Poštnina plačana ▼ gotovini, i ; ——— IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. dalje naročilne liste, konsignacije blaga, potrdila o prejemu blaga, potrdila o plačilu, tudi ako se ne nahajajo na računih, pisma o kreditiranju blaga, pisma o prolongiranju plačila, izpiski iz kontnih knjig, cesije trgovskih terjatev, kontokorentni obračuni, dogovori o plačilu zamudnih obresti in podobni primeri trgovske korespondence. 2. Taksiranje plačilnih list. Po 'tarifnem broju 34 taksne tarife so službeni prejemki privatnih nameščencev zavezani V % taksi, bodisi da se plačujejo na podlagi podpisanega ali nepodpisanega seznama ali na tekoči račun dotičnega nameščenca. To določilo daje finančni upravi v Sloveniji povod, da kontrolira posamezna podjetja in zahteva od njih, da plačajo % % takso na izplačane službafie pre-jetnke ne glede na to, da podjetje nima niti podpisanega niti nepodpisanega seznama, niti ni otvorilo tekočega računa za dotičnega uradnika. S tem je ta taksa postala za privatne nameščence nov davek, ki je tembolj občuten, ker so službeni prejemki teh nameščencev zavezani jako visokemu posebnemu davku. Ob noveliranju taksne zakonodaje, naj se tarifna postavka 34. popolni v toliko, da so plačilne .liste zavezane Vi % taksi le, ako so podpisane. Dokler se noveliranje ne izvede, naj Centrala izkuša uveljaviti načelo, da se Vi % taksa ne pobira, ako se službeni prejemki ne izplačujejo na podlagi posebnega seznama. 3. Znižanje davka od službenih prejemkov privatnih nameščencev. S členom 79. finančnega zakona za leto 1927/1928 se je davek od službenih prejemkov privatnih nameščencev izenačil za celo državo. Finančna uprava je uvidela, da je ta obremenitev previsoka in je v načrtu Uredbe, s katero se nekateri davčni predpisi izmenjajo in popolnijo, znižala za samoupravne uradnike davek na 5% pri dohodkih od 86.000 Din dalje. Enako ugodnost moramo zahtevati za vse privatne nameščence, ko ji bi bili kljub temu še višje obdavčeni nego državni nameščenci, kajti draginjske doklade privatnih nameščencev so navezane davku, dočim državni nameščenci ne plačujejo davka od draginjskih doklad. Obremenitev doseže pri 36.000 Din plače 4.5%, pri višjih prejemkih se stopnjuje do 10%. Dočim drž. činovniki plačajo ta davek samo od osnovne in položajne plače, plačajo privatni in auto-nomni nameščenci davek od vseh prejemkov, vključivši drag. doklade. Pri tem prihaja v poštev, da se na ta davek pobira še invalidski davek in vojaška komorska doklada. Centralni zbor je vse predloge odobril in jih sprejel v sklenjeno resolucijo. Spričo važnosti vprašanj, katere zadevajo ti predlogi, želimo, da bi se skoro uresničili, kajti stavljeni predlogi ustrezajo željam slovenske industrije, ki ima ves interes na tem, da se povoljno rešijo. Ljubljanski gremij trgovcev v zaščito trgovcev s papirjem. Ker se pričenjajo v zmislu uredbe o reorganizaciji železniške uprave izvajati redukcije odsekov in oddelkov že- lezniške direkcije, je Gremij trgovcev v Ljubljani sklical sestanek trgovcev s papirjem jjjj opozoril na škod- ljive posledic^ jjj bi jih zadele vsled izvajanja gornje uredbe. Z uredbo se nameravajo centralizirati vsi oddelki pri generalni direk-ciji, kjer se bodo vršile v bodoče vse glavne nabavke materijala za potrebe železnic. Po informacijah se bo centralizirala polagoma tudi vsa reklamacijska služba, ki bo povzročala na-trgovcem velike neprilike, ker se morali za rešitev reklamacij ob-ra&« v Beograd. \fIed tega so ljubljanski trgovci, ki s