Cesta, ki m» .h* zgradili Kitajci prekn indij ozemlja
UR KITAJSKA
KITAJSKA
DZAML
BUTAN
TA'A AN G
MUNAGA*
sporno
ozemlje
KAŠMIR
TIBET
f£'fU*
INDIJA
BnMgiHNi
FRONTIER AGENCY
NEPALA.
Mt t>rrc\(
FUVAKkjA
7AUVA.VC
D'8<t/GAAH^
/A v.**. X,
SIKKIM
butan
KATAIANOU
AS5AM
TEZAU*
sporno
ozemlje
C«"««1
8£NA»£5
fATMA
ZAKISTA* p
IMPr
Kalkuta
b^iuaR."’' T - W

*^Da Plačana v gotovini “• Postale I gruppo
10.
šalR”* 1 vse i s tiP ’ tuf ire. til ieg» ^ bod<> j
Mii * isnl"*., in
lajne.
me.
Cena 40 lir
TRST, nedelja 25. novembra 1962
Leto XVIII. ■ Št. 266 (5350)
Napotilo
nevezanih
držav
^lja krize na karib-sAem področju je začela 1 v zadnjih dneh občutno Padati, po dolgi izmenja-_ ltJr6m med Hruščovom in bsfu „ e<fyjem ter po dolgih polj panjih Mikojana v Ha--vLg, fJ6 Hruščov sporočil, da 16 > Uk Vjetska zveza umaknila |J*«e «Iljušin-28» s Kube, iiii""1^ pa je takoj zatem Jr1 ukinitev vojaške blo-u pkoli Kube. Ameriška 1 Je s sporočilom kuban-
boj Jf h
jdjiK v za objavo skupne izja-"ifl 'J | °ZN in med temi pegati. jj ~ sovjetski predstavniki r*n ,'n° podpirajo pet kuban-*ra j/i tačk, čeprav Je jasno, da T*A ne bodo vseh spre-da bodo morda sku-* novimi zahtevami do-^ nasprotne strani čim Popuščanje.
mjMska <<Wsi je takoj po ameriške blokade spo-da je ukinila stanje lenosti svojih raketni e#ikletalskiIl> podmomiških ofijoL Muskih enot. Tudi ame-1 wv'ada je odredila ukini-■usPjO I pripravljenosti svo ,iu *>) ^ cai.
S^^tinovlc“h "
Jlade, da se odpoveduje skim letalom, zgubila še ji izgovor za blokado in lL a prisiljena ukiniti jo. ./) irjka vlada pa je pri tem /IV ^ar;la. da ne bo dovolila inšpekcije na svojem ter je ponovila no-Uaravno zahtevo
izgovor za blokado in prisiljena ukiniti jo. ®ska vlada pa je pri tem
K*
r«ie
ter je ponovila po-J naravno zahtevo za iz-tev znanih petih točk, I Prekinitev gospodarske sJ<Je> prekinitev prevratne n°sti, prepoved gusarskih r°v z oporišč v ZDA, pre-kršitve kubanskega ^eSa in pomorskega pro-■1. ’n evakuacija oporišča lunarno.
■^Jetski
etm
&
>7 S
Je ves svet oddahnil, saj
A.1*! že na robu strahovite ,e Vojne. Nadaljnji raz-J iti e vsekakor v največji }o 0|^visen od ZDA, ki mo-^Sa ilj0 p°kazati, ali ga sploh inik ‘j ali pa mislijo vzdrževati anU i Pritisk proti Kubi.
^ij0Vsak način je z odstra-!	'C neposredne nevarnosti
■	11 j Bga spopada odprta
oStu Z \ JV ustalitev odnosov na % QcUtljivem delu sveta in K l^niorda tudi za širše spo az*1 p !Levanje med Vzhodom in lanf,^ Seveda, se to ne mo-8	kar od danes na ju.
1 mVj Cebno še, ker kriza na h j m področju še ni re-K	bo treba še mnogo
Iv	razgovorov. Toda
t j dosedanji potek dogod-.Pokazal, da je moč s 1 ^ ‘iivimi razgovori odstra-p^rsikatero nesoglasje in 'It j! tako zapletena vpra-’ ki jih oborožen spopad ' Ue bi rešil. Priznati je ua pogoji, v katerih so razgovori, niso bili lah-Pomislimo na veliko
avanturistično dejavnost in kampanjo nekaterih sil tako na Vzhodu kakor na Zahodu proti sporazumu med Hruščovom in Kennedyjem. Na Daljnem vzhodu so uporabljali psevdorevolucionarne fraze, na Zahodu pa kontrarevolucionarne, pri čemer so se dejansko znašli na skupni črti vojnega hujskaštva.
Enotna fronta miroljubnih sil sveta je s svojim nastopom pripomogla k porazu teh voj-nohujskaških sil, ko je stalno pozivala Kennedyja in Hru-ščova, naj se zavedata odgovornosti pred vsem svetom in pred zgodovino, in ju je nato odločno podprla, ko sta pokazala, da se zavedata nevarne igre z atomskim orožjem.
Dosedanji razplet krize okoli Kube je pokazal, kakšna bi morala biti nadaljnja pot. Naslednji korak mora sedaj biti, da se Kubi omogoči normalen enakopraven položaj v okviru mednarodne skupnosti, da se spoštuje njena suverenost, kakor predvideva sporazum med Kennedyjem in Hruščovom, ter da se upoštevajo njene zakonite zahteve.
Prav tu nudi nedavni predlog Brazilije, naj se vsa Latinska Amerika razglasi za ne-atomsko področje, važen okvir za nadaljnje reševanje celotnosti vprašanja varnosti na tem delu sveta.
Kakor rečeno, je seveda vse v največji meri odvisno prav od ZDA, ki se nočejo odreči svojemu osnovnemu cilju, da onemogočijo in po možnosti uničijo režim na Kubi in Castrovo vlado. Toda prav nedavni dogodki bi morali biti Wa-shingtonu v svarilo, kajti temeljni vzrok teh dogodkov je bil prav omenjeni ameriški cilj. Ce v Washingtonu hočejo, da bi njihovi zatrjevani dobri volji zaupali, morajo odslej pokazati z dejanji, da nameravajo izpolnjevati sprejete obveznosti, saj je tudi kubanska vlada pokazala med vso krizo veliko potrpežljivost in je privolila tudi v številne koncesije, da s svoje strani prispeva k ohranitvi miru.
Nevezane države, ki so imele tudi pri reševanju kubanske krize važno besedo, pa so dale novo napotilo, ko so predlagale skupščini OZN, naj sprejme naslednjo izjavo o načelih, ki urejajo odnose med državami:
Države ne bodo uporabljale grožnje s silo ali sile; države bodo zmeraj reševale svoje mednarodne spore in razlike v stališčih samo s pogajanji in z drugimi miroljubnimi sredstvi; države bodo med seboj sodelovale; vsi narodi i-majo pravico do samoodločbe; vse države imajo pravico do suverene enakosti in vse države bodo spoštovale in izpolnjevale svoje obveznosti na temelju mednarodnega prava.
ITNORTH-EAST
v
'\v' 8OM0HLA
f FRONTIER

,j, n //
; AGENCY ,
L—P	T
ZAH. PAKISTAN
m
DKHI
'mije
200
300
500
400
100
BURMA
P«-«* )tZS
Indij, pakistanska
•*
«iiiaiaiii(|aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiliiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiii«llliiitlliiJiiMiiiiiiiiiiii«iiiiif|,iiiajiiiiiltiiiiiaiiiliiiailii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiilauMiiliiiaiiittHiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiliiiiiil«1ii,i««AraBMiiii,itBlliiiiiiii,iiiaiiijliiliiil|liifiiitiimiiiiiiiatMiiiiaiiiiitauuaaitiiiiMmaiiviiaia«
Indija zahteva od kitajske vlade pojasnila o mnogih točkah predloga za ustavitev ognja
Posvetovanje Duncana Sandysa z Nehrujem in s Harrimanom - Razgovor indijskega poslanika v Moskvi s Hruščovom
rarTTTnmFmnm
Po zatišju na strehi sveta
NOVI DELHI, 24. — Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je državni podtajnik v tem ministrstvu Desaj poklical sinoči v svoj urad kitajskega odpravnika poslov in mu »postavil več vprašanj glede predloga za ustavitev sovražnosti v zvezi s številnimi točkami, ki jih je treba pojasniti*. Dodal je, da je kitajski predstavnik zahteval ta pojasnila od svoje vlade.
S fronte poročajo, da v zadnjih 24 urah ni bilo nobenih spopadov. Indijske čete nadaljujejo patruljiranje na vseh področjih.
Predstavnik indijske vlade je sporočil, da je Indija zahtevala od mednarodnega Rdečega križa informacije o usodi indijskih vojaških in civilnih ujetnikov v kitajskih rokah.
Indijska vlada pa je sporočila Rdečemu križu, da nima kitajskih ujetnikov.
Britanski minister za odnose s Commonwealthom Duncan San-dy, ki je prišel davi v Novi Delhi, je imel nocoj prvi razgovor
lv>cd demonstranti in policaji v Rimu med predvčerajšnjo demonstracijo stat kujočih gradbenih delavcev
z Nehrujem. Se prej se je Duncan Sandys razgovarjal z načelnikom posebnega ameriškega odposlanstva Harrimanom, ki ga je obiskal. Harriman se je sestal že včeraj z Nehrujem in z indijskim ministrom za obrambo.
Prva poročila, ki jih je Harriman poslal v Washington, govorijo o pomanjkanju taktičnih in strateških načrtov indijskih oboroženih sil spričo kitajskega napada. Dalje pravijo poročila, da so bile indijske čete slabo oborožene, ko so jih Kitajci napadli. Razen tega je bilo na meji malo indijskih vojakov. Zaradi slabih poti je bila oskrba indijske vojske zelo težavna. Indijski poveljniki pa so napravili več napak, ki so omogočile Kitajcem, da so obkolili prelaz Sela in zavzeli Bombilo. To se je zgodilo zaradi tega, ker z indijske strani niso uporabljali izvidniških letal, ker so se bali, da bi Kitajci kot odgovor bombardirali indijska mesta v dolini ASam. Prav zaradi tega ni indijsko poveljstvo vedelo za premike kitajskih čet.
Po ustavitvi sovražnosti so začeli Indijci preobnavljati svoje vojaške enote, ki jih oskrbujejo z novim orožjem, ki ga ameriška letala «Rercules» neprestano prevažajo na fronto.
Razen tega proučuje skupina strokovnjakov morebitno postopno preusmeritev indijske proizvodnje v vojne namene za primer dolge vojne. Prav tako pripravljajo načrte za množično vojaško vežbanje ter programe za specializacijo nekaterih strateških sektorjev.
V obveščenih krogih izražajo mnenje, da je navzlic sedanjemu premirju na indijski-kitajski meji možno, da pride do obnovitve sovražnosti Na kitajske predloge gleda uradni Washing-ton s skrajnim skepticizmom in opozarja, da bi s tem kitajskim silam pustili nadzorstvo na širšem področju indijskega pzem-lja s tem dali Kitajski možnost, da bi s teh pozicij postavila nove ozemeljske zahteve.
Zanimivo je,-da Indiji pripo-
ročajo v prvi vrsti, naj premesti svoje čete s pakistanske meje na mejo proti Kitajski. Računajo, da stojijo na pakistanski meji tri do štiri dobro opremljene indijske divizije.
ZDA menijo, da bi bilo za Indijo pametno, če bi sedaj zavzela pomirljivejše stališče do Pakistana.
V	poučenih krogih se je zvedelo, da bo Averell Harriman obiskal tudi Pakistan. Dan obiska ni bil še določen. Dalje zatrjujejo, da se je Harriman razgovarjal z indijskimi predstavniki tudi o Kašmiru.
Iz Moskve poročajo, da je Hruščov sprejel danes indijskega poslanika, s katerim je imel dolg prisrčen razgovor. Navzoč je bil tudi zunanji minister Gromiko. Po razgovoru, ki je trajal dve uri, je indijski poslanik izjavil, da je bil ta ((prijateljski, prisrčen in koristen«.
V	Pekingu je ljudska skupščina na današnji seji odobrila dolgo poročilo Ctienlaja o indijsko-kitajskem sporu. Dalje poročajo, da je Cuenlaj odgovoril predsedniku gvinejske republike Se-ku Tureju in ga zaprosil,, naj ((vpliva pri indijski vladi, da začne pogajanja s Kitajsko za rešitev obmejnega spora«. Cuenlaj je odgovoril tudi angleškemu filozofu Russellu, kateremu se zahvaljuje, ker odobrava kitajski sklep o ustavitvi sovražnosti. Pismo pa ne omenja Rus-sellovega poziva pekinški vladi, naj umakne svoje čete na položaje, na katerih so bili 8. septembra letos.
Po X. plenumu CK KP Kitajske, na katerem so med drugim razpravljali tudi o trgovini in določali njeno nadaljnje naloge, je kitajsko časopisje priobčilo številne članke, v katerih so ti sklepi podrobneje obdelani.
Po sklepih plenuma bo osnovna naloga trgovine, da «visoko povzdigujoč zastavo Maocetungo-ve ideologije in njegovega načela razvija proizvodnjo in zagotovi preskrbo vasi in industrije. Prav tako mora pravočasno in po razumnih cenah pre-I skrbovati vasi z neogibnimi proizvajalnimi sredstvi«.
V	vsakdanjem življenju je na Kitajskem namreč že dalj časa čutiti slabosti in pomanjkljivosti osrednjega načrtnega poraz-
deljevanja, zaradi česar so tudi pred omenjenim plenumom storili vrsto praktičnih ukrepov. 2e mesece vodijo kampanjo za ((čiščenje vseh kotov«, kar pomeni, da si prizadevajo poiskati vse še neuporabljene stroje, surovine in reprodukcijski material, ki so jih po načrtu dodelili podjetjem in. tovarnam, ki pa teh strojev in surovin niso potrebovale. Na Kitajskem so v ta namen organizirali nacionalne in pokrajinske sejrne, na katerih so neposredno zamenjali in znova razdelili kmelijske stroje in orodje.
Časopisje je čestokrat bičalo razdeljevaino mrežo, ki je pošiljala v vasi blago ne le slabše kakovosti, marveč tudi takšno, ki ni ustrezalo vaškim potrošnikom.
Kot nadaljnje ukrepe za boljše poslovanje trgovine predvi-
devajo sistem odgovornosti ravnateljev pod vodstvom partijskih komitejev (torej sistem, ki je v drugih gospodarskih panogah že daVno v veljavi), neposredno udeležbo kadrov v delu in sistem premij. Prav tako zahtevajo od delavcev in uslužbencev, zaposlenih v trgovini, da se morajo bojevati proti špekulaciji, kapitalističnim težnjam in korupciji v svojih vrstah.
Mimo državnega trgovinskega omrežja pripisujejo precejšen pomen zadružni-trgovini in vaškim-sejmom ne le pri odkupu kmetijskih pridelkov, marveč tudi pri zamenjavi industrijskih in kmetijskih proizvodov.
Z vsemi dosedanjimi in sedanjimi ukrepi skušajo odpraviti pomanjkljivosti centralizirane načrtne delitve in trgovinsko ter razdeljevaino omrežje napraviti za bolj učinkovito.
DANES
Spričo zatišja na kitajsko - indijski meji in prenehanja blokade okrog Kube sta se včeraj pomaknila v ospredje svetovnih dogajanj v prvi vrsti dva dogodka: današnji drugi del parlamentarnih volitev v Franciji in jutrišnja obnova razorožitvene konference v Ženevi.
V Franciji bodo izvolili danes še 369 poslancev. Pri tem je značilno, da se je de Gaulle zelo o-pogumil, ker je prejšnjo nedeljo njegova stranka UNR prejela kar 31 odstotkov glasov, tako da sedaj upa, da bo dosegel v novem parlamentu celo absolutno večino. Osnovni podatki za volitve pa so naslednji: vseh kandidatov je 892, v enem od 369 volilnih okrožij je ostal samo golistični kandidat, v 92 okrožjih sta po dva — komunistični in goiistlcni, sicer pa sta po dva kandidata skupno v 224 okrožjih, v 133 okrožjih po trije, a samo v enajstih po štirje, v 64 okrožjih si stojita nasproti socialistični in golistični kandidat, v 21 okrožjih pa radikalski in golistični. Največja neznanka je: ali bo tudi danes kot prejšnjo nedeljo tako velik odstotek tistih, ki niso volili, in če bodo volili, za koga bodo oddali glasove, kajti njihov odstotek znaša kar 32 in je od leta 1881 npjvišjl.
Glede obnove zasedanja razorožitvene konference pa je ameriški delegat že včeraj izjavil, da bo jutri znova postavil tista dva načrta pogodbe, ki sta znana ie
s prejšnjega zasedanja: prvi določa delno pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov v zraku in pod vodo, drugi pa celotno pogodbo z inšpekcijami na kraju samem. Mnogo se je govorilo že v prejšnjih tednih, da obstaja možnost ustavitve jedrskih poskusov že za božič ali pa za novo leto. To upanje, ki ga goji ves miroljubni svet, ni prav nič neutcmljeno tudi spričo včerajšnjega članka moskovskih «izvestij» o štirih točkah, glede katerih je po rešitvi kubanske krize moč doseči sporazum med Vzhodom in Zahodom. Te točke so: 1. Sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. 2. Splošna razorožitev. 3. Sporazum med atlantskim in varšavskim paktom. 4. Sporazum o brezatomskih področjih v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in še drugod.
Po prekinitvi sovražnosti na indijsko-kitajski meji je prišlo včeraj do prvega stika med predstavnikom indijske vlade in kitajskim odpravnikom poslov v Novem Delhiju. Indijska vlada zahteva nekatera pojasnila v zvezi s številnimi točkami kitajskega predloga za pogajanja. Sicer pa je bil Nehru v stalnem stiku s predstavniki britanske in ameriške vlade, indijski veleposlanik v Moskvi pa se je včeraj zadržal
dve uri s Hruščovom in z Gro-mikom v razgovoru, ki ga je o-značil za »prijateljskega, prisrčnega in koristnega*.
Po močni ofenzivi, med katero so kitajske tete občutno napredovale v notranjost indijskega ozemlja, je kitajska vlada sporočila, da bodo kitajske čete v noti od 21' do 22. novembra ustavile ogenj vzdolž vse kitajsko-indijske meje. To se je tudi zgodilo. S tem v zvezi je kitajska vlada poslala indijski vladi uraden predlog, naj bi se začela pogajanja za sporazumno ureditev spora. Soglasno s tem je kitajska vlada sporočila, da se bodo začele kitajske čete umikati s 1. decembrom na položaje 20 kilometrov za črto »dejanske kontrolen, ki je obstajala med Kitajsko in Indijo 7. novembra 1959. Na vzhodnem sektorju so kitajske sile pripravljene *u-makniti se s svojih položajev severno od linije dejanske kontrole, to je severno od nezakonite Mac Mahonove črte.«. Sporočilo dodaja, da se bodo na srednjem in zahodnem sektorju kitajske sile umak-mfce 20 kilometrov od črte *dejanske kontrolen.
Dalje je v sporočilu rečeno, da bo Kitajska na obmejnem področju postavila kontrolne točke na svoji strani črte »dejanske kontrolen. Kitajci predlagajo, naj obe vladi imenujeta predstavnike, ki bi razpravljali »o vprašanjih o zvezi z umikom oboroženih sil obeh strani za 20 kilometrov od predlagane Črte m tako ustoarili demilitarizirano področje«. Po sestanku teh predstavnikov in po pozitivnem rezultatu njihovega dela bi kitajska vlada pozdravila prihod Nehruja v Peking, če pa bi to bila indijska želja, je Cuenlaj pripravljen odpotovati v Novi Delhi.
V	svojem dolgem sporočilu rali kitajska vlada odgovornost, za obmejne spopade v celoti na Indijo zaradi »prehajanja črte dejanske kontrolen na zahodnem in vzhodnem sektorju.
»Kitajska vlada si pridržuje pravico, da vrne udarec, če bi indijske čete nadaljevale napade na kitajske sile, potem ko bi te ustavile ogenj v času svojega umika«, dodaja sporočilo, v katerem je izraženo upanje, da bosta Indija in Kitajska sposobni rešiti spor na miroljuben način.
Indije^ vlgda tj*, do sedaj še uradno otn/uroma na ta kitajski 'predlog, vendar je Nehru sporočil, da so boji na fronti dejansko prenehali; to se pravi, da so indij, ske čete uvedle ustavitev pgnja »de f.actov v pričakovanju, da Indija skrbno prouči kitajske predloge, kakor je napovedal Nehru. Zelo verjetno bo indijska vlada še čakala z odgovorom, da vidi, kako bo ravnala Kitajska. V indijskih. uradnih uradnih krogih pravijo, da bodo za sedaj «počakali in videli, kako se stvar razvijaši. Skratka, videti hočejo, kakš. ni so pravi kitajski nameni. Predvsem pa ugotavljajo, da bi s sprejemom kitajskega predloga morali Indijci prepustiti velik del indijskega ozemlja Kitajski in se poleg tega ponekod celo umakniti s svojih sedanjih položajev. Nehru je v parlamentu prebral pismo, ki ga je bil poslal 14. novembra Cuenlaju. V pismu je izrazil nezadovoljstvo zaradi rojaških akcij in »metod vojskovanja, ki ne pri-stojijo civiliziranemu narodu«. Hkrati je Nehru zahteval, naj Kitajci »ustavijo akcije, ki so jih začeli 8. septembra». Prav te odtenke v izjavah imajo v nekaterih krogih za zelo važne, kajti politični komentator indijske tiskoime agencije je označil kitajske pred. loge kot »ofenzivo miru, preračunano na oslabitev indijske odločnosti, da se postavi po robu napadalcu». Politični opazovalci ugo. tarljajo, da bi sprejem kitajskih predlogov pomenil, opustiti prejšnje indijske zahteve, naj se vzpostavi stanje, kakršno je bilo 8. septembra letos. Ce pa bi kitajske predloge enostavno zavrnili, hi to omogočilo pekinški vladi, da bi obtožila Nehruja ibojeritosti«. Kitajci bi v tem primeru nadaljevali napad prav v trenutku, ko se bojna črta spušča s himalajskih vrhov v ravnino.
Čeprav so dogodki na Himalaji bili v zadnjem času nekoliko potisnjeni v ozadje zaradi skrajne zaostritve na karibskem področju, je treba ugotoviti, da so ti dogodki prav tako zaskrbljujoči, kakor so bili dogodki akali Kube. Saj gre tudi v kitajsko-indij-skem sporu za poizkuse, da bi s podaljšanjem krize dosegli ostro polarizacijo sil na blokovski podlagi v Aziji, prav tako kakor na drugih deli sveta. Kitajski žago-vorniki «ostre smerh v mednarodnih odnosih postavljajo v ospredje vprašanje solidarnosti ter u-stvarjajo dileme državam socialističnega «tabora» in delavskega gibanja, ker opisujejo spopad z Indijo kot boj imperializmu. Desničarske sile v Indiji pa spet opisujejo spopad s Kitajsko kot dokaz, da je politika nevezanosti nevzdržna, ter ob močni podpori Zahoda zahtevajo njeno likvidacijo. Nehru pa je jasno povedal, da «mora Indija nadaljevati še bolj odločno kakor kdaj koli prej svojo nevezano zunanjo politiko in uresničevati socialistični smoter v srojem razvoju», ker bi «vsaka druga pot peljala k izgubi našega ugleda in k našemu porazu«.
V	indijskem kongresu je tudi komunistični poslanec Mukerdži poudaril, da indijski komunisti še dalje podpirajo Nehrujevo politiko r zvezi z obmejnim sporom. Poudaril je, da je Nehru dobil od par-lamenta mandat za pogajanja t Kitajsko «v okviru politike, ki Jo je sprejel parlamenti).
Pa tudi vrsta vprašanj, ki jih je postpril predsednik indijske komunistične stranke v glasilu »New
(Nadaljevanje na 2. strani)
PffiorsTČTcInevnlk
2 ___
25. novembra
Jutri se bo v Ženevi obnovilo delo Cfeffl
razorožitvenega odbora osemnajstih
Prevladuje optimizem glede možnosti sporazuma o mnogih vprašanjih ■ Komentar Izvestij
(Nadaljevanje s 1. strani)

