. V popolnoma drugačen glasbeni svet pa je s točko bluesa povabil kantavtor iz Krmina Fabian Riz; nastopil je s kitaro in orglicami ter v furlanšči-ni zapel eno izmed svojih skladb. Predzad- njo točko v sredinem programu Kapljic kulture, ki je bil tokrat izjemoma daljši, je oblikovala mlada Jelka Bogatec iz Križa. Predstavila se je z izraznim plesom, ki ga je poimenovala Ples miru, in na javnost naslovila misel: Poslušajte se in ne sramujte se svojih čustev! Kot je že navada, je večer zaključil Paolo Todisco, ki ima prirojen dar za pri- povedovanje vicev. Tudi tokrat so začetni in končni pozdrav izrazile Metka, Marisa in Vesna iz ZSKD-ja. Goriški večeri »kapljanja« kulturnih sporočil se bodo zaključili nocoj ob 21. uri s presenečenjem. Prireditelji namreč k množični udeležbi vabijo zlasti otroke, saj bo zanje prišel tudi čarovnik. (vip) 14 Petek, 8. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Včeraj popoldne ob poti v Grojno Silovit požar zajel streho hiše v prenovi Plameni poškodovali tramove in izolacijsko folijo MARINA JULIA Smrt na plaži Nenadna slabost je včeraj bila usodna za 81-letno Anno Claro Mama. Kljub takojšnjemu posegu osebja službe 118 je njeno srce nehalo biti na plaži v Marini Julii pri Tržiču, sredi splošne osuplosti. Ženska se je k morju odpravila s sinom Adrianom Zanollo. V Marino Julio sta dospela okrog 9.30, nato pa sta svoji brisači postavila pod senco dreves, ki rastejo na plaži med kopališčem Number One in turističnim naseljem Albatross. Ženska se je zatem odpravila v vodo, kjer jo je nenadoma obšla slabost, zaradi katere je padla vznak. Začetno se ni nihče zavedal, da je bila ženska v težavah, saj so mislili, da se je kopala v vodi. Ker je bila več časa negibna, se je k njej približal moški iz Štarancana in takoj zatem klical na pomoč. Na kraju so posredovali reševalci iz tržiške bolnišnice, nekaj trenutkov kasneje je na plaži pristal še helikopter prve pomoči; čeprav so jo oživljali skoraj tri četrt ure, za žensko ni bilo pomoči. Truplo so prekrili z belo rjuho, po prihodu sodnega zdravnika pa so ga prepeljali v kapelo tržiške bolnišnice. Dogodek je priklical pozornost več desetin radovednih kopalcev, ki so se tako približali reševalcem med oživljanjem, da so jih morali oddaljiti policisti tržiškega komisariata. Sestrelili granato Na močvirnatem zemljišču v bližini tržiškega pristanišča so včeraj sestrelili granato, ki so v ponedeljek našli v ladjedelnici Fincantieri in ki jo je med drugo svetovno vojno odvrgel angleški bombnik. Začetno so mislili, da jo bodo sestrelili na kraju najdbe, včeraj dopoldne pa so se odločili, da bodo 80 kilogramov težko bojno sredstvo prepeljali na drugo lokacijo. Granato so v lesenem zaboju prepeljali v spremstvu sil javnega reda in gasilcev do močvirnatega zemljišča pri pristanišču, kjer so jo sestrelili pirotehniki iz Vidma. Silen požar je včeraj popoldne zajel streho hiše, ki stoji na ovinku ob križišču, kjer pot vodi iz Podgore v Groj-no. Ognjeni zublji so se razbesneli okrog 17. ure in poškodovali lesene tramove ter črno izolacijsko folijo, ki jih je prekrivala. Poslopje je namreč v obnovi, na strehi pa še niso namestili strešnikov. Nekaj pred 17.30 so se gasilci lotili gašenja, kljub njihovim prizadevanjem in trudu pa je nastala precejšnja gmotna škoda, saj bo po vsej verjetnosti streha potrebna korenitih popravil. Z ognjenimi zublji so se »spopadle« štiri ekipe gasilcev, ki so streho gasili tudi z uporabo vozil z visokimi lestvi. Na kraju so posredovali tudi policisti, nekaj časa pa Gasilci z visokimi lestvi gasijo streho bumbaca je bila zaprta cesta, ki povezuje Podgo-ro s pevmskim mostom. Gost oblak dima je bil viden daleč naokrog. Pred poslopjem stoji tabla z informacijami o gradbenem podjetju, ki opravlja prenovitveni poseg. Med drugim je na njej zapisano, da bodo v stavbi uredili več stanovanj, ob tem pa sta tudi napis Teuffenbach in letnica 1831. Iz tega je mogoče sklepati, da je stavbo pred 177 leti zgradila ravno plemiška družina, ki ima svoj grob na pevmskem pokopališču. Domačini znajo ob tem povedati, da je bilo poslopje pred kakimi dvajsetimi leti v lasti Slovenca iz Števerjana, kdo je danes njen lastnik, pa ne vedo. OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA Od 11.08. do 17.08. sprejemamo naročila za male oglase, osmrtnice, sožalja, čestitke in okvirjene oglase samo po: NOVA GORICA - Likvidacija SGP-ja Mestna občina skuša ohraniti javne površine Kot smo že poročali, je skupščina podjetja SGP Gorica v sredo odločila, da gre podjetje v likvidacijo, lastniki pa so soglasno potrdili tudi prenos sedeža podjetja v Ljubljano. Na sodišču še vedno teče predlog za stečaj podjetja, s prenosom sedeža podjetja pa se postopek prenese na ljubljansko sodišče. Še vedno je tudi v veljavi pravnomočna začasna odredba, ki družbi SGP prepoveduje promet z nepremičninami. V zvezi s sredinimi dogodki so se včeraj oglasili še z novogoriške mestne občine in podjetja SGP. Na občini zagotavljajo, da bodo še naprej ščitili javni interes prebivalcev mesta, vodstvo družbe SGP Gorica pa pojasnjuje, da so na sodišče vložili predlog za prisilno poravnavo, v katerem predlagajo stoodstotno poplačilo upnikov v roku dveh let, »kar je bistveno več in hitreje kot v primeru stečajnega postopka«. Stečaj podjetja je predlagala družba Gofin, novogori-ška občina pa se je nato vključila kot stranski intervenient, kar je višje sodišče v Kopru kasneje preklicalo, občina je nato na vrhovno državno tožilstvo vložila predlog zahteve za varstvo zakonitosti. Na skupščini so delničarji, poleg začetka likvidacije in prenos sedeža v Ljubljano, razrešili še predsednika nadzornega sveta družbe, Janeza Artiča, in ga imenovali za likvidacijskega upravitelja. Nova nadzornica družbe je postala Urška Kavšek, predstavnica največjega delničarja. »Postopek redne likvidacije pomeni stoodstotno poplačilo upnikov in razdelitev preostanka premoženja med delničarje, prenos sedeža v Ljubljano pa pomeni odhod iz okolja, v katerem pravna država ne deluje,« sporočajo iz podjetja SGP in izražajo prepričanje, da bi stečaj podjetja pomenil razdelitev premoženja med peščico mestnih izbrancev, terjatve upnikov pa bi ostale neplačane. Na novogoriški mestni občini pa zagotavljajo, da sredini dogodki v ničemer ne spreminjajo njihovih prizadevanj za zaščito javnega interesa prebivalcev mesta, »kar vključuje tudi prizadevanja mestne občine za ohranitev javnih površin v mestu«. Po njihovem mnenju sta predlog družbe SGP za začetek postopka za prisilno poravnavo in eden izmed sklepov skupščine o prenosu sedeža družbe v Ljubljano samo še eden od poskusov zavlačevanja in onemogočanja stečajnega postopka. Poudarjajo pa tudi, da so napovedi SGP-ja o prodaji javnih zemljišč v okviru likvidacije, ki so predmet lastninskih sporov, nerealne, ker je še vedno v veljavi pravnomočna odredba sodišča, ki preprečuje odtujitev teh zemljišč. Na občini sedaj pričakujejo odločitev sodišča glede prisilne poravnave. (km) GORICA - Podturn Nocoj začetek priljubljene šagre sv. Roka Nocoj se bo na športnem igrišču Baiamonti v Podturnu začela šagra sv. Roka, ki bo trajala do nedelje, 17. avgusta. Zaradi dolge tradicije je tamkajšnje ljudsko praznovanje med najbolj priljubljenimi v mestu. Šagri z več-stoletno zgodovino je novega zagona prilil center za ohranjanje in ovrednotenje ljudskih tradicij iz Podturna, ki je bil ustanovljen pred 35 leti; odtlej skrbi, da se ohranja izvirni duh prireditve, a da je obenem praznovanje v koraku s časom. Osrednje dogajanje bo zvečer od 20. ure dalje, vendar bodo nekatere spremljevalne pobude potekale tudi čez dan. Med temi zaslužijo omembo »srečanja pod drevesom«, ki se jih udeležujejo znane osebe ali književniki. Letošnji gost bo tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki se bo z Goričani srečal v sredo, 13. avgusta, ob 18.30. Nocojšnji začetek šagre bo ob 20. uri, ko bodo odprli enogastronomske kioske in bo organiziran srečelov; sledil bo ples z glasbo. Jutri ob 22.30 bo priljubljena tombola, v nedeljo z začetkom ob 16. uri pa 33. izvedba mednarodne revije pritrkovalcev zvonov. V čast zavetniku sv. Roku bo v soboto, 16. avgusta, ob 10.30 praznična maša s podelitvijo nagrade Opeka na opeki. Za varčevanje energije Na goriškem sedežu podjetja za stanovanjske gradnje ATER je bil včeraj pred javnostjo podpisan dogovor med oddelkom za civilno in okoljsko načrtovanje Tržaške univerze, univerzitetnim konzorcijem iz Gorice in ATER-jem. Ustanove se tako obvezujejo, da bodo opravile ustrezne študije in posege za energetsko prekvalifikacijo nekaterih ATER-jevih poslopij na občinskem ozemlju. Gre za posege, ki odgovarjajo potrebi po varčevanju z energetskimi viri. Na podlagi dogovora bodo tovrstna dela izvedli najprej in eksperimentalno na stanovanjski hiši iz 60. let minulega stoletja v ulici Cordaioli v Gorici. • e-mail naslovu oglasi@tmedia.it • faxu, našt. 0481 32844 , • brezplačni telefonski št. 800 912775 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX zaprto. NA DVORIŠČU SKUPNOSTI ARCO-BALENO: 21.00 »Leoni per agnelli«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 2: 19.20 - 22.00 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Non pensarci«. Dvorana 5: 19.50 - 22.00 »La sposa fantasma«. H Čestitke V podjetju Mark je štorklja raz-prla krila. Najprej je Deborah sinčka rodila, kmalu zatem dobili smo novico, da Marko dobil je hčerkico. GABRIEL in NIKA prijokala sta na svet in nastal en super je duet. Ljubezen naj stke čvrste nitke, to naše so iskrene čestitke. 