prodajo papirja in ki so sočasno tudi dobavitelji pisarniških Potrebščin železniške direkcije, skle-na skupnem sestanku vložiti na merodajnem mestu najenergičnejši protest proti ukinitvi eksponomata. Posebna deputacija se je istočasno podala v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo in referentu g. Mohoriču navedla utemeljene in tehtne vzroke, proti centralizaciji nabavk s prošnjo, da se za zadevo na tarifni konferenci, ki se vrši začetkom meeeca decembra t. 1. v Beogradu, zavzame, opozori merodajne faktorje na ned ogledne posledice, ki bi jih utrpeli vsled nove uredbe trgovci s papirjem v Sloveniji ter prepreči njeno izvajanje. Tajnik g. Mohorič je deputaciji obljubil, da bo Zbornica podvzela vse potrebne korake v njihovo zaščito. TRGOVINSKI ODNOŠAJI MED ITALIJO Di JUGOSLAVIJO. V času, pravi agencija >VoHa<, ko se razpravlja o odnošajih med Francijo in Jugoslavijo, je zanimivo beležiti podatke o razmerju italijanskega izvoza z uvozom iz Jugoslavije. V prvih 7 mesecih t. 1. je Italija uvozila za 412 mil., iz- vozila pa za 171 mil. lir blaga, vsled česar znaša deficit v tej dobi 241. milijonov lir. V isti dobi preteklega leta je Italija uvozila za 655 milijonov, izvozila pa za 2Q1 .milijon lir, tako da je znašal deficit na italijanski strani v prvih sedmih mesecih 1. 1. 439 milijonov lir. Letos izkazuje italijanska trgovinska bilanca na-pram Jugoslaviji, z ozirom na lansko, zboljšanje za 198 milijonov lir odnosno za 45 odstotkov. Za to zboljšanje se ima Italija zahvaliti predvsem manjšemu uvozu turšČice in nekaterih vrst žita, navzlic temu pa ostaja la del italijanske trgovinske bilance deficiten. POJASNILO 0 0CARINJANJU SVILENIH IN P0LSVILENIH NOGAVIC OB UVOZU. Ker so se določila carinskega zakona pri carinjenju svilenih in polsvilenih nogavic, ki se ocarinjajo po tar. št. 235 t. 2. a) in b) različno tolmačila, je dal finančni minister v tem oziru naslednje pojasnilo: Ko se ocenjajo nogavice, ali so svilene ali deloma svilene, se ne jemljejo v poštev zgornji del robu, spodnji del stopala, peta in nadprstje, kolikor so izdelani. vsi ali poedini iz drugega materiala, ne pa iz svile. 1. Kot svilene nogavice se ocarinjajo potemtakem: a) nogavice, za katerih izdelavo se je uporabila samo naravna ali umetna svila ali pa sta se uporabili obe skupaj; b) nogavice, ki so izdelane vseskozi na isti način, pri katerih pa se je uporabil poleg naravne ali umetne svile ali obeh skupaj še drug materijal in pri katerih preseza naravna ali umetna svila ali presezata obe skupaj 50% obče teže uporabljenega materiala; c) nogavice, katerih del, izvzemši zgornji del robu, spodnji del stopala, peto in nadprstje, je izdelan povsem iz naravne ali umetne svile ali iz obeh skupaj ali iz mešanega materiala, pri katerih pa preseza naravna ali umetna svila ali presezata obe skupaj 50%, dočim so izdelani v obeli navedenih primerih zgornji del robu, spodnji del stopala, Pe-ta in nadprstje iz drugega materiala, he pa iz svile; č) nogavice, katerih del, izvzemši zgor-nji del robu, spodnji del stopala, peto in nadprstje, je izdelan iz mešanega materiala, ne pa samo iz svile, in pri katerih ne preseza naravna ali umetna svila ali ne presezata obe skupaj 50%, toda se je uporabila za izdelavo zgornjega robu, spodnjega dela stopala, pete in nadprst-ja ali v enem teh delov sama svila ali poleg svile še drug material, in pri katerih preseza svila v teh delih ali v enem izmed njih s svilo v ostalem delu nogavice 50% obče teže materiala, uporabljenega v onih delih ali v enem izmed njih in v ostalem delu nogavice. 