ŽENEVA, 24. — Jutri se bo v Ženevi nadaljevalo delo razorožitvenega pododbora osemnajstih. S tem v zvezi je voditelj ameriSke delegacije na ženevski razorožitveni konferenci, ki bo nadaljevala delo v ponedeljek, izjavil, da Je upanje, da se bodo sporazumeli o prekinitvi jedrskih poizkusov, «s pogojem, da bodo Rusi pripravljeni obravnavati to vprašanje na znanstveni podlagi*.
Dean je dalje izjavil, da Je i-mel v New Yorku ob zasedanju skupščine OZN plodne stike s sovjetskimi delegati, bodisi glede razorožitve kakor tudi glede prekinitve jedrskih poizkusov. Dodal Je, da bo njegova delegacija prihodnje dni znova predložila dva načrta pogodbe, ki ju je bila postavila na prejšnjem zasedanju. Kakor je znano, določa prvi načrt delno pogodbo o prepovedi jedrskih poizkusov v zraku in pod vodo, drugi pa celotno pogodbo z inšpekcijami na kraju samem.
Omenil je nato sovjetski predlog za uporabljanje avtomatskih aparatov pri registriranju podzemelj-
skih eksplozij. Pripomnil je, da, če se bo priznala koristnost teh aparatov za nadzorstvo, jih bodo lahko uporabljali v evropskem delu Sovjetske zveze, na polotoku Kamčatki in v Sibiriji. Dodal je, da je vse to podrejeno pogoju, da je Sovjetska zveza pripravljena »obravnavati vprašanje učinkovitosti črne škatle na znanstveni podlagi*. Dalje je Dean izjavil, da so v ZDA prepričani o obstoju pozitivnih elementov, ki bi lahko ugodno vplivaii na razgovore o splošni in popolni razorožitvi.
Na vprašanje, ali predvideva ustavitev jedrskih poizkusov za božič ali za 1. januar prihodnjega leta, je Dean odgovoril, da ne bi hotel biti pesimist, toda tudi ne prevelik optimist.
■iifiiimiiiiaiMttiiimittimiiiiiiiiiiHimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuitiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiH
ZAKLJUČEN URADEN OBISK
Rapacki odpotoval
Še sto milijonov za poplavijence v Makedoniji
(Od našega dopisnika)	] ulice glavnega mesta. Največji
BEOGRAD, 24. - Predsednik re-ltne* je “P*d?! v L,iki- C’orske,m publike maršal Tito, ki se je
danes zjutraj vrnil v Beograd, je sprejel danes odpravnika poslov sovjetskega veleposlaništva Pjo-tra Dedušltina, ki je zaprosil za sprejem. Predpostavlja se, da je tudi ta sprejem, podobno kot nedavni sprejem sovjetskega velepo-slanika na Brionih Puzanova, v zvezi s skorajšnjim odhodom predsednika republike na kratek od-d!h v Sovjetsko zvezo.
Po šestdnevnem bivanju v Jugoslaviji je nocoj odpotoval iz Beograda poljski zunanji minister Rapacki s soprogo in z ostalimi č'ani poljske delegacije. Na železniški postaji so se od uglednega gosta poslovili državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič s soprogo, državni podtajnik Marko Nikežič, veleposlanik Rado Siva-novič, načelnik tiska Drago Kunc in drugi funkcionarji zunanjega ministrstva, veleposlanik Poljske Malecki z osebjem poslaništva in člani diplomatskega zbora, akreditirani v Beogradu
Državni tajnik Koča Popovič in njegova soproga sta gostu opoldne priredila kosilo. Rapacki je danes obiskal vojni muzej na Ka-lemegdanu in umetniško razstavo v Domu tiska.
Iz Zagreba poročajo, da Je, izvršni svet Hrvatske dodelil Ljudski republiki Makedoniji 100 milijonov dinarjev kot pomoč prizadetim krajem od poplave. Med tednom je odbor Rdečega križa Hrvatske poslal večje količine oblačil in živil; poleg tega je iz žagreba odpotovalo v Makedonijo 30 inženirjev in tehnikov, da bi pomagali pri pooravljanju industrijski nanrav, ki jih je poplava poškodovala.
B. B.
Sneg po vsej Jugoslaviji
Prekinjen cestni In železniški promet — Pretrgane telefonske zveze
BEOGRAD, 24. - Sneg je danes zjutraj pobelil skoro vse kra-
Kotarju, kjer je snežna odeja debela nad meter, zatem v Bosni, kjer je zapadlo do 40 centimetrov snega. Zaradi snega je prekinjen promet na mnogih cestah, posebno pa ves promet z Liko in Kor-dulom.
Medtem ko se železniški promet opravlja z veliko zamudo, vlaki, ki so prispeli v Zagreb iz teh krajev, so imeli po dve in tudi več ur zamude. Snežne padavine so prizadejale tudi precej škode telefonskim napravam. Tako so bile prekinjene telefonske zveze Karlovac-Split, z Ljubljano in reko, prav tako med Zagrebom in Ljubljano, Zagrebom in Splitom, Zagrebom in Liko ter Zagrebom in Sarajevom. Prekinjena je tudi neposredno telefonska zveza z Italijo.
Po vsej Sloveniji se je danes normaliziral promet na cestah ker je prenehalo snežiti. Po zadnjih podatkih je na Kredarici 120 centimetrov snega.