13 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Škabrijelova ul. - danes, 8. avgusta, 9.30-10.30; drevored Colombo - torek, 12. avgusta, 17.3018.30; ul. Kugy - četrtek, 14. avgusta, 9.30-10.30; Svetogorska ul. - ponedeljek, 18. avgusta, 17.30-18.30; ul. III. Armata - četrtek, 21. avgusta, 9.3010.30; ul. Garzarolli - torek, 26. avgusta, 17.30-18.30; drevored 20. septembra - petek, 29. avgusta, 9.3010.30. J Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 3. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel. 340-2581017. KUPIM knjige za 5. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni. Tel.: 0481-78000. PRODAM knjige za 1., 2., 3. in 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM popolno opremo za trgatev in dva jeklena soda po 5 hl vsak; tel. 0481-32365 ob uri obedov. 9 Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU bo potekalo od 18. avgusta do 5. septembra v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec in bo delovalo med 8. in 13. uro. Sprejeli bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet mladih med 14. in 18. letom starosti. Mladi ani-matorji iz štandreških društev bodo poskrbeli za zabavo, igre in ekskurzije, učitelji pa bodo otroke pripravili na ponoven povratek v šolo; vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 048121849 med 8.30 in 10. uro). DVOTEDENSKA PREŠOLA V ROM-JANU za otroke, ki so obiskovali zadnji letnik vrtca in vse razrede osnovne šole bo začela 25. avgusta v prostorih šole v ulici Capitello. Igre, prepevanje, gledališče, šport in razne aktivnosti v slovenskem jeziku bodo otroke od po- nedeljka do petka med 8. uro in 12.30 pripravile na vstop v šolo; informacije in vpisovanje do 12. avgusta na tel. 334-6060899 (tudi s sms sporočili) ali na e-mail zs.romjan@libero.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Trubar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v ul. Puccini 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 5-dnevni izlet »na mandarine« in v Črno goro od 15. do 19. oktobra z naslednjim programom: iz Gorice v Dubrovnik, Boko Ko-tarsko, na Lovcen, Cetinje, Rivjero Budve in Skadarsko jezero. Ob vrača- nju bo nabiranje mandarin v dolini Neretve, pot ob obali Makarske, postanek še v Veprovcu, ki ga imenujejo Hrvaški Lurd. Sledil bo ogled slapov reke Krke; vpisujeta do zasedbe mest na avtobusu Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) za So-vodnje in Goriško, Ana Kuzmin (tel. 0481-78061) ob večernih urah za kraško območje; na račun 150 evrov. KD SOVODNJE organizira avtobus za ogled opere Aida v nedeljo, 31. avgusta, v areni v Veroni; odhod iz Sovo-denj ob 14. uri, prihod pozno v noči; informacije in vpis do 12. avgusta na tel. 349-3666161 (Erik). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Rosalia Cadez v kapeli splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Giancarlo Zanet-ti z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče; 10.30, Gio-vanna Minin vd. Tortul v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču v Turjaku; 12.00, Diana Fabbri por. Sfi-ligoj v kapeli splošne bolnišnice in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 11.00, Ettore Alessan-dris (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Pietro Dor-bolo s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. / SVET Petek, 8. avgusta 2008 OLIMPIJSKE IGRE - V Bangkoku izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi kršitev človekovih pravic Hudi spopadi 15 Bush pred prihodom v Peking kritiziral Kitajsko Kitajske oblasti predsednika ZDA pozvale, naj se vmeševa v njihove notranje zadeve v Južni Osetiji BANGKOK/PEKING - Predsednik ZDA George Bush je svoj govor v Bangkoku pričakovano izkoristil predvsem za kritiko Kitajske. Izrazil je "globoko zaskrbljenost" zaradi aretacij disidentov in drugih kršitev človekovih pravic v tej državi, a poudaril, da ne želi dan pred olimpijskimi igrami izzivati Kitajske ter da je kljub vsemu optimističen glede prihodnosti te države. Bush, ki je že včeraj odpotoval naprej na Kitajsko, kjer se bo danes udeležil slovesnega odprtja olimpijskih iger, je v govoru večkrat izpostavil "globoko zaskrbljenost" Washingtona zaradi "verske svobode in človekovih pravic" na Kitajskem. "ZDA verjamejo, da si kitajski narod zasluži temeljno svobodo, ki je naravna pravica vseh človeških bitij," je dejal in dodal, da ZDA odločno nasprotujejo aretacijam političnih oporečnikov, borcev za človekove pravice in verskih aktivistov. "Izrekamo se za svobodne medije, svobodo združevanja in pravice delavcev - ne da bi izzivali kitajske voditelje, ampak ker je edini način, da Kitajska v celoti razvije svoj potencial, da začne svojim ljudem zaupati več svobode ... Zahtevamo odprtost in pravičnost, ne da bi vsiljevali naša prepričanja, ampak da bi Kitajcem dovolili, da izrazijo njihova," je še dejal predsednik. Kitajske oblasti so se na Busheve izjave že odzvale z opozorilom, da se ne bi smel nihče vmešavati v notranje zadeve njihove države. Kot je poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Qin Gang, imata Kitajska in ZDA očitno različne poglede na človekove pravice in verska vprašanja, vendar pa Peking ostro nasprotuje kakršnimkoli izjavam ali dejanjem, ki bi ta vprašanja izkoriščala za vmešavanje v notranje zadeve druge države. Bush se je sicer kljub številnim pozivom, naj tako on kot tudi drugi svetovni politiki zaradi številnih kršitev človekovih pravic na Kitajskem protestno bojkotirajo odprtje olimpijskih iger, odločil, da se slovesne otvoritve udeleži - kot je pojasnil zato, ker iger ne želi politizirati. ZDA so sicer protestirale, ker so kitajske oblasti ameriškemu hitrostnemu drsalcu Joey-ju Cheeku, vidnemu aktivistu za mir v Darfurju, v sredo zavrnile prošnjo za vizum. V včerajšnjem govoru pa je predsednik pohvalil tržne reforme na Kitajskem in ocenil, da bo hitra gospodarska rast spodbudila tudi druge spremembe v državi, saj "bodo mladi ljudje, ki odraščajo s svobodo do trgovine z blagom, na kon- svetovnem spletu". "Sprememba na Kitajskem bo prišla ob svojem času ... a sprememba bo prišla," je zatrdil. Poleg tega je predsednik izpostavil, da državi tesno sodelujeta pri vrsti pomembnih mednarodnih vprašanj, kot so prizadevanja za rešitev jedrskega spora s Severno Korejo, a Kitajsko hkrati pozval, naj v času, ko s pripravo olimpijskih iger dokazuje svoj naraščajoči vpliv v svetu, prevzame tudi večjo odgovornost pri reševanju svetovnih vprašanj, od energije in okolja do razvoja Afrike. Bela hiša je omenjeni govor, ki naj bi predstavljal povzetek Bushevih pogledov na ameriške interese v Aziji in njegove politike do tega strateško pomembnega območja v času njegovega predsedovanja, sicer v celoti objavila že v sredo. V govoru je Bush tudi izpostavil poglabljanje vezi med ZDA in Azijo in zatrdil, da bo njegov naslednik podedoval zavezništvo, ki je danes veliko močnejše kot kdajkoli prej. Pričakovati je bilo, da bo Bush svoj obisk bolj izkoristil za kritiko vojaške hunte v Mjanmaru, ki pa je tokrat ostala v ozadju. "Skupaj si prizadevamo za konec tiranije v Burmi. Temu plemenitemu cilju so zapisani številni predani borci, in jaz sem poročen z eno od njih," je dejal Bush, medtem ko je njegova soproga Laura obiskala begunsko taborišče na tajsko-mjan-marski meji, v katero se je iz Mjanmara zateklo več deset tisoč pripadnikov etnične manjšine Karen. Po govoru v konferenčnem centru v središču Bangkoka se je Bush odpravil v revna predmestja tajske prestolnice, kjer je obiskal eno od tamkajšnjih zavetišč za otroke, nato pa so ga na ameriškem veleposlaništvu