ti* *+*»• ¥ OltJU, t«t»#V ilA afo h»tc« lite. UET+lt at>btltto STatM,aajnrt kto u£ NOVA DOBA vi*#fl0WvMPlf Ni aiflpaYWMa*lWS7 m ntnaj« v Zvtnri Umni v CiMai Ofclau se rata«* a« •»*<*••«• •ro#tom In itctr: sa navsdMaglMt IIMIllla OftClUll ifeOTOV, DUM«itl %x avrti. uhvate Ud. U » od 1 «% * rtatemoe noftee a*4 t*«** n* •d vratt, Mali OfBui obiskano v prvi vt&U od pristaSev demokra^je v Celju, na katero pa so pri-IH v lep«m itevilu tuđi lastopniRt drugih ttratev v celjsltem okrožju, gori od Sto-venjgradoa in Oorniega grada pa doli do Ragatea In Đreltc. Častno ie bil zastopan kmečkl stan, znamenje, da tuđi naše na* PCedao kajegko ljudstvo, ki ga vabijo ¥ mine stanovsko-polltične organizacije, amatra demokratsko stranko Ie vedno at »rbtattlco naše napredne politike, smatra pa tuđi za nosltoljico ideie edin-stvenosti in socijainega naor edka* Ko m ie kmalu po doloćeni uri na-aolnila velika dvorana Narodnega doma, li predftedntk celjske okrožne organiza-afe f,4b KsJaa otvorit zborovanfc: Kffie pred tedni došlo do demisije aVrnekrateke vlade v Beogradu in ko so N atratt proti nam predstavniki reakcije Ih koasarvitizma, sa nas je polastila bo-|MK*v 4a fco ntta idela ogrožena. Na-S*rc*a1k1 so hneti poma usta in so rabili ari vsHrt itajmanttt prillkl proti nam nude pretafe Dne 29. svečana pa smo odSH Iz Ljubljane, z vellkega manifestaciiske-ga zbora Demokratske stranke z uttsom, in se reakcija prt nas ne bo mogla veC •vell&vrtl. Tuđi pred 14 dnevi v Maribo-ru častno' obiskani zbor.demokratov je pokazal, da naJ narod spremlja režim reakcije ravnodufino In hladno in se zavada, da te to prehoden potav, brez trajnosti; Mdajfla vlada je združenje nega-llvn'h, državi sovražnih elementov. Tuđi v ceUskem okrožju se nismo ustraSili. — Nafta Ideja je moćna, ker je skupna vsem •rerri plemenom naroda. Pozdravljam prisrčno vse tborovalce, /lasti drage tfatn goste dr. Kramerja, hercetrovskcKa narodnega /astopnika Qluro Dtamonjo, potlanca Rlbnkarja in predsednika s!o-vftiske^a rfeta OemokratsVe stranke dr. Ktfkovca. Dr. Žerjava >e žal zavratna bo-leten priklenila na nostelj in se zborova-nja ne more udcležti. Prisrčno se fra spo-minjamo in mu želimo naglo okrevanie. Danes se v LjubUani na slavnosten način ustanovi Jugoslovanska* Matica. Ker da-HaSnjega demokratskega zborovan'a v Celju nismo mogli preložiti, ustanovimo podružnico v Celju v najMižjih dneh. Pozdravljamo ustanovitev te važne narodne institucije Prosim vas, da smem v imenu zborovalcev pozdraviti UubHansko manifestacijo brzojavno. (Soglasje.) Blvil tnliHMer dr. Kramer izvaja v poldrugournem, globoko zamlS-ljcnem govoru med drugim sledeče: Dovolite mi najprej. da dam izraza svod radosti, da razpravljamo danes v Celju ne več kot mala obrambna Četa, nego kot gospodari), ne več kot branitelji naših prilmtivnih narodnih pravic, nego kot narod, ki je nositelj oblasti in moCI enu najlepSih, najbogateJSih, iti Ce bo v nas dovoli pameti in Ijubeznl, najsrečnej-Sih držav sveta. Da dam izraza livalef. nostt onim, ki so nam to državo ustvarili, srbski vojski, dinastiji, naSlm etnigran. tom. zdravi konstituciji in duhu naSega ljudstva, ki je preboleto vse strupenc injekcije, vbrizgane mu od naSIh tlačlteljev in ni'h pomagačev, ter ko je napočita ura svobode, povzdignilo svoj glas — božf glas — za ujedinjenje, za eno veliko ne-ra.zdru^no Jugoslavijo, za ustvaritev idc-jata: eden narod — ena država. Voda naroda k iistvarila državo Srbov. Hrvatov In Slovonccv, posvedočena na krvavih po-lianah in v aktu ujedlnfcnla z dne 1. detr. 1918. Ker se nišo izpolntla takoj opttmt-stična pričakovanja nekaterih lludi, da bo takoj prlčelo teci mleko in med po naSt mladi državi, so se dali razni krltikastrt, pesimisti, stabičl In zlohotncžl na delo. Vsak ie videi kake pogreške, vsak Ie gfe-dal nedostatke. Nišo pa pomislili In ne pomislljo, kako ogromne so spremembe v življenju naSega naroda, posledica pre-trganju sto- in tisočletnih vezi, ne pomi-slijo, da gradimo na ruSevinah stare države, da ie bil naš narod poprci razdeljen v 7 teritori'ev z razllčno zakonodajo, z razUCno administracijo, z različnim soct-jaluo-gospodarskim položajem, in da Je center države — Beograd — sam vsleđ poruSenja po nemSko-avstrijskih arma-dah v najprimltivnejšem položaiu. Ne pomislijo na težkoče prometa, prehrane. In tako so se najtežjf optimisti prvih dni spremenili v pesim'ste, črnoglede, kj se |im zdi, »da ne bo nič«. Na! se ne bojilo. Jugoslavija Je In bo ostala. Vožnja od Ljubljane do Beograda !e za vsakogar najboljši %auk. kako nas je narava sama predestinirala. da smo eden narod. Potujte od Koroške preko Zagorja, preko Istre, kler neha Plovenec (h prične Hrvat — ali ju točite? !n daleC v Makedoniji, ob južni grški tucH. 7.di se vam, da ste med svojlmj v Sloveniji. — Gospodarsko tvorimo istotako enoto: Slovenija in Hrvatska nam nudita industrijo, Slavonija, Srem. Banat in sevrrna Srbija žitnice, južna Srbija, Makedonija in Bosna zakladnico v niti ah in Šuman, Primorje in Dalmacija so vrata v svet. Ne poznamo ie dovolj svoje dmntvine, zato je Se ne znamo pravilno etnitf. Te-Žka je preorijentacija, n vendar moramo obrniti svoje poglede proti iztoku, koder tećejo naše reke. Smo narod, ki nastaja, stno država, ki se organizira. Narod je nstvaril Jngoslavljo kot e-tlinstveno državo, prej samostalna Srbi-ja se je na ljubo ideji edinstvenosti ou-rekla vsem svojim posebnostim. Ideja *• jedinjenja ie poHtičen progniit, hl ga je prevzela Demokratska zajedutca v Beogradu in ćela naša Demokratska stranka kot temeljno točko svojega programa in svojega političnoga dela. S tem programom je stopila v odkrit in odlo-čen boj proti vsem težnjam separatisti?