2. Kot deloma svilene se ocarinjajo vse ostale nogavice, pri katerih se je uporabil poleg svile se drug material. Ljubljanska borza. Tečaj 14. novembra 1927 DEVIZB: Amaterdam 1 h gold. 1 II ...... . Curih 100 fr. .________ Dunaj 1 UUat .... Wlo. i fj ... . 1 dolar . . £**«« 100 kron . . , *wt 100 lir............ Povpra- ševanje Din Ponudb« Din 2*96 23.02 13*636 13-565 1094-— 1097-- . 8-- 8-03 276-40 277-20 66-66 56-86 168-06 168-85 307-625 319-625 Zbor Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Pod predsedstvom g. 1. Bajlonija se je vršil v petek v Beogradu zbor industrijcev iz cele naše države. Zboru so prisostvovali delegati ministrstva trgovine in industrije, ministrstva poljedelstva in vod, ministrstva za socialno politiko, generalne direkcije davkov, narodne odbrane in prometnega ministrstva. InduStrijalce iz Slovenije sta zastopala podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. F. Windischer in ing. M. Šuklje. Po otvoritvenem govoru g. Bajlonija je prvi referiral g. Aleksander iz Zagreba o splošnem gospodarskem položaju in zlasti o položaju naše industrije. Govoril je predvsem o gospodarski krizi in povdarjal, da se z merodajne strani ni storilo za omiljenje krize prav ničesar. To krizo je povzročila v glavnem kriza konsuma. Ker je naš potrošač obenem poljedelec, je treba stremeti za tem, da se naša agrarna produkcija intenzivira. Merodajni faktorji morajo skrbeti zlasti za to, da se naši poljedelski proizvodi industrializirajo. Za industrijo se ni napravilo ničesar. Govoril je nadalje o ukinitvi nekaterih carinarnic (Celje, Tržič, Niš i. dr.), ki je povzročila gospodarskim krogom veliko škode. Likvidacijo bi se moralo izvršiti postopno. Sedanje carinsko poslovanje je zelo težko in drago. — Odbor za š teden je pri ministrstvu financ ne deluje. Enako je tudi z gospodarskim svetom. Potreben je zakon o centralni upravi. Ugotavlja, da. se ministrstva ne držijo določil obrtnega in finančnega zakona pri drž. licitacijah in nabavkah, kjer bi morala; domača podjetja imeti pnninost pred inozemskimi, četudi so njih oferte za 10% dražje. Končno je podrobno orisal stanje vsake posamezne industrijske stroke in na podlagi tega ugotavlja, kako bi se moralo postopati pri sklepanju trgovinskih pogodb. O stanju industrije v Sloveniji je obširno poročal glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani gosp. ing. M; Šuklje. Njegov referat priobčimo v prihodnji številki. Sledili sta poročili o stanju industrije v skopljariskem in sarajevskem okraju. G. M. Stojiljkovic: go.yori o žalostnem položaju mlinske industrije. Ker bo to poročilo zanimalo gotovo tudi naše mlinarje, bomo priobčili njegov referat v celoti. Tajnik beograjske industrijske zbornice g. dr. C. Popovič je nato govoril o reparacijah. Dasi je vojna fer-bijansko industrijo popolnoma uničila, so reparacije, zlasti v začetku, koristile skoro izključno državi sami. Iz kvote za leto 1928 je določenih 24 milijonov za privatne nabavke. Po prejetih poročilih se zdi, da je postalo tudi to negotovo. Poročevalec zahteva, da se pozove merodajne faktorje, da se na račun reparacij nabavljajo samo taki predmeti, ki se v naši državi ne izdelujejo. Za most v Pančevi se je potrebovalo 2000 vagonov cementa; naročili so cement na račun reparacij, dasi je cementna industrija pri nas dobro razvita. Nato se je začelo obravnavati' o ea-rinsko-trgovinski politiki naše države z ozirom A a carinsko-trgovinsko politiko