seznanili z obnovo območij, ki jih je prizadel ciklon, v katerem je maja letos v Mjanmaru umrlo 80.000 ljudi. S tajskim premierom Samakom Sundaravejem se je Bush sestal v sredo zvečer. Kot je povedal Samak, sta govorila o krepitvi vojaškega in varnostnega sodelovanja, ki koristi obema državama in celotni regiji, Bush pa naj bi tudi izrazil hvaležnost za humanitarno vlogo Tajske, ki zadnjih 30 let nudi zatočišče številnim beguncem iz sosednjih držav. (STA) OLIMPIJSKE IGRE - Predsedujoči Evropski uniji Sarkozy poslal Pekingu seznam političnih zapornikov PARIZ - Predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je pred odhodom na otvoritev olimpijskih iger poslal Kitajski seznam političnih zapornikov in borcev za človekove pravice. "V imenu Evropske unije je pravkar poslal kitajskim oblastem seznam posameznih primerov zapornikov in aktivistov," so včeraj sporočili s francoskega zunanjega ministrstva. Kot je povedal tiskovni predstavnik ministrstva, seznam vsebuje tako primere "s seznama, ki ga je EU oblikovala v okviru rednega dialoga s Kitajsko o človekovih pravicah," kot tudi dodatne primere, ki so jih navedli človekoljubne organizacije in poslanec Evropskega parlamenta Daniel Cohn-Bendit. Francoski predsednik se bo kljub predhodnim drugačnim napovedim danes udeležil odprtja poletnih olimpijskih iger v Pekingu. Človekoljubne organizacije so njegovo odločitev ostro kritizirale in ga pozvale, da pogovore s kitajskim vodstvom izkoristi za odprtje vprašanja političnih zapornikov na Kitajskem. Organizacija Novinarji brez meja je včeraj v francoskem tisku objavila celostranske oglase s fotografijami političnih zapornikov v kitajskih zaporih. Ob tem je pozvala Sarkozyja, naj "obljubi", da bo zahteval njihovo izpustitev. Po drugi strani je pariška policija prepovedala množični shod predstavnikov različnih človekoljubnih organizacij pred kitajskim veleposlaništvom v Parizu, ki je bil napovedan za danes. Policija je pojasnila, da želi s prepovedjo preprečiti ponovitev "nasilnih nemirov", ki so izbruhnili med aprilskimi protesti ob potovanju olimpijskega ognja v Parizu. Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner pa je v izjavi za tisk dejala, da si Evropska komisija kljub novim protestom borcev za človekove pravice še naprej prizadeva za dialog s kitajsko vlado in ima z njo redne pogovore o človekovih pravicah. "To je običajno in tudi bolj konstruktivno kot spek-takularni protesti," je zatrdila komisarka. (STA) Nicolas Sarkozy TBILISI/PARIZ - Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je po včerajšnjih hudih spopadih v Južni Osetiji sporočil, da je Gruzija enostransko razglasila prekinitev ognja. Evropska unija je v spopadih udeleženi strani medtem pozvala k največji možni zadržanosti in izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. "Želim nagovoriti ljudi, ki sedaj streljajo na našo vojsko. Pravkar sem ukazal - to je zelo boleč ukaz -, naj vojaki prenehajo z obstreljevanjem. Žrtev je veliko, tako mrtvih kot ranjenih," je v govoru, ki so ga prenašali po televiziji, dejal gruzijski predsednik. Oblasti v Tbilisiju so poudarile, da naj bi bila enostranska razglasitev prekinitve ognja znak pripravljenosti Gruzije za mirno rešitev spora. Sakašvili je Rusiji ob tem sporočil, da je Gruzija zaveznik Rusije in da potrebujejo pravega posrednika. "Prosim, takoj prenehajte z obstreljevanjem. Nočemo vračati ognja. To smo prenašali toliko let. Prosim, ne preizkušajte potrpljenja Gruzije," je še dodal Sakašvili in Južni Osetiji ponovno ponudil obsežno avtonomijo. V včerajšnjih spopadih v Južni Osetiji sta po najnovejših podatkih umrla dva gruzijska vojaka, trije pa so huje ranjeni. Ranjenih naj bi bilo 20 ljudi. Blic napoveduje aretacijo Mladica BEOGRAD - Srbski časnik Blic je včeraj poročal o skorajšnji aretaciji haa-škega obtoženca Ratka Mladica. Nekdanjega vojaškega voditelja bosanskih Srbov naj bi po poročanju Blica, ki se sklicuje na "vire iz vrha srbske vlade", do konca avgusta aretirali in izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Za aretacijo Mladica, ki bi sledila nedavnemu prijetju nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Ra-dovana Karadžica, naj bi nameravala srbska vlada izkoristiti poletje, saj naj bi imela nacionalistična srbska opozicija med parlamentarnimi počitnicami manj možnosti za organizacijo demonstracij in pouličnih nemirov, še piše Blic. Z izročitvijo Mladica Haagu naj bi srbska vlada dokončno odpravila oviro za hitro približevanje Evropski uniji. Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz bi namreč lahko prijetje haaškega ubežnika ocenil kot "polno sodelovanje Beograda" s sodiščem. To pa je pogoj za to, da bi zunanji ministri unije na zasedanju 15. septembra prižgali zeleno luč za uveljavitev začasnega trgovinskega sporazuma, ki je del podpisanega stabi-lizacijsko-pridružitvenega sporazuma. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA - Sklep sveta Ključna obrestna mera za območje evra ostaja na 4,25 odstotka FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem zasedanju v Frankfurtu pustil ključno obrestno mero za območje evra nespremenjeno. Ta od prejšnjega meseca znaša 4,25 odstotka in, kot je namignil predsednik ECB Jean-Claude Trichet, bo takšna najverjetneje ostala tudi v prihodnje, čeprav obstajajo znaki upočasnjevanja gospodarske rasti. Svet ECB je nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila na 5,25 odstotka in odprto ponudbo mejnega depozita na 3,25 odstotka. Na julijskem zasedanju je Svet ECB dvignil ključno obrestno mero za območje evra s štirih na 4,25 odstotka. S tem se je odzval na junijsko rekordno 4-odstotno inflacijo na letni ravni v območju evra. Obrestna mera je pri štirih odstotkih vztrajala od junija lani, s 4,25-odstotno vrednostjo pa je najvišja v zadnjih sedmih letih. Trichet je na novinarski konferenci po včerajšnjem zasedanju Sveta ECB pojasnil, da boj proti inflaciji ostaja glavni cilj ECB, in to kljub znakom upočasnjevanja go- srednji rok," je dejal in dodal: "Trenutna denarna politika bo prispevala k doseganju tega cilja. Še naprej bomo zelo pozorno spremljali dogajanje v prihajajočem obdobju." Po besedah Tricheta sicer obstaja "zelo velika zaskrbljenost, da bi vedenje pri določanju cen in plač lahko prispevalo k inflacijskim pritiskom". Podobno je dejal že prejšnji mesec, ko je v pogovoru za več evropskih medijskih hiš poudaril, da v območju evra obstaja nevarnost sekundarnih inflacijskih učinkov v obliki spirale dviga plač in cen. "Nujno moramo zagotoviti, da srednje- in dolgoročna inflacijska pričakovanja ostanejo trdno zasidrana na ravneh, ki so v skladu s cenovno stabilnostjo," je danes še povedal predsednik ECB. Kar zadeva gospodarsko rast, je Tric-het ponovil, da temelji območja evra ostajajo trdni, čeprav se je rast v zadnjih nekaj mesecih upočasnila. "Najnovejši podatki kažejo zmanjšanje realne rasti BDP sredi leta 2008, kar je bilo delno pričakovano po izjemno visoki rasti v prvem četrtletju," je dejal. (STA) V. BRITANIJA - Nova razkritja Madeleine McCann žrtev pedofilske mreže? LONDON - Britansko deklico Madeleine McCann naj bi ugrabili za pe-dofilsko mrežo v Belgiji, kjer naj bi jo videli kmalu po njenem izginotju iz apartmaja njenih staršev v portugalskem kraju Praia da Luz 3. maja lani. To so nakazali javnosti razkriti podatki policijskih dosjejev. Kot je razvidno iz v ponedeljek objavljenih dokumentov portugalske policije, je britanska kriminalistična policija Scotland Yard posredovala namig ovaduha posebnim enotam portugalske policije o fotografiji otroka, ki so jo posneli na Portugalskem, in nato posredovali "kupcu" v Belgiji, in sicer nekaj dni pred dekličinim izginotjem. Podatki so nadalje razkrili, da je Belgijka Line Compere videla majhno deklico, ki je bila "videti zelo" podobna Madeleine. Videla jo je 15. maja 2007 z vzhodnoevropskim parom na tramvaju v Bruslju, torej dvanajst dni po izginotju. Po besedah 31-letne Belgijke so se ji sumi porodili, ker moški in ženska, ki sta bila z njo, deklici sploh nista bila podob- na, govorila sta drugi jezik in ni bilo videti, da bi jo dobro poznala. Zasebni preiskovalci, ki sta jih najela dekličina starša, Kate in Gerry McCann, so sporočili, da so omenjeno belgijsko povezavo vzeli zelo resno. Po besedah njunega tiskovnega predstavnika Clarenca Mitchella si bodo preiskovalci prizadevali, da bi to v celoti raziskali. Portugalski podatki, ki so prišli na dan v sredo, pa so razkrili, da je Nizozemka Anna Stam videla Madeleine maja 2007 v trgovini v