po vsej Italiji
RIM, 24. —-Vso Italijo je zajel val hudega mraza, ki se je v teh poslednjih dneh ie stopnjeval. V vseh krajih, tudi na jugu, je sneg močno pobelil gorovje, v nekaterih krajih se je sneg pojavil tudi v nižini.- Povsod je temperatura močno padla in tudi na jugu se giblje okrog ničle. Tudi na rivie-ri (Chiavari) je temperatura močno padla. Povsod je zlezla pod ničlo, v nekaterih krajih pa je dosegla celo šest stopinj pod ničlo, kar se nj še nikoli zgodilo v tem letnem času. Na rekah se je pojavil led.
Pravi sibirski mraz je zajel tudi Južno Tirolsko in Dolomite, Temperatura že vedno pada. V dolinah v bližini meje je temperatura padla na več kot 20 stopinj pod ničlo. Hud mraz je zajel tudi doline Hldanna, Badia in Alta Pu-steria. Nizke temperature so zabeležili tudi v dolini Adiže, v Boc-nu pa je naj-nižja nočna tempera-
Danes se je Dean sestal z voditeljem britanske delegacije God-berjem, zvečer pa z italijanskim predstavnikom Cavallettijem, ki je prišel popoldne v Ženevo.
Vzhodnonemška vlada je objavila danes izjavo, v kateri poudarja, da se nemška demokratična republika odpoveduje posesti, proiz. vodnji, nakupu in sprejemu ter uporabi jedrskega orožja s pogojem, da Nemška zve?ha vlada sprejme enake obveznosti. Vzhodnonemška vlada je poslala tudi predsedstvu skupščine OZN spomenico podobne vsebine.
Izjava dodaja, da je Vzhodna Nemčija pripravljena sprejeti strogo mednarodno nadzorstvo in se vključiti v neatomsko področje v Srednji Evropi, ki bi zajemalo še posebej obe nemški državi in ki bi se razširilo ter zajelo tudi države Severne Evrope. Vzhodnonemška vlada poziva nato na čim hitrejšo sklenitev nemške mirov,-ne pogodbe ter na spremembo zahodnega Berlina v svobodno, demilitarizirano mesto brez okupacijskega režima.
V krogih ženevske konference so mnenja, da bosta razvoj kuban. ske krize ter kitajsko-indijski spopad pozitivno vplivala na razoro-žitveno konferenco. Dodajajo, da sta ti dve vprašanji, ki sta spravili v nevarnost svetovni mir, pokazali važnost sporazuma o razorožitvi ter sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov.
Glasilo sovjetske vlade »Izvesti-ja» objavlja nocoj članek komentatorja Poljanova, v katerem našteva štiri točke, o katerih bi se Vzhod in Zahod mogla sporazumeti.
Štiri točke so: sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov, splošna razorožitev, sporazum med NA TO in varšavskim paktom in določitev neatomskih področij v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in na drugih področjih.
Poljanos piše dalje: -Konec krize na karibskem področju bi mogel pomeniti tudi začetek konca drugih nerešenih vprašanj, in ta možnost se ne sme zanemarjati«.
Komentator dodaja, da je potrebno -napisati obveznost ZDA, da ne bodo izvedle invazije Kube bodisi z obale Severne Amerike kakor tudi iz Latinske Amerike«.
Gorbach in Pittermann o koaliciji
DUNAJ, 24. — Podkancler Pittermann, ki je predsednik socialistične stranke, le v zvezi s pogajanji z demokristjansko stranko za sestavo vlade; ki se bodo začela v Stek, poudaril važnost, da se o-
sta pri zadnjih volitvah obe stranki pridobili glasove, medtem ko so
|ih opozicijske stranke zgubile. «lz
se lahko sklepa, Je dodal Pittermann, da ogromna večina volivcev želi nadaljevanje koalicije med obema strankama, od katerih nima nobena absolutne večine v parlamentu.*
Kancler Gorbach pa je v svojem govoru izjavil, da ne more še nič reči glede morebitnih sprememb v nekaterih ministrstvih, ker mora o tem odločati odbor njegove stranke, ki vodi pogajanja in ki bo imel prvo sejo v sredo. Pripomnil je, da bodo pri imenovanju ministrov upoštevali spremembe v političnem
položaju in «volio, ki so jo poka-.......... ~ id(' '	..........
j« Jugoslavije, popoldne pa tudi tura dosegla 10 stopinj pod ničlo
zali Volivci*. Dodal je: »Na podlagi volilnih rezultatov mora močnejša stranka najprej nekaj ponuditi in ne nekaj zahtevati drugim strankam, ki jih vabi na sodelovanje. Ce bi povedali, kaj se bo ponudilo, bi bilo1 prezgodaj, ker je treba počakati sestanek odbora za pogajanja.*
Zatem je kancler izjavil, da ni
važno pojasniti vprašanje razdelitve ministrstev, temveč sporazumeti se o važnejših točkah vladnega programa. Zlasti pa določiti odno-
se Avstrije z evropsko gospodarsko «Ni dovolj objaviti v
skupnostjo.
vladnem programu nasTove' novih
zakonov, temveč je treba tudi vedeti, kakšna bo vsebina teh zakonov ln ali se druge stranke, s katerimi bi se pogajali, s tem strinjale.*
Mac Millan pojde v Pariz
LONDON, 24. — Danes so v Londonu potrdili, da bo Mac Millan odšel, sredi decembra v Pariz na razgovor z de Gaullom, preden odpotuje v Washington na razgovor - -------- Ke
Millan se bosta sestala v Washing-tonu ali na Bermudih v drugi polovici decembra.
Mac Millanov obisk de Gaullu ln Kennedyju spada v okvir posvetovanj med zahodnimi zavezniki glede morebitne konference na vrhu s Hruščovom. Ker bo v primeru take konference prišlo pravzaprav do razgovora med Hruščovom in Kennedyjem brez udeležbe drugih zahodnih držav, namerava Mac Millan že sedaj začeti pripravljalno delo, da obrazloži britansko stališče pri prihodnjih pogajanjih med obema blokoma. Govori se o možnosti podajanj glede Berlina, raz-
orožitve in drugih nerešenih vpra-
šanj. Prav zaradi tega misli Mae "Ti	- - -
Millan iti na razgovore z de Gaullom, da ga prepriča o nekoristnosti njegovega negativnega stališča do teh razgovorov.
Govori se tudi o verjetnem se-Gi
Stanku Kennedyja z de Gaullom, in
s Kennedyjem. Kennedy in Mac sicer po razgovoru z Mac Millanom.
Age», pomeni eno sumo obtožbo proti ravnanju Kitajske. Clankar vprašuje: »Ali Kitajska želi s svo. jim ravnanjem dokazati, da lahko porazi Indijo m uvede svoje prvehstvo kot najmočnejša sila v Aziji? Ali Kitajsko dejansko misli, to kar trdi, da je Indija postala orodje imperializma? Ali misli, da je Indija tako gospodarsko propadla in da so njene množice tako nezadovoljne, da bodo pozdravile kitajsko armado ko pride, da jih «osvobodi»?
V polemiki s kitajskimi argumenti govori avtor članka, da se evsi komunisti sveta strinjajo, da se revolucije ne morejo izvažati«, da «vše vodilne stranke svetovnega komunističnega gibanja ocenjujejo, da je Indija miroljubna država, da je nepovezana, da neodvisno vodi svoj gospodarski razvoj». Na trditev Kitajcev, da so eindijske meje potegnili britanski imperialisti», odgovarja ilankar, da so kitajske meje potegnili njihovi carji, za katere ironično dodaja, .kateri očitno niso bili eks-panzionisti, temveč pionirji socializma*
Po teh pojasnilih se člankar ponovno vrača na vprašanje: Mnogi iskreni in pošteni kongresni voditelji, ne ekspanzionisti in šovinisti, so nas vprašali čemu se
Kitajska obni ša tako? Priznavamo, I da ne moremo razumeti Kitajske. Najbolj verjeten odgovor je, da je njena ocenitev Indije zgrešena, da je njeno razumevanje razvoja sveta kot celote zgrešena.»	,
Ne glede na vse to pa je v interesu miroljubnega in naprednega gibanja, da se boji na Himalaji prenehajo in da se spor reši, ker se bodo s tem onegomočile spletke tistih sil, ki bi hotele diskreditirati in uničiti politiko nevezanosti, ki jo tako vneto zagovarja prav Indija, kajti prav ta politika omogoča uspešno miroljub-reševanje številnih težavnih
sporov, kakor se je to doslej že neštetokrat pokazalo.
Gospodarske koristi razorožitve
Jutri se bo v Ženevi nadaljevalo delo razorožitvenega odbora osemnajstih, ki obravnava tudi vprašanje prepovedi jedrskih poizkusov. Na splošno prevladuje mnenje, da bo pomnjenje na karibskem področju ustvarilo ugodnejše pogoje za nadaljevanje pogajanj in da bo moč doseči vsaj sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov.
Medtem so v gospodarskem in finančnem odboru OZN začeli razpravo o gospodarskih in finančnih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimMiiniiniiif laiiiuittiiiiiiiitaiiiiiiMiiiaiaiaiiiMiiiiiia
sdl'
posledicah razorožitve *a , m Tajnik OZN U Tant je voročal o obdelavi tega Pr0~.li-
poročal o obdelavi tega katere avtorji so
S««)1?,
vrste držav, članic svetov**• nizacije. Poročilo je bilo ,
Ijeno na podlagi
°d°ov0'U
vlad, med njimi tudi j!,(( ske, ter stališč šestih mea .
ni h
•pi
na anketo Tanta.
ki
glavnega
tajnik« najbo . i 1 Poro.
m P* <
Poročilo poudarja, d a	^v0lJ obt
vojni stroški danes 8 do 8 j 'Ne v celotne vrednosti letne Pr0,l , “kril; "■■e na svetu. Ocenjujejo, jk ([n jz «
nje na sve tu. c/cenju jci",	m,- ,
na svetu pod orožjem »0» ( »ov, pre[ milijonov oseb, da pa arT" ,/jl ice „j
TTlliljOTlOV OStfU, UU pu u' .Jjjjl v lil po«
hova oborožitev in njihove.’.., tl>ne„a.
am ■,-* nied ]
rodne 'proizvodnje, v drž«®«' 1 /icie^ s se razvijajo, pa okrog 4 o® ■ “va nisi Važne So ocene, ki 0°V!L tj. *edk tem, kako bi lahko z razorot al je j,
osvobojene kapacitete koris'1 j, ^ »i
d*f| "isoko
ipac---- ...
drugih področjih dela. Po 1970 bi bruto narodni do ‘ j« pazjj sveta lahko narasel za * n držav’ v primerjavi z letom 1980.	. j Habena
Poročilo nadalje prikazuj«^ ^avlj8ns
današnjega sveta. Do ned
je 80 odst. stva živelo
ovnega Pre,rt (obli*- ' vasi, vsakj Uj P
svetovnega na
• ffrU UUO t,	y .
prebivalec je nepismen, oHOJu 8 j., milijarde ljudi nima zfldjJJj
Danes drugi del volitev v Franciji
Glavna neznanka je, ali bodo volivci, ki so se v nedeljo vzdržali, danes volili, in kako
PARIZ, 24. — Jutri bo v Franciji drugi del volitev za poslansko zbornico. Volili bodo kandidate za 369 sedežev. Za te volitve je največja neznanka, kako se bodo obnašali volivci, ki so se vzdržali prejšnjo nedeljo. Kakor je znano, ni prejšnjo nedeljo skoraj 32 odstotkov volivcev odšlo na volitve. To je bil največji odstotek vzdržanih po letu 1881.
Spričo tega je ^Center za državljanske informacije* začel kampanjo, da prepriča volivce,
naj storijo svojo dolžnost. »Njihovo dejanje v sedanjih okoliščinah, pravi uradna izjava, pomeni dezertiranje z najhujšimi posledicami in dejanje odpovedi*. Tudi kandidati posameznih okrožij so začeli na lastno pobudo pošiljati volivcem pisma s pozivom, naj gredo na volitve.
Na nedeljskih volitvah je bilo izvoljenih 98 poslancev z absolutno večino. Med temi je 69 bivših poslancev in devet članov vlade.
Med glavnimi osebnostmi, ki niso bile izvoljene prejšnjo nede-
ljo in ki so znova kandidirale za di
(anes, so bivši predsednik vlade Debrč, tajnik socialistične stranke Mollet, bivša predsednika vlade Felix Gaillard in Andrč Marie, bivši ministri Frey, Dussealux, Ma-rette, Maziol in Missoffe V 226 okrožjih kandidirata po dva kandidata; v 95 primerih si stojijo nasproti golisti in komunisti.
Nocaj bo Francija imela novo narodno skupščino, novo vlado pa verjetno že v sredo. Y poučenih krogih pravijo, da bo de Gaulle imenoval že v ponedeljek novega
predsednika vlade, in da bo ta sestavil vlado v naslednjih 48 urah.
Politični opazovalci so mnenja, da — razen v primeru velikih presenečenj pri jutrišnjih volitvah — ne bo nova vlada mnogo različna od dosedanje. Nekateri trdijo, da bo skoraj enaka. De GauTe bo prav gotovo pozval Pompidouja, naj ostane predsednik vlade,
V kratkem sporazum o Kubi
NEW YORK, 24. — Tajnik OZN U Tant je izrazil mnenje, da se bo Varnostni svet sestal konec prihodnjega tedna, da prouči kubansko vprašanje. U Tant meni, da bo prihodnji teden dosežen sporazum med ZDA in SZ, ki bo nato predložen Varnostnemu svetu.
Po mnenju U Tanta niso ame-
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES SE ZAKLJUČI KONGRES PSDI
Tudi včeraj glavna tema združitev med PSDI in PSI
Preti je mnenja, da bo vprašanje združitve postalo aktualno, ko bo kongres PSI odobril sodelovanje socialistov v vladi
RIM, 25. — Na 13. kongresu socialdemokratske stranke so danes nadaljevali z diskusijo o poročilu Saragata. Tudi danes je bila glavna tema diskusije vprašanje združitve med obema socialističnima strankama. Tudi državni podtajnik za zunanje za« deve Lupiš se je zadržal na tem vprašanju in dejal med drugim, da že sam razvoj politike levega centra postavlja na dnevni red to vprašanje, vendar je pripomnil, da bo do tega prišlo na pol poti: z okrepitvijo PSDI se bo PSI približal PSDI, to pa
•iiiiiHiiiritimfimiiiiiiiHMiiimiiiiiiHiiiiiiniiimiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiimTiiiiiimiiiiiiiiiiii
Tajnik CGIL Foa o stališču sindikatov do vladnega načrta zakona o kmetijstvu
Vlada se pri pripravi nažrta zakona sploh ni ozirala na mnenje sindikatov * Santi o kampanji delodajalcev proti upravičenim zahtevam delavcev
RIM, 24. — Glavr.i tajnik CGIL Vlttorio Foa je davi na tiskovni konferenci obrazložil mnenje tajništva CGIL o načrtu zakona, ki ga je vlada predložila v zvezi s kmetijskimi vprašanji.
Foa je predvsem poudaril, da načrt zakona že od vsega začetka ni postavljen na pravilno podlago. tri pr.pravi zakona, je dejal Foa, se sploh niso ozirali na stališče sindikatov. Čeprav je vlada na zahtevo sindikatov obljubila, da se bo z njimi posvetovala, ni tega storila, kar je imelo občutno negativno težo. »Sindikati, je dodal govorni*, ki živijo v vsakodnevnem stiku z vprašanji življenja in dela na podeželju, bi bili lahko mnogo prispevali pri rešitvi vprašanja.*
Zatem je govornik Izjavil, da predlagani u'krep nikakor ne bo odpravil spolovinarstva in pripeljal do kmečke posesti. V u*repu manjka reforma vseh tistih pogodb, ki se ne tičejo podrejenega dela ali najemnin. Na ta način o-stane ves kmejki jug neupoštevan z vsemi svojimi starimi nadlogami. Razen tega se ni začelo postopno, toda učinkovito izenačevanj glede podpor in zdravniške o-skrbe na podeželju v primerjavi z industrijo, kljub večkrat ponovljenim obveznostim v tem smislu.
Toda najbolj zaskrbljajoča stran, je izjavil govornik, je popolna odsotnost ustanov za razvoj kot instrumentov za programe in za tol mačenje kmečkih interesov, ter njihova omejena pristojnost, njihova dejanska podrejenost natečajem za bonifikacijo, tako da te u •tanove nikakor niso uovi instrumenti za reorganizacijo kmetijstva, temveč dodatni elementi k »tarim instrumentom, ki so tipični
za konservativno agrarno politiko.
Zaradi tega, je dejal govornik, 3iim ored-
je OGIL dala nalogo svojim pre stavnikom v CNBL, naj predlagajo in podprejo vse spremembe m izboljšave vladnega načrta zakona, ki bi bile v skladu z agrarno politiko CGIL, ter na) saušajo doseči vse mogoče sporazume z drugimi sindikalnimi organizacijami.
Se posebno bo CGIL zahtevala spremembo načrta zakona v naslednjih točkah; raztegnitev ustanov za razvoj na vse državno o-zemlje z nalogo pripravljanja programov. Ustanove za razvoj naj dobijo dejansko oblast za intervencijo v zemljiških vprašanjiht kakor tudi glede proizvodnosti in trgov. Navzočnost sindi' ata v vseh organih, ki imajo oblast odločanja o delovnih pogojih kmetov. Kolonom naj se prizna pravica do pobude in do dostopa k prispevkom in finansiranjem za spremembe, ter pravica razpolaganja s proizvodi. Ukinejo naj su vse določbe civilnega zakonika, ki omejujejo možnosti a.ccije kmetov z reformo kmetijskih spolovinarskih pogodb in drugih pogodb. Postopna uvelja. vitev enakopravnosti med podeželjem in mestom, kar se tiče pen-zij, družinskih doklad ter zdravni-ško-farmacevtske oskrbe.
Konfederacija zahteva dalje, naj se o vladnem načrtu zakona razpravlja istočasno kot o predlogu CGIL za pravico pobude spolovinarjev in kolonov in predlogu ClSL o ustanovah za razvoj.
Nato je govornik izjavil, da se CGIL zaveda težav glede rešitve, ki bi določila takojšnji prenos lastnine zemlje na kmete. Za to je vsekakor potrebna postopnost,
primerni instrumenti, da jo uresničijo.
Zatem je govornik izjavil, da bodo sindikalne organizacije na deželi začele konkretno in pozitivno
akcijo, da dosežejo priznanje »homogenih področij* in intervencijo
ustanov za razvoj ter uresničenje vseh drugih zahtev za izboljšanje omenjenega načrta zakona.
Danes se je v Rimu zaključil vsedržavni kongres italijanske zveze upokojencev, včlanjenih v CGIL. Zaključni govor je imel po-močnik glavnega tajnika CGIL Santi, ki je poudaril naslednje zahteve sindikata: 1. Obramba in izboljšanje sedanjih neposrednih in posrednih pokojnin za vse kategorije. 2. Popolna zdravniška pomoč. 3. Akcija za socialno podporo, da se uveljavi položaj priletnega delavca v družbi. /
Na ustanovnem kongresu sindikata nameščencev v trgovskih podjetjin je govoril federalni tajnik Ci-IL Novella. Govoril je o bistvenih vprašanjih sindikalne politike te kategorije.
Analiziral je nato vprašanja gospodarske politike, ki jih morajo nameščenci trgovskih podjetij u-poštevati. Dodal je, da mora biti odgovor delavcev jasen in konkreten na lažne analize, ki Jih delodajalci prikazujejo Javnemu mnenju glede zvišanja cen in življenjskih stroškov. Dodal je še, da je treba pobiti opravičilo, ki ga monopol daje za zvišanje cen blaga široke potrošnje. Poudaril je, da se cene ne višajo zaradi zvišanja plač in mezd, in je pripomnil, da vsa lažna propagandaj ki jo delodajalci v zadnjem tasu vodijo, ima tudi jasen političen pomen
toda spremljati jo mora zelo jas-j da se ohranijo, okrepijo in izbolj-.na smer in ustvariti se morajo i šajo pozicije in dobički monopolov.
je »edini koristen način, ki dopušča tudi nam, da gremo naproti PSI.» (Po njegovem govoru so sporočili, da se je MARP — gibanje za deželno avtonomijo Piemonta — odločilo za vključitev v PSDI.)
Poslanec Romita je podčrtal, da je treba levi center raztegniti na področje krajevnih uprav, vendar pa da se to ne sme uveljaviti le v eni smeri; vsaki centristični krajevni upravi, ki postane uprava levega centra, mora ustrezati fron-tistična krajevna uprava, ki postane uprava levega centra.
Nato je povzel besedo minister za zunanjo trgovino ln voditelj struje »socialistična obnova* Preti, ki je dejal med drugim, da politika levega centra dopušča razčišče-nje celotne politične fronte, zlasti glede PSI in KD. Kar zadeva PSI, je Preti podčrtal, da avtonomistična moč te stranke raste v kolikor vlada uresničuje svoj socialni program, ker avtonomistična večina PSI mora dokazati svoji levici, da politika levega centra ni le parlamentarno dejanje, ampak predstavlja «globoko spremembo politične, gospodarske in socialne usmeritve naše dežele*. Izrazil je prepričanje, da se bo enotnost socialistov ostva-rila s sodelovanjem PSI v vladi in da je zato treba sprejeti predlog te stranke za sporazum glede celotne prihodnje zakonodajne dobe.
Potem ko je zatrdil, da predstavlja sedanja vlada »najpomembnejši preobrat italijanske demokracije*,' Je Preti dejal, da ta eksperiment ni lahek niti za KD niti za PSI: PSI ima maksimalistično bazo, v kateri levica (»zakoreninjena v arhaičnem marksizmu, iz kamene dobe*) najde ugoden teren, da more Nennija obtoževati popuščanja; hkrati je treba upoštevati tež-koče, ki jih PSI ustvarja KPI, ko obtožuje levi center, da pomeni »kapitulantsko politiko*.
Proti koncu svojega govora Je opozoril na nevarnost, da bi d splošnimi volitvami znašli
Preti opozoril na nevarnost, da
•pl ..........
pred enobarvno demokristjansko
se pred
vlado, ker bi to opogumilo centri-ste; nujno je zato, da gremo na volitve s sedanjo vlado. Kar zadeva predlog PSI za sporazum glede prihodnje legislature, je Preti dejal, da to predpostavlja uresničenje obsežnega programa, ki ni mogoče brez veljavne večine:	sporazum
med katoličani ln socialisti je danes !aže doseči kot v preteklosti; »socializem ne veruje več v integralni kolektivizem in ne veruje več niti v načrtovanje totalitarnega trpa*.
Zakladni minister Tremelloni se je zadržal pretežno na gospodarsko finančni plati nadaljnjega razvoja
da Je prišel čas, ko delavski razred ne more več prepustiti bur-žoaziji reševanja osnovnih problemov dežele, ampak hoče sodelovati pri tem reševanju in prevzeti nase soodgovornost za bremena, pri tem pa imeti tudi določeno korist. Poslanec Orlandi Je zatrjeval med drugim, da dosedanji avtonomistični razvoj PSI sicer omogoča njegovo zunanjo podporo vladi levega centra, ni pa še zadosten za njegovo sodelovanje v vladi, in da zato še ni moč preiti na drugo fazo politike levega centra, ki se bo zaključila z združitvijo med PSDI in PSI.
Minister za delo Bertinelli se Je zadržal pretežno na vprašanjih svojega resora. Razprava se bo nada-
ljevala in zaključila jutri.
Spričo okoliščine, da mora vsa-
v/.iunuvmv, Ud UlSJkU VOH'
ka kandidatna lista doseči najmanj 10 odst. glasov, če hoče dobiti ištvo v
predstavništvo v centralnem odboru stranke, so v teku pogajanja
med strujo Pretija ln levo strujo dc
Arlosta (prva je dobila na predkon-
gresnih zborovanjih 19, druga pa
odstotkov glasov), da bi imela tudi levica svoje predstavništvo v centralnem odboru. V težavnem položaju je desna struja Rossija, ki j c dobila na predkongresnih zborovanjih komaj 3 odst. glasov, in zato nima izgledov, da bi bila zastopana v centralnem odboru. Sirili so se glasovi, da bodo predstavniki desnice vključeni v kandidatno listo večine, vendar so to odločno zanikali. Zdi se, da se Je Rossi odločil za predložitev svoje liste in je v ta namen že izbral svoje kandidate.
Predsednik republike, ki bo v ponedeljek odpotoval na uradni obisk v Grčijo, je danes sprejel predsednika vlade Fanfanija, zunanjega ministra Piccionija ln ministra za državni proračun La Malfo.
Zasulo osem ljudi štiri so rešili
MONTBSCAGUOSO (Matera),
vanjske hiše in pri tem zasul o-
sem delavcev, ki 30 bili zaposleni pri gradnji novega poslopja tik iz-
praznjene stanovanjske hiše
D LuševT )e sedaj uspelo rešiti štiri delavce, medtem ko so že P?vsem izgubili upanje, da bi mogli rešiti se druge štiri.
Kenncdy bo pregledal vojaška oporišča
w ASHINGTON.
Predsed-
politike levega centra in podčrtal, nik Kennedy bo obiskal v ponede-
ljek amerilka vojaška oporišča v Georgiji in na Floridi. V nedeljo zvečer se bo predsednik vrnil v Washington in od tod bo odpotoval na inšpekcijo. Med drugimi ga bo spremljal načelnik glavnega štaba general Taylor.
riški predstavniki še sporočili svojega mnenja o sovjetskem načrtu skupne izjave, ki je bil predložen v četrtek. Sovjetsko-ameriški razgovori se bodo verjetno nadaljevali v ponedeljek.
Nevarna zdravila
KOPENHAOEN, 24. — Na Danskem s° umaknili iz prodaje medicinski preparat «Postafen», ki se izdeluje v Belgiji in ki se priporoča proti siljenju na bruhanje, ki ga povzroča potovanje po morju. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bi ta preparat utegnil povzročiti, prav tako kakor »Thalidomid* in druge specialitete, ki so jih te dni označili, pohabljenost pri novorojenčkih, če ga uživajo nosečnice.
Podjetje, ki razpošilja omenjeni preparat na Danskem( je pisalo vsem lekarnarjem, naj prekinejo prodajo preparata, dokler zadeve ne proučijo zdravstvene oblasti.
Tudi na Švedskem so poslali o-krožnico vsem zdravnikom s pozivom, naj bodo zelo previdni pri predpisovanju blažilnih sredstev nosečnicam. Razen tega so prepovedali prodajanje belgijskega preparata »Postafen*.