-rtili strank, tištali »trajik. |i so danes pr»-tom laži in zahrbtnosti se dokopale ćo vlade v naši državL Demokratska stranka je nositeljica narodne in socijalno-gospodarske-na-predne ideje. Govornik slika nato dogodke irra pr\ega koncentracijskcKa Protičevega kabineta pa do trenutka, ko Je krona po-verila vlado Protič-Laglnja-KoroSčeve-mu bloku. Slika velikopotezno politiko demokrat, vlade, ki ie dostgla ugodno spremembo.mirovne pogodbe z Avstrilo. U & dosegla vojno odSfcodntno ia Srbi-io in ki je v vpraSanju Reke odloćno ođ-kjonila franeosko-angleiki ultimat; kj je posebno v Bosni in Hercegovini pričala izvajaM z vso doslednostjo najvećje soc|-jalno-politično delo: agrarno reformo; ki je s pomočjo slovenske industrije storila vse priprave za obnovo Srbije; ki je sklenila važne odredbe za izboljtanje položaja invalidov in dobrovoljcev; kl je « vso odkritostjo vkljub velikim finančnim težavam načela in ugodno resila vsaj del uradniškega vpraSanja; ki te uvedla si-stematičen boj proti verižništvu; ki je P« močeh uredila prehrano; ki je vprašanje valute reSevala ne iz ozkega stališča ple-rtienskega in pokrajinskega interesa, an«-pak interesa celega naroda. Demokratska vlada, je dejal. se te za vodala, da je problem valute tako težek in važen za ćelo gospodarsko in državno življenje. čitj, ampak njim na ljubo so pristali ćelo. na to, da ta naša formula — zarnena V razmerju 1 ; 4— ni te provliorična, im* pak definitivna. U nekdajnife huj^tičev so r)ostafl onf pravi roparJi turodaeajc premoženja. Govori dalje o težavaji trgovias|^f> politike, o obtoibah In obljubah pove vit* đc. Nasprotnfkl prihajajo z očitanji hompottt a bvogsjirfl! • j Sistem izvoznic jt Ml uveden od ivoi^ časnega ministra Ribaroa, kl Je danes to* pet ministar m nam oclta korupcijo. Di^ mokratska vlada Je napravila temu sfstĆM mu konec. Sedajna vlada je pa llvof ftidj aopet uvedla, Cei, da se demokratski ii~ sitfti ni obntsel. , . >} UvadH ian» Isvoimo mHiio. ker sn%4 vioeM, di gredo kolosalni dobičM v Žep^ eksporterjev vsied razlike v vaMfin kuri lit. Lotfll smo se nacifonallzacVe n> dastrije, Izha'ajoč fz nazora, da - k»r |e tufega ni naSih tleh. pa valnegi ta naf gospodarski razvoj — spravimo v fottt domačega človeka. • Dogodkf v Beogradu dokazujejo, dt Je metoda, s katero se Je polastila parlt> menterna zajednica državnih poslor, metoda laži fn intrig. Zato smo za to, đt se narodu da možnost. IzJbrati svole zasiopalke. , Ko smo bili pred odstopom vpraSanl, au odstopimo od tega, smo odlučno rekli: ne. V parlamentu smq točko za točko q-vrgli vse klevete nasprotnikov. ki so biff> Izrečene brez doka^zov. Dejanja nove vlade p^ kažejo, [f,t (Konec sledi.) , ?t<1- VINkO V. OABERC: PliMLAD. * Kakor devojka, ki se, tolike«« Sveti nevajena, obotavlia stopiti v dvo rano tuicev, tako ie zaSla med nas ilbbne m grde ljudi Vesna s svoio milino. Ž« srno se vznemirieni spr<<šfvali, bo-li letos pomlad, kajti preroki, ki jih rodi nevera, so nam hoteli dnpo-vedati. da bo velika noć na peči, ker je bil pilot na trati. Nismo si prav upali misliti, pa je Ie prislu ... Zavaiovtla je pomlad preko na$e lolnca gladne zemlje in je zavita v tančico mzposajene radosti in pluhh nad s svojo Stbo bBiahco prizvala iz gr«?d in lok in travnikov nebroj cvetov Na drevje in grmova ie pnčarala s svojim nasnuhom brstečega zebnja, iz zemlje je izvubila klico v zimi otrplega lemena. V^iihnila je "vetu novo življenie. ' Miuclo solnce je vzdramilo iz odre-venelos'i božje pii:ke. Prijazna zfb P»avi edtni sin. ker se mu ni dalo dočekati svobode domaće giude, se je s podvojeno silo oprl na ročaje pluga, izpod ksitpretfa puhti rahla zemlica Vohrki pa hodijo vedno dokoćasno svojo pot iz zar na ogon, z ogona v razgon in tako da konca brazd. Pomlad je zadih^la v novi svet. Komur se srce smeje, naj «re niej na iiosret in jo nai pozdravi. Kdor pi <ča-kuje njfnh blaprov. jo naj vriskajoč sprejme. Komur se ima kaj nud ti, nat zaraja in |ej naj — rožnatih n«d p'jan — plane v mehko naro<*ir. Tak! sre*"- . niki pojdtte na bližnji hri-j in zapojte Vesni visoko pesem za pozdrav. Vsi vi pa. ki Vam je kakor meni rana rn*a po baino lepi mesećni noči nezavestnega tavanja pomorila mlade nade, vi vsi. ki vam je koprneCo mladost zadavila kruta usodi, vi pojdite z menoj v dolino sence. da izkopljemo pn irrnbu grob. kamor položimo ubito veselje ž vljenia. Poidimo in nasad mo na groblje vrb Ja'ink. ki bodo rosile na gomile naSo žaln-t za izdubljeno srećo. Poidimo in zasejmo na jao bove Ijnbfćega brSliana in tvest h viiolic, dokazujoč iivtm in mrtvim, da liube'en srca in zv/eolze spo-minov. a plakairno za se m ne za svet, ki ne razume glohine čuvstvovanja. Poid'mo in skuhajmo, da se na t»>m (»liiktrn svetu poglobimo v trez-no-.fi in re^nici in iftćinto v sebi pre-rojpni«. Nai se vesele vsi on1, ki jim ZHdo$Ćaio medili 2aiki solnea, da i'm zapolie p«) ?.»l»h kn »n i m zatrtphe s»c»». Mi hreper.imo po oni iforkot, ki jo iztirev}* i omlad brez zavisti sebičnosti 'n h'nnvstva. Tuka bodi naša rornlad. Simfoniji koncert >><* dne 18. t m, v •.Uiiionu". Z