Amsterdamu. Spremljala sta jo moški, ki naj bi govoril portugalsko, in ženska, ki naj bi govorila angleško. Stamova je za britansko televizijo ITV dejala, da se ji je med razgovorom z nizozemsko policijo zazdelo, da bi lahko policija storila več pri iskanju deklice. Portugalsko tožilstvo je konec julija preiskavo dekličinega primera uradno zaključilo, vendar je ob tem sporočilo, da bi v primeru, da se bodo pojavili novi dokazi, primer lahko ponovno odprli. (STA) 1 6 Petek, 8. avgusta 2008 PRIREDITVE KOPER - Poletni koncerti Drevi Romana Krajnčan Predstavila bo nov projekt - večer šansonov z naslovom Vonj po ljubezni V sklopu petkovih Poletnih koncertov v Kopru, ki potekajo med 1. in 29. avgustom v Koprski Taverni, se je minuli petek, 1. avgusta, predstavil Uroš Peric s svojim The Bluenote Triom in »A Tribute to Ray Charles« programom, s katerim je nastopil tudi na elitnem Jazz festivalu v Montreuxu v Švici. Danes pa bo nastopila Romana Krajnčan in predstavila nov projekt - večer šansonov z naslovom Vonj po FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Od 10. do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja lju-bljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. _SLOVENIJA_ PLISKOVICA Pod Latnikom evropskega prijateljstva V nedeljo, 10. avgusta ob 18.00 / Veseloigra dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA REPNIČ Opuščeni kamnolom V ponedeljek 11. augusta / Koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«, nastopil bo Duomo Ensamble s filmsko glasbo.V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani društva Dom Briščiki v Briščikih. TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 12. avgusta / The Original Klezmer Ensemble, koncert. Trg Verdi Danes, 8. avgusta / Tržaški mladinski oder - Resnična zgodba Blus Bradersov, glasbena komedija. Jutri, 9. avgusta / Twins Club - pripovedni večer, nato koncert skupine Bogie Nites ter akademski športni plesi 10. avgusta / Gledališka skupina San giovanni, »Canta canta che te daro' el pignol«. Trg Hortis Danes, 8. avgusta / Poezija in glasba, nastopa Nuova Compagnia di prosa. Jutri, 9. avgusta / LArgante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. ljubezni. Na tretjem večeru bo Iva Stanič, ki je bila na lanski Slovenski popevki '07 izbrana za najbolj perspektivno mlado glasbenico, predstavila svojo novo zgoščenko Vsak nov dan. 22. avgusta bo nastopila Nuška Drašček, ki jo širša javnost pozna po zmagi v prvi letošnji seriji Zvezde pojejo s programom Soul fever in skupino International Gang. Na zadnjem Poletnem koncertu, ki bo 29. avgusta, pa bo nastopil še le- V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smo-lar. Tartinijev trg Jutri, 9. in v nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij Danes, 8. avgusta ob 21.00 / Koncert: Alya, pop glasbenica. Jutri, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Cubismo, hrvaški ansambel, ki izvaja kubanske ritme. V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Od- gendarni Oto Pestner, ki prav letos praznuje svojo 40. obletnico umetniškega delovanja. Predstavil se bo ob spremljavi odličnega Primož Grašič Quarteta. Koncerti, ki potekajo vsak petek ob 21. uri, so namenjeni najširšemu občinstvu, tako domačinom kot turistom. Poletne koncerte v Kopru, ki so za vse obiskovalce brezplačni, organizira glasbena agencija im.puls v sodelovanju z Mestno občino Koper. prto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Zimski vrt vile Revoltella: do 10. avgusta so na ogled instalacije Giuliane Balbi iz Trsta, Ande Klančič iz Kopra, Elene Silvio Sperandio iz Trevisa in Cri-stine Treppo iz Vidma pod naslovom »Duša in telo«. Ogled je možen od torka do nedelje od 16.30 do 19.00, ob ponedeljkih je zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite KOMEN Največji metalski festival doslej V Komnu se od 14. do 16. avgusta obeta največji in najodmevnejši festival Metal Mania Open Air doslej. Organizatorji so se namreč odločili, da bo namesto dveh potekal kar tri dni zapored. Tako kot vsa leta, bo po obljubah organizatorjev tudi letošnji temeljil na dobri glasbi, odlični atmosferi in ugodnih cenah, kampiranje in parkiranje bo seveda brezplačno. Obiskovalci bodo v treh dneh lahko prisluhnili 35 skupinam v razponu od heavy metala do grinda, od gothic do black metala. Nastopili bodo: Exodus in Pro-Pain iz ZDA, Impaled Na-zarene in Rotten Sound s Finske, Urgehal in Trail of Tears z Norveške, 3 Inches of Blood iz Kanade, Avulsed iz Španije, Stormwarrior iz Nemčije, So I Sin iz Avstrije, Karnak in Miss Night iz Italije, May Result iz Srbije ter Defiant, D.N.R. in Infernal Tenebra s Hrvaške ter številni slovenski bandi, med njimi Burning Legion, Dickless Tracy, Grimoir, Interceptor, LastDayHere, Negligence in Vulvathrone. Dan pred začetkom festivala bo v Stari šuli v Komnu tudi ogrevalni koncert s tremi ali štirimi skupinami, ki bodo znane naknadno. (STA) skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo danes, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; na ogled bo do 7. septembra od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo -/ na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. GLASBA / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. avgusta 2008 17 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 -Prva moška sklanjatev -šola Ivan Trinko - Gorica 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.10 11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 16.50 17.00 17.10 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 Nan.: Incantesimo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate (vodita Veronica Maya in M. Mi-gnarelli) Film: Un'americana alla corte di Re Artu' (kom., ZDA, '98, r. Roger Young, i. Whoopi Goldberg, Michael York) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Gospodarstvo Nad.. Julia Nad.: Don Matteo 4 Aktualno: Parlament sledi dnevnik in vremenska napoved Dnevnik Nan.: Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissaro Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Variete: La Botola Film: Le pagine della nostra vita (dram., ZDA, '04, režija Nick Cassavetes, igrajo Gena Rowlands, James Garner, Ryan Gosling, Rachel McAdams) 23.35 Dnevnik 23.40 Aktualno: Tv7 0.45 Dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 6.15 Aktualno: Focus, 6.05 Dnevnik - E...state con costume 6.20 Dok.: Sannio, terra d'acqua e di miele 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 10.00 Nan: 8 semplici regole 10.20 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.35 Aktualno: Dnevnik in rubrike 11.20 Nad.: Il Commissario Kress 12.30 Šport: Olimpijske igre (iz Pekinga, Kitajska) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Slavnostno odprtje Olimpijskih iger 18.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Šport: Olimpia magazine 20.30 23.15 Dnevnik 21.05 Šport: Olimpiche emozioni 23.30 Film: Quattro sotto zero (komedija, ZDA, '93, režija J. Turteltaub, igrata John Candy, Doug E. Doug) 1.10 Dnevnik, sledi Parlament 1.30 Šport: Buongiorno Pechino 2.30 Šport: Olimpijske igre, prenos tekem v živo 3.55 Šport: Olimpijski dnevnik 4.05 Odbojka: Italija - Rusija, ženske 5.00 Kolesarstvo: moški 6.00 8.05 8.35 9.05 11.00 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 16.30 17.00 17.55 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 1.00 1.20 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.30 0.30 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 1.20 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Rewind la Tv a grande richiesta Aktualno: Off Hollywood 2008 Film: Il pirata (glasb., ZDA, '47, r. V. Minnelli, i. G. Kelly) 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vrem. napoved Tg3 Flash L.I.S. Variete: Trebisonda Risanke Nan.: Arsenio Lupin Geo magazin 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole d'estate Dok.: La Grande Storia Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano Nan.: La Nuova Squadra Nočni dnevnik in vrem. napoved Aktualno: Gap - Generazioni alla prova Rete 4 Nan.: Chips Nad.: Bella e' la vita Nad.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nan.: Kojak Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Film: Polvere di stelle (kom., It,, '73, r.-i. A. Sordi, i. M. Vitti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.. Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: La meravigliosa Angelica (pust., Fr./Nem./It., '65, r. B. Bor-derie, i. M. Mercier, J. Rochefort) Film: L'ombra del testimone (triler, ZDA, '91, r. A. Rudolph, i. D. Moore, G. Headly) Pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Nan.: Tutti amano Raymond Film: Minouche la gatta (fant., Niz., '01, r. V. Bal, i. C. van Houten, T. Maassen) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Film: I nuovi genitori di Waylon (kom., ZDA, '04, i. R. Anderson) Nan.: Everwood Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: Io non ho paura (dram.,It., '03, r. G. Salvatores, i. G. Cristiano, M. Di Pierro) Nan.: Codice rosso Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso Adelante 15.55 Nan.: Summer Dreams 16.25 Nan.: Summer Crush 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Nan.: La vita secondo Jim 21.10 Nan.: Standoff 23.55 Nan.: Prison Break 0.55 Studio sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' - estate 2008 10.30 Nan.: La vita di Leonardo Da Vinci 12.35 Proza: L'Inferno 12.45 Aktualno: Scivolando sull'onda 13.30 Aktualno: ...Su di giri 14.00 1.05 Klasična glasba 15.05 Talk show: Il meglio di 1x1 Giova- ni a confronto 19.00 Aktualno: Occhio a quei due 20.05 Aktualno: Mosaico 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al Caffe' Versi-gliana 22.55 Aktualno: Qui Cortina 23.30 Film: La stretta finale La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Punto Tg, sledi Due minuti un libro 9.30 Dok.: The Conquerors - La piu' grande vittoria di Napoleone 10.30 Nan.: Mai dire si' 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: Piccoli detective ((triler, ZDA, '99, r. J. Reiner, i. S. Somers, T. Bus-field) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im- possibile 17.05 Nan.: Detective Extralarge 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 Aktualno: Le interviste barbariche 21.10 Dok.: Missione natura 23.05 Film: Fenomeni paranormali in-controllabili (dram., ZDA, '84, r. M.L. Lester, i. D. Barrymore) (t Slovenija 1 6.55 8.00 9.15 9.40 Kultura, sledi Odmevi Na zdravje! Risana nanizanka Kratki dok. film: Maša na meji (pon.) 9.55 Enajsta šola 10.25 Harmonije Evrope 10.40 Štafeta mladosti (pon.) 11.25 Osmi dan (pon.) 11.55 Dok. oddaja: City Folk 12.20 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nad.: Bridkosti tropskega otoka 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanka 16.05 Iz popotne torbe 16.20 Mlad. nad.: Maks 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.35 Slike iz Sečuana: Svila 17.45 0.35 Znanstv. serija: Mogočni stroji 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.45 Eutrinki 20.00 Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš 20.25 Števerjan 2008 21.30 0.15 50 let televizije 21.35 Venček slovenskih popevk 22.00 Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub Jr Slovenija 2 6.30 9.30, 2.40 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.55 Šport Špas 11.25 50 let televizije 11.40 Podoba podobe (pon.) 12.05 Duhovni utrip (pon.) 12.30 Olimpijski sprehod (pon.) 13.30 Peking: Začetek poletnih Olimpijskih iger 18.00 Slovenija danes, sledi Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana (pon.) 20.00 Dok. nan.: Horovo oko 21.00 Ang. hum. nad.: Odkar si odšla 21.15 Olimpijski S5 22.00 Hum. Nad.. Odkar si odšla 22.30 Film: Čuvaj parkirišča 0.25 Film: Novo življenje (pon.) 1.55 Nad.: 4400 povratnikov (pon.) 13.45 Dnevni program 13.55 Peking: Otvoritev Olimpijskih iger - neposredni prenos 17.00 Artevisione 17.30 Fanzine 18.00 Iz popotne torbe (Program v slo. jeziku) 18.20 Zlatko Zakladko 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik in športne vesti 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 23.45 Dok. oddaja 20.50 Nan.: Komisar Maigret (i. J. Richard) 22.15 0.15 Vsedanes - TV dnevnik in športne vesti 22.30 Globus 23.00 Arhivski posnetki 0.50 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Otroški program 18.45 spomini borcev (pon.) 19.45 Slovenska vojska 19.55 Epp 20.00 23.10 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja (pon.) 22.10 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi sodobnega človeka; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (3. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Vedno prvi ... v Pekingu; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in po- morščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Petek, 8. avgusta 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it PEKING 2008 - Danes slovesno odprtje 29. olimpijskih iger Spektakel bo tako ali drugače izoblikovalo 150.000 ljudi Kdo bo zadnji tedofor, je še varovana skrivnost - Pričetek ob 14. uri po našem času Poziv za Tibet Skupina 127 športnikov je v javnem pismu, objavljenem na svetovnem spletu, pozvala kitajskega predsednika Hu Jintaa k iskanju mirne rešitve za vprašanje Tibeta in k izboljšanju položaja človekovih pravic. Športniki, med katerimi jih bo več kot 40 tekmovalo na olimpijskih igrah, pozivajo kitajskega predsednika k zaščiti svobode govora, veroizpovedi in mnenja na Kitajskem, vključno s Tibetom. Ob tem so ga tudi pozvali, k odpravi smrtne kazni ter da naj zagotovi, da branilci človekovih pravic ne bodo več preganjani ali zaprti. Med podpisniki pisma so tudi nekateri zvezdniki iger, med njimi hrvaška skakalka v višino Blanka Vlašič, Kubanec Dayron Robles, ameriška tekačica DeeDee Trotter in panamski skakalec v daljino Irving Saladino. Vanesso Ferrari še muči poškodba Italijansko gimnastičarko Va-nesso Ferrari, svetovno prvakinjo leta 2006, še muči poškodba ahilove pete. V kvalifikacijah zaradi bolečin ne bo izvedla vseh skokov: »Ciljamo na tehnično dovršeno izvedbo, manj pa na težavnostno stopnjo. Važno je, da so liki dobro izpeljani, pa čeprav so lažji,« je pojasnil trener Ettore Casella. Včeraj je na uradnem treningu na parterju ni izvedla vseh skokov. Pretežek in brez iger Za britanskega boksarja Fran-kieja Gavina, svetovnega prvaka v lahki kategoriji, so se igre končale, še preden je prvič stopil v boksarski ring. Na uradnem tehtanju pred začetkom tekmovanj je bil namreč boksar pretežak za svojo kategorijo do 60 kilogramov in je tako ostal brez olimpijskega nastopa. Nemo propheta in patria Med športniki, ki so jih na letališču v Pekingu domači športni navdušenci pričakali z največjimi navijaškimi strastmi, je še posebej izstopal Timo Boll. Nemški namiznoteniški šam-pion je za odhod z letališča potreboval spremstvo varnostnikov, ki so mu pomagali pri prebijanju mimo navdušenih navijačev, lovcev na avtograme in številnih novinarjev. »V Nemčiji se mi kaj takega ne bi zgodilo,« je bil presenečen Boll, dvakratni evropski prvak. Ptičje gnezdo premore 90.000 gledalcev ansa PEKING - Potem ko so nogometaši in nogometašice še pred uradnim odprtjem poskrbeli za začetek športnih tekmovanj, bo danes v Pekingu povsem v znamenju slavnostnega odprtja. S prireditvijo, kjer se bo ob obveznem programu - prižiganju ognja, mimohodu 205 sodelujočih reprezentanc in dobrodošlici predsednika države gostiteljice - predstavila še Kitajska s pisanim kulturnim programom, se bodo tudi uradno začele letošnje olimpijske igre. Na stadionu Ptičje gnezdo bo 90.000 gledalcev, skupno pa bo vseh, ki bodo sodelovali v spektaklu prvega dejanja letošnjega največjega športnega dogodka, na in v okolici stadiona več kot 150.000. Ob koncu tri ure in pol dolge prireditve pa v Pekingu obljubljajo še spektakularen ognjemet, že pred tem pa bo razkrita tudi ena zadnjih skrivnosti letošnjih OI: kdo bo zadnji nosilec olimpijske bakle in kdo bo zanetil olimpijski ogenj, ki bo na stadionu gorel do konca iger 24. avgusta. Kot favorita omenjajo športnika - kapitalista Li Ninga, ki je leta 1984 osvojil v Los Angelesu 6 kolajn, po športni upokojitvi pa je ustanovil podjetje športnih oblačil in ima sedaj na Kitajskem 5676 trgovin, v Pekingu pa je »oblekel« reprezentanci Španije in Švedske. Slavnostno odprtje se bo začelo ob osmi uri zvečer (ob 14. po našem času, TV Rai pa se bo v prireditev vključila že ob 12.30), tako da se bo lepo vključilo v igro osmic - igre se bodo namreč začele osmega dne osmega meseca leta 2008. Italijani začeli z gladko zmago PEKING - Dan pred uradnim odprtjem poletnih olimpijskih iger v Pekingu so na sceno stopili nogometaši, turnir pa so najbolj prepričljivo začeli Italijani, ki so v uvodnem obračunu premagali Honduras s 3:0. Še posebej je zablestel mladi as Giovinco s krasnim golom. Na tekmi, na kateri je delil pravico slovenski sodnik Skomina, sta ostala zadetka po 11-metrovki dosegla Rossi in Acquafresca. Največ zanimanja je bil - zaradi Lionela Messija - deležen obračun med Argentino in Slonokoščeno obalo, južnoameriška zasedba pa ga je dobila