drugih držav, zlasti onih, s kojimi smo v tesnejših trgovinskih stikih. G. dr. Djurdjevič, sekretar skopljanske zbornice, govori o trgovinskih pogodbah z Grčijo, Bolgarijo, Albanijo in Turčijo. Podrobnejše o trgovinski pogodbi z Grčijo je govoril tajnik industrijske zbornice v Beogradu, g. Dragan Miličevič. G. Sava Kukič, ki je bil delegat za pogajanja z Grčijo je tudi govoril o teh pogajanjih, zlasti pa še o reviziji pogodbe z Avstrijo. G. predsednik Bajloni je glede revizije pogodbe j; Avstrijo izjavil, da se naj pogajanje prekine, če ne bo mogoče doseči ugodnejših pogojev. Glavni tajnik centrale industrijskih korporacij je nato podal referat o potrebi stabilizacije političnih razmer. Okolnosti, koje imajo upliv na razvoj našega gospodarstva vobče, a zlasti industrije, se niso na žalost niti po zadnjem zboru centrale v mnogem spremenile. Politična stabilnost bi brez dvoma uplivala tudi na stabilnost na gospodarskem polju. Po izčrpnem obravnavanju tega vprašanja je glavni sekretar referiral o vprašanju industrijskega kredita ter obrazložil historijat tega vprašanja, nakar je govoril o vrstah kredita, ki je potreben za večja odnosno za srednja ali manjša podjetja. Dokler se pa vprašanje kreditov ne reši, svetuje centrala svojim članom, da bi naj bili oprezni pri razširitvi in obnovi svojih tovarn. Sledil je referat o znanstveni organizaciji dela, ki je pri nas brez dvoma še v povojih. Da bi se pa tudi pri nas začela uveljavljati načela znanstvene organizacije dela, je brezpogojno potrebno, da se začne za to intenzivna propaganda v naših lastnih, kakor tudi v krogih inženjerjev in delavcev. Centrala je ministrstvu trgovine in industrije že izjavila, da je pripravljena s pomočjo ministrstva organizirati nacionalni odbor za propagando znanstvene organizacije dela. Odbor bo stopil v stike z Institutom za znanstveno organizacijo dela v Ženevi, ki bo poslal svojega tajnika v našo državo, da razmere prouči, da stopi v stik s tukajšnjimi krogi in da razvije najin-tenzivnejšo propagando. Na popoldanski seji je poročal g. ing. Šuklje o povišanju prinosne tarife za nezgodno zavarovanje. Tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. C. Gregorič je obširno govoril o fiskalni obremenitvi našega gospodarstva, o davku na poslovni promet, o izenačenju neposrednih davkov in o samoupravnih fiskalnih bremenih. , G. dr. Šifrer, sekretar Zveze industrije papirja, je stavil tri predloge, o kojih govorimo na drugem mestu. Izvolil se je še poseben odbor, ki naj bi sestavil resolucije, nakar je predsednik g. I. Bajloni zaključil zbor. Razširjajte »Trgovski Ust«! LISTEK. Ford ▼ krizi. Ford, kralj avtomobilov, je leta 1924 ponosno povedal, da je njegov 10,000.000. T voz oddrdral iz tovarne v svet kot znak zmage njegovega industrijskega sistema in prodajne organizacije. Saj je res. Fordove tovarne z večno tekočim trakom so bruhale iz sebe avto za avtom, ki so na brez-konkureaičnem trgu bili sami s svojo nizko ceno, s svojim neznatnim mesečnim odplačilom. V tovarni je Ford poikazal silo popolne izrabe stroja in človeka, ga vpregel v čas, ki ga meri njegov trak, kar je dalo doslej nepoznano množino istovrstnih izdelkov, armade Fordov, ki so se razlile po vsem svetu in ki jih upravljajo vse rase, vsi narodu Fordov sistem je postal znak dobe, produkcija v masah, usmerjena samo na cenen produkt, se je začela smatrati kot edino zveličavna vera v industriji. Ford je postal običajen potrošni predmet, ki se ga ga zmenja, ko se ga porabi, in kupi