izbranimi umotvori je na sto pila mariborski divizijska godba pod vod* stvom svojega kaneinika < rierroita drugič pred celjskim občmstvom Koncerti nai se*naniato občinstvo s sve-tovnimi glathenimf velikani fn tako ra/Siriajo niegovo obzorfe — nij ga pouĆujeio; naj nam odkr'vajo silo gib- * boke duše, vzbujajo obfudnvanje ne-umornega dela najbotifSih duKevnih de-lavcev — naj na« vzgajaio; odpiraio ti nai pogled v solnčno kraliestvo ne-beftke hćerke, vzdiguiejo ti naj srce — na j te bUžijo. Da se dosežejo ti visoki cilji, (e potrebna priprava sluStstva in priprava Uvaialcev, prvi za ta i/reden većer ni-mo b li dovolj pripravljeni. Vse ie občudovalo točko za tnćko, a velika več'na je posluSata bolj pasivno, ni »razumHa« . . . Osivel je med nami prnf E Beran, skladateli »Id Ie«. a Se le sedaj ga spoznavamo. Izboren infirnimentator, o vsi smo to čutiM. Ko b* bila na spo-redih oznaitna misel »Idile«, bi se ne Strast. »NOVA DOBA« šte^tt Rezolucija, aprejeta na demokratskem zboru 21- marca 1920 v Celju: Na zboru 21. marca 1920 v Celju t bran a jugoslovanska demokracija se v polnem obsegu pridružuje rezoluci-jam, sklenjenim na demokratskih ma-nifestačnih zborih v Liubljan) in Mariboru; z vso odločnostjo obsoja dana-Snjo nazadnjaško vlado, pod katere zaSčito dvigajo svoje glave nasprotniki naSe narodne in državne edinstvenosti; ■ahteva, da se vstvari močna centralna vlada, v kateri morajo imeti odločtlno moč one stranke, ki so za brezpogojno ujedinjenje našega naroda. Demokratski stranki izreka zbor popolno zaupanje, posebej izreka za-upanje in zahvalo našemu slovenskemu bivSemu ministru dr. Kramerju, bivšemu deželnemu predsedniku dr. Greitorju Žerjavu, podpredsedniku demokratske zajednice -poslancu Ribnikariu ter pred-tedniku slovenskegs dela Demokratske stranke po«lancu dr. V. Kukovcu za njih požrtvovalno delo. Vse somislienike in prijatelje Dem stranke pozivamo, naj brez ozira na sedajni mimoidoči notranji politični položaj z vso vnemo nadaljujejo delo za povzdigo naroda na političnem, fculturnem in gospodarskem polju. Iskreno pozdravljamo ustanovitev Jugoslovanske Matice za zaščito kulturnih >n gfspodarskih interesov naših rojakov v tujini. Politične vesti. Pogajanja za preosnovo kabineta. Dr. Smodlakova akcija za sestavo nove vlade vsled težKoč v osebnem vprašanju ne napreduje. Parlamentarna zajednica ne smatra dr. Trumbiča za naisposobnej-šega min. predsednika. Akcijo ovirajo tuđi vprašanja pokrajinskih vlad. Demokratska zajednica zahteva preustroj istih, Protič pa vstraja na tem, da se sedajne pokrajinske vlade ne preustroje, posebno na Hrvatskem ne. ker se tam sedaj vrši-Jo volitve. Na konferenci med Protičem, Draškovičem in Smodlako, ki je trajala par minut, so se pokazale prevelike razlike, vsled česar akcija zaenkrat miruje. — Parlamentarni blok ProtK'-Korošec-Laginja je imel tu to posvetovanje, iz ka-terega se doznava, da bo vladna. skupina Smodlakov predlog odklomta. 1/rotič pa |e izjavil zastopnikom demokratske zajednice, da je vlada pripra uljena, pogajatl se na podlagi »nove osnove«. To poni jni, da po mnenju Protiča ne kaže neutralizirati mest min. predsedmka in ministra za notranje zadeve. Nova tormula bi bila ta, 4a dobi vladin* blok mesto mio. predseć-■Jka, blok dem. zajednice pa notranje ■inhUrstvo. Obe osebi morata bit) za oba Moka sprejemljivl Dr. Smodlakov koraic glede osebe Protiča se smatra pogrešnim. Vladna skupina Protič~Korošec-La-ginja pa prevzame veliko odgovi»rnost, ker odklanja odlično ab.iolutno nevtralno osebo Trumbiča, katerega bi z imenovanjem za min. predsednika podprla. kar bi mu dalo izdatne opore v boju proti Nittiju glede rešitve v jadranskem vprašanju. Trumbič bi bil Izraz absolutno e-dinstvenega poimovarja in je bil kandidat nevtralne skupine, kar zvrača tem večjo odgovornost na sedajni viadnl blok. _______________ Sedajna vlada hiti pred odstopom, da naredi kolikor največ škode ujedinjeni Jugoslaviji Pri cbvinskih vtutv.h v Ludbregu je propadel /mešjni vtluzdaj-nik Radič, katerega je ona i/pustila, zma-gal pa je kandidat neodvisnih kmetov Steian Dojčič. Ta je pa bil sedaj od viađe brez vsakega povoda aretiran. Kakor proti kmetom, tako postopa vlada tuđi proti uradnikom. S pošte .' Zagrebu je odstranila vse zveste uradnike. ki so bili proti stavki, one pa. ki so delali proti hrv. pravašem, pa hoče djati na naislab-sa mesta. Sicer pa vse odredbe te »pust-ne vlade« nikakor ne bodo držale. Izrednl strankin zbor v Mariboru sklicuje Jugoslovanska socijalno-demu-kratska stranka za 11. in event. tuđi \£. aprila ti. Delavska socljallstlčna stranka je, kakor piše novo komunistično glasilo ^Ujedinjenje«, določila svoi str uikin zbor na dne 11. aprila ti. v Ljubljani. Batugdžic se pogaja za rešitev Ja-| dranskega vprašanja. Bivši dvorili maršal Balugdžič se noga'a v Rimu z Nittl-jem o rešitvi jadranskega vpraš:mja. Za-vzema haje popoinoma drug^čno staliS-če, kakor sedajna vlada. Ljudsko glasovanje v Slezvlgu. — Nemški odbor vojvodine šlezvig nazna-nja. da ie dosedaj glasovalo v drugi coni gornje Slezvige šest sedmin prebivalstva za Nemčijo. V okrož'u Flensburga glasovalo je za Nemčijo 6751. za Dansko 1421 ljudi. V mestu samem je bilo odtfanih za Nemčijo 27.058, za Dansko pa 8935 gla-sov. IZ KOROTANA Glasovalni pas A na Koroškem. Ker ie začasna nemškokoroška vlada poseg-la nepostavno v razmere v pasu A ter razširila po časopisju neresnične trditve, da bi s tem vplivala na antantno razpo-loženje napram državi SHS in da bi za-peljala izvršilne organe, ki bodo delovali pri glasovanju, ugotavlja naša vlada sle-deče: 1. Da se glasi besedilo mirovne pogodbe člen 50. odstavek 5: »Prvi pas (A) zasedejo čete države SHS«. 