z 2:1.Mes-si (na sliki) je Afričanom v Šanghaju zabil prvi gol, zmagovitega pa je v 86. minuti dosegel njegov reprezentančni soigralec Lautaro Acosta. V drugi tekmi skupine A so se Avstralci in Srbi razšli z neodločenim izidom 1:1. V skupini B v Tianjinu so ZDA premagale Japonsko z 1:0, dvoboj med Nizozemci in Nigerijci pa se je končal brez zadetkov. V skupini C v Shenyangu je Brazilija, ki je nastopila z zvezdnikom Ronaldinhom ter Diegom in Rafinhom z golom Hernanesa v 79. minuti ukanila Belgijce, v drugi tekmi pa sta se Kitajska in Nova Zelandija razšla z neodločenim izidom 1:1. Gostitelje olimpijskega turnirja je pred porazom rešil Dong Fangzhuo, ki je izenačujoči gol dosegel v 88. minuti. PEKINŠKI DNEVNIK Pravijo, da otvoritvena slovesnost jemlje sapo Čez nekaj ur bo potešena vsa radovednost glede olimpijske otvoritvene slovesnosti. Nestrpnim je že prišel na pomoč internet, kjer si je mogoče ogledati skrite posnetke o generalki. Vendar je že sedaj jasno, da bo otvoritev, ki bo trajala skoraj 4 ure, nedvomno nepozabna. Kdor je že imel priložnost slediti pripravam v živo, je povedal, da celotna prireditev dobesedno vzame sapo. Na zgornjem delu zidov Ptičjega gnezda bodo lebdeli projecirani morski prizori, noč bodo osvetlili ognjemeti, ki bodo naslikali nebo z eksplozivnimi barvnimi figurami. Skupinske koreografije pa bodo naj- presenetljivejši del, saj so jim Kitajci posvetili ogromno truda. V Domu Italija se je danes prepustil novinarjem Antonio Rossi, trikratni svetovni prvak in dvakrat olimpijski zmagovalec v kanuju. Športnik bom med današnjo slovesnostjo nosilec Italijanske trobojnice. Povedal je, da je zaradi tega izredno počaščen. Dom Italija je gostil tudi malezijskega kralja. Malo kdo je seznanjen z dejstvom, da je Malezija edina država na svetu z »rotacijsko« ustavno monarhijo. To pomeni, da je politična ureditev podobna angleški, vendar z razliko, da kralja zamenjajo vsakih 5 let, saj sobiva v Maleziji devet nasledstvenih družin. Vsaka kraljuje nad določeno pokrajno in po principu rotacije prevzame delno vodstvo nad celotno državo. V Dom Italija je prišel na obisk tudi zunanji minister Franco Fratti- ni. Dospel je v zamudi, ker se je po-mudil v olimpijskem kompleksu s športniki. V jedilnici je užival v mul-tikulturni družbi športnikov iz vsega sveta. Tema pogovora z novinarji je bila tibetanska problematika. Fratti-ni je podčrtal, da o tem ne bi smeli premišljevati le med obdobjem olimpijskih iger, temveč skozi celo leto. Olimpijske igre niso čas za to, je bil diplomatski minister. Dobiti je treba primeren čas in prostor, vendar ni povedal kdaj. Tudi slovenski minister za šolstvo Milan Zver se v teh dneh mudi v Pekingu. Obiskal je Dom Slovenija in pozdravil slovenske športnike. Teh nisem še imela priložnosti srečati, saj je Dom Slovenija precej daleč od italijanskega. Vendar sem pred nekaj dnevi za las zamudila snidenje z njimi, saj sem izvedela, da so se zbrali na večerjo v majhni čevpčičarni v bližini SanLiTuna, ulici restavraciji in nočnih zabavišč. Športniki so se sicer zgodaj odpravili spat, jaz pa sem bila ustavljena v taksiju v dolgi koloni avtomobilov. Slovenskih športnikov še nisem srečala, sem pa spoznala slovensko novinarko Blanko Doberšek, ki je dobra poznavalka azijskih razmer. V času iger bo pripravila dokumentarni program o vplivu olimpijskih iger na prebivalce Pekinga. RTV Slovenija ga bo predvajala oktobra. NOGOMET V Vidmu prva tekma A-lige Italijanska nogometna zveza je včeraj objavila dokončen spored prvega kroga prvenstva A-lige. V soboto 30. avgusta bo sezono 2008-09 otvorila tekma Udinese - Palermo (ob 18.00), večerna sobotna tekma pa bo v Genovi: Sampdoria - Inter (ob 20.30). Nedeljska večerna tekma (ob 20.30) bo v Firencah: Fiorentina - Juventus. Mladi Kranjčan v Milan KRANJ - 16-letni Uroš Palibrk, nogometaš gorenjskega nogometnega kluba Triglav 2000je prestopil v Milanove vrste. Palibrk je bil predlani najboljši strelec 1. slovenske lige za dečke, lani pa je za kadete na 26 tekmah dosegel 26 golov. Za prestop je poskrbel znani agent FIFA v Evropi Predrag Nale Naletilič. Za Palibrka so se med drugim zanimali tudi Bolton, Chelsea, Lecce in vsi večji domači klubi. Amstrong spet na kolo COLORADO SPRINGS - Legendarni ameriški kolesar Lance Armstrong bo jutri znova sedel na kolo. Nastopil bo na 160 km dolgi dirki Leadville Trail 100. Kar 1000 gorskih kolesarjev se bo spopadlo s hribi med 3000 in 4300 metri nadmorske višine. Kežman v Pariz PARIZ - Srbski nogometni repre-zentant Mateja Kežman bo v novi sezoni igral za francoski PSG. Nekdanji napadalec srbskega Partizana, nizozemskega PSV Eindhovna, angleškega Chelseaja in španskega Atletica iz Madrida je še vedno član turškega Fenerbahčeja iz Carigrada, za moštvo iz francoske prestolnice pa bo nastopal kot posojen igralec.Cari-grajsko moštvo je pariškemu ponudilo možnost, da po enem letu - za štiri milijone evrov - odkupi pogodbo 29-letnega srbskega nogometaša, je na svoji spletni strani zapisal osrednji francoski športni časnik l'Equipe. □ Obvestila AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK sporoča, da bo prvi trening in sestanek v ponedeljek, 11. avgusta ob 18.00 v zgoniški telovadnici. Vsi zainteresirani bodo tu dobili vse info o začetku dejavnosti in bodočih treningih. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15.avgu-sta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yccupa.org. AŠD SOKOL organizira v sodelovanju z ZSŠDI poletni športni kamp (moto-rika, košarka, odbojka) letnik 1996-2003. Prvi teden od 18. avgusta do 22. avgusta, drugi teden od 25. avgusta do 29. avgusta. Urnik: prihod od 7.30 do 9.00, odhod od 16.00 do 16.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije A. Vremec tel. 3385889958 ali C. Kralj tel. 335-5313253. ŠZ MLADOST vabi na Coerverjevo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Poletni kamp je namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Vodil bo strokovnjak Dario Frandolič. Ob zadostni udeležbi otrok iz različno oddaljenih krajev bomo skušali organizirati prevoz. Predvpis in informacije: tel. +393356041844 ali info@juren.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na telit. 040-226332 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. / ŠPORT Četrtek, 7. avgusta 2008 19 NOGOMET - Včeraj prvi trening kriške Vesne V obrambi smo šibkejši, drugje pa smo konkurenčni Pri napovedovanju ciljev športni vodja Vidoni letos previden - Ekipa cenejša za 30 odstotkov Previdnost je mati modrosti. Rek, ki se ga letos pri Vesni trdno držijo. Lanski visoki cilji so bili najbrž prenagli, zato so se pred začetkom letošnje sezone v promocijski ligi pri kriškem klubu odločili za previdnost: »Želimo si mirno prvenstvo. Cilj je uvrstitev na sredino lestvice,« je napovedal predsednik Paolo Vidoni. Nogometaši Vesne so včeraj na kriškem nogometnem igrišču začeli s treningi pod vodstvom trenerja Della Zot-ta, pomožnega trenerja Walterja Ridolfi ter kondicijskega trenerja Paola Paoli. Ekipa je po lanski neuspešni sezoni in izpada iz elitne lige doživela kar nekaj sprememb. Od lanske ekipe je ostalo šest igralcev, deset je novih nakupov, pet pa mladih nogometašev, ki so lani igrali v ekipi mladincev: »Menim, da je ekipa na dobri kakovostni ravni. V primerjavi z lansko zasedbo smo nekoliko šibkejši v obrambi, saj je odhod Tomizze h Krasu oklestil obrambno vrsto. Pridobili pa smo v napadu in sredini igrišča,« je ocenil ekipo Vido-ni in še dodal, da so vsi novi igralci enakovredno nadomestili odhajajoče. Med nakupi so štirje (Simone Rossi, Nicolo Mustacchi, Marino Monte in Peter Carli) igralci, ki bodo po letu dni spet oblekli kriški dres, ostalih šest (Edwin Carli, Riccardo Bertocchi, Andrea Spadaro, Andrej Žiberna, Gabriele Brandolino, Nicolo Boatto in Elvio Didonato) pa prihaja iz ekip, ki so v prejšnji sezoni nastopale v promocijski oziroma 1. amaterski ligi. Ekipo dopolnjujejo mladi igralci: Sergio Rossoni, Aron Burni, Luca Zampino, Nicola Simonis in Luca Debernardi. Vprašljiva je le prisotnost Ma-xa Grgiča, ki še ni odločil, ali bo še igral pri Vesni. »Letošnja finančna sredstva, ki smo jih potrosili za nakup novih igralcev, so bistveno nižja od lanskega. Približno za 30 %,« je pojasnil Vidoni. Nasploh so se vsi stroški znižali v primerjavi z lansko sezono: zaradi nastopanja v nižji ligi in krajših gostovanj: »Najdlje bomo potovali v Lignano. Obenem pa smo morali krčiti stroške tudi zaradi nižjega finančnega zalogaja: po lanski neuspešni sezoni so nam nekateri sponzorji zmanjšali prispevke.