Ravnatelj neke švedske bolnišnice dr. Torsten Hamfstroeth objavlja članek v neki zdravniški
reviji in pravi, da »Thalidomid« lahko učinkuje tudi na odrasle. V njegovi bolnišnici so zdravili deset oseb, ki so redno uživale ta preparat kot blažilno sredstvo, in pri vseh so ugotovili otopelost in zmanjšano občutljivost po rokah in nogah, zgubo barve na dlaneh in podplatih ter krče.
Tudi na Norveškem so umaknili iz prodaje belgijski preparat ♦ Postafen«, razen za primere, ko ga zdravniki predpišejo. Ravnatelj za zdravstvo Karl Evang je izjavil, da bodo pozvali norveške zdravnike, naj bodo zelo previdni pri predpisovanju zdravil nosečim v začetni dobi nosečnosti.
Mac Millan v lovski obleki. Udeležil se je lova na Škotskem kot gost zunanjega ministra lorda Homea
prehrane, čez milijardo
Afriki, Aziji in Latinski l, k pa nima primernih stanoveM ^ imej
gre na svetu dosti več M1-, ‘' se nj milijard dolarjev letno za. i [šini ve.
svetu; posebno še, kef \u, j ". letni prirastek človeštva 80 ju. le milijonov ljudi.	... i|, , za i
Na koncu poročilo ugotav^jj^^^ovori
. I( »i k:
bi resnična razorožitev	I ^ seni i
splošno rasami.
Ta rem gospodarskem
napetost med naro
edinstveni dokument, 0j slok i bodo več dni razpravi ( Itn —
j—i----- jn finančne#1 u i
loslan glavni^, S j# 1
boru, bo nato poslan
ščini OZN kot prispevek k	,?'a
vanju politike za splošno f"2 k|
tev na svetu.
Italija
T hrej v JJ Cf^rje >lca.
natorjev, S podpisom Pfea^d ka republike in objavo ®1 jjt t nem listu bo stopil v v J tudi ta zakonski osnutek, 1	.0 di
pa s tem še ni rečeno, dA i jS in m< imeli v kratkem tudi voln, f> * izbrar bi tržaško prebivalstvo ime j " slikar-je predstavnike tudi v * I Po vsej verjetnosti iz tegl ,1 WjQ * ' nič še precej časa, ker bo<>%jj |tniu ’ tem odobrili zakon o	hio.'1’ s
avtonomne dežele Furlanir^l \, * tegi ske krajine, ki predvideva m i' je b žaško pokrajino le dva se"% ,
Poleg tega pa bodo na >Kl šljj «
tudi splošne politične VoM, i 5l) ,
.......................
korkoli obračamo to
Prip
tako
.Ciljalo
s na st
4 it0^ni'k ]
ljtrVflega ti ' se
U “8
[‘el ■
\ £ov sv,
kaže, da tržaška pokrajinaj,	se
utegnila imeti treh senatori,^ t_Srno
Vlada je predložila štiri okvirne zakone za * Ijenje deželne ureditve, ® pa je odobtila Se zadnje v- , okviru vladnega programa f
ga čdntra: gre za ukrep1
rist kmetijstva. Ti ukrepi, .,, videvajo državno posojilo V stotno obrestno mero za “
let vsem tistim spolotrinaffjfflkZ. kril£ Ionom in najemnikom,	v;?.*11
ravajo kupiti zemljo, ki 1°^ 1 lujejo, in finančno pomot M ( >1 ifos1 mi pogoji za nakup	• Se]e ^
strojev in druge opreme m ; sa^ ‘ cionalnejše obdelovanje zf"' i1, , U naleteli na ostro kritik0,	J
sindikalnih organizacij SP^V) \	'
jev, kolonov, najemnikov J [ni«las b ti jskih delavce v. Vladi r< 1', fi*	sv
je sprejela te ukrepe br jjjii n riiega hodnega posvetovanja z m f »af da je pri tem upošteva1'^
uu je pri lem uposieu- pri, » ^	,
vsem koristi Bonomijeve A* . .' oraanizaciie. ki ie edina z, p k
organizacije, ki je edina z. ti« [o jz na s temi ukrepi. Pri tetA V«'1-
pih ne gre torej za refo^ irf S ^[i, j
živetih oblik gospodarska^Jt s[[kazai kmetijstvu, a*sf. E^ei
riščanja za
•anja v kmetijstvu, a * »et je določene olajšave tistim^	kip jn
vinarjem, kolonom in nifesn0 kom, ki želijo odkupitt	v‘Zgaj ’
ki jo obdelujejo. Edi«8.,.id
e :
ki jo obdelujejo.	Edina
pred izsiljevanjem	zemU” ^ j	^stiv.n£
sestnikov je v tem, da /(P .dolij1’ sebna komisija določila jj tj* ‘bost ceno za zemljišče,	lastn’K	II'	l,.,	kako
hn smel n/i L-1 nn ,	nri kV p'	,! r'Mi. '	de)o
bo smel nove za vodnje bodo in razlaščati
odkloniti odkup/’ / razvoj kmetijak,-J. '•Sr odo mogle 00%,11'iAAi;
določene	DUi
saco.t ■

površine, da bi s komasa^Lfil{ žili razstresene kose zem'l jf, K dri sesti in tako ustvarili 0o%j|t«r	°dpi
rentabilna družinska zetnu i» So k sestva.	, ,3. S CH E
V četrtek se je začel t«L “»Valj greš PSDI, na katerem	’
stranke Saragat podal	""iim
poročilo. V njem je z at N je PSDI glavna opora no jamstvo za nadaljni^ politike levega centra\. 1 ^ ka se bo mogla uspešno .^ vati tudi v prihodnji ZP.MP ni dobi, če bo KD magati nasprotovanje ko1 p JI nih sil v svojih vrstah’ tcf da bo mogel neposredno vati v vladi, če bo rev,a „ ' je nevtralistiino stališč® nji politiki.
Levo krilo PSDI, kongresu * svojo lastn°,|0 jo in ki prav tako odleti varja politiko levega cetf*l predvsem utemeljuje
u trd'^1 PSI u ■
ki «*>
združitvi obeh strank, ker da je nomistilne linije v potrebne pogoje za ta** jr* mnenju levice PSDI f obeh socialističnih str?!* b i na tudi zaradi tega, “a a\tt uveljaviti •socialistično ^
uo» proti KD. Tudi j( ' tajnika Tanassi meni,	tj
Sanje združitve soctaU* M-
Sanje *>», »e.*,,*	-m
nami, vendar pa zatrjuj*’ 0jl?i Se ni izpolnila vseh P , « \ tako združitev, ker »a krijejo tudi komuni««'' obstaja še vedno r«*l*r bema strankama 0iect' politike	Mi\ l/V
Povsem negativno	d1.
rovsem negauvnv , v-PSI pa je zavzel vodit*;
krila PSDI Paolo R°s,iJh dobil na predkongr*>n' vanjih komaj 3 odstot in celo zatrjeval, da J m stična stranka •nezrela reta«. Kritiziral je
lizacijo električne odklonil deželno socialistična stranka
uredi
socialistična stranka ni a koli v programu dežel** r°/ k v ki da je .anahronističen?f V .
tiu«, v Italiji pa M i* „ild • kakih dvajset majhm pf« menila u-•*7
korak nazaj dovinsko nasilje».
| I
nevn;
s —
25. novembra 1062

ec -
»	':\i'
2
eH ■.-


AMBROSE BIERCE
je p od
■okovni«^
vetovne .. btlo
10	)|ji
: tajni	, najboljJi štabni častnik je
ifl In ^J^očnik Herman Brayle,
dn ol W° \ obeb generalovih priboč-
8 d0„/cilcl * Mi/?, Vem’ kak0 ga ie gene' «/* Sta. rill sodim pa, da ga je
u}e,i’akii tJ !? enega izmed ohijskih armad1’! «( ; Pred Pohodom k nam ga ji® ... n* Poznal in to ni bilo kai
iihnve *l“ »K. 1 P°znal in to ni bilo kaj ’"0 mim b7ga: čudno bi bilo, ko bi driavid'{ t kčo res poznal, kajti bili tblj«na f < h, sda nenavadna druščina.
10	1 a V5ed nami ni bil nikoli PJ"
Ubojih tovar‘^ev’ k.ajti
g 4 O

iva
, i a nista bila iz iste države, ki 0°t;,Vj (t redko iz sosednje. Naš razor« i je bil namreč mnenja, da k°rno I' ti- Pripadnost k njegovemu j - do^ i, VlSok° odlikovanje, in skrb-za M *f <1	da n* brla nobena iz-
i 1960 ‘»M.r2av Prikrajšana, se pra-•i „,ul« &	, a 'zmed teh, ki so bile
lka*eiav« planski vojni na naši stra-aa pr«6,!! ttai-° se ie zgodilo, da niti ° vsak ,[■ ‘ze poznal ljudi, ki so pri-sn, okorL j j.,v njegov štab, kajti izbi-: zadoni . " je glavno poveljstvo, pa i o l).A. ailjalo k nam. Tako se razda k
nam ni prišel nihče.
uot W *Itle^ najboljših priporočil ve* m «* tal6 n' že večkrat izkazal z ogola i‘\ i|jimt vedenjem in junaštvom. , prebil I i te§a se je moral takšen e k«r f i ?ed nami še posebej izka-tuo 50 j#l.e le hotel v naših očeh ^ za izjemno dobrega vo-ugotavVjj! Lovorike pri nas res niso
tv 1 kti Cen* rn nihče ni mogel po-d narod' Ji „a starih<
. n W i^n,ik Brayle je bil visok, azvraM iti, °k’ lepo in enakomerno anine^ i PrT. 6ak- . č™ pravimo glavni % i rretiravanja «lep moški*. vek k l,e 6 Plave lase in sivkasto ,Sno n>r° Jj °či, ki so nam bile, ne w“*'vedeli čemu, všeč koj (j eSa trenutka. Imel je na-
•kei se je Pred bitkami pre-I v svečano uniformo, med-^nbril ds U° sm° preostali želeli o-triafth li 7bolj neopazni, Nihče med n Pre^SJ Ha* hrepenel po posebno do-avo v jAtl^rjeni krogli sovražnega
avo VJ4 C‘“erje
1 v V,j «či(6 Ca' Poročnik Brayle je utefc, ’ i1* Ija - daleč od takšnega na-no, ®kii ^ morali smo nriznat.i. da
i
>o
ooTitfjj jil
. v fcvSkkarja bitk. In zanimivo,
. morali smo priznati, da imticJt * sl^rana P°doba za klasič-
, tega Ki Hotl1 upadljivo vedenje nas er bodo J t kajti imel je čut ple-3	a* svetel duh izobražen-
urlanUK t lega pa še levji pogum.
>ideV*.td je bil približno trideset va sen a ^
Zlitji ijii9^ ie Prišel k nam> si ie ” i iSrca vseh, in sicer tako ej še nihče od tovarišev. ? Smo bili. tembolj razoča-^r smo ob prvem resnej-|?Padu pri Stone Riverju ds ima lastnost, ki najdbi j?,k dobremu vojakil: po-®e je namreč s svojim, p,o-j ves Čas zagrizene in za-e bitke na odprtem zem-H^dSdi bombažnih polj, kjer t,-. brila deloma le železni-
n>-
“P.”' Ideale
»g
■..®X .c-
cedrovo grmičevje, da Brayle niti en-
stvt<>. rajinOfl
enatoria
l
20
tve’ a« nje nk\
jgrart0 j l
ikrep«■ / repi, * n
:°t*a
vinar f/ m, ki | ki 1°
-‘Prostovoljno stopil v za-
je z«"1 V *>«1 ? ukazal, je legel, naš kritiko J > (jPa je imel med spopa-U sp°f° K \ Skrbi, kot da bi se ikoP.M	brigal za osebno var-
ii r*1’ / ijv Sa svojih častnikov, prav-e	'bsga svojih vojakov.
hevaio. h hiU.zatem smo videli, da ieve ša0b Stone Riverju ni bil fino 'ki : Jzjema. Brayle je bil >ri *«"» f VStl- Brž ko smo bili v refai * H iztje pokazal željo, da aTS^ mn V?Za^’ izpostavil nevarno-S'J Vi., je na svojem konju j's M '»J® in ni se ozrl na levo initi ftJ	Cetudi s0 kr°g nJe‘
kr°gle, je tako dol-na najbolj izpostavlje-
u>-‘ ®l|)|^h<>st, čeprav bi bil mo-r mi na varnem ali
čila,“pl,, % ,nost, nstipk ()i ^ kakor 'd.k$e Č ^ d®loma v zaklonu.
"	s i: a
,svojega dragega konja, *na drugače. Stal je kakor as1 .,i,i	^ odprtem zemljišču, med-
aasi zenW
i aoS,Wm^ -........................
Ze,n ^ taj- krog niega vsi iskali -x*l fi.if	general. Večkrat smo
stati tako, kot da njegovo življenje državi sploh ni drago; medtem ko so se krog njega možje, starejši po letih, izkušenejši in neovrgljivega poguma, stiskali k tlom, ker se jim je žrtvovanje lastnega življenja zdelo kot nekoristna izguba, je ta človek povsem mirno stal na vzpetini in strmel tja, od koder so kakor nori streljali nanj!
Kajti vsakomur, ki je to kadarkoli doživel, je znano, da se vsakdo četudi je še tako znamenit vojak, privije k zemlji, kot da je njegova ljubimka, kadar krog njega žvižgajo krogle in se razletavajo šrapneli. V takšnih trenutkih nihče ne pomisli na svoje osebno dostojanstvo, leže pa se plazi po trebuhu, kadar mora naprej ali nazaj.
V takšnih časih je življenje štabnega častnika in posebej se pribočnika vse prej kot prijetno. Hiteti mora sem ter tja, pretihotapiti se mora do prednjih straž, svoje življenje mora nenehno staviti na kocko, če želi. naglo in kolikor toliko varno izpolniti povelje. Zlgsti tedaj, kadar vas pošljejo v prvo črto, je treba po navadi teči, tako da visi človeku glava med nogami, pa se spet sila hitro splaziti naprej, če je to sploh še mogoče. Kajti nekaj sovražnikovih ostrostrelcev se običajno vselej pobriga, da človeku ni preveč lepo, in posebej častnik jim je vselej dobrodošel cilj.
Naš Brayle pa se je vedel drugače kakor mi; povsem drugače. Svojega ljubljenega konja je prepustil slugi in se pričel sprehajati. Nikdar ni počenil, nikdar ni stisnil glave med ramena, nikdar pospešil koraka. In če si ob tem mislimo, da je po zaslugi svoje velikosti pa bleščeče uniforme privabljal pozornost, nam ne preostane drugo, kot da se čudimo, da mu je ta mrtvaški sprehod vselej uspel. Mi, njegovi tovariši, smo zrli za njim, komaj smo še dihali in srce nam je divje razbijalo v bojazni. Še danes se spominjam, kako je nekoč ob neki takšni priložnosti eden izmed naših tovarišev, ki je vselej, kadar se je vznemiril, pričel jecljati, vzkliknil:
«S-ta-vim d-va d-olarja — n-ji-hov bo, p-re-den p-pri-de d-o j-jgr-ka!».
Ogabne stave nisem sprejel, sicer pa sem bil tudi sam prepričan, da ga bodo upihnili.
Toda spominu junaka moram izkazati čast. Brayle nikoli ni ravnal tako, da bi lahko pomislil — češ s svojim velikim pogumom nas hoče zasenčiti, pa tudi kasneje se ni nikoli šopiril s svojim pogumom. Redkokdaj, ko se ga je kdo izmed nas polotil in mu očital nepotrebno tveganje, je s premišljenim nasmeškom zamahnil z roko in kar se le da naglo spremenil temo. Enemu naših tovarišev pa, ki si je dovolil, da ga je pokaral kar dvakrat, je odvrnil z odklonilnim pogledom in ledenimi besedami:
• Stotnik, če bi me kadarkoli zadelo zaradi mojega vedenja, si želim, da bi mi moje zadnje trenutke na zemlji osladili s tem, da bi vi, moj prijatelj, pokleknili k meni in mi zašepetali v uho: „Saj sem vam rekel”!*
Takrat smo se vsi pritrjevalno smejali — čemu pa še danes ne vem. Kajti stotnik je imel kljub vsemu prav. Kasneje, ko so ga ustrelili iz zasede, je stopil k njemu Brayle, poravnal stotniku roke, mu zatisnil oči in nekaj trenutkov — navzlic kroglam, ki so kar deževale, obstal s sklenjenimi rokami. Tega vedenja sicer ni težko obsoditi, bilo je neprevidno in lahkomiselno — toda navzlic temu smo ljubili našega poročnika Brayla, kljub čudi, ki ga je silila v takšne pustolovščine. Želeli smo, da bi ne bil takšen norec, pa je le ostal, in to do kon-
(Nadaljevanje na S. strani)
Kot druge založniške ustanove tudi mariborska založba Obzorja te dni objavila svoj p.ro-Sram za izdaje v prihodnjem letu. Ta program utegne gotovo zanimati vse ljubitelje knjig, posebno še, ker obeta založba za prihodnje leto še širšo dejavnost in še večje število knjig ter njih pestro izbiro. Založba namerava izdati v prihodnjem letu čez šestdeset knjig, ne upoštevaje pri tem učbenike, šolske knjige in slovarje, če pa vemo, da je založba lani praznovala deseto obletnico svojega obstoja in da je v tem času izdala okoli 450 knjig, kar je več, kot jih je pred vojno izšlo v
..................................................................................................
JADRANSKI KOLEDAR
s knjigami Prešernove družbe
med katerimi so tri leposlovna dela - Ivan Potrč: Srečanje, Halldor Kiljan Laxness: Atomska postaja, Arkady Fiedler: Ribe pojo v Ukajali -ter eno poljudnoznanstveno delo - Ivan Spoljar: Kemija v službi človeka -
bodo v prihodnjih dneh v knjigarnah na razpolago
kemija
v službi človeka
I VAN POTRČ