2. Da se glasi isti člen 3. odstavek. da se bode ta pas upravljal po splošnih določbah zakono-daje države SMS. vsled česar j* vlada razpust.Ja občinska zastopstva tam, kjer je župan pobegnil, ali kjer se nišo hoteli občinski zastopniki pokoriti naši zakono-daji, sicer so pa sosveti imenovani me-šano iz Slovencev in Nemcev. To načelo se pa v od Nemcev zasedenem pasu B ne izvršuje. 3. Narodni svet, katerega Je ljudstvo samo izvolilo ne dela nobene propagande in se omejuje le na to, da razlaga narodu korist in škodo, ako bo pripadel pas naši ali avstrijski državi. 4. Kaznuje država samo tega, ki se ne pokori obstoječim zakonom in odredbam. 5. Ko so zasedle SHS-čete sporni pas, ie izdal poveljujoči general na ljudstvo o-klic v slovenskem in nemškem jeziku, v katerem je pozival vse beRunce. naj se vrnejo, kar so večinoma tuđi storili. Vse to se lahko vsak čas tuđi doakže. kar pa trdi nemška koroška deželna vlada preko teh ugotovitev. ie podla laž in ima Ie zahrbtne nepoštene namene. Nesramni Dunajčan. Valter Spendir še se vedno klati po Slovenskem. IHSi mu jugoslovanski kruh. zato dela kot kUučavničar v Bistrici v Rožu. Ni mu pa prav, ako orožnik v službi pozove kake-ga nemčurskega izzivača, ki mirne slovenske goste v gostilni obklada s psov-kami, temveč se vmešava v zadeve, ki ga nič ne bngajo zraven pa še službujo-čega orožniKa žali. Na ovadbo orožnika mu je prisodilo sodišče v Ljubljani dva dni zapora, da bo znaj držati jezik za zobmi. Maninskl muze) ustanovila je Belska podružnica SPD v Velikovcu. Obenem se pripravlja ustanovitev planinske Knjižnice, i'njatelji planinstva naj prispevajo po možnosti! V Uuštanju je umri g. Ferdo Voli, poštar. Prepeljali so ga v njegov rojstm kraj St. lij pri Vekniu. I ihotapljanje na Koroškem. Ob ko-roški dcmarKacijski crti se vrše tihotap-stva, pri katerih se ne dogaja redko, da ostane tihotapce tnrtev na licu mesta, ker se poslužujejo ti elementi proti našim stražam tuđi orožja. — Dne 8. tm. je hotela banda 5 oseb prekoračiti crto »na Spji« 2 km pod Ctlovcem tćr je v to svrho prebredla potok Vankart. Stražnik jo je ustavil s trikratnim »stoj«, na kar so se tihotapci vrnili v vodo in začeti rta stražnika streljati, ta je odgovarjal in vstrel.1 pri tem neko žensko Barbaro Fi-do, ki je ostala mrtva. Dovoljenja za prekoračenje dem. crte nišo imeli. Isto noc so hoteli 3 tihotapci prekoračiti crto % istem odseku od nas v Avstrijo. Pri klicu »stoj« so ravnotako začeli streljati na stražnika, ta je odgotoril in zadel euega izmed njih. Našli so pri njem nahrbtnik poln pn-kajene sviniine in govejega mesa ter revolver, iz katerega je bil izstrelil že 4 strele. Ta ustreljeni tihotapec se piše Krnest Jaklitsch iz Kočevja ter je nc-čak gostilničarke »Sonngretl* v Celovcu. Ta je spravil po noči med 1. in 2. tm. pri Podkrnosu 21 svinj čez mejo v Celovec. Ti tihotapci spraviiajo k nam znane gnjusne letake in brošure, od nas pa nu-sijo v Lačenbergarijo moko. meso, slanino i. dr. živila. Zveza ženskih društev na Koroškem ima dne 1S. aprila ti. v Velikovcu svoj občni zbor. Gospodarska družba za nakup ta prodajo v Sinčlvasl je otvorila v Velikovcu svojo prodajalno. OtroškI vrtec so otvorili v Velikovcu dne 15. tm. Roparja in ubijalca, ki je ubii in oro-pal jezerskega postiljona Matevža Stu-krja, ie orožnik izsledil in spravtt pod ključ. Ropar se je brana ter streljal z rc-volverjem, vendar ga ie orožnik prema-gal. KHc iz Koroške. Ob priliki ustanov-nega občnega zbora »Jugoslovanske Matice« dne 19. tm. v Velikovcu zbrani Ju-goslovani prosijo in rotijo vse politične stranke, da zaenkrat opuste vse medse-bojne boje in da z združenimi močml o-mogočijo močnemu parlamentu v odlo-čilnem času ugodno rešitev naših mej. bili divili samo tehmki in izvrstnemu Izvajanju, v srce bi bila segla vsakemu nežha ljubezen do mamice, boiazen pred loi tvijo ... Še enkrat bi bili radi sliiali ta umbtvor, ko je g. skladatelj po koncertu razložit svojo skladbo. — Becthovnova I. simfonija je slika mladosti, polna hrepenenja, mladostne moči in ognja. Dobro je omenil šaljiv veščak. da je že zastarela, ker so epigoni Beethovna popolnoma izropali in nakitih z njegovim zlatom svoje skladbe. — Mendelssohnov koncert je napravil na obCinstvo najgloblji utis. Seveda! Solistka izborna, igra čisto, z brezhibno tehniko, iz srca, za to pa opletejo srca neini zvoki njenih gosli. In kako ponizno je stal v ozadju mogoeni or-kesterl Izborno izvajana točka 1 — Glo-boko je učmkovala Smetanova uver-tura, bolie uvod k »LibuSi«. Smetana je svetovnoznan kompomst. On in ćaj-kovski i. dr. so ženiji, radi ktenh so začeli pretresati prasanje, ali se bolo polastili vodstva svetovne glasbe Slo-vam! Smetana je izgubil sluh I. 1874, LibuSo je spia je slavila ta večer veliko zmago. nar. pa je vzdignila za nekai ur v viSje sfere; vse je občudovalo godbo, občudovalo skladatelje, pa tuđi skladbe. Občinstvo je žejr.o izobrazbe, daite mu več prilike! In s par stavki mu razložite pravočasno skladbe, do-kler ne zna hoditi brez opore. Tem telje je človeku, če sliši, da godba ne more več v Celie na lastno