« Pomemben vir dohodkov pa bodo prav gotovo slovenski in tržaški derbiji, ki jih bo letos kar štiri. V promo- Nogometaši kriške Vesne so včeraj začeli s treningi. Prvi nastop jih čaka že v četrtek, 14. avgusta, ko se bodo na domačem igrišču pomerili na tradicionalni tekmi s Triestino kroma cijski ligi nastopajo poleg Vesne še Kras in Juventina, San Sergio in Ponziana. Kaj pa meni predsednik Vidoni o slovenskih nasprotnikih? »Kras je sestavil zelo dobro ekipo. Prepričan sem, da je to ena najboljših ekip v ligi. O Juventini pa ne morem ničesar napovedati, ker niso še dokončno sestavili ekipe. Menim pa, da bo odhod Devetaka in Kovica občuten v ekipi.« Vesnini nogometaši bodo do sobote trenirali v Križu, nato pa se bodo preselili v Sežano do začetka septembra. 26. avgusta jih čaka turnir v Tržiču, 31. avgusta pa prva tekma italijanskega pokala. Že naslednji teden, 14., pa se bodo na kriškem nogometnem igrišču pomerili s Triestino (ob 18.00). POSTAVA: vratarji: Edwin Carli (1985, Kras), Mas-similiano Samsa (1973), obrambna vrsta: Feruccio Degrassi (1981), Simone Rossi (1980, San Sergio), Riccardo Bertocchi (1975), Sergio Rossoni (1991, mladici Vesna), Andrea Spadaro (1990, Opicina), Maksimiljan Grgič (1976), Aron Burni (1988, mladinci Vesna), Luca Zampino (1989, mladinci Vesna), Nicola Simonis (1989, mladici Vesna); vezni igralci: Andrej Žiberna (1982, Sežana), Emiliano Leone (1979), Martin Cheber (1987), Nicola Venturini (1986), Luca De-bernardi (1990, mladici Vesna), Gabriele Brandolisio (1991, San Giovanni), Nicolo Mustacchi (1981, Primorec), napadalci: Nicolo Boatto (1979, iz Veneta), Marino Monte (1980, Ponziana), Peter Carli (1988, Primorec), Elvio Didonato (1972, San Sergio). ODHODI: Stefano Magagna (na posodo h San Giovanniju), Daniel Donno, Gianluca Velner, Simone Mervich, Andrea Fichera (vsi Muggia), Daniel Tom-izza (Kras), Manuel Montebugnoli (Monfalcone), Nicolo Gerbini (San Luigi), Luis Fantina (Ponziana), Giulio Bos-colo (nima še ekipe). PLAVANJE - V Rimu Rok Zaccaria spodbudno na mladinskem DP Slovenski plavalec Rok Zaccaria, ki tekmuje za tržiški klub Adria, je včeraj začel z nastopi na državnem mladinskem prvenstvu v Rimu. Na 100 m delfin je bil 18. s časom 57.51: »Zelo sem zadovoljen, saj sem izboljšal svoj osebni rekord za tri stotinke,« je povedal Rok, ki je tekmoval med leto starejšimi kadeti (1988). Med letniki 1989 je bil deseti. Zmagal je Denny Ferroni (Reggiana Nuoto) 55.49. Danes se bo Zaccaria pomeril na 50 m delfin, jutri pa na 200 m delfin, kjer računa na vstop v finale. M. Leghissa v Latini Od danes do nedelje bo v Latini zadnji sklop tekem severne skupine A-lige v nogometu na mivki. Devet moštev se bo borilo za prva štiri mesta, ki vodijo v finale prvenstva od 28. do 30. avgusta v San Be-nedettu del Tronto. V moštvu Friulpesca Lignano nastopa tudi naš Michele Leghissa, ki pa na začasni lestvici zaseda 8. mesto, tako da je njegova naloga skoraj brezupna. Več možnosti ima druga ekipa iz Lignana Coil, za katero igra tudi nekdanji Vesnin vratar Fabro. Tekme bodo tudi po Tv postaji Sky sport 1. Vpisanih 88 posadk ZADAR - Na evropskem mladinskem jadralnem prvenstvu v razredu 470, ki bo od danes do 15. avgusta v Zadru, bo skupno nastopilo 88 posadk, med temi tudi Čupina, ki jo sestavljata Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Italijanskih posadk je šest slovenske pa so tri. Ostali tekmovalci prihajajo iz Avstrije, Belorusije, Hrvaške, Češke, Španije, Estonije, Francije, Vel. Britanije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Izraela, Nizozemske, Poljske, Rusije, Švice, Slovaške, Švedske in Ukrajine. ODBOJKA - Robert Makuc pri Valu prvič kot glavni trener Delali bomo resno Ekipa je še nepopolna - Največ znanja črpal od Marchesinija, De Marchija in Jerončiča Robert Makuc ima pri Valovi članski ekipi že dolgo let zelo pomembno vlogo. Bil je namreč obenem pomožni trener, spremljevalec in »scoutman«. Letos pa bo prvič prevzel mesto glavnega trenerja, kar je za Roberta velik izziv: »Trenerski izpit sem opravil pred več kot petnajstimi leti, v vseh teh letih pa sem bil vedno le pomočnik. Pri Valu so mi sicer nekajkrat ponudili kako mladinsko ekipo, vendar pa zaradi službenih obveznosti nikoli nisem mogel trenirati. Delam namreč do sedmih zvečer mladinske ekipe pa trenirajo ponavadi popoldne. Letos bo tako prvič, da bom sam vodil ekipo in da bom imel tako veliko odgovornost.« Kdo je bil prvi trener, ki si mu pomagal? »Kot pomočnik sem začel z Zamo-jem, ki je takrat treniral mladince. V tisti ekipi so igrali Igor Florenin in njegova generacija.« Najdlje pa si bil pomočnik pri članski ekipi... »Ja, kot pomočnik sem tudi nabral največ izkušenj, saj sem dolgo let sodeloval z odličnimi trenerji, še posebno takrat, ko smo imeli ekipo v B1 in B2 ligi. Omenil bi predvsem Fabrizia Marchesinija, s katerim sem sodeloval najdlje, Paola De Marchija in Zorana Jerončiča. Od vseh sem se veliko naučil, saj je imel vsak svoj sistem dela.« Katere so bile glavne razlike med njimi? »Marchesini se je vedno zelo dobro ujel z igralci. Z njimi se je tudi veliko pogovarjal. Meni je zelo zaupal, tako da mi je na treningih tudi prepuščal določene naloge. V telovadnici sem bil res njegov pomočnik. De Marchi in Jerončič sta imela bolj profesionalen pristop, moja vloga v telovadnici pa je bila manjša.« Se boš torej zgledoval predvsem po Marchesiniju? »Njegov sistem dela najboljše poznam, ne bi pa rekel, da bom vse delal tako kot on. Posnemal bom, kar mi je bilo pri trenerjih, s katerimi sem sodeloval, najbolj všeč. Z igralci bom skušal najti kom- Ko je Robert Makuc opravil izpit za trenerja prve stopnje, je bilo to za treniranje na deželni ravni dovolj. Zdaj pa je potrebno imeti višjo kvalifikacijo, tako da se bo Robert septembra vpisal na trenerski tečaj 2. stopnje, deželna odbojkarska zveza pa mu bo dala posebno dovoljenje, da bo lahko vodil Val v C ligi kroma promis: v telovadnici moramo delati zelo resno, njihove težave pa je treba upoštevati, saj pri nas ne gre za profesionalce. Pri kondicijskih treningih pa bom prosil za pomoč Batistutto, ki je pri nas dolgo let skrbel prav za kondicijo. Upam tudi, da bom imel pomočnika.« Kakšno ekipo boš sploh imel na razpolago? Je igralcev dovolj? »V primerjavi z lansko sezono so zaenkrat ekipo zapustili le Loiacono, Ber-zacola in Lavrenčič. Vsem igralcem smo ponudili, da bi še naprej igrali za Val, vendar bi morali biti pripravljeni igrati brezplačno, poleg tega pa jim je bilo jasno povedano, da je za nas ta sezona prehodnega značaja. Naša glavna skrb bo letos namenjena reorganizaciji mladinskega sektorja. Le sedem igralcev je takoj sprejelo, da pod temi pogoji ostane pri nas. To so Igor Florenin, Gregor Brisco, Peter Povšič, Danjel Nanut, David Mucci, David Sancin in David Corva. Skoraj gotovo bo pri nas ostal tudi Francesco Masi, ki bi moral igrati kot korektor. Ostale naše igralce snubijo tudi drugi klubi, saj ima v C ligi več društev težave pri sestavljanju ekipe. Zdaj pa še ne vemo, če bodo res igrali pri kakem drugem društvu, ali bodo na koncu igrali pri nas. Iščemo pa tudi druge igralce. Vrnil bi se lahko mogoče tudi Danjel Ra-detič, ki bi rad spet igral z nami, a bo verjetno težko uskladil svoje delovne obveznosti s treningi in tekmami.« Ekipa je na papirju trenutno za C ligo dokaj šibka... »Gotovo se moramo še okrepiti. Največ težav imamo trenutno pri podajalcu in na krilih, računamo pa, da se bomo pred začetkom prvenstva primerno okrepili. Na centru pa večjih težav ni, saj imamo za to vlogo že Muccija, Nanuta in Sancina.« Kdaj boste začeli s treningi? »Septembra. Deželnega pokala letos ne igramo, tako da nas prvi nastopi čakajo šele sredi oktobra.