novega, kakor obleko. Po vojni pa so se začeli oglašati skeptiki, kojih vesti je bilo začetkoma res treba pripisati senzacij željnemu PREMOGOVNI SVETOVNI TRG OB ZAČETKU ZIMSKE SEZIJE. Mednarodni premogovni trg je letos v marsičem precej drugačen kot lani. Lani je bil popolnoma pod vtisom angleškega premogovnega štrajka, nikjer ni bilo prodajnih težkoč, produkcija Se je mogla zmeraj naprej širiti. Letos se pa pojavlja angleški premog zopet na vseh prejšnjih trgih. Kljub temu je pa čudno, da je angleška premogovna industrija v primeri z razvojem v Nemčiji in Poljski vseeno zaostala. Nemška produkcija izkazuje doslej napram lanski produkciji plus ca 20 milijonov ton, poljski koncerni držijo med angleškim štrajkom osvojene trge, Anglija pa proda v inozemstvu samo ca dve tretjini normalnih eksportnih množin in ne kaze produkcija angleških premogovnikov nobenega posebnega prirastka proti zadnjemu normalnemu letu 1925, v kojem je bilo pa že za 20 milijonov ton manj nakopanih kot v prejšnjih letih. Angleški narodni gospodarji trdijo, da ima za angleško premogarstvo eksport veliko večjo važnost kot za nemško ali poljsko. To izjemno angleško stališče seveda drugi zanikavajo in ga označujejo kot nepravilno in na starih računih sloneče, ki že več ne veljajo. Huda konkurenca na mednarodnem premogovnem trgu pride po mnenju teh krogov odtod, da sta tudi Nemčija in Poljska svojo premogovno produkcijo danes tako visoko dvignili, da tudi ob času visoke konjunkture doma ne moreta nič več prodati. Tudi v tekočem letu je kljub največji sprejemni zmožnosti lastnega domačega trga Poruhrje eksport premoga zelo dvignilo, poljski premogovni eksport se je pa še prav v zadnjih mesecih zopet krepko pomnožil. Nekaj številk iz mednarodne statistike nam sicer dokaže, da je eksport premoga iv: imenovanih dveh glavnih angleških konkurenčnih dežel dosegel celo večji pomen kot ga ima angleški premogovni eksport. Anglija je nakopala leta 1925 (lanskih številk vsled štrajka za primerjanje ne moremo navajati) ca 247 milijonov ton premoga; eksportirala je okoli 52 milijonov ton ali 22% svoje produkcije Tudi v prej&njiu normalnih letih oku- port odstotno ni bilo dosti večji. Nemci so nakopali v letu 1926 okoli 145 milijonov ton, od koje produkcije so z re-paracijskim premogom vred izvozili ca 463 milijonov ton ali za 32%. Nemški izvoz premoga se je v primeri s prejšnjimi leti zelo dvignil. Poljska premogovna produkcija je znašala lani 36 milijonov ten, eksportirali so 14 3 milj. ton ali 40 odstotkov. Pri Nemčiji je važno tudi to, da je svoj premogovni iniport v zadnjih letih znižala na minimum, tako da znaša razlika lanskega uvoza proti uvozu leta 1924 celih 10 milijonov ton. Ta sprememba v nemškem premogovnem gospodarstvu se je mogla doseči le z velikim dvigom produkcije črnega in rjavega premoga. Značilni so nazori Leeja, tajnika an- ameriškemu občinstvu — ali pa novinarstvu, kdo ve — ki si ne more zamisliti, uživajoč ob nikoli dovolj lepih in krvavih umorih, boljšega čtiva, kot bi bilo ono pod naslovom »Ford pred konkurzomk Govorilo se je o finančnih težavah (šlo je za 70 milijonov dolarjev), poudarjalo se je, da bo Fordovo konzervativno vstrajanje pri skoro 20 let stari tipi, njegova trma v nje zagovarjanju, ki ga je dovedla do veličine, tudi njegov padec, njegova zadnja napaka. Ford se za to ni zmenil: njegove tovarne so tekle naprej, Ford je ostal Ford tipa T. Tovarna je razglašala, da je njeno stanje boljše kot kdaj prej, da je sicer produkcija leta 1926 (1,800,000 