pest V mali dvorani izguba, četudi je nabito polna, v veliki pa tuđi, ker ni rolna. Zakaj ni polna? Denar? Ne! Saj ni bilo težkih bogati nov. Nerarumevanje? Nel Saj ima Celje nad 200 organizi ranih odrastlih pevcevl Pa pustimo za danes! Pnhodnji mesec izvaja ista godba v Mariboru Smetanovo »Moja domovina«, ciklus 6 simfoničmh slile (»Vhava«, »ViSegrad«, »Sarka«, »Iz čeških logtv in gajev«. »Tabor« in »Blanik«), eno nailepš h in najtežjih skladeb glasbene literature. Ali po vabimo mariborski orkester, ali se naj naslajamo in izobražujemo ob har-moniki ? Dav. Beranić. Msem nasprotnik vere in ne oasprotnlk cerkve, a meni Je vera stvar vesti in srca. (T. O. Masaryk.) MARIBORSKE NOVICE. Marlb-.trskl soc. demokrati proti dr. Leskovarju. »Straža« je napadla mariborske soc. demokrate radi njih jzstopa iz Vomistie za.določevanje cen, češ. đa noCeio biti soodgovorni. Soc. demokrati pa (>ovdarjajo, da je glavni vzrok njiho-vega izstopa ta. da ne morejo sodelovati v komisiji, ki ji načeljiije gerent, kakor Je dr. Leskovar, ki je svoj čas luntal kmett, naj mešćanom ničesar ne prodajo hi kHc v naikritičnejšem času nastopaltopcr njih sodelovanje v tej komisiji. Ponar«Jenl bankovci z žigom «Dw|. ni urad Ptuj« krožijo po Mariboru. Sp». zna se jih na tem, da ste v žigu 2 feg nekoliko previsoko iz vrste natisnjent ^. Kdor dobi tak bankovec, na) ga odda pn policijskem komisarijatu. * Umrla sta v Mar,bore dne 19. tm. dvorni svetnik v pokoju in svojedtihu predsednik okrožnega sodišča Kobtn Oreisdorfer v 87. letu in Vinccnc Ka?pjf v 83. letu. CELJSKE NOVICE V hotel Union prIdejo oradlt Tik pred sklepum lista smo preieli sLedeče obvestilo: Stanovanjska komisija ? Celjii je svojčas zasegla vse prostor« hotela »Urnon« v svrho, da tam nastani razlićne urade, izvzemSi sevedl gostilmske prostore in obe dvorani. S itrani celjskih Nemcev oziroma Jako* zvanih lastnikov hiše vlo'ena prito£b»i proti temu sklepu je ostala brezuspeSnn ter je centi alna vlada v Beogradu za*l šego odobrila. ■ Demokratski zbor v CetjH )e postala na manifestačno zborovunje v LjubtjaMH dne 21. tm. ob priiiki ustan-tvitve Juginl slovanske Matice sledečo brzojavko: Veri liko manifestačno zborovunje JDS v Ce*• Dobe«. OSkotlovan }: težko nr'jaJi't. ker nora vrniii lenar sfcizt>ođr»ia'a». 426 Umri Je 21. tm. v rezervni bolnici r Cel'u natakar, invalid Alojz Dolar na s»-5xi. Pogreb bo danes 23. tm. ob 4. ori pop. na okoliško pokopaliSce. Blag nm Bpomin! »Izglnfl«. O. Peter Zajc. trgovec t Cel'u nam poroča, da ni izginil. zapustlv-ši 12.000 K doljra. ampak da vodi trgov1-no v polnem obsegu naprej in rima n«-benega dolga. najmanj pa v Poljeinan. — Pripomnimo. da smo posneli vest te — »Uradnega Lista deželne vlade za Sk>v»-nijo«. Socljalnodcmokratska stranka v C* Iju je imela v ncduih>. dne 21. tm. v bot^ lu Union veliko politično zborrrvanje Tako sta se isti dan vršila v mšem mesti velika zbora J/-h P(> svojih prngramii nanrednih političnih strank. donwkratsf v Nari dr:em domu in soci'alisiKrni ' Unionu. Oba zbor# sta potekla min» brez incic'en'a. __«u Popravek. V notici »darila ob vnm poroke« v zadnh ?re»'aki se mora ftos» namesto podnarednik — podporoenik. Stev 36. ■NOVA DOBA« 9*mX Stalno upokoien je sluga hikajšnle-ffi davčnega urada g. Ivan Kompan. ONEVNF f.oVlCt ' Poljedelska fakulteta v Beogradu. Vse priprave za otvoritev so končane. V 4ek»j dneh bodo volitve pivih rednin fjtefesorjev; predavanja se bodo pričela $ prihodniim solskim letom t. |. v septembru. Anieriški profesorji bodo začas-M predstojniki postaj, dokler se ne nauče srbskega jezika. Pogreb Josipa Malgaia, žefezniSkega ujadnika, ki je bil pred mesecem dni na vlaku med Vidmom in Brežicami ubit in ta. Vlaka vržen ter v Brežicah pokopan, ta ki ga da rodbina prepeljati v rojstni feral bo 25. tm. dopoldne v Sv. Jurju ob jui. žef.. kjer bo podval ob strani svojega! brata-junaka. Stavka stavbinskega delavstva? Po ceS Sloveniji je stavbinsko delavstvo v »ezđnem gibanju. Pogajan'a delodajal-Ctv z zaupniki delavstva nišo uspela. De-tevstvo je neposredno pred stavko, vsled tesar odsvetuk vsemu stavbinskemu đeiavstvu. da ne išče za seđaj posla v Ljubljani, Mariboru, Celju in okolicah ten kfa'ev. Shodl za usUutovHev sfsdtorn« to-wne v Posavju. Dne ?5. marca ti. vršilo se trjje shodi. na fcaterih se bo govon-fc> © ustanovitvi sladkorne tovarne v Po-»av/u in bo prefaval strokovni učitelj Fran MafaseJc \?. Orma o rladkcrni pest. Prvi sfiod se vrši ob 8. uri zjutraj pred ebčinsko nišo v Zakotu. drugi ob pol 11. ari dop. v dvorani g. Kovačima v Dobovl in tretji ob 4. uri pop. v costilni g. Buko-vfca v .Malencah pri Krškivasi DOPISI Laiko. Dne 14. tm..se & vršil 50. obCni zbor prostovolmega gasilnega dru-5tva, ki je dostojno potekel. Pri volitvi se |e odbor sestavll tako-Ie: Poveljnik Josip CboKn, rrgovec in posestnik. namestnik Blaž Župane, brivski mojster. odbornik;: Josip Kačič. posestnik in gostilničar, Martin Topole, kolarski nojster. Josip Sipek, klepar, Josip Vrečko. čevljarsk! ntojster. Za namestnike so izvoljeni Leo-pek) Smodi, kovaSki mojster. in KarI Oradt, mesar. .Za požarnobrambno po-tff«bno društvo je izvoljen kot načelnik Jarij Benedek. dimnikarski mojster, in za blagaimčaria Adoli NVajcen. ključavni-čaiski mojster. — Društvo ie preišlo v detavne narodne roke, kar je za procvit ta* razvoj društva velikega pomena. Dru-Itve priredi v znak 