« (T.G.) SK Devin: najmlajši smučarji na Rogli Od sobote 19.julija in vse do nedelje 27.julija so se v znanem štajerskem smučarskem in rekreacijskem centru Rogla mudili najmlajši smučarji, ki so v lanskem letu začeli redno trenirati in nastopati pod okriljem SK Devin. Sicer so že takoj po končani zimski sezoni dvakrat tedensko imeli suhi trening v Trnovci, podali so se na tridnevni izlet na avstrijski ledenik Kaprun in končno je napočil čas za enotedenske priprave v čudovitem termalnem in športnem centru. V samem središču na Rogli, ki razpolaga z velikim številom športnih objektov, so se srečali z vrhunskimi svetovno znanimi športniki, saj so videli tako egipčansko reprezentanco rokometa, kot tudi hrvaško košarkarsko državno ekipo, ki sta se pripravljali na olimpijske igre, pa še slovensko predstavništvo nordijskih disciplin, kjer je bla tudi svetovno znana smučarska tekačica Petra Majdič, ki se je z našimi malimi atleti tudi skupaj fotografirala (na sliki). Če podamo obračun opravljenega dela, je treba priznati, da so začrtani program izvedli skoraj v celoti in nad pričakovanji glede na to, da so imeli skoraj vsak dan zelo slabo vreme in mraz (tudi 5 C° z vetrom). Treningi so se začeli ob 7.45, ko je bil predviden 20-minutni tek in gibalne vaje, nakar so odšli na zajtrk. Ob 9.30 se je začel dopoldanski trening, kjer so krepili hitrost, eksplozivnost, aerobične sposobnosti (tudi ker se Rogla nahaja na nadmorski višini 1517 m), moč in koordinacijo in vse to v obliki igre, tako, da so otroci z lahkoto sprejemali navodila in jih tudi izvajali. Ob 13.00 je bilo kosilo in nato so bili prosti do 15.00. Popoldne so si sledile razne dejavnosti npr: ping pong, nogomet, plezanje in vsak dan tudi bazen. V programu je bil tudi tenis, a zaradi slabega vremena ni bilo mogoče uporabljati zunanjih igrišč. Bazen je vodlila gospa Paola, mama malega Jana, ki je tudi učiteljica plavanja. V sredo in nedeljo so otroci imeli prost dan, tako da so lahko obiskali Termalni center Žreče. V soboto pa so izvedli tudi celodnevni pohodniski izlet na Lovrenčka Jezera, to so znamenita prazgodovinska jezera in spadajo v slovenski Narodni park. Vse treninge je pod mentrostvom trenerja in študenta DIF-a Aleša Severja, vodil mladi Devinovec Matej Štolfa, ki bo letos pozimi sodeloval tudi s to skupino, kjer bosta skupaj z Alessiom Sibillo pripravljala najmlajše za sodelovanje na deželnih tekmah. Kot nam je Matej povedal, je pri enotedenskem bivanju na Rogli opazil veliko zanimanje za plezanje. Roglo je ocenil zelo pozitivno, ker so - razen tega, da so krepili fizične sposobnosti - vidni tudi rezultati v disciplini posameznega otroka. Omeniti je treba, da so izboljšali točnost, pokazali večjo resnost pri delu in sploh zgledno obnašanje v skupini in v sami krepitvi skupine. Ob povratku so bili seveda zelo navdušeni tudi starši otrok, saj so se vsi skupaj tudi udeležili skupnih iger, izletov in plavanja v bazenu in preživeli aktivne in zdrave počitnice. 20 Petek, 8. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. split 24/32 skopje o J8/35 V . v-\vatene - ^ ,«/38 .. ---- C Danes bo nad deželo prišla hladna atlantska fronta, pred njo pa jugozahodni tokovi. Jutri in v nedeljo bodo k nam pritekali bolj stabilni tokovi z juga. Nad severnim Sredozemljem nastaja plitev ciklon, fron-talni val bo to noč postopno prešel naše kraje. Pred njim bo z jugozahodnimi vetrovi dotekal k nam topel in bolj vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.23 Dolžina dneva 14.26 bioprognoza Danes dopoldne se bo krepila vremenska obremenitev, v drugi polovici dneva bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Po nekaterih nižinah bo sredi dneva počutje poslabšala tudi soparnost. plimovanje Danes: ob 3.16 najvišje -10 cm, ob 5.57 najnižje -12 cm, ob 15.22 najvišje 27 cm, ob 0.37 najnižje -23 cm. Jutri: ob 16.00 najvišje 22 cm. ''"lunine mene ^sš Luna vzide ob 14.00 in zatone ob 23.08 morje Morje mirno, temperatura morja 25,7 stopinje C. temperature v gorah oc .24 2000 m ..... ......12 20 2500 m ..... .......8 15 2864 m..... .......6 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ^NAPOVED ZA DANES Vse od jutra bo v gorah oblačno s padavinami. V nižinah in ob obali bo zmerno do spremenljivo oblačno, vendar bodo možne tudi plohe in nevihte, ki bodo bolj verjetne v popoldanskih oziroma večernih urah. Ob obali bo pihal zmeren jugo. Proti večeru bo ob obali v smeri iz severa proti nižinam zapihal severovzhodnik. Sprva bo povečini še sončno, že kmalu bo od severozahoda postopno več oblačnosti, pojavljati se bodo začele plohe in nevihte, ki se bodo popoldne razširile nad večji del Slovenije, najkasneje na jugovzhod. Možne bodo tudi močnejše nevihte. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. TOLMEČ O 11/25 A VIDEM O 16/31 O PORDENON 17/30 TRBIŽ O 10/24 ČEDAD O 17/30 S O 10/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 14/25 TRŽIČ c-- 14/24 KRANJ o J^ LJUBLJANA 16/25 POSTOJNA o 13/24 KOČEVJE O O GRADEC 15/24 O 14/24 S. GRADEC CELJE 15/24 O N. MESTO 16/25 O MARIBOR 015/24 PTUJ O M. SOBOTA 015/25 r, ZAGREB 17/25 O (NAPOVED ZAJUTRI V gorah bo spremenljivo z več popoldanske oblačnosti. V nižinah in ob obali bo zmerno oblačno. Zjutraj bo ob obali pihal zmeren severovzhodnik, ki bo postopoma oslabel. Jutri zjutraj bo dež od zahoda ponehal. Čez dan bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, možna bo kakšna kratka ploha. Na Primorskem bo danes ponoči prehodno zapihala burja, ki bo čez dan že slabela. Hladneje bo. V nedeljo bo sončno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. NOVA ZELANDIJA - Kuščar tatuara 111-letni plazilec bo po 38 letih postal očka Z D A - B ivš i Beatl e McCartney »s svežo ljubeznijo« na počitnicah WELLINGTON - 111-letni novozelandski plazilec Henry - gre za zelo redke kuščarje tuatara, ki so se ohranili le še na Novi Zelandiji in veljajo za zadnje potomce dinozavrov - bo prvič po najmanj 38 letih postal očka. Po prihodu v muzej v novozelandskem mestu Invercargill leta 1970 je Henry pridobil nekaj kilogramov, se polenil in izgubil interes za spolnost. Njegova 80-letna prijateljica Mildred pa je sedaj po parjenju s tem dober kilogram težkim in 60 centimetrov dolgim plazilcem izlegla 11 jajc. Mladiči naj bi luč sveta ugledali čez šest mesecev. Henryju se je želja po spolnosti vrnila po tem, ko so mu iz spolovil odstranili rakav tumor. Po operaciji so mu hormoni kar ponoreli in sedaj uživa v družbi treh samic. Ponovno naj bi se začel pariti marca prihodnje leto. Tuatare lahko najdemo samo na Novi Zelandiji in so edini potomci plazilcev, ki so živeli v času dinozavrov pred 225 milijoni let. Trenutno naj bi jih na Novi Zelandiji živelo približno 50.000. (STA) NEMČIJA - Za policistke Varnostni nedrčki BERLIN - Da bi preprečila morebitne usodne poškodbe prsnega koša, je nemška zvezna policija 3000 policistkam razdelila posebne brezžične varnostne nedrčke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po besedah tiskovnega predstavnika policije Martina Schilffa gre za športni nedrček brez plastičnih ali kovinskih delov, s čimer želijo preprečiti poškodbe v primeru pretepa. Ne gre za neprebojni nedrček, lahko pa se ga nosi pod neprebojnim jopičem. Če krogla namreč zadene v kovinski del običajnega nedrčka, se lahko policistka zaradi okrušenih delov resno poškoduje ali celo umre. Policistke bodo lahko izbirale med bombažnim in elastičnim modelom ali takšnim iz poliestra. Trenutno so na voljo samo zveznim policistkam, in sicer v beli barvi, opremljeni pa so z napisom "policija". (STA) Kuščar tatuara velja za potomca dinozavrov VELIKA BRITANIJA - Na domu Truplo dve leti neodkrito LONDON - Britanski upokojenec, ki so ga našli mrtvega v njegovi domači postelji, je po mnenju policije tam neodkrit ležal dve leti. Truplo 70-letnega Briana Dea-na so v hiši v mestu Accrington v severovzhodnem angleškem okrožju Lancashire našli policisti, ko so vdrli vanjo. Za vhodnimi vrati so policisti našli kup do dve leti stare neodprte pošte. Sosedje so povedali, da so Deana le redko videli ter da se je držal bolj zase. Pri oblasteh ni bil nikoli sprožen alarm, ker so bili Deanovi računi redno poravnani prek neposredne obremenitve z njegovega računa. "Menimo, da je bil gospod Dean lahko v hiši več kot dve leti, ker je bila za njegovimi vrati nakopičena pošta, ki sega tudi v leto 2006," je povedal predstavnik policije. Dodal je še, da je zelo žalostno, da ga tako dolgo ni nihče pogrešal. (STAS) LONDON - Paul McCartney si slabih pet mesecev po mukotrpni ločitvi "s svežo ljubeznijo" celi rane na znameniti ameriški cesti 66. Kot je poročal britanski Daily Mirror, se 66-letni nekdanji Beattle na Route 66 zabava s 47-letno milijonarko Nancy Shevel iz New Yorka. Kot navaja časnik, se par po znameniti cesti vozi v fordu bronco letnik 1989, doslej pa sta naredila že okoli 1600 kilometrov. Pot sta začela izpred McCartneyjeve vile v Homptonu na Long Islandu pri New Yorku. Na postankih so McCartneya oblegali tudi oboževalci in skoraj povsod je moral dajati avtograme. Na neki bencinski črpalki v zvezni državi Illinois se je slikal tudi s peterico mladih fanov. "Videti sta kot sveža zaljubljenca," je za časnik dejal eden izmed te peterice. "Nancy je bila takoj pripravljena, da bi se slikali. Pojasnila pa nam je tudi, da se bosta ustavila še v St. Louisu, preden bosta pot nadaljevala proti zahodni obali ZDA," je še dejal omenjeni mladenič. (STA)