voz) padla napram letu 1925, da pa je čisti dobiček še vedno lepa in okrogla vsota 100,000.000 dolarjev, imovina pa , štirikrat tolika, dolgov nobenih, poleg tega nov vir: pomladitev Forda. Za 60 dolarjev pomladi Forda tovarna, ima za to poseben oddelk in si obeta iz avtomobilskega pomlajevanja lepih dobičkov. Vendar vesti o krizi pri Fordu niso hotele ponehati. Na zunaj se ni poznalo, pač pa na znotraj. Tako pripoveduje Fordov agent, da je tovarna občutila posebno težko zadnjih pet let trajajočo farmersko krizo (dohodki gleške rudarske zveze, o vzrokih nazadovanja angleškega premogarstva. Pravi, da izvažajo kontinentalni konkurenčni okraji danes v nekatere dežele več premoga kot pred štrajkom in pred vojsko, d oči m se je znižal angleški eksport na dve tretjini prejšnje množine. Poleg uvoznih omejitev posameznih dežel je po mnenju Leeja za angleško rudarsko krizo odgovorna pogodba v Versaillesu; pri tem ne misli samo na nemške repa-racijske dajatve, temveč poudarja izrecno, da je Lloyd George pri »razdelitvi Evrope< premalo pomislil, da z dodelitvijo koridora Poljski uničuje angleški premogovni trg. V resnici pošilja Poljska skoz ta koridor — ob Visli in po Visli — danes zelo veliko premoga po prav nizkih cenah ven v svet; tudi Nemci obdelujejo z veliko silo trge na severu in prihaja od tam ruhrski premog celo v Anglijo. ZASTOPSTVA, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Patent za izdelovanje srilene tkanine in to >maschensicheres Seidengewebe«, ki služi za izdelovanje svilenih nogavic, svilenega perila i. dr.; želi oddati v zakup izumitelj iz Švioe. Izum je že patentiran v Švici, Franciji in Angliji, ter se v teh državah tudi že izkorišča, medtem ko je patentiran že skoro v vseh evropskih državah, v Zedinjenih državah Amerike ter v Kanadi. Patent se nudi na prodaj ali v zakup. Interesenti naj se obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, kjer dobijo točnejše informacije. Dobava semen tvrdki r Montrealu (Kanada). Neka tvrdka v Montrealu se zanima za nakup bučnega semena, nadalje solčnic, prosa, konoplje, fižola, gra-šice in repnega semena. Interesentom je naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za izvoznike žrev. Tvrdka Oskar Ful-ster, Darmhandlung, Berlin, Reinicken-dorf, Ost 1, želi ponudbe za posušena čreva. IiTomlkl t Ameriko. Interesenti, ki bi radi izvažali v Ameriko, se naj obrnejo na tvrdko Willerton Company, fae-tors, 1133 Broadway, Newyork, z navedbo, katere predmete bi hoteli izvažati, nakar jim bo tvrdka sporočila glede možnosti plasiranja teh predmetov na ameriških trgih. Piše naj se angleški. Trgovska agencija t Parizu. V Pari*u se je otvorila nova trgovsko-posredni-ška agencija, ki je našim izvoznikom in uvoznikom z informacijami gospodarskega značaja vedno na razpolago. Naslov agencije je: Export-Import-Commis-siom »Commercia«, Agence Generale pour le Commerce, 1’information et la reclame, Pariš (19 e) 32, Citš Lemifcre 32. njih so sorazmerno za 25% manjši kot evropskih kmetovalcev). Zato je morala pritisniti na svoj prodajni aparat, kar se je le dalo. V mestu z 9#00 prebivalci je moral razpečati prvotno 20 voz, katerim se je po naredbi iz tovarne 1. 