i!i!iiiiiiiiiiiiii,iiiliiiiiiiiiiiiiniiii!!iiiniiiiiimiimlll,l|I|||1|i1i1||H|IJi||mii|||||I|1||ili|i|i((11iiiI(niMiWiwMMn(i|ii iiiiiIjnuimiiimi1|niii||||niiiiiiniiiiiiiinniinilnn|||,|,,lll,,mi|1|I||||11||||||1|(||(1|ll|||1|1||(|1|1|||11|m|1|||||111||(11||1|||in||1||1|11|)|||||||||||1I|((||||1((((||(MiMM||in
BILO JIH JE ZE 40 STARESINICEVIH cHAMLETOV*
Po uspehu v uprizoritvi S G v Trstu še 27 predstav v srbohrvaščini
Karlovško gledališče, pri katerem je Starešinič gostoval, ima v načrtu še vrsto predstav - Zelo ugodne kritike
Te dni se je Stane Starešinič, član SG v Trstu, vrnil domov po daljši odsotnosti. V tem času je namreč v gledališču v Karlovcu naštudiral »Hamleta* še v srbohrvaščini. Ko je bilo SG s • Hamletom* na gostovanju po raznih krajih Slovenije, si je predstavo v Novem mestu ogledalo vodstvo gledališča iz Karlovca. Ponudili so Starešiniču, da bi igral Hamleta tudi v njihovi uprizoritvi. Nelahke naloge — naučiti se vso ylogo v sr* bohrvaščini — se je Starešinič lotil z njemu prirojeno ognjevitostjo in 14. oktobra je bila v Karlovcu premiera
Režisersko je predstavo v Karlovcu pripravil Slirko Merle, sceno je napravil Savo Simončič. Poudariti pa je treba delež še enega Tržačana pri tej uprizoritvi, namreč Pavla Merkuja; za predstavo je bila namreč u-porabljena njegova glasba — ista, ki jo je skomponiral za tržaško uprizoritev.
2e prve kritike na radiu Kar-lovac in Zagreb so bile za Starešiniča kar ugodne. Zvrstilo se je veliko število predstav in med temi tudi gostovanje v Sa-moboru. Nedavno pa je gledali-
šče iz Karlovca gostovalo s svojim »Hamletom* tudi v Zagrebu.
Po gostovanju v Zagrebu je • Vjesnik* poročal o predstavi zelo vidno. (V začetku poročila navaja, da bodo imeli Zagrebčani priložnost v letu dni videti tri »Hamlete*: najprej je z njim gostovalo Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda, potem karlovško gledališče in na programu ga ima še zagrebško dramsko gledališče.) Ko poročevalec V. Kurbel izrazi svoje! pripombe glede režije in drugih | igralcev, pravi o Starešiniču: »Stane Starešinič je prežel svojo kreacijo z mnogo emotivnega žara toda tudi z lastnostmi ra-cionalne konfroliranosti. Ni na •silo iskal'loNginalhega, »novega* tolmačenja te osebnosti ter ja pri tem zadovoljil tako sebe kot gledalce' s phičaranjem junakovih kriz volje in moralnih, dilem. v tem je pokazal scensko kultiviranost in ravnotežje svojih izdelanih sredstev izražanja*. Poročevalec poudarja, da je bil to — ne samo po besedilu —+ dominanten lik.
»Večerni list* govori o Stare-šiničevi »zelo impresivno emocionalno obarvani vlogi* ter o njegovih »nesporno bogatih zmožnostih*.
................... ........................................................
Mariborska OBZORJA pripravljajo...
Medtem ko omenjena dva lista nekoliko kritizirata Starešiničev srbohrvatski govor, pa kritika na radiu Zagreb hvali Starešini-čevo interpretacijo in poudarja, da je skoraj neverjetno, kako natančno je slovenski igralec zadel popolnoma drugačno melodijo, ki jo zahteva srbohrvatsko besedilo.
PRIJETNO BRANJE 0 LOVU V AFRIKI
Peter BELI LOVEC ,iertel ČRNO SRCE
Romani iz filmskega sveta so za bralce privlačni, ker navadno odkrivajo svet, ki si ga po filmih, katere gledamo na platnih, in po lažnih reklamah večkrat napačno predstavljamo. Prav tako pa spet številne bralce, navadno sicer druge, zanimajo romani z lovskimi zgodbami, romani iz Afrike m Azije, polni napetih in razburljivih prigod. Ce pa so zgodbe o filmskih ljudeh združene z napetimi dogodivščinami iz Afrike, potem sta zadeti tako rekoč
KRAJI SMR TI
smo ga videli
""im,
filmu «Naš avto« (Triglav film), ki so ga poleti snemali v Piranu in Kopru, vlogi prodajalca starih avtomobilov član SG iz Trsta Danilo Turk, ki jutri 8v°jo 5Q-letnico Na sliki ga vidimo sedečega v avtomobilu. (Glej članek med
tržaškimi vestmi.)
Mariboru v triindvajsetih letih, potem vidimo, kako je založba Obzorja razmahnila svojo de-javnost in se razvila v veliko založniško hišo.
Nova obzorja
Založba Obzorja bo svoje knjige izdajala v skladu z doseda-njo prakso v več zbirkah. Med njimi ima najstarejšo tradicijo zbirka «Nova obzorja«, ki prinaša vsako leto izbrana dela iz domačega in svetovnega slovstva in si je zato že utrla pot med najširše občinstvo. V njej bo prihodnje leto izšlo pet del svetovnega slovstva in izviren slovenski tekst. Dve knjigi bosta _ predstavljali nadaljevanje letošnjih izdaj (Trilogija francoskega pisatelja Mauncea Druo-na in nadaljevanje Falkbergeto-vega romana «V znamenju kladiva«). V tej zbirki bosta zastopana znameniti Erieh Maria Re-marque ter pisateljica Pearl S. Buck z znanim romanom «Ma-ti». Med izvirnimi teksti pa omenimo ponovno izdajo romana Jožeta Dularja (tKrka umira«, ki je prvič izšel že pred vojno in že takrat vzbudil pozornost ter opozoril na tega pesnika Dolenjske.
Prav tako pozornost kot prevodom izbranih del svetovnega slovstva bo založba posvetila tudi izvirnim delom domačih avtorjev. Tri pesniške zbirke Slavka Juga; Jožeta Snoja in Franceta Oniča kažejo skrb za poezijo. Med proznimi deli pa bo z dvema knjigama zastopan Anton Ingolič (Lukarji, Matevž Visočnik) nadalje Lojze Zupanc in z novim tekstom Smiljan Roz-mafi, čigar dela so vzbudila lani in letos veliko zanimanja pri slovenskih bralcih.
Piramida in Svet v knjigi
Založba Obzorja izdaja še dve zbirki leposlovnih del. Ena nosi, . naslov “Piramida«, druga je zbirka «Svet v knjigi«. V obeh pa bo izšlo štirinajst knjig. Ce bi navajali vse avtorje in naslove vseh del, ki jih bomo dobili v okviru teh dveh zbirk v slovenskem^ prevodu, bi zašli predaleč. Naj omenimo samo nekatera znana imena, katerih dela bodo posredovana slovenskim bralcem prav preko teh dveh zbirk. Jean Paul Sartre, Cronin, Gulbranssen> olav Duun
so poleg srbskega pisatelja A-leksandra vojmoviča, grškega
književnika Sfakianakisa in nemškega pisatelja Hansa Habeja sama znana imena, ki že s svo-jim slovesom jamčijo, da bodo njihova dela kvalitetna. Seveda bo v tej zbirki zastopanih tndi nekaj novih imen, tako na primer Alfred Andersch, Chinua Achebe, ki ju v slovenski prevodni književnosti še ne Poznamo.
Križem sveta
Neke vrste zbirka potopisnih del je zbirka “Križem sveta«. V njej bo izšlo predvidoma še-stero tekstov, od teh dva domača. Jože Ciuha, znani slikar, ki je dve leti preživel v Indoneziji, je napisal knjigo o svojem popotovanju po deželah, druga pa bo knjiga Nade Kraigherjeve, zajeta iz avtoričinega življenja v partizanih in južni Italiji med vojno,/;
Razen navedenih pa bo založba Obzorja štiri leposlovna dela izdala tudi izven zbirk. Med njimi je posebej omeniti znameniti roman Andreja Mauroi-sa «Obdobja ljubezni«, ki ga slovenski bralci poznajo sicer že izpred vojne
Likovna obzorja. Razpotja.
Iz antičnega sveta
Ze letos je založba Obzorja izdala dvoje del v svoji zbirki likovnih knjig. Za prihodnje leto sta prav tako napovedani dve knjigi te zbirke z naslovom «Likovna obzorja«. Založba Obzorja bo nadalje izdala tudi eno poljudno znanstveno delo znanega medicinskega pisatelja Paula de Kruifa ter nekaj knjig v gospodarsko-komer-cialni knjižnici.
Omeniti je treba tudi novo zbirko «Razpotja», v kateri bodo izšle tri knjige esejev domačih avtorjev. Letos se je uspešno uveljavila zbirka “Iz antičnega sveta«, ki je v programu založbe zastopana tudi v prihodnjem letu. Nekaj knjig bo tudi mladinskih, pozabiti pa ne smemo tudi na posebno zbirko del iz narodnoosvobodilnega boja.
V njej bo izšlo šest zanimivih publikacij.
Spisek vseh knjig posameznih
zbirk je preobširen, da bi jih mogli vse samo našteti. Ze ta prikaz pa kaže pestrost izbora in kvaliteto tekstov, ki jih v letu 1963 namerava izdati mariborska založba.
Čeprav živimo v miru in je minilo- že sedemnajst let odkar se je končala vojna in čeprav je tudi čas že zacelil rane, ki so jih Prizadejale strahote fašizma in nacizma,? vendar spomin na žrtve ni ugasnil in tudi nikoli ne bo. V čašu ko se Nemci ponovno šopirijo po Evropi, ko nekdanji nacisti* zavzemajo vodilne položaje, v sedanji Nemčiji in ko vojnim zlpčihcem dajejo pokojnine, namesto da bi jih obesili, morajo vsaj tisti narodi, ki so od fašizma največ pretrpeli, ostati budni. In tako je vsem našim ljudem v opozorijo nedavno izšla knjiga o dokumentih nacističnih koncentracijskih taborišč. Avtorja knjige sta pesnik, Lojze Krakar, ki je gradivo uredil in napisal besedilo,, ter filmski snemalec Milan Kumar, ki je oskrbel slikovno plat knjige. Pod naslovom «Od tod so bežale še ptice« je lepo op/gmljeno knjigo izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani.
Kakšna je vsebina te knjige, ki je posvečena štirim najstrašnejšim taboriščem v Auschwitzu, Buchenvvaldu, Ravensbrucku in Mauthausenu in ki je glede na to razdeljena v štiri poglavja? Knjiga obstoji iz fotografij in ustreznega spremnega besedila. Na vsaki strani se nahaja po ena fotografija iz nacističnih taborišč, pod njo pa je dopolnilno besedilo. Fotografije so bile deloma na novo posnete v letu 1960 po ostankih nekdanjih taborišč, deloma so bile vzete iz raznih že objavljenih dokumentarnih publikacij. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so jih napravili nekdanji mučitelji za svoje zasebne zbirke, Vsž fotografije, pa naj kažejo življenje v taboriščih,, mučilne naprave, mrtva trupla ali pa samo- napol porušene stavbe in dokumentarno gradivo muzejev, so skrbno izbrane, tehnično neoporečne in po svoji motiviki same ob sebi učinkujejo dovolj zgovorno m prepričljivo ter pričajo o grozotah koncentracijskih taborišč. Prav isto velja tudi za besedilo, ki ni samo pojasnilo k slikam temveč širše: ob slikah avtor besedila pripoveduje o taboriščih,načinu življenja v njih, o mučenju, o strahotah in o smrti. Ob stvarnem, suhem nizanju dejstev, ob navajanju strahotnih podatkov o številu žrtev, o sadističnih mukah, ki so si jih izmišljali nemški nacisti, ob opiso-vanju muk nedolžnih ljudij dodaja Krakar svoja globoka razmišljanja o teh groznih časih in o tem, kakšni ljudje ne bi smeli biti. Prav ta avtorjeva opominjajoča razmišljanja pa morda še »olj kot slike same v svoji preprostosti pretresejo bralca.
Knjiga «Od tod so bežale še ptice« je tako dokument nečlovečnosti nacizma, pretresljiv, dokument o strahotah, kd jim tisti, ki sami niso doživeli koncentracijskih taborišč in okusili strahot na svoji koži, skoraj ne verjamejo. Zato je to knjiga, ki obuja spomin m opominja z resno, preprosto besedo ves svet, da se kaj takega ne bi smelo nikoli ponoviti.
Sl. Ru.
dve muhi na en mah. In roman, ki združuje tako snov, ima pri bralcih zagotovljen uspeh. Zato smo lahko prepričani o uspehu romana “Beli lovec — črno srcea tudi pri slovenskih bralcih, ki so prav te dni lahko segli po tem romanu nemško-ameriškega pisatelja Petra Viertla v slovenskem prevodu. V prevodu Branka Avsenaka in opremi Janeza Vidica, je ta roman izdala mariborska založba Obzorja in je med zadnjimi novostmi slovenskega knjižnega trga.
Peter Viertel je po rodu Nemec, vendar je že pred Hitlerjem emigriral v Ameriko, tako da ga moramo šteti že za ameriškega pisatelja. Živi in dela v Hollywoodu kot pisec scenarijev, je pa tudi poročen s filmsko igralko Deborah Kerr. Tako mu je torej življenje v Holly-woodu poznano iz prve roke in zato tudi rad sega po temah iz filmskega sveta. Tudi v romanu “Beli lovec — črno srce« opi-suje filmske ljudi, zlasti režisei* ja Johna Wilsona, ki je v ospredju njegove pripovedi, Tako je ta roman pravzaprav pripoved o brezobzirnem, samosvojem, tiranskem režiserju, ki ima »črno srce« in ki si na račun svojega znanja in slave privošči trpinčenje svojih sodelavcev in cele filmske ekipe. V Londonu se namreč filmska ekipa iz Holly-wooda skupaj z angleškimi producenti pripravlja za snemanje velikega filma v Afriki. Toda prav zaradi muhavosti režiserja tečejo priprave prav počasi. Režiser pa s svpjim sodelavcem scenaristom odide v Afriko, da bi izbral terene za snemanje. Ko pa je enkrat v Afri-ki in spozna to deželo, ga vedno bolj privlači lov na divje živali. Tako odide v divjino in se zanima vse bolj za lov kot pa za film. Sele ko je pruden-cent na tem, da razpusti ekipo in odpove snemanje in ko snlirt domačina na lovu strezni režiserja, se povrne v realni svet in dokonča film, sicer brez volje in veselja.
V sorazmeroma pbširnem romanu pripoveduje pisatelj vseskozi pravzaprav samo o dogodivščinah režiserja, tako da je roman nekoliko enoličen. Vsaj v prvem delu, ki se dogaja v Londonu in kjer pisatelj samo nadrobno opisuje življenje režiserja v Londonu in njegove priprave za Afriko. Res pa je način pripovedi lahkoten in neprisiljen in je svet filmskih ljudi upodobljen v resnični, stvarni podobi. Tudi doživetja v Afriki, zlasti lovi na divje živali so opisani živo in zanimivo, tako da je roman v drugem delu bolj zanimiv. Tudi pisateljeve odkrite simpatije za domače prebivalstvo Afrike dajejo bralcu ugoden vtis. Vendar pa kljub temu ta roman, razen opisov zunanjih dogodkov, življenja filmskega režiserja in lovskih zgodb iz Afrike, zahtevnejšemu bralcu sorazmeroma maio pove. Zato ga ne moremo uvrstiti v vrsto tistih del, ki načenjajo človeške probleme in jih v u-metniško dognani življenjski zgodbi posredujejo bralcu. Roman “Beli človek — črno srce« sodi vsekakor bolj v vrsto tistih tekstov, ki imajo namen nuditi prijetno branje, kajti vsem tistim, ki jih zanimajo neznane dežele Afrike in zlasti lov, bo nudilo branje te knjige dovolj užitka. Manj pa tistim, ki bodo hoteli pobliže spoznati življenje filmskih ljudi. Zahtev-nejšim bralcem pa bo, kot rečeno, roman preveč skromen, preveč omejen na zunanje dogodke ter premalo poglobljen. Nobeno delo pa seveda ne more ustreči vsem kategorijam bralcem.	*
Sl. Ku.
A^^AVAV
Prim orsTel "JnevSI k
% —
ovembra $ ^IHU
r 'V^VVn^VA^V^'VVVVVVVVAVw'f^y^VVVVVVVA«A^WA^^/'
»jif» y #j‘i k
^ P	’ i ’<(
Donosen poklic: Sestavljanje govorov za politične voditelje, industrijce itd.
K J * JT « I P A «rii
i 4 I
NA VSAK KM 50 AVTOMOBILOV
ZAKLJUČKI PO JESENSKIH SALONIH
naj verjamemo statisti-
Ali kam?
Po mnenju izvedencev bo promet po belgijskih cestah kmalu nemogoč.
Nam se zdi že zdaj neverjetno, da vozila sploh še morejo krožiti, kajti na vsak kilometer ceste pride kar 50 vozil. No,
preprost račun nam pove, da, -——- ----------- -------- ------
če ima vsako vozilo srednjo dol- potrjuje narastek zanimanja žino 4 metrov, in to do dolži- ’ ' ’ no pomnožimo s številom vozečih avtomobilov na vsakem kilometru, dobimo ravno kilometer. Po tamkajšnjih ulicah se vije torej dolg, neprekinjen pas avtomobilov?
PREGLED OSEBNIH VOZIL
Vsi avtomobili, vsi motocikli s prikolico in brez, ki so bili registrirani do vključno 31. decembra 1954, morajo obvezno na kontrolni pregled k inšpektoratu za motorizacijo.
Rok zapade:
15. novembra, za vozila registrirana do vključno 31. decembra 1952,
15. januarja 1963 za vozila, registrirana do 31. decembra 1953, 31. marca 1963 za vozila, registrirana do vključno 31. decembra 1954.
Turinski salom in doba jesenskih salonov je za nami. Zdaj je čas ko lahko povlečemo zaključke o tem, kar so nam te avtomobilske razstave pokazale.
Predvsem moramo podčrtati veliko privlačnost salona na ljudi. Turins.ko razstavo si je o-gledalo nad 700.0000 oseb, kar
in
globok prodor avtomobila v življenje.
Tako številen obisk so zaznamovali le v Turinu, medtem ko v Parizu in Londonu so proporcionalne številke dokaj nižje. V glavnem je to odraz dejstva, da je italijansko tržišče v velikem razmahu, da zavzema vedno nove sloje, da razširja krog svojih sedanjih In bodočih kupcev. V ostalih dveh državah pa je trg bolj ustaljen, bolj nasičen, avtomobilska gostota je znatno višja in ljudi, ki si vozila želijo, a si ga ne morejo privoščiti, znatno manj.
Z druge strani moramo pri-znati, da so se kupne možnosti italijanskega delavca dvignile. Avtomobilu so se približali novi ljudje, ki spoznavajo, da ni vozilo le luksus, ampak postaja iz dneva v dan izrazito delovno sredstvo.
Pred otvoritvijo turinskega salona je bilo pričakovati pravi boj za cene.
Fiat je res pozitivno odgovorila na pričakovanja, vendar ne v predvidevani meri. Znižanja
PredsedniR ZDA bere govor« Ki mu šib sestavljajo dru^jj
Cena za pripravljeni govor od 200 do 500 dolarjev - Veliko povpraševanje
so bila le se omejila modelov.
malenkostna na določeno
in so serijo
TUDI V TRSTU OBRAT NA DESNO Z RDEČIM SEMAF0R0M
V zadnjem letu je prometni urad skušal rešiti težave avtomobilistov vsaj v središču mesta. Radikalna rešitev proble-' 'pia je samo ena, ker pa je spričo sedanjih pogojev in finančnih možnosti občine nemogoče, so urbanisti morali omejiti svoje cilje in so zato le delno in trenutno ublažili posledice avtomobilske prenatrpanosti.
Prvi ukrep je bila uvedba cele vrste enosmernih ulic in že to je v prvem trenutku znatno pripomoglo k bolj tekočemu prometu. Trenutno proučujejo možnost uvedbe dovoljenega obrata na desno z rdečim znakom na nekaterih križiščih.
Ideja ni originalna, uvedli so jo že v Milanu in v mnogih drugih mestih, vendar bo pripomogla k izboljšanju mestnega prometa, posebno če bodo avtomobilisti disciplinirano sledili navodilom.
Voznik mora najprej privoziti s svojim avtomobilom na desno stran ceste.
Peljati mora z zmerno hitrostjo in nuditi prednost pešcem, ki prečkajo ulico, na kateri je ustavljen promet. Nato se mora vključiti v kolono avtomobilov, ki prihajajo z leve strani, ne da bi oviral njihove vožnje.
Trenutno je občinska komisija vzela v poštev le majhno število križišč, kjer bo mogoč ta obrat na desno z rdečim se-maforom, vendar ko bo stvar stekla in se bodo avtomobilisti privadili bo njihovo število naraslo.
Cez nekaj mesecev pa bo obrat mogoč tudi brez zelene puščice.
Nov sistem urejevanja vožnje bo najprej stopil v veljavo na križišču Ul. Milano — Ul. Carducci in Ul. Coroneo. Prej pa mora Acegat nekoliko pre-
makniti svoja avtobusna postajališča na Ulici Coroneo, ki zdaj ovirajo vožnjo na skrajno desni strani vozišča.
Ostala podjetja, ki so že ob priliki pariškega salona sprevidela, da francoske tovarne ne mislijo poseči v boj za cene, so obdržala nespremenjene svoje cenike in so raje nekoliko izboljšala pritikline in udobnost svojih vozil.
Najmanjše razstavljeno vozilo je bila japonska Mazda R 360. Z motorjem samih 356 kc. Največjo delovno prostornino pa je imela ameriška slmperia! Le Baron« (kar 6769 kc.). Najbolj ekonomična je bila Fiat 500, ki stane 450.000 lir. Preko polne lestvice prednosti pa smo lahko dospeli do naj dražjega modela «Roll Royce», za katero je bilo treba tedati kar 12.500.000 lir.
Nas zanima bolj tehnična plat pregleda. Kljub temu, da so se v zadnjem obdobju pojavila na tržišču mnoga vozila z motor, jem na zadnjem delu, so avti z motorjem spredaj bili že vedno v veliki večini: 189:49. Vodno hlajenje je imelo 204 vozil proti 34 z zračnim hlajenjem.
Opaziti je bilo postopno u-ravnovešenje vozil, pri katerih »ta hod bata in izvrtina cilindra številčno enaka.
Eno zelo važnih dejavnosti predsednika Združenih držav, so govori, s katerimi mora nar stopati pred javnostjo. Znano je, da je sedanji predsednik Kennedy imel prvo leto svojega vladanja kar 262 govorov, to je skoro 5 na teden. In če upoštevamo, da je skoro vsaka predsednikova beseda kaj lahko usodna, in da more vplivati bodisi na položaj na borzi ali pa povzročiti v kaki državi težave, da ne rečemo ravno krizo, je več kot umljivo, da mora biti sleherna beseda dobro pretehtana. In če bi hotel predsednik vse tiste govore sestavljati sam, ne bi mogel početi prav nič drugega. Zato si izbere primerne osebe, za katere ve, da mu bodo pri tem pomagali tako, da bo prav, in na katere se tudi si-ceT zanese.
V ANGLIJI ZNIŽALI KUPNI DAVEK
Trenutno smo priče prodoru tuje industrije na italijanski trg. Isto se dogaja tudi v ostalih državah, v katerih se proizvajalci morajo prav tako resno boriti s tujo konkurenco.
Angleški trg je trenutno nedosegljiv za tuje proizvajalce, ko pa bo Anglija (če bo) pristopila k Skupnemu evropskemu tržišču, se bo vnel dokaj živ boj zanj. Angležem se ne mudi, najprej se hočejo dobro pripraviti.
Dandanes angleški potrošniki plačujejo najvišji kupni davek na avtomobile. Zato so zelo radi kupovali avto «v škatli*, ga doma sami Bestevili in tako prihranili davek.
Zdaj so odgovorne oblasti sprevidele, da morajo spremeniti svojo davčno politiko, ako nočejo zadaviti lastne industrije in ji hočejo nuditi možnost, da zdrži konkurenco na domačih tleh, razširi svoje prodajne sposobnosti, zavzame in utrdi na svetu tisto mesto, ki ji po njeni zmogljivosti brez dvoma pritiče.
Ze prvi ukrep finančnega ministra je bil dokaj odločen in je pokazal, da so se tamkajšnje oblasti povsem resno lotile dela.
Kupni davek na nova vozila, tako imenovano »purchase tax», so znižali od prejšnjih 45 odst. na 25 odst. prodajne cene.
Ukrep bo stopil v veljavo čimprej. Angleški avtomobilisti bodo že pri nakupu vozil srednjega razreda prihranili približno 200.000 lir.
Dočim so še v prejšnjem letu, avtomobili z malo kubaturo bili v večini, j« bilo zdaj opaziti napredek onih s srednjo delovno prostornino. Našteli bi lahko kar 86 vozil, katerih motorji imajo od 1000 do 2000 kc.
Dokaj v zamudi pa je na evropskih avtomobilih popolna avtomatizacija. Le 18 osebnih avtov od celotnega števila 238 razstavljenih je imelo avtomatično sklopko.
Letošnjo sezono lahko označimo kot sezono diskastih zavor.
Siva barva prevladuje v svojih svetlih, srednjih in temnih odtenkih.
Vsak predsednik ima precej takih svetovalcev, ki so znani po svojem obsežnem in globokem znanju v raznih strokah in so tudi sicer razgledani.
Kako se sestavljajo predsednikovi govori spoznamo, po poteku priprav, ki so bile za velik in važen govor, ki ga je imel predsednik Kennedy lanskega septembra v glavni skupščini OZN. Za govor so se odločili že začetek julija. Takoj zatem so se začeli nabirati razni dokumenti, izjave, seznami, podatki na mizi pomočnika državnega tajnika Harla Clevelanda. Ta Je vse to razvrstil in zložil v posebne mape ter odpremil v predsednikov urad. Nato je ves predsednikov štab odšel nekam v zatišje, kjer so mogli nemoteno proučiti vse gradivo. S
A. M. Schlesinger
predsednikom so bili poleg stalnega predstavnika ZDA pri Združenih narodih, Adlaia Stevensona, še Harl Cleveland, in Arthur Schlesinger. Vsak od teh je napravil svoj osnutek predsednikovega govora, katere so potem poslali posebnemu predsednikovemu »nevid-nemu piscu govorov* Sorense-nu, ki je izdelal četrti osnutek. Tega sta potem s predsednikom predelala, ter je nastal
Močno »o zaostala dvobarvna vozila, medtem ko napreduje takoimenovana metalizira-na barva.
Znižanje cen ob priliki part škega In turinskega salona je brez dvoma negativno vplivalo na prodajo vozil tiskih tovarn, ki niso sledile enake tržni politiki. Zdaj, čeprav v zamudi, so še nekatere avtomobilske družbe sprevidele, da morajo slediti zgledom ostalih če hočejo obdržati zagotovljene polo. žaje.
Za nas so najvažnejši tovarn NSU in DKW.
sklepi
V zadnjih dneh sta družbi spremenili cenike modelov v prodaji na italijanskem trgu.
NSU »PRINZ IV* ki Je prej stala 830.000 lir se zdaj prodaja po 795.000, Avto Junior DKW Junior od 999.000 lir se zniža na 986.000; DKW «Junior de Luxe» od 1.115.000 na 1.060.000: Avto Union «1000 SP« spider od 2.370.000 na 2.300.000.
Tudi »Opel« je dokončno določila ceno svojega zadnjega modela «Kadett» 1000 kub.: 975.000 lir.
(	7		t,	5	n	L		7	e	a*™	tc	.14	~2
hr~						u	u	15					
						n							
T9~~ __				s	20		p				N	Ti	
____		S	m	23						s	2*	d**	
i			27							W~					
1		w~						s	3o				H
J	31					W~		33				C	i
n*							t					3T1	37	|
«r			S	W									
M		N	<7							A3			
4”T~		M,							L7				
~						H	w	50					
	—■	-		_			n	52			Bi	Jjj —		