50-letnjsM cbstoja -r poletju okrožno zborovanje in veliko ga-stisko slavnost. Slov. Bistrica. (Oerent.) Ko ie svoj čas odlcžil g. notar Kolenc gerentstvo in kroiil občinske posle g. Hinku OrHu. je te*ratni klerikalni poverjcnik.GoHa g. GGrtta pred javnostjo blamiral s tem. da ie imenovat mesto njega za ger*nta gosp. Novaka, vodjo tukajšniih kJcrikalcev. Mi smo se tedaj v »Novi Dobi« za g. Orila zavzeli. ker je bil g. Cirtl med vojno •-belj vsled svoje otročie klepetavosti kot ls>'prepričan ja — preganjan radi srbofil-*tva in nismo hoteli dopustiti žalitve Slovenca pred tukajšnjo nemškutarijo. To smo lahko tembolj storili. ker se Gril Strankarsko ni izpostavlja!. ampak je veđno zatrjeval svoje narodno slogaStvo. BiB smo torai zadovoljni, da kljub na-■feđnosti večine meščan^' voiij občin-ske posle nestrankarski gerent. Ze takrat pa nas je marsikdo svaril. naj bi se za r. Orfia ne zavzemali preveć. če se nočemo tega v" kratkem kesati. Razni lahkomiš-McRi akrepi pri občinsk^m gospodarstva, Ie bofj pa neukrepi. sn to svarilo kinalu ooravičili. Upali snio pa vseeno. da bo g. Oril vsaj toliko takten in možat. da si bo h|ko obdržal zaupartfe l-ot nepristranski Stevenec, ker svojega političnega prenn-Hnja itak niVdar ni imel ;n ua ne bo imeI. Mfcttilo nedel'o pa se je Hinko Gril. pod-•Kdsednik Sokola in sloveniebistriški fftnt naekrat pridruži r»a klerivalnem *todu Vlerikalnim vodiem na govornt-"fc*ro odru in od tam ?ueal in Vrj<"al na ***** in ostale protikleHVnlne zboroval-^Kot *erent rrestne obrtne bo g"sooa GriT m««!, vsal tol'ko Došten in intel'-£enfen. d^sg zaveda. kal ie s tem storil » foraj nBan0> ^a bo storil t»'di drugi korak, tn je; odiožM kot H^nValec e«-rentstvo napredne občine. Hofemo biti *avt"i. zato si vsa naJal'nn tzvnianja prt-držuiemo. JziavMamo na odiočno. da se v nanref orf gosroda Htiia. ki 'e Se prcđ 9*t tedni daroval FflK 7a derno'fratsVo I *tr»ko — ne da bi bil član stranke — in še pred par dnevl svečano zatrjeval,. da ni klerikalec, ne borno pustili za nos voditi. Kdor noče hoditi ravne poti, mora s poti. — Povdarjamo, da politično prepri-čanje g. Grila tuđi klerikalci dobro po-znajo in so toraj za njegovo obnašanje na nedeljskem sliodu osebno odgovorni. Hoćemo namreč reci, da je klerikalcem prav vsak dobrodošel. Sokaistvo. Sokolski zlet v Praci. Vsesokolski zlet, ki se vrši letos v Pragi, bo nad vse veličasten in po dosc-dajnih pripravah gotovo svetovni dogo-dek prve vrste. Ker pa se morajo Cei.: se silno boriti s prehranjevalnitni te/kočaml. saj pri njib še rekvirirajo žito. in tuđi pri njih, kakor drugod, primanjkuje prernoga za železnice, v Pragi pa stanovanj, za to je ministrski svet vnovič opozoril na-čelstvo češke Sokolske zvezo. če ne 01 bilo umestno, z ozirom na te ogromne težkoče zlet preložiti. Predsedstvo Sokolske Zveze je radi tega sklicalo minulo nedeljo zastopnike vseh žup. pritegnilo razne strokovniake radi prehrane, pre-noćišč. prometa in vlade, da končno na vse strani premotrijo težave prireditve in razpoložljiva sredstva ter na to končno odločijo, če se naj izlet vrši ali ne. Skie-nili so pred vsem. da z ozirom na proteste moravsko-šlezkih Sokolov ne bođo povabili na zlet Poljakov in na žeijo Ju-goslovanov tuđi ne Bolgarov in itali'a-nov. Glede prehrane ne zahteva Sokol-stvo od vlade druzega. kot sol in dovo-ljenje za porabo živeža. kl ga bodo nabrale župe. Vsak Sokol mora tekom pn-hodnjih treh mesecev prispevati tričetrt kilograma moke in četrt kilogram^ drugih mlinskih izdelkov. Nabrano množino morajo župe.sporočiti do 25. majnika v Prago. Ravno tako. koliko bodo mogli posamezne Sokolske enote nakupiti svi-njskega in govejega mesa. Stem bi bito oskrbl'eno češko Sokolstvo za zlet. Sokoli pa hočejo za te prazniške dneve o-skrbeti z jestvinami tuđi prebivalstvo Prage in bodo za to oskrbeli večjo množino mesa iz Jugoslavije, katero bodo po-tem obftnstvu prodajali v javnih ku-hiniah. Poročevalec za prehrano ie po-vdarjal. da boco bratie Jugoslovani pn-peliali ves potrebni žive? za sebe seboj t" še nekaj več. da bodo lahko še tuđi Cehom kaj odstopili. Za krit'o strošVcrv bo Sokol na>el s posredovanjem amerikanske češ^e Sokolske zveze v Ameriki posojilo 50.000 dolarjev. za kar bodo tuđi nakupili pred vsem živila. Iz tega fonda bodo darovali za prehrano Pragc 5.000.000 K. — Za prenočiš^e bodo posebne barake in rabiio za to še 50.000 dh-stelj in posteljnine. Ce jih ne bodo dobili, pa se bodo Sokoli zadovoljili s slamo, o-de'e pa bodo prinesli seboi. Promet bo glasom posvetovanja v železniškem ml-nistrstvu zagotovh'en. če Ie ne lx> štraika ali sabotaže. ZasfoDn'ki obrtnih, inđu-striiskih, poHeHp|slrih. bo^atfh in revniti krafev iz ćele Čehoslovašl<"e so na to ob nav/o^nosti ministra nrehrane «n drug:h ministrov razmotrivali vse mojincti o-v:r na »o pa so definit'vno s^lpn'li. da bo Sokolstvo nanelo vse si'e in ^rem^falo ovire. 7let na se bo na vsak način vs"il. S posebnim ve«!^!'""! pa so Sok^ti rtoMnSal' referat b'^ta J^enan^n o fP7nt. tat" n'Pfoveea roto^ania v ''ior«|;|avHo k 7ve7i »t'eo^lovaPsVpsra S^nNtva. Iz- (Iptftn ip K:l fitHt noHrnbPM r»3i^rt 7*> •s'^il'*- no (Mnvan'<» •" vrntn čehoslov'aških in jutfo<:''>"?'nc'rib S^lfolov. SnVnlsVj 7'»»t tnr^l np bo ni^a'fO V<;-sel'?»?e«!