1920 pridružilo še 15, potem pa še 15 iz sosednjega kraja, potem pa še traktorji, pa še Fordov časopis >The Beartovvn Independent«. Tako je agentu 1.1920 prineslo 13.000 dolarjev izgube, ki seveda niso zadeli g. Forda. Vodja filiale je pregledoval za agente obsežno kartoteko vseh oseb njih okoliša, ki se nimajo Forda. Pri vsakem mora biti namreč zabeleženo, zakaj mu ga ni mogoče obesiti. Agentova opazka na listu »nemogoče« (ker si naslovnik ni mogel kupiti niti samokolnice, kaj šele Forda ali traktor) je vodjo filiale razburila, da je odšel na lice mesta. Ko je videl, da je revnemu kmetu toča vse zbila, ni pomagalo nič. Agent je dobil nalog, da mu mora prodati Forda, češ saj imamo dovolj agentov, ki se pulijo za slična mesta! — Tako je agent prodajal Forde povsod: nekoč sumljivemu črncu, ki ni imel ničesar, niti dohodkov niti kaj drugega. Vendar je redno plačeval obroke. »Kaj me je brigalo, če je bil vedno istočasno oropan tramvajski sprevodnik Fr. Zelenik: Praktični migljaji. Dokler je posameznik pridelal ali izdelal vse, kar je rabil za svoje življenje, ni bilo trgovine. Potreba trgovanja je nastala šele tedaj, ko posameznik ni več pridelal ali izdeloval vsega za svojo potrebo, ampak je prideloval ali izdeloval le nekatere potrebščine in {g y odvišni količini. V početkih je pa trgovanje obstojalo le v izmenjavanju pridelkov in izdelkov, šele pozneje, ko se je uvedel denar, se je izmenjavanje umaknilo nakupovanju in prodajanju za denar. Nastal je trgovec, ki je posredoval izmenjavanje blaga za denar in nastala je tudi potreba, da si je trgovec zapisoval prejemke in izdatke gotovine. Z uvedbo kredita si je moral zapisovati tudi prodajo in nakup blaga na kredit ali na upanje. V prvih početkih so bila taka zapisovanja in zabeležbe kaj enostavne. Naj so bili ti zapiski še tako preprosti, vendar moramo v njih iskati početek in temelj enostavnega knjigovodstva. Kdaj je nastalo danes tako znano in vpeljano dvostavno knjigovodstvo, ki se danes porablja v različnih oblikah in na razne načine, ne vemo. Eni pravijo, da je dvostavno knjigovodstvo iznašel menih Luka Paciolo, ki je leta 1493 izdal učno knjigo o dvostavnem knjigovodstvu. Ta menih pa nikakor ni izumitelj dvo-stavnega knjigovodstva, ker sam pravi v svoji knjigi, da se dnži venecijanskega načina. Obstojajo trditve, da je dvostavno knjigovodstvo bilo znano že v starem Egiptu, vsaj tako sem čital v razpravi nekega profesorja trgovske visoke šole v Lipskem. Vsekakor se je knjigovodstvo razvilo v Italiji in zato nosi dvostavno knjigovodstvo tudi označbo: italijansko knjigovodstvo. Dvostavno se imenuje to knjigovodstvo ne zato, da bi povzročalo dvakrat toliko dela, kot takozvano enostavno knjigovodstvo, ampak zato, ker se vsak poslovni dogodek vknjiži najmanj v dveh poštevih v glavni knjigi. Večina trgovskih nastavi jemce v, kateri niso imeli prilike, da »*i ae izvefcbali tudi v knjigovodstvu, misli, da je to ie mehanično delo, avtomatično prepisovanje računov v knjige, prenašanje iz ene knjige v drugo itd. Tako mišljenje je popolnoma napačno, kakor je napačno na-ziranje mnogih trgovcev, da jim knjigovodstvo ni potrebno in da je škoda denarja za knjigovodstvo. Nočejo si vpeljati smotrenega, sistematičnega knjigovodstva, ampak se držijo svojega pisare-nja, katero je po njihovih nazorih zadostno knjigovodstvo. Poznam trgovine, kjer nimajo dvostavnega knjigovoastva, pa vendar pišejo mnogo preveč in po nepotrebnem. To se vpisuje, prepisuje, črta in križa, da imajo mnogo več dela, kot bi ga imeli z res modernim in »motrenim knjigovodstvom. Vkljub tolikemu pisarenju pa trgovec nima številčnega zvečer pred remizo ali se je zgodilo kaj podobnega. Jaz sem denar kasiral. Sčasoma mi je jelo jahanje družbe na agentih presedati, pa sem šel,«: pripoveduje agent. Res, Ford je obvladal trg s svojimi cenami, ne toliko s kakovostjo svoje tipe iz leta 1908. Cene nam posvedo-čijo: leta 1908 je stal Ford 950 dol. leta 1916 360 dol. leta 1919 ................. 