PCM5T RSRHZANSKE ZVESTCCE ESSSSS
V sobici, na čisti postelji je ležala in hrepenela po domu. Pavlek je bil pri nji, ker Je bil ranjen v roko. »Vesela sem, da si pri meni, ti moj ljubi, mali tovariš.*
»Povej Črtu, da sem mnogo mislila nanj....* »Kaj govoriš, Sonja, saj ne boš umrla!* Je Jecljal Pavlek. — »Poglej jezdeca, saj to je črt!* je dvignila Sonja glavo.
Že je planil v sobo ves prašen, ožgan od sonca in vetra. Padel je na kolena in šepetal: »Da te le še vidim, Sonj a 1 Moral sem do tebe...!» »Po slovo,* dč Sonja.
V dolini so partizani napadali Metliko. Tovariša sta dvignila Sonjo, da je gledala skozi okno. «Naši zmagujejo. Svoboda prihaja!* Omahnila je in izdihnila.
VODORAVNO; 1, grški filozof, Sokratov učenec, 7. nemški strojni inženir, izumitelj motorja na nafto, 13. pripovedna pesem o plemenitih viteških dejanjih, 15. zagledati, 16. drugo ime za lapor, 17. prilizovalec, sladkač, 19. dejstvo, 20. domača ljubkovalna oblika moškega imena, 21. osebni zaimek, 22. gora v Švici, 23. pasivni glagolski način, 24. največji sesalec, 25. usmiljen človek, ki nudi prvo pomoč. 28. germansko pleme, ki ga je podjarmil Karel Veliki, 29. rahlo zmočim, 30. novica, 31. stran, 32. vojaški novinec, 34. predlog, 35. lahko poletno obuvalo, 38. bikov glas, 39. upravna enota v Švici, 40. dva enaka soglasnika, 41. večja pesnitev, 42. denarni mogotec, 43. začinjen, 45. človek, ki samo veseljači, 47. naša oblika tujega ženskega imena, 48. nerodna, neokretna, 49. letovišča pri Kopru, 51. zavesa, 52. hlastno piti.
NAVPIČNO: 1. vojaški jetni-čar, 2. vrtno orodje, 3. malajska božjast, 4. obzirnost, cut za spodobnost, 5. osebni zaimek, 6. začetnici originalnega imena otoka vzhodno od Avstralije, 7. glavno mesto .Irske, 8. pregovor, pomembna misel, 9, moško ime, 10. zamah s sekiro, 11. pristaš državnega socializma, 12. lepo-tičiti se, mazati si lice, 14. posvojenka, pohčerjenka, 18. nauk o okrasju, 20. zakrivljeno orientalsko bodalo, 23. prisklednik, zajedavec, 24. družabni razredi, 26. slovenski ameriški pisatelj («Dva svetova«), 27. mesto v zahodni Romuniji, 28. glavno mesto Južne Koreje, 30, črna ptica, 31. močna vročina, 33. oziralni zaimek, 34. prepeljava, transport, 35. fantast, 36. menični dolžnik, 37. Verdijeva opera, 39. motno, umazano, 42. ime igralca Sotlerja, 43. rastlina ovijalka, 44. antično glasbilo, 46, mednarodni klic na pomoč, 47. pogojni veznik, 50. avtomobilska značka Holandije.
<peti osnutek. Ko je Sorensen končno odšel domov, mu je še ponoči predsednik Kertnedy po telefonu sporočil neke dodatke in spremembe, kar je bila že šesta varianta tistega govora. To je bilo 17. septembra.
18. septembra pa je prispela novica, da se je tajnik OZN, Hammarskjoeld smrtno ponesrečil. Spričo tega je bilo nujno na novo predelati ves govor in tako sta Kennedy in Sorensen delala vso noč med 23. in 24. septembrom. To je bil deveti in dokončni osnutek tistega govora.
Splošno je znano, da so imeli skoro vsi ameriški predsedniki posebne svetovalce, ki so jim obenem tudi pomagali pri sestavljanju njih govorov. Predsednik Coolidge se je sicer ponašal, da njemu niso bili potrebni pomočniki pri tem poslu, a Je bil zategadelj tudi znan kot najbolj molčeč predsednik Združenih držav, ter so mu dali zato nadimek »Tihi Calvin*.
Med volilno kampanjo, je imel bivši predsednik Eisenho-wer kar 5 specialistov za sestavljanje volilnih govorov, Stevenson 3, Nixon 4, a Ken-nedy 3.
Pri vsem tem pa je zanimivo, da nihče ne skriva, da se poslužuje tuje roke za sestavljanje govorov. Roosevelt je bil menda prvi, ki je kar naravnost povedal, da so njegovi svetovalci in «nevidni pisci* sodnik Samuel Rosen-man, pisatelj Shervvood Anderson, pesnik Archibald Mac Leish (ki je sedaj tudi Ken-nedyjev svetovalec), Raymond
Emmett J. Hughes
Molel, Adolph Berle in Harry
Hopkins. Vendar pa se tudi ve, da Roosevelt ni kar slepo ponavljal tisto, kar so drugi napisali zanj. Slehernemu svojemu govoru je dal tudi lasten ton in lastne misli. Njegovi «pisci» so se omejevali le na to, da so sestavili govor na podlagi njegovih zapiskov in po njegovih navodilih. A še potem je predsednik pripravljeni govor marsikdaj menjal in spremenil.
O Trumanu pravijo, da je največkrat kar bral govore, ki so mu jih pripravili, ne da bi kar koli prej popravljal. Ei-senhower §3 Je menda še češče posluževal »nevidnih piscev* za sestavljanje govorov. Celo za nastope v televiziji so mu ti pripravili besedilo, katerega je tam prebral.
Da morajo imeti državniki okoli sebe razne strokovnjake, s katerimi se posvetujejo preden odločijo kaj važnega, je pravzaprav vsakomur razumljivo, In tudi se nikomur ne zdi tako čudno, če se poslužujejo le-teh pri sestavljanju svojih govorov.
Toda malokdo najbrž ve, da so v Ameriki ljudje, ki jim je sestavljanje govorov postal poklic. In to prav donosen poklic. Te strokovnjake imenujejo «ghost writers*, kar pomeril nekako «pisecduh* ali »pisec v senci* ali tudi »nevidni pisec*.
Takle »nevidni pisec* sestavlja politične govore senatorjem in poslancem, drugačne spet industrij cem ali kakim
imenitnikom, ki marajo kdaj zaradi svojega položaja govoriti pred j avnostjo, pa bodisi da ne utegnejo sami sestaviti primeren govor ali pa ga ne znajo. In poznavalci razmer pravijo, da je več kot polovica besedi v govorih, izrečenih pred ameriško javnostjo, plod dela »nevidnih piscev* m ne tistih, ki so govorili.
Ti »ghost writers» pa poleg raznovrstnih govorov dobavljajo tudi razne anekdote in domislice, katere potem »kot iz rokava* stresajo v televiziji ali na kakem odru razni komiki in igralci, ali pa duhovite fraze in recenlce, s katerimi se šopirijo pred javnostjo kake dive in podobni.
Povpraševanje po te vrste »blagu* je že tako veliko, da so ustanovili že kar posebne tečaje, kjer se tečajniki vadijo v sestavljanju govorov po naročilu za razne priložnosti in iz raznih področij.
čeprav so tile »nevidni pi-
ro*
sci* takorekoč «desna -raznih političnih vodil"10, sebnosti, niti ni nujno.
da
sami bili istega	tiam|itve
prepričanja. Njih glav"® d v loga je navsezadnje le, a\t) lnn*~“ea dovoljijo svojega klienta. f koi sih pa pride prav zarao' ^ in u kega njih »kameleonstva?^ uk n: kaj nerodnih položajev. . ffj-mi se je na primer dogodilo], n*
»glista
cu in demokratu Hughesu. Med volilno	1<
od j^ezrie

ta za senatorja za sestoj ^
tflifWi ’ v j
vora, v katerem naj
Ko je njegov nasprotni^vwjgk
dat

šal te napade proti 8o mu oboroževanju, je brz ‘ p ® Pc čil istemu piscu ?,ovor,\^ tem P' terem bo izpodbijal trdit«L	. tedi
rvirVvlilronelrftfro	nHifižttžk
EfKSKS
fr
^rovar
je bil revež, ko je presledku nekaj dni naiT$ ho 'ii1, dva tako nasprotujoča s SL*3*!.
vora-	-^iNrtT
Neki profesor v teča^ ^
te strokovnjake, je	a
sta dve vrsti »ghosts*: “ ^ u v t(
/*vn	va i (	rs 1 O	Cilk* ■ dl,
oz. koristni in slabi oz, ljivi.
Clh
Koristni «ghost» je tl^ ■ stav daje klientovi zamisli zS°1^ j°sre<iov in primemo obliko^, finega
»ghost* pa nudi sam vŠ8*| Jlje'
misel in obliko, ne aa 6 ^ dnega tem upošteval osebnost, ^ ,K>r po, čaj in način izražanja tls £ arbit ki bo govor povedal.
In honorar? rarji so
JlO
lt44bos1
>rar t Seveda, i0*'1 prav tako razlw&»»i 200 do 500 dolarjev (13°^, [ Iftj
, 0 U p* m
rav tako ntfgjjjl g tue(
3-00° *£ *a me
350.000 lir) za govor 3-u“: l W sed. Če naročnik ničeS% ‘* razume o stroki, o kate"j bi govoril: 500 dolarjev. ,K( Jer po pa klient da piscu P° , i lvnerri gradivo in navodila,
} *
treba vse to le primer"0 kovati: 200 dolarjev.
občil

i
MAJA: Ste še precej daleč od trenutka, ko bi lahko gotovostjo dejali, da imate ustaljen karakter. Po naravi * i cer precej aktivni, zaradi česar je moči odkriti lastnoS"'j tere moremo označiti z besedo sposobnost, vendar teh rf
nositi ne izkoristite do kraja, ker ste s svojim osebn"%j)
lacnn c n l P
,°v
gastvom preveč širokosrčni. Sebe, odnosno svoje cenite kar visoko: pretiravanje na tem področju pa m vesti do razočaranja. Na delovanje v okolju ne glejte na nekaj samo po sebi umevnega in odvečnega, amP* vključite vanj z vsem svojim bitjem.
URH: Na prvi pogled ustvarjate vtis močne in nekole^.,,*
osebe; to pa ne odgovarja dejanskemu stanju, kajti v j/ ste preobčutljivi in zelo nesigurni. Pazite, da ne bodo .j) lektualne sposobnosti zagospodovale nad čustvi tako vas bo mogoče označiti kot hladno in preračunljivo Ojačajte voljo, napravite si plan dela; na ta način bodo P|jj(* ne in fizične sposobnosti močno ojačane, kar se bo raz" pokazalo kot napredek pri osebnem delu. V svojem del° ste nekoliko posebnež.	1«
• # S,
TAMPEST: Intelektualno ste se razvili v veliki mert’^eSf' temu pa presoja dejanskega stanja ni vedno pravilna. ,tf( ste, če napravite na okolje posebno močan vtis, zaradi s| se včasih prikažete drugače, kakor je trenutno dejans'tt’p<! nje. Ste precej rezervirani do okolja, kar je verjetno rjj dica prevelikega zanimanja za samega sebe. Do okolja	i
toplejši in pristopnejši. V svojem materialnem deloval"{ f precej premišljeni in pretehtate dvakrat preden enkr8 trošite.
Veljaven od 25. novembra do 1. decembra
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Glede srčnih zadev boste verjetno morali spremeniti neki svoj načrt zaradi nenadnih o-vir. Nič hudega, ker se vam bo istočasno nudila druga lepa priložnost, da boste lahko preživeli nekaj lepih ur v družbi osebe, ki vas ima rada. Zadoščenje v poklicnem delu.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde zelo naklonjene in se bo«** rešili iz zapl i Nepredviden
položaja.
Lepe perspektive v pok delu. S svojo odločnostjo ste dosegli uspeh. Pazite svoje zdravje.
STRELEC fl' 11. do 20. jetna presen*^ Oseba, ki )° 0 slučajno
i
Do-
na
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Morda vas , bo draga oseba uža-I lila in razočarala. Ne odgovarjajte. Kdor molči, devetim odgovarja. V poklicnem delu bodite previdni in ne lotite se stvari, ki vam niso še jasne, saj bodo drugi, kljub temu, znali ceniti vašo sposobnost. Obisk.
DEVICA (od 23. 8. do 22, 9.) Vaša o-šabnost ali prevzetnost vas bo spravila v zadrego. Do-zdelavo se vam bo, da imate v ljubezenski zadevi monopol, a boste spoznali, da niste samo vi. V poklicnem delu vas tudi čaka razočaranje in boste imeli opravka s sitneži. Potrpljenje!
vam bo rada PW gala. Izkoristite ugodno f nost. Glede poklicnega vam bo nudila lepa pr**" n°' da si boste lahko izbra" pot in nove smernice.
KOZOROG <°pA 12. do 2«. oseba bo "OJ
boste svoj cilj in načrte za prihodnost. » r nem delu boste naletel* *ggFf ro, ki pa Jo boste P^jdl* Dobro premislite, preden mete nove obveznosti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) ce zaupa-
, te osebi, ki vas ima | rada, boste imeli lepo priložnost, da boste lahko utrdili srčne vezi. V poklicnem delu morate biti zelo previdni in se ne smete spuščati v tvegane podvige. V kratkem boste rešili neko osebno zadevo, čeprav boste naleteli na težave.

TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Lotila se vas bo melanholija in boste premišljali o svojih ljubezenskih zadevah odkrili marsikaj zanimive-
®!
<od
K-O *
12.) KO i C' kc
H
ga- To vam bo v prihodnosti lahko še koristilo. Uspeh v po-
klicnem delu, ki ste ga že dosegli, boste te dni potrdili. Male ekonomske težave.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neprijetna presenečenja v srčnih zadevah. Verjetno se bo nenadoma razbila idila, ki je trajala več časa. Nič za to. Verjetno vam bo Še koristilo in vam ne bo žal. V poklicnem delu bo še nekaj narobe, toda s svojo spretnostjo boste prišli spet na površje.
S**
^------ sva
ŠKORPIJON (od 24.
do 22. 11.) Ne razburjajte se, če draga oseba ne bo držala obljube. S svojo intuicijo boste pravočasno razumeli vzroke. Male nevšečnosti, ker bo nekdo spletkaril proti vam, da bi vam škodoval v poklicnem delu. Prijeten obisk ln priložnost za zabavo. Pismo.
VODNAR do 19.
sicer zapravili njeno V poklicnem delu sP.Te sA ki ste Jih pričakoval*-pa previdni in pazite jr nevoščljivci, ki bi škodovali.
20-
'3.)
RIBI (°*J
SL? »>"H

oseba vas,
"—	mela in "?,ji
vaše želje. V poklic"«* r vK se bodo začele težave- oniWjir nihče ne bo moral j^gaj j* Prijatelj ljubil,
Obisk.
ki vam J« .
ne bo držal
»k
abih
idi ^
Ki

tsL2*"0-]
kNan
s S
)>ki
'V,
{5aib°:


■er „
ilt,.%v
fr«.?
Po
V:""»
i’
4 ^bo
s?,

d'
«1 Je*n
z
*?
fe’
&
»
H|,aice
Sta, Dr
^ S
t ®norMTnGvnIk
>a f,
lilniH o, da'
v,^°'itve so sicer že precej za
,vna
11» nami
s, d9.,i) n. Ponedeljek, je osrednja volta''d „Pa komisija objavila dokončna"1 a J 'n uradne izide. Bistvenih ’tva,rfj* med poluradnimi In li-
jev. j	izidi ni. število izvo-
)dil°? JPih svetovalcev na posamez-J® listah je ostalo nespreme-
V«i(( Ci<»,	je usmiu nca
i 5 Jr10, le število glasov za po-3 od u ^niezne liste in število prekali j ’ebc za posamezne kandida-stavtt e se je malenkostno spreme-bi	Pač pa so volilni izidi
pa so
;aPra„j J1, v preteklem tednu pred-oie^j ”“t številnih analiz in tudi
ni	med strankami, tudi
ečaj?
TEDEN
toda šele v tem tednu,
uradne izide. Bistvenih
iatoT □' Pcrspekti-vi formiranja nove-ato«^, “ občinskega odbora in nje-brž K politične orientacije. V yt, \ d tj11' političnega dogajanja v rditvej JP.tednu sodita tudi dva po-ata- V , Vinska kongresa, in sicer
kongresa,
?res tržaške federacije in tržaške federacije
km ln crzasKe ieaeracije
n i ti v,ki Je ®e v teku in ki se ja sl ^^^Ijučil danes z javnim
- «o.n.ijUCU potovanjem, na v°til senator Terracini.
katerem bo
sindikalnem
>»: Ojjlk,0 v tem tednu zabeležili ne-ra. sHJtete pomembne uspehe sin-iih borb in prizadevanj M je po 48 dneh zaklju
področju
Kvse; * kt n-ega komisarja dr. Mazze, tii f1 Sm116 v petek tudi imenoval ia p	funkcionarja, ki bo
Si Ponovno proučil in izre-a 1 ter arbitražno razsodbo, na ka-j L° bosta obe stranki, po predla, 1,1j it'inern zagotovilu, tudi prista-difift! jvjifomembno zmago so izboje-30.W“« ib> tudi kovinarji podjetij 3.00® ( o za katere je bil v držav-čestf , ^.merilu po petih mesecih
otefi SDn?JanJ podpisan v torek nov K9,Jts.rs;zum- Ta sporazum je si*
:V-
tet j i^tiem vendarle sprejemljiv jrpo “ tia zadovoljiv. Mimo tega v' ie bila v preteklem ted-kli« naPovedana in nato pre-
i ''SiT^O	ni-Atrlrn IYnci1/IOtr
p°trr ^..Pomanjkljiv, vendar pa v
jgfda tudi stavka gasilcev, Kovinski uslužbenci so po-
svoje zahteve, za 24 ur -1® stavkalo pomožno osebje °bčinskih otroških vrtcih.
podobno kot v Trstu že pred He .m> s° se na pobudo obči-
&9
tudi v Miljah začela anti-. stična predavanja. Doslej ■ bili na vrsti dve, nasled-Pa bodo sledila vsak če-

i »•ij
T«i
idi CV ,sKV! :
anJ« f
ura*
-X
(o® ffi'

o &
;PŽ
m
ji »r

S
nPa< n sy
a f;
s«, <
<4
sl$.
se y in

**, j,
iet

'S^

, ?tsko skrbništvo Je obiavi-iM^tde natečaja za dodelitev 'ia> ?dij dijakom srednjih šol. Jeraja se je udeležilo tudi ^utjakov slovenskih šol, šti-Seb5j6 Pa so na osnovi po-^tevoi a točkovanja, ki je upo-Cia]ai° pisano nalogo in so-3j IJ? stanje, bile podeljene Vlakom, 106 pa je bilo toč-aUih.
^ biinulem tednu sta bili
oj,.'dve seji občinskih svetov Ličkih občin. Na seji v Na-so obravnali predvsem Cna tekoča vprašanja, med m. rtmi ie bilo slavno voraša-
t,]'=nmi je bilo glavno vpraša-rt, Ureditve pokrajinske ceste kte? Nabrežino-center in Na-tjCbo-kamnolomi, na Repen-Jtj/U pa so imeli v petek na Vvnem redu važno načelno i\ ■ anje občinskega tajnika,
t|je Italijan, čeprav je vsako-r jasno, da bi moral v slo-
občini biti tajnik člo-t0 ; ki dobro obvlada govor-Pismeno slovenski jezik.
Apomembnejši dogodek te-W®dna je bilo gostovanje Slo* ti ^8a gledališča v prosvet-%tS!0rani v Gorici z dvema
V^ia italijanskega književni
Suij^randella »čepica s kra-Wcki» in «Patent». Pomem-ker* le predvsem zaradi tega, ki*.Se je gledališče pojavilo šiframi po daljši odsotnc-
t6j«> so jo goriški Slovenci
C^bčutlli. Predstavi sta za-
Jk9] llv° uspeli, saj ju je obi-WP. Prav zadovoljivo število »tj ltei'ev gledališke umetno-
® Firandellovima deloma Počastila 25. letnica smrti ^ Priljubljenega italijanske-JtvJAPetnika, obenem pa se je »h/lla 18. sezona, v kateri
L-th„ r 10- sezona, v naieri »n,.0 imeli tudi v Gorici več-
iJm Priliko videti dela iz le-. Ješa repertoarja.
JejJPga vest pa se nanaša na V (vrtunie goriškega županstva. <t ^boru bodo namreč nasta-1( j eketere spremembe, ker
&w?0stino Candussi podal o-