^. amnalf intpn7'vnn Helo. orfre-Van'e tntrl in ner»r''e^o<:ti. kar vsp nn-v7Hicrpp pravno nre^fifan'e "-'l^vai "šlcr^a I?nr1«!tva. !n tn bn ravno vp«:p1! nrarniV. r»ra7T>iV f'rtivi vet*\»m\a tn novn vl^dn. B-nrmd. 21 m»rrn »E-.oh»« i»v1i»; W*r*i «O «* H!»rfjll!»V5»|! nrooTiunri 7)) n«tv»rit#v r>nv» vlxH». O». Sr"r"l|»!<'a i# nri'HUr*' lr«t tnini«»reW«>ra n»*«*«»''-r Prnt't •»dVtoniJ »» nrrfintr trnl"»r fi"1' nr#H-lo^ n n«»hi r. C"'"?f« Pr"*;' om fp G D'Jin-Vnt<;nrVr?«io izvrSitl izprrmembe Glede pokrajinske vlade v Zagrebu zahteva g. Protić mandate bana, podbana in poverjenika za agrarno reformo za parlamentarno zajednico. To zahtevo ie Draškovič kot nesprejemljivo odbil. Protič je na raz-stanku obljubil, da skliče prijatelje na posvetovanje. Minlstraka seja na dvorcu. Beograd. 21. marca. Vćeraj se je vršila ministrska seja na dvorcu pod ppedsedstvom regenta Aleksandra. Med drugimi razpravami so se reSili tuđi vojni krediti. Papežev nuncij v Beogradu. Beograd, 21. marca Iz Rima je dospel v Beograd papežev nuncij Msgr. Cherubimi, ki bo ostal v Beo graju kot vatikanski diplomatični za-stopnik Uklnjenje stlpendijev. Beograd, 21. marca. Pmanćni mi-nister ji prepovedal nadaljno iždajanje vseh odobrenih kreditov za stipendije Ministrstvo prosvete je ukinilo vse na-daljne stipendije v svrho Studij v inozemstvu, ker so se pojavili slučaji, da so bili med stipendisti neopravičenci. Ustanovltev »Jugoslovanske Matice«. Ljubljana, 22. marca. Vćeraj seje ustanovila v Ljubljani pokrajinska podružnica »Jugoslovanske Matice«. Mesto se je odelo v zastave. Ogromna mno-žica ljudstva je zborovala na prostoru pred hotel »Slonom«. Prispela so od vseh strani društva, sole, korporacije. Sokoli na konjih in pefi, kmetje na kenjih, silne množ>ce ljudstva v pest riti narodnih nošah, ljudstvo brez razlike strank. Množica je Stela nad 30.000. Manifestacijo je otvor I župan dr. Ivan Tavćar ter po pozdravu raz-tolmaćil pomen ustanovitve »Jugoslovanske Matice*, pozivljajoč množico, da ne odneha delovati, dokler ni zadnji naš brat osvoboien in združen z edin-stveno Jugoslavije Na to je govoril delegat iz zasedenega ozemlja profesor Marovec ter naslikal trpljenje v zase-denem ozemlju, obžalujoć dejstvo, da je v jedru dobremu italijanskemu narodu po intrigah njegovih diplomatov zabranjeno izražati svoja prava čuvstva. Prijateljsko jim hoće nuditi naS narod Svo:o roko, vendar ne more dopustiti, da bi imperijalistom mogotci podjarm tali dele našega narodnega in iugo-slovanskega telesa v svoje sebične namene. Pozdravlja proste Čehe in Poljake, da ustvarijo sporazum in vre-dijo Poljaki odnošaje z Rusijo, ne s caristićno, ampak bodočo vseslovansko majko Rusijo, ki bo zaSfitnica malih slovanskih narodov, kliče ji. »Ustani, da nam napoči dan Slovanstval« V imenu JDS govori! je bivši poverienik za pravosodje dr. Ravnihar, ki je med drugim khcal vse pod prapor »Jugoslovanske Matice«, da skupno dovršimo delo in resimo dosledno vse brate v ujedinjeno Jugcslavijo. One strategične meje itahjanske proti nam, ki bo pod-jarmljala stotisoče naših krvnih bratov ne srne biti, nas druži skupna kulturna, gospodarska in sociialna korist. Med tem, ko so zavezniki klicali in pri-bnali svoj čas glavno načelo o samo-odloćbi narodov, potegnila se je mirovna konferenca med Stih stene, da tam uduši svoi lasten glas ter nam u sili pogoje, katenh nikdar ne borno priznali. Zahtevamo, da se da narodu prosta volja, da sam odloći svojo u-sodo in popravi, kar so zagrešili visoki diplomati, vse drugo je nasilje in izziva naš oJpor, dokler nismo do zadnjega združeni v eno celoto. Pnti mora doba, ko bo sleherni naS brat lahko s ponosom rekel: »Sem Juko-stovan in kdo je veći« V imenu NSS govoril je g. Oeržić, za Sokolstvo nr. Engelbert Gangl, za Samostojno kme-t izvoljen Radić, radikalci nobenega zastopnika (110 glasov), hrv. zajednica (starčevičanci) 15 zastopn. (5491 glasov) demokratska zatedn. 5 zastopn (1882 glasov) židje (cionisti) 2 zastopnika (496 glasov). Pro:i volitvam so se vlo-ži!i protesti, ker se ni čuvala tajnost glasovanja, ker so se kupovale vol'Ine izkaznice in ker so komunisti izvajali teror. Trpite na r*vm*tlxmw I« «lk» tl«nlh fevleflinaht Drg- njenje s pravim Pellerjevim Elza-fluidem je takorekoč dobrodejno ! 6 dvojiatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K. Rabi*« mila« adva afaea aratj in prsne bole "Ine. T steklsn'ca 6 K. Žflođec okrepcuio^a Švedska tinktura, t steklenica 15. K — Omot in poStnina po sebe j, a najcenaje. Cv«a« V. Faliar, StoMaa dol ni«, El«a- trg St. 35«. Hrvatska. 1540 D 15-• Krasno poslopje z velikimi lepl-mi sobami. gospodarska poslopja z okoli leiečim vrtom (10—12 oralov) ob glavni cesti v bhžini Maribora, krasna lega pripravna za sanatorij se proda; cena 600 000 K. f*rl Pia ■ Upa »aaa«tv*( solidno il-oVna hiSa, dve viničariji, 32 oralov zem-IjiSCa (travniki, vinogradi in sađni vrti) na prodij; cena 400.000 K. - PoUve se pri: Obi. kouces. posredovalnka sa «• brat i scnljiUI (Havlik) 4231 jOS|p simćlč, Maribor. Grcgorclčdva ul. 6. Tel.13X lite! »SI. 132 OgUsi se: Obi. konce«. p>«sredovalnica za obrat z zemljiSci (Hivrlik) —I Simćič ali an«nfnl ininfomačni z *od D. B«*«lj k, pođrut-mca Maribor, OregorCiCeva ul. 6. 4J2 2-t Bm 4 »NOVA DOBA« Stev. 36. ■aajiatrov kreditna in stavbena udruga z om. sa*. Preftefnov« ul 15 v Celju_ "L&STNI DOM" Sarejema ht*anilne »toge In jih ot>r*»tuje po aštit*i od sto <4°|o> Srejmemo izučenega nadkur?ača sa tovarno apna. x nekoliko inteligence, ki bi bil irhožen, ob enem voditi tuđi nekoliko pisarniSkih poslov pri se-stavljanju listin, raporiov itd. ter nadzorovati h krati podrejene de-lavce in ostale kurjače Le izufeni naj po§ljfjo samo pismene ponudile pod Šifro »NadloŽać 861« na Blocknerjev zavod za ogtaso-vanje, Zagreb, Jurjevska St. 31. 418 -t MISI, pođgane, •!«• nlce intčurKt ter vei mriei mora poginitl, te se vporabljajo moja preiz-ku§eno najboliSa in povsod hvaljena sredstva ftakor: Za poljske migl 8 K, za podgane In ariši 8 K, Sčurke 10 K. posebno moćna tlnktura zastenlce b\, unirevalec moljev 5 K. praiek proti mrćesom 5K, tlnktura proti ttftem pri Ijudeh 4 K, mazilo za uši pri živini 3 K, prašek za oftt v obleki in perilu 4K, tlnktura proti mriesu na sadlu In ze-Itnjadi (unifevalec rastlin) 3 K PnSilj« po povzetju Zavod sa eksport M. JOnker. 421-1 Šatre* 97. V>«trttntska ulica 9. Vabilo. Narodna hranilntca in posojilnfca Sv. Bulfenk pri Središtu, regist. zadruga z neom. zavezo, vabi vse {lane na svoj redni občni zto katerl se vrši dne 11. aprila 1920 ob 8. nrl doa v posojflnitmh prostorlh. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskegazaključka xa I. 1919. 4. čitanje revizijskega poročila. 5 Vo It-v načelstva in nadzorstva. 6 S'učajnosti. likob Zabaiolh, l. r. 3ožef Zodrcvec. I r. tajnik načelnik. Razširjajte „Hovo Dobo". Kupim „_ i polpolrit m (Phaeton) prednost z gumijevimi ko-lesi, za dva konia. Ponudbe z natanč-no informacijo in cerio se nai posije na ! Ivan ]a^oplit, Zaoreb, l»ie» ti *t«». 87. n 41ci S 1 Milo zo pranje prvovrstno, 1 poštni zavo> 3 kg fr. 80 K d kler ie kaj zaloge Naro-čila je nasloviti na: M. Jflnker eksportni zavoj, Petrinjska ul 3. Zagreb St. 37. 364 10-5 Prodam dve spalnici, eno moderno, skoro novo in drugo dobro ohranieno v »Altdeutsch« slogu; pri obeh mar-mornate ploSče in bruSena zrcala. Cena primerna Naslov pove u-pravništvo »Nove Dobe«. 404 3-3 Spreimem t monferjev proti dobri plači, ki so vesči dela pri mostovmh in vagonskih tehtnicah. Tovarna tehtnic 3^1 5-3 Ivan Rebek, Celje. Stole, zimnice, razno pohistvo in tapetniske izdelke ima v zalofbi: 287156-60 Marija Baumprtner Gospo«k* ulica 25. NaroCHa se izvrSuieio točno in solidno. 9?ud. Zontič Celje. Kocenova ulica 2 (v blizini kolodvora). Izdeiovonje vstii vrst £evi|ev, od prlprostth do na|» fftnelftlti po dnevnih c^nalt. 45 — 6 * Hmejarsko društvo za Slovenijo s sedežem v Žacu. k XXXX redni glavni skupštini, kl se bo vr&ila v ncdeljo, dne 58. trn. ob 3 uri popoldne v gostilnl g. Roblek a (dvorana) v Žalcu po sle- 4ečem redu ^3ttf ^ Letno poročilo. tSSt&ti 2. Poročilo pregiedovalcev računov. IbtfArf 3. Vplačevanje letnine (5 K). ^ 4 Vohtev društvenega vodstva. ^T 5. Razgovor o aktualnih hmeljskih zadevah, posebno pa o predprodaji 4? hmelja. •*• 6. Slučainosti. Hmeljarjil Oklenite se edine Va5e organizacije in pridite v prav obil-netn Stevilu. r> »a i x v slog. ie moči 42o i Društveno vodstvo SVECE tfMLIRA" v zavoith po t Kg, .^Ji ttAVA, VŽIGALICE, ■ MODRA GALICA. ŽVEPLO. «OHUZA9 /liSiMOKA, OVES in ostale poljske pridelke vsake vrste prodaja samo *ia veliko po zmernih cenah Dumić, GJIvić & Pilarević ^ Zagreb, Zritijevac 15- Podružnica: ZEMUN. 31b 15-11 !«<• Tel. ŽJ-69. ( Mati prcJ pol leta preminule mi nepozfcbne soproge, gospa Marija Viđmajer se ie v 76. letu svojega življenja preselila v večnost. Pokop bo v torek, dne 23. suSca 1920. V OOTOVLJAH, dne 2l.marca 1920. 427 i Franc Brlnar 7. otroci. fja prodaj je oprava za trgovino *&š obstoječa iz prodaja'ne miže, omare • predali, čevljanski stroji v.\ kopita pri Ivanu »crna Gosposka ulica stev. 6 v Celju. r "~*r 3-2 VINO na. Cal^<^C£JL^^«> BRAĆA KASTL ZAGREB, Gnnđnlićeva ulica 14. ■ Telrfon št. at-28. 364 26 Gostilna pri „Grozdu". Točijo se izvrstna štajerska, banaSka stara in nova vina in sveže pivo. Mrzla in topla jedila so vedno 411 2—2 na razpolago. Za ob;len obisk se priporoča JllTl SćltlC. BAKR—K0TLF BaBa^ za kuhanje perita, znanja, aaaaSf majhne za nukanje polente in dmgh jedi, dobimo v kratkem od prvoredne n&jveiie evropske tvornice, Vatere fWvno I zastoostvo »mamo v Jugoslaviji. — NaroCbe sprejemamo v predznambo po najniži h dnevnih cenah. Materijal zajamčeno prvovrsten in trpež«-n Naročbe prosimo nastovti na „Metal'um1* d, d. za promet željeza, kovina i tehničkih proizvoda Zagreb, Ilica II?. I Telffon šr. 21—09. 424 16-1 Brzojavi: »MetaMum«. Pšenične otrobe, raf ijo in aoneni dušik I oddaja po kulantnih cenah i Blagovni odd. Zodružne zveze v Celju i ,N 3_i dokler traja zaloga. za žago celim gatrom in cikularno žago z vodno-turbinsko močjo se išče proti dobri plači in mesečnim ž'tnim dokladam. Službo lahko nastopi 1. aprila t. I. Ponudbe s spričevali pod »Turbina« na upravništvo 414 i-2 „Nove Dube". GOZDAR, oženjen, '/a gozdno upravo na Hrvaškem se išče. Zmožen mora biti Hrvatskega ali slovenskega in nemškega ic/;':n v besedi in pisavi. Tuđi lovec. Ponudbe z zahte-vo plače, in spričevala pod „Oozdar" na upravništvo 4is3 i tega lista. JbT3bv JL~A MSLtk Jav H. M^L oženjen, za gospodarstvo na Hrvaškem se išče. Na-stop t ikoj. Razumeti se mora v vinoreji in v gospodarstvu. Zahteva se hrvatski ali slovenski in nemški jezik I v besedj in pisavi Dobi deputat in od pridelanih do-hodkov primerne odstotke. Istotako se sprejme spreten viničar. Ponudbe z zahtevo plače in sprićevala pod 4«r, -. 2 „vinoreja" na upravništvo tega lista. j i ^~T*ai