575 dol. leta 1925 ................. 290 dol. sedaj ..................... 360 doS. Vendar je šlo vedno težje, ker so se razmere na ameriškem trgu v zadnjem času bistveno izpremenile v tem smislu, da cena ne igra več tolike vloge. Vprašanje nekaj dolarjev ne odloči več vprašanja: ali Ford ali avto. Kupna moč konsumentov se je namreč povečala za okroglo 40%. Razvila se je obsežna in učinkovita organizacija nakupnega kredita. Ford je ostal trmast pri geslu: nizke cene in T 1906, kar mu je prineslo, da je leta 1926 iztržil samo eno petino tega, kar leto poprej. Ostal je veren svojim dogmam iz let 1908-1924. No, pa njegovi konkurentje. Ti so dobro spoznali položaj na trgu, ki se je naveličal Forda in hotel avto, lep, pregleda svoje trgovine, ne pozna, od-Jiod ta kakšen je resnični uspeh trgovine, ne ve, ali so njegovi izdatki v razmerju z dobičkom itd. Trgovsko knjigovodstvo pa ni potrebno samo veletrgovini, ampak tudi malemu trgovcu. Trgovski zakon ne zahteva od malega (neprotokoliranega) trgovca, da vodi trgovske knjige, toda vsled tega taki trgovec ne bo sklepal: »Ker me zakon ne sili, zato ne bom vodil knjig.« Ako ne zahteva zakon, pa zahteva korist trgovca, da vodi knjige. Trgovec, kateri dobiva in daje blago na upanje, mora z ozirom na svoje koristi imeti vrejeno knjigovodstvo, če se hoče obvarovati škode. Zapisovati si mora vse svoje dolžnike, da ve, kdaj in koliko ima pri posameznikih terjati in koliko dobaviteljem plačati. Ako bi si ne zapisoval svojih dolžnikov, bi pozabil koliko mu vsak posameznik dolguje. Ako si v svojih knjigah ne zapisuje, ali nima drugačne-ga pregleda, koliko in za kdaj on dol-8'uje raznim upnikom, se lahko pripeti, da ob času zapadlosti računov ne bo imel gotovine na razpolago, ne bi mogel točno plačevati in trpel bi njegov kredit. Dandanes je pa kredit ali zaupanje duša vsega prometa. Zato mora vsak paziti, da svoj kredit ali zaupanje dobaviteljev kolikor mogoče poveča. Z netočnimi plačili pa se kredit ne samo tie poveča, temveč zmanjša in večkrat tudi popolnoma izgubi. S knjigo ali z drugačnim pregledom pa vidi trgovec, kdaj mora in koliko mora plačati, pa si bo preskrbel pravočasno plačilna sredstva, bo plačila vršil točno in s tem si večal zaupanje dobaviteljev. Druga korist, katero nam drugi vrejeno knjigovodstvo, je ta, da moremo v spornih zadevah podati na podlagi knjig dokazilo, ki ima velik vpliv na končni sodni izid. Iz knjig moremo v kratkem ugotoviti, ^akšen je uspeh našega dela in razvi-etl, če izdatki za lastno porabo ne pre-segajo naših razmer. Za slučaj, da bi se nam previsoko odmeril davek, moremo s knjigami dokazati, kakšen je naš promet in uspeh, ter doseči, da se nam predpiše pravilen davek. V slučaju konkurza ipore trgovec le v. rednim knjigovodstvom dokazati, ali je brez lastne krivde zabredel v ne-plačevitost, ter si varovati čast in obvarovati kazni. Trgovsko knjigovodstvo imenujemo zapisovanje po gotovem redu m načinu vsega premoženja kakor tudi vseh iz-prememb tega premoženja, ki nastajajo s trgovanjem. Z besedo premoženje v širšem pogonu besede označujemo vse tiste dobrine, s katerimi trgovec lahko pravno-veljavno razpolaga. Take dobrine ali Premoženjski deli so n. pr. denar, bla-£°, posestvo, oprava, vrednostni papirji, teji denar, terjatve pri odjemalcih itd. MBRKUR< kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.