svoje mesto refe-iport. 0(” sporočil
*tev^ z.a oseP.ie »n šport. Odlo-
tis«. je županu »)juiw<» -,v , \i v katerem opravičuje
jj»u j» Sairt0rak: P°sv vahLrtlv b jg 1emokratski
k°rak: posvetiti se hoče stranki, ki
L°'ila na zadnjem kongresu iz-l za pokrajinskega tajni-a hobnndll‘5siieva od^šitev ni
"3, Vi •
v petek znova sestal ob-‘V1 svet v Gorici, ki bo
»ver v uorici, n, uu v? So- P^hodnjih dneh ponov-da bi razpravljal o kvovfPjih in resolucijah sve-bev ter o nekaterih važ-?aVi?Aed'ogih. ki se tičejo po-?lo „ strehe na trgu na de-
RAZGOVOR Z ŽIVINOREJCI TRŽAŠKEGA PODROČJA V UREDNIŠTVU <PRIMORSKEGA DNEVNIKA»
Živinorejci zahtevajo zvišanje cene mleku če oblasti nočejo, da bo živinoreja propadla
Proizvodni stroški presegajo izkupiček, ki ga živinorejci dobijo za mleko - Oblasti naj že vendar nekaj ukrenejo, da bodo kmetje dobili tolikokrat obljubljeno pomoč! - Posledice letošnje suše
čeprav se živinorejci tržaškega področja že leta pritožujejo, da so v vedno slabšem položaju, pa se še nikoli niso znašli v tako slabem kot letos. Cene se višajo na vseh koncih in krajih, le cena mleku ostaja vedno ista. Kmečka gospodarstva je poleg vsega še hudo prizadela suša — in ponekod tudi toča — tako da je reja živine do skrajnosti kompromitirana. Iz marsikakšnega hleva so že prodali kravo ali dve in tudi najtrdnejši kmetje gledajo s pesimizmom v bodočnost.
Živinoreja je bistvene važnosti za vsako kmečko gospodarstvo. Brez živine v hlevu si ni moč misliti kmetije, kajti brez nje propade vse ostalo. In vse kaže, da je naše kmetijstvo na poti, ki nima perspektive, na poti, ki vodi v absolutno propast. To smo lahko v zadnjih tednih neštetokrat slišali in zato smo povabili na razgovor v naše uredništvo skupino kme-tovalcev-živinorejcev, da bi preko našega dnevnika posredovali javnosti svoje misli o delu in težavah, na katere naletijo pri vsakdanjih opravilih. Povabili smo jih tudi zato, da bi opozorili oblasti na problem kmetijstva in še zlasti živinoreje, ki se ji — tako je bilo med razgovorom tudi soglasno ugotovljeno — posveča povsem nezadostna pozornost in skrb.
Razgovor v našem uredništvu je bil v petek, 23. novembra dopoldne in Je trajal tri ure. Iz njega povzemamo bistvene točke, pri čemer pa smo izpustili vse kritike, ki so bile v več ali manj drastični obliki izrečene na račun oblasti in ustanov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zlasti pa še na račun Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva.
Razgovora so se udeležili naslednji kmetovalci-živinorejci:
Karlo ŠTOLFA iz Saleža 46, Stanko MILIČ iz Zgonika 34, Miroslav ŽIGON iz Zgonika 36, Alfonz GUŠTIN s Cola 12, Jožef MOŽINA iz Trebč 49, Peter ČUK iz Trebč 96, Ivan RACMAN iz Gročane 28, Peter PETAROS iz Gročane 22, Zoro GRG-Ič iz Bazovice 191, Bruno ZAHAR iz Boršta 58, Josip ČURMAN iz Boljunca 60 in Josip SANCIN iz Doline 112. Na razgovor, ki ga je vodil urednik «Primorskega dnevnika*, je bil kot strokovnjak povabljen tudi tajnik Kmečke zveze in pokrajinski svetovalec inž. Josip PEČENKO.
Razgovor se je začel z vprašanjem:
NOVINAR:	Letošnja suša je
nedvomno zadala hud udarec kmečkemu gospodarstvu. Ali mi lahko poveste, kolikšna je škoda, ki so jo utrpeli kmetje na splošno in še posebej, kako se ta škoda odraža v živinoreji?
GRGIČ: Skoda v živinoreji je takorekoč neprecenljiva. Treba je upoštevati, da moramo škodo o-cenjevati ne samo na podlagi krme in krmil sploh, ki so bila uničena zaradi suše, temveč tudi na osnovi zmanjšanje proizvodnje mleka. V mesecih, ko bi morala biti živina na paši, trave ni bilo in smo prišli tako daleč, da smo ji morali dajati suho krmo. Toda vsi vemo, da je za mleko najboljša zelena krma in ker te ni bilo, se je zmanjšala tudi proizvodnja mleka. Skoda je torej že v tem, da ni bilo v času, ko bi moralo biti največ mleka, tistih količin,
'	.	i -	'.
^■i
1
Jfruno Zahar
Ki* 1 zvezi s kritičnim gle-!UJ> stranke, izraženem tu-Sf5s,, 2adnjem sekcijskem kon-v Gorici, do negibne po-! tim- ,kr§šanske demokracije y%katerih krajevnih organih e s.11- Po dališem nresledku
kakršne so v tem času običajne.
PETAROS: Letošnja letina je izredno slaba. Sena je bilo razmeroma malo, detelje približno ena četrtina normalnega pridelka, korenja in pese pa takorekoč nič. Na splošno gledano je škoda, kar se krmil tiče, presegla 50 odstotkov.
GUŠTIN:	Če upoštevamo vse
krmilne pridelke, zlasti pa še krmilno peso, repo in deteljo, tečaj lahko brez skrbi rečemo, da znaša škoda dosti več kot 50 odstotkov.
ZAHAR:	Kar	zadeva pridelek
sena. je bil še kar zadovoljiv. To se pa ne more reči za vse ostale pridelke, ki so zaradi suše utrpe-ii veliko škodo. Povprečno računi m, da je kakih 50 odstotkov šaode.
SANCIN: Sena je bilo še kar dovolj. Toda pri nas je glavno zeleno krmilo detelja, katero ob normalnih letinah pokosimo 4 krat, včasih tudi 6 krat. Letos pa smo praktično kosili samo enkrat! Otave sploh ni bilo, drjgi.n pridelkov tudi ne! Skoda — splošno gledano — je torej dosti večja koi 50 odstotkov!
ŽIGON. Res je, tudi pr! nas je podoben položaj, tako da računi mo kakih 80 odstotkov škode pridelku detelje, a tuli pri
tako da so bili poleg krmil prizadeti zlasti krompir, ječmen in žitarice sploh.
ZAHAR: Trte so dale samo 60 odstotkov običajnega pridelka. Spočetka smo mislili, da bo vsaj kvaliteta vina boljša, pa smo sedaj ugotovili, da temu ni tako,
PETAROS: V naši vasi se u-kvarjamo skoraj izključno z živinorejo. 25 kmetov redi 185 glav živine in v preteklih letih smo sezidali 15 novih hlevov in sedem hlevov obnovili, ker smo bili prepričani, da bomo lahko od tega živeli. Praksa nas uči, da temu ni več tako. Iz dneva v dan je slabše in če se ne poveča cena mleku, lahko vse opustimo.
RACMAN: Poglejte ta primer: prej smo doma imeli 6 glav živine Potem smo napravili nov hlev in sedaj je v njem 10 glav Toda če se kaj ne napravi, potem bo treba živino prodati in hlev bo ostal prazen ...
SANCIN: Ce bo šlo tako naprej, potem čez nekaj let ne bo več govora o kmetijstvu. Vzemimo primer Doline. Dejansko so v vasi samo še trije kmetje, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in od njega živijo. Toda kako živijo? Letos je samo 50. odstotkov normalnega vinskega pridelka in vino je slabše kakovosti, kot je bilo lani. Krompirja in drugih pridelkov je 50 in več odstotkov manj kot običajno. Repe ni sploh nič in pese je 20 odstotkov. Poglejmo sedaj, kakšna je perspektiva kmetov iz Doline in Boljunca: vse kaže, da nam bo Ustanova industrijskega pristanišča	pobrala zemljo v	Valah.	In
potem?
NOVINAR: Ce na kratko povzamem, se vsi strinjate, da ste na splošno zaradi suše utrpeli nad 50 odstotkov škode. Slišal sem že, da	zahtevate zvišanje	cene	mle-
ku. Ali mi lahko poveste oziroma zračunate, koliko znašajo proizvajalni stroški za vsak liter mleka?
ŠTOLFA, Približni račun je ta: dnevno je treba dati kravi 18 kg suhe krme (720 lir), 4 kg moke ali močnih krmil (240 lir), 10 kg pese (100 lir) in 15 kg «birnce» (80	lir) Skupaj torej	1.140	lir.
Sedaj pa upoštevajmo, da da krava	dnevno povprečno	skozi	de-
set mesecev 10 litrov mleka, pa lahko sami zračunate, koliko nas stane liter mleka.
GUŠTIN: Moj račun, ki sem ga napravil, se temu približuje. Po mojem znašajo stroški dnevno kakih 1065, za mleko pa dobim 750 lir. Povprečno imam torej z živino vsak dan 300 lir zgube!
PETAROS:	Računati moramo,
da nas stane mleko najmanj 75 lir!
PEČENKO: Napravimo vsaj pri-
bližno točen račun, pri čemer u-poštevajmo najnižje cene. Tak račun izpade tako:
Vzemimo, da imamo 500 kg težko kravo, ki je vredna 200.000 lir in ki daje letno povprečno 2400 litrov mleka. Med stroške moramo najprej prišteti 6 odstotkov obresti na vrednost krave (200.000 lir), kar znese 12.000 lir. Sledi letna amortizacija, ki se v naših krajih računa na pet let zato, da se jo čimprej gospodarsko izkori-
sti in znaša torej v odnosu na
Po daljšem presledku lova s« svet v Gorici,
Ha Pa.dhje občinskega Šport-‘Srišča in pa kanalizacije.
ostalih krmilih ni dosti boljše
MILIC: Toda upoštevati moramo še ostale pridelke. Računamo, da je letos kakih 40 odst. manj vina kot ob običajni letini. Namesto dveh voz krompirja ga je bilo letos le 180 kg. Pese bi moralo biti najmanj 100 stotov, letos pa je ni bilo niti stot. Ajde je morda 10 odstotkov....
MOŽINA: Pri nas v Trebčah — kot sicer še drugod — pa smo pred sušo imeli še točo,, ki nam je pobrala dobršen del pridelka,
prodajno ceno 100.000 lir 20.000 Jir. Nadalje je treba upoštevati 10.f>00 lir stroškov za plačilo premije za nezgode (5 odstotkov vrednosti krave), potem delovno silo (po tabelah), ki znaša 17 delovnih dni po najmanj 2.000 lir ln kar znaša skupaj 34.000 lir. Potem upoštevajmo še 3.000 lir za zdravila in živinozdravnika, 2.C00 lir za skoke in še 2.000 lir za razne druge stroške. Ce spremenimo vsa krmila, ki Jih poklada-mo živini in če jih po njihovi hranilni vrednosti primerjamo s srednje dobrim senom, tedaj dobimo pojem, ki ga označujemo kot »absolutno seno*. Govedo porabi letno 60 stotov takega »absolutnega sena* in če ga računamo po 2.000 lir stot, tedaj dobimo strošek 120.000 lir letno. Skupno bi znašali tedaj stroški 203 tisoč lir.
Ce sedaj pogledamo dohodke, moramo predvsem upoštevati prodajo teleta, ki ga prodam« običajno v petih tednih in za katerega dobimo okoli 45 tisoč lir. Naj da krava še 100 stotov gnoja, katerega vrednost računamo na 15.000 lir. Skupno torej 60.000 lir.
Ce sedaj odštejemo dohodke od izdatkov, tedaj ugotovimo, da znašajo efektivni stroški 143.000 lir.
Toda ko ima krava tele, porabi 600 litrov mleka, tako da nam ne ostane več 2400 litrov, temveč le 1800 litrov. Sedaj lahko vračunamo, da znaša približna proizvodna cena litru mleka 73 lir.
Pri tem našem računu pa nismo upoštevali amortizacije hlevov, izdatkov, ki jih ima živinorejec za socialno zavarovanje in prav tako ne delovne tile kmetovalca, ki ni nekvalificiran in samo ročni delavec, kajti v njegovo pristojnost spada tudi vodstvo kmetije — tako strokovno kot gospodarsko. Ce bi upoštevali tudi to, kar sem pravkar omenil, tedaj bi prišlo prav gotovo do še višje povprečne proizvodne cene. Prav tako bi prišli do višje cene v primeru, če bi pri našem računu upoštevali cene, ki so letos zaradi suše močno poskočile na vseh področjih.
ŽIGON. Lahko rečemo, da živinoreja propada. V naši občini je
Alfonz Guštin, Miroslav Žigon, Stanko Milič in Karlo Štolfa med razgovorom o živinoreji na našem uredništvu
število glav v hlevih padlo najmanj za 20 odstotkov in če bo šlo tako naprej, bo v nekaj letih vse propadlo. Tudi in morda predvsem zaradi tega, ker ni več mladine, ki bi se oprijela kmečkega dela. To je po določeni plati sicer razumljivo, saj kmetijstvo v današnjih pogojih ne nudi jamstva za bodočnost. Odraz tega je prav živinoreja in računi, ki smo jih navedli, kažejo vso resnost položaja.
NOVINAR. Ugotovili ste, da po sedanjih cenah- ne morete več prodajati mleka, saj so proizvodni stroški višji od izkupička za prodano mleko. Po - kakšni ceni bi vam morali plačevati mleko na domu, da bi se Živinoreja še izplačala?
PETAROS. Po 80 lir.
občutljivi na tovrstna zvišanja cen. Kaj pravite oziroma kaj menite, kako bi potrošniki sprejeli morebitno zvišanje cene mleku?
GRGIČ. Predvsem moramo upoštevati razliko med kmetom na eni in delavci ter uradniki na drugi strani. Medtem ko imajo delavci in uslužbenci sploh določeno razmerje, mi tega nimamo. Delavci delajo po osem ur, mi pa tudi po šestnajst. Delavci si lahko s stavkami in drugimi akcijami priborijo izboljšanja, mi pa tega ne moremo. Z naraščajočo draginjo rastejo delavske plače, mi smo pa vedno na istem. Delavci imajo dobro urejeno bolniško zavarovanje in še posebno pokojni-; no, medtem ko smo glede tega še’ zelo zaostali. In tako bi lahko naštevali naprej. Ce sedaj mi za-
Zoro Grgič, Peter Petaros in Ivan Kacman
GUŠTIN. Nekoč so šle cene mleka s ceno kruhu. Danes pa ni več tako. Medtem ko se je kruh že nekajkrat podražil, je cena mleku vedno ista. Upoštevajmo še, da stane ena Coca-Cola (četrt litra) 60 lir in tedaj se vprašajmo, kako je mogoče, da nam plačujejo liter mleka po 50 lir. Pravilna in pravična cena za liter mleka bi morala biti na domu proizvajalca 90 lir!
ŠTOLFA. Mleko bi moralo biti pri nas doma od 80 do 85 lir za liter.
ZAHAR. Po 80 lir.
CURMAN. Po 80 lir.
SANCIN. Zakaj se bojimo reči po 100 lir, ko pa vsi vemo, da bi bila to najbolj pravična cena. Ne samo to. Na ta način bi se živinoreja zopet dvignila in kmetje bi spet dobili zaupanje v svojo zemljo.
GRGIČ. Po 80 lir.
PEČENKO. Realna cena mleka na proizvajalčevem domu bi bila 80 lir za liter.
NOVINAR. Potrošniki so zelo
Josip Sancin in inž. Josip Pečenko
htevamo, da se zviša cena mleku, ali nam lahko delavci in uradniki zamerijo, ka zahtevamo samo to, da vsaj krijemo proizvodne stroške in da se obdržimo na zemlji?
SANCIN. Poglejmo primer zadnje stavke v tovarni «ORIOIN». Res je, da so delavci mnogo žrtvovali, oni in njihove družine. Toda njihova borba je bila uspešna. Tudi k nam so prišli po prispevke in mi smo jih dali, da smo jim pomagali premostiti težaven položaj. Mislimo, da bodo tudi oni razumeli naše težave in upoštevali naše razloge, zaradi katerih zahtevamo, da se cena mleku zviša.
NOVINAR. Kaj pa pomoč države? Ali ne bi lahko oblasti priskočile na pomoč v kakršnikoli obliki?
GUŠTIN. Močna krmila naj dajo v zadostnih količinah in po močno znižanih cenah.
SANCIN- Edina pomoč je prišla od Tržaške hranilnice, pa še ta je neučinkovita. Razpisali so posojilo po 25.000 lir za vsako glavo živine, a ne dajo gotovine, temveč bone za nakup močnih krmil. Toda mi ne potrebujemo samo močna krmila. Mi potrebujemo tudi gotovino, potrebujemo seno po znižanih cenah, saj stane danes stot sena že 4.000 lir! Dosti so obljubljali, a doslej ni ničesar videti.
GUŠTIN. Septembra nas je obiskal visok funkcionar, ki se je v naših vinogradih prepričal, kakšno škodo smo utrpeli zaradi suše Takrat je obljubil pomoč, ki je ni od nikoder. Naj se obljube izpolnijo!
PiETAiROS. Zakaj pa so na Goriškem znali rešiti to vprašanje? Živinorejcem so že trikrat dodelili seno in močna krmila po zhižanih cenah. Le pri nas tega ne morejo ali ne znajo!
ZAHAR. Naj zvišajo ceno mleku, tako kot mi zahtevamo, pa ne bomo več beračili za pomoč in prispevke!
GUŠTIN. Letos, ko nas je prizadela suša, je poleg zvišanja cene mleku potrebna tudi posebna pomoči
GRGIČ. Naše delo naj bo plačano s tem, da nam plačajo mleko po njegovi realni ceni, če jim je za obstoj živinoreje in kmetijstva sploh.
MOŽINA. Zahtevamo ustrezno pomoč.
GURMAN. Cena mleku naj se zviša na 8Q lir.
ŠTOLFA. Mleko naj bo po 80 lir. Prispevke pa naj povišajo zato, da si bomo ob pomanjkanju delovne sile lahko nabavili stroje in drugo orodje!
• • •
Naš razgovor je bil seveda mno. £9.. daljši. T.pda , že iz tega kar smo ifoslej napisali, si lahko čita-tpljr ustvafi pnenje o neznosnem položaju in težavah, s katerimi se borijo naši kmetovalci.
Iz razgovora je nadalje razvidno, da živinorejci zahtevajo zvišanje cene mleku, ne zato, da bi od toga imeli kdo ve kakšno korist, temveč zato, da bi vsaj krili stroške proizvodnje. Dokaz temu je analiza proizvodne cene po knjigovodskih načelih, ki nesporno dokazuje, da je realna cena mleka višja od one, ki jo kmet dobi pri prodaji mleka.
Drugi vzrok temu stanju je posrednega značaja. Kljub temu, da država nudi od časa do časa razne prispevke za dvig živinoreje, pa je ta panoga kmečkega gospodarstva — in z njo kmetijstvo sploh — v kronični krizi. Ta izvira iz dejstva, da je kmečko gospodarstvo v rokah ali bolje rečeno kleščah veletrgovine in industrije. Kraka teh klešč se imenujeta «visoke cene krmilom in drugih proizvodnih sredstev* ter »negospodarska cena kmetijskih proizvodov*, kot je primer mleka. In tako se dogaja, da je kmet, ko se pojavi v trgovini kot kupec, zaradi visokih cen proizvajalnih sredstev (krma, krmila, gnojila, stroji itd.) stisnjen ob zid, ko se pa pojavi na trgu kot prodajalec, spet ne more realizirati onih cen, ki bi vsaj krile proizvodne stroške, kaj še, da bi pri tem zaslužil. Zato životari naprej, v upanju, da bo kdaj boljše...
Glede suše, ki je letos prizadela naše kmetijstvo, pa lahko rečemo, da so kmetje zaprepašče-ni zaradi nerazumevanja oblasti, ki niso pokazale dovolj prožnosti, da bi v septembru in še prej dane obljube tudi izpolnili. Tu se moramo vprašati, zakaj je naša pokrajina vedno na repu dogajanj? Tak je bil primer s točo. Medtem ko so kmetje zahtevali pomoč, so v nekem pristojnem uradu ugotavljali, da za pomoč
ni nobene zakonske osnove, čeprav so prav tedaj vsi kmetje lahko brali, da je minister za kmetijstvo določil podporo nekaterim pokrajinam, ki jih je prizadela toča.
Drugi primer se nanaša na pokrajine, za katere so bili že pred meseci izdani dekreti za uveljavitev zakonov, ki predvidevajo izredne podpore v primerih, ko gre za več kot 50 odst. izgube na letnem pridelku. V Trstu pa se ja o tem samo razpravljalo, ustanovljen je bil celo poseben odbor (brez predstavnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov!) in vse je ostalo pri tem.
Po vsem tem se moramo nujno vprašati, kdo je temu stanju kriv? Kmetje prav gotovo ne, saj bi za primer lahko navedli interven. cije obeh kmečkih organizacij, ki
Josip Čurnian
sta v imenu kmetov ne samo zahtevali pomoč, temveč tudi konkretno predlagali, kaj naj se stori v pomoč kmetom. Ce se bo zgodilo — in na to ne bo treba čakati dolgo —■ da bodo z državnimi prispevki zgrajeni ali obnovljeni hlevi ostali brez živine in bodo torej tudi prispevki praktično vrženi stran, tedaj bo padla odgovornost izključno na odgovorne oblasti, ki niso pravočasno posegle po tistih sredstvih, s katerimi razpolagajo, a se jih niso poslužili. Razen v primeru — če so tudi odgovorne oblasti mnenja, da je treba naše kmetijstvo uničiti!
Vreme včeraj; najvišja temperatura 4.9, najnižja 2.9, ob 19. url 4.4; zračni -tlak 1024.2 raste, veter seve-irovzihodnik 6 fkm, vla«e 60 odst., morje mirno, temperatura morja 12.8 stopinje.	Tržaški dn<	evn	i	ik	Danes, NEDELJA, 25. novembra Katarina Sonc e vzide ob 7.17 in zatone od 16.27. Dolžina dneva 9.10. Lu«a vzide ob 5,03 i,n zatone ob IS-54 Jutri, PONEDELJEK, 26. novembte Konrad	^
VAŽEN SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE	PO PRVEM TEDNU RAZGOVOROV V RIMU		Tudi tretja premiera odi	čna	—					
KD pripravljena na sestavo odbora s PSDI in PRI
KD bo prekinila odnose z liberalci in pospeševala avtonomistični razvoj v PSI
Včeraj se je sestal pokrajinski ibor Krščanske demokracije ter
odbor Krščanske demokracije proučil volilne rezultate, da bi jih tolmačil v vidu rešitve za sestavo občinskega odbora.
Sestanek je odprl tajnik dr. Bot-teri, ki je nakazal stališče stranke po zaključku volilne kampanje in volitev ter poudaril tri osnovne točke:
X. Krščanska demokracija je začela volilno kampanjo s tem, da je pustila odprta vrata vsem možnostim za sestavo odbora iz predstavnikov demokratičnih strank.
8. Italijanska liberalna stranka se Je sama uvrstila v opozicijo s politiko napada na Krščansko demokracijo ter se premaknila na še bolj konservativne položaje.
3. Po sodbi KD je Italijanska socialistična stranka sicer pokazala avtonomistično vrenje, vendar še ni zavzela jasnega stališča v demokratični smeri.
V zvezi s tem položajem je KD sklenila, da ohrani zvestobo svojemu programu, ki bo služil kot osnova za pogajanja za sestavitev odbora; da bo prekinila odnose z Italijansko liberalno stranko ter s tem prenehala sodelovanje med katoličani in liberalci, ki se je začelo leta 1945; da bi ohranila perspektive levega centra, sprejete na neapeljskem kongresu, se KD ob-
vezuje, da bo pospeševala obstoje-............................ I, do-
či avtonomistični razvoj v PSI,___
kler ne bo dozorel. Medtem pa vabi KD socialdemokrate in republikance na pogajanja za sestavo občinskega odbora na podlagi svojega programa.
Danes zaključek pokr. kongresa RPI
sani v ta sindikat. Na skupščini bodo sindikalni voditelji orisali delavcem potek pogajanj za sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe za stroko.
Obvestilo članom volilnih sedežev
Člani volilnih sedežev na zadnjih občinskih volitvah v tržaški občini lahko dvignejo honorarje, ki jim pripadajo v občinski zakladnici v Ul. A. in P. Nordio 11 od srede 28. t. m. dalje.
Razsodnik spora v Orionu pričel svoje delo
V sodni palači Je bil prvi informativni sestanek glede spora v podjetju Orion. Sodni svetnik dr. Ge-ri, ki so ga imenovali za razsodnika, je prejel od predstavnikov sindikalnih organizacij in predstavnikov delodajalcev zahtevane informacije za popolno dokumentacijo
Jugosl. profesorji za Trst italijanski pa za Koper?
Mešani odbor obravnava na 9. zasedanju v Rimu tudi vrsto vprašanj široke izmenjave na šolskem področju
o tej zadevi.
I""l'l""l"ll.........1 lil ■■ IM IIIIIIIIIMII tlM M lili MIJ ■■ I Ml IM ■■ III Ml.I..MI ■ 1 > M ■ ■ 11 ■ 111IIIM ■ 111 ■ 111111.111M11 ■ I ■ 11111111.III..
Deveto zasedanje jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma, se je začelo, kot smo že poročali prejšnji torek v palači Farnesina, kjer ima v Rimu sedež zunanje ministrstvo. Toda tudi o poteku tega, kakor skoraj vseh dosedanjih zasedanj niti po prvem tednu vsakodnevnih sestankov ni bilo moč zvedeti ničesar, ne od ene ne od druge delegacije, razen — seveda — običajnih izjav in zagotovitev, da vlada v razgovorih dobro o-zračje. Vse pa kaže, da tudi to zasedanje ne bo krajše od dosedanjih, tako da ni pričakovati, da bi se zaključilo konec novembra,
SEJA REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet se bo pritožil na odbor za zaščito manjšin
Pritožba se nanaša na imenovanje novega občinskega tajnika, ki ne obvlada slovenščine - Oster protest zaradi nevzdržnega položaja kmečkega gospodarstva
Že včeraj smo na kratko poročali o seji repentaborskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci razpravljali tudi o vprašanju no-
vega občinskega tajnika, ki ne obvlada slovenščine in se zatorej z
Danes zvečer se bo z zaključno resolucijo in z izvolitvijo novega pokrajinskega federalnega odbora ter delegatov za 10. vsedržavni kongres KPI, zaključil drugi kongres tržaške avtonomne federacije KPI. Ob 11. uri pa bo v dvorani kina «Arcobaleno» javno zborovanje, na katerem bo govoril senator Umberto Terracini, ki se je udeležil kongresa kot zastopnik osrednjega vodstva.
Kongres se je začel v četrtek s poročilom tajnika federacije profesorja Seme in se je nadaljeval z razpravo o tajnikovem poročilu v petek in včeraj zvečer.
li
Skupščina delavcev lesne stroke
Sindikat lesne stroke Delavske zbornice sporoča, da bo jutri ob 19. uri v sobi št. 40 ,na sedežu v Ulici Duca d’Aosta št. 12 skupščina delavcev lesne stroke, ki so vpi-
ljudmi ne more pomeniti v njihovem domačem jeziku. Ze pred časom smo poudarili, da svetovalci nimajo nič proti osebi sedanjega tajnika, temveč da zagovarjajo izključno le načelo spoštovanja pridobljenih pravic, med katerimi je tudi pravica do občevanja v domačem jeziku.
Tako je župan poročal, da je bil skupno z ostalima članoma upravnega odbora dvakrat na prefekturi zaradi te zadeve in zadnjič pri podprefektu dr. Pasinu. Toda dr. Pasino ni hotel nič slišati o drugem tajniku, češ da ga ni na razpolago ter je dejal, naj bodo občinski možje zadovoljni s tem, kajti v nasprotnem primeru se lahko razpiše javni natečaj in mesto tajnika lahko zasede tudi Sicilijanec! V razgovoru je dr. Pasino tudi izjavil, da sedanji tajnik razume slovenski jezik in da v londonskem sporazumu ni rečeno, «da mora biti tajnik tudi profesor slovenščine«! Tu naj mimogrede omenimo, da tajnik res ne razume slovenščine, kajti na seji mu je izvajanja občinskih svetovalcev sproti
prevajala občinska uradnica in kar že samo
le samo na sebi zanikuje trditve podprefekta dr. Fasina.
Vsekakor je župan nato "Se spo-
ročil, da je prav ta dan prišlo pi smo s prefekture, v katerem ob-
lastni organ vztraja na svojem sta-:eš d
lišču, češ da Je tajnik na mestu
HiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnnniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiuiu

Danilo Turk-Joco petdesetletnik

1
;
i
S

ll

M
•Ali ste mogoče kje videli Jo-eot a?. •Pred pol ure je bil Se tu — odpeljal se je v Ljubljano.. .*
Očitno nimam sreče — iščem ga v Trstu, a on je v Ljubljani, odpeljem se v Ljubljano, a on je v Trstu.. . jaz pa moram za tem •letečim Tržačanom» za kratek intervju, da napišem nekaj vrstic za njegov jubilej.
Jubilej, da gospoda, jubilej! V ponedeljek 26. t.m. praznuje Danilo Turk pol stoletja.
Se impozantno sliši kaj, ta pol stoletja, in prav vsklaja se z njegovo masivnostjo ... toda, kje naj ga iztaknem? Kako naj ga inter vjuvam, če pa ga nikjer ne dohitim. No, ja, saj ne bo prvič, da si časnikar izmisli intervju . .. podatke imam ... vse drugo bom že kako napisal.
DANILO TURK je po rodu pristen Tržačan, saj se je rodil 26. novembra 1912 v Rocolu. Osnovne in srednje šole je obiskoval t> Trstu, prvo kulturno delo je začel v Mladinskem društvu v Rocolu in verjetno bi se njegovo nadaljnje delovanje razvilo v rodnem mestu, če bi ne nastopili zloglasni časi, ki so spremenili načrte večini takratnih tržaških Slovencev.
Tudi njegova pot ga je še mladega zanesla v Maribor. Od leta 1930 do leta 1936 sodeluje najprej honorarno pri SNG v Mariboru kot igralec, inspicient in masker. Od tega leta dalje pa do leta 1941 postane reden član istega gledališča.
Osvobodilna borba ga kmalu priklene nase, a igralski poklic ga kljub težkim trenutkom navdihne za ustanovitev igralskih skupin. Nastane tako pod njegovim vodstvom najprej Igralska skupina XIV. divizije, decembra leta 1943 pa skupina IX. korpusa, ki bo nadaljevala svoje delo do konca vojne.
Novo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje ga leta 1945 še v vojaški uniformi pozdravi v svoji sredi. Od tistega dne je vršil Danilo Turk svoje delo i-pralca in organizacijskega tajnika.
Resnici na ljubo moramo priznati, da se je po sili razmer moral posvetiti bolj temu drugemu opravilu. In prav zaradi tega se večkrat upravičeno pritožuje. Toda kaj pomeni organizacija, vedo povedati le tiste številne vasi, v katere bi sicer gledališče nikoli ne prišlo, ko ne bi prej privihral naš Joco in jih pregovoril za predstavo.
Nasmejan Jocov obraz in njegovega črnega železnega konja
pozna skoraj vsa Primorska, če že ne Slovenija, nekoliko zaradi tržaškega gledališča, nekoliko zaradi filma in televizije. Kajti, kljub gledališkim dolžnostim, je Turka v zadnjih letih pot karakternega igralca večkrat privedla k filmu; omeniti moramo kar šest filmov v katerih je ustvaril posrečene figure (Hitronosci, Družinski dnevnik. Srečali se bomo zvečer, Sam proti Rimu, Naš av-
to, Ples v dežju) in televiziji (zabavno - satirična oddaja •Spijon
100.000• ) ter nova rubrika zabavnih skečev, katero pravkar pripravlja RTV Ljubljana.
To bi bilo na kratko vse, kar bi lahko napisali o slavljencu. Menim, da nisem pozabil ničesar, ah, da, izročiti mu moram v imenu njegovih kolegov in uprave SG iskreno voščila.
NA MNOGA LETA! IN SE VELIKO USPEHOV!
A. R.
Čestitkam in voščilom se pridružujeta tudi uredništvo in u-prava Primorskega dnevnika.
in sposoben opravljati vsa dela.
Po daljši razpravi pa so svetovalci sklenili, da je treba akcijo za imenovanje tajnika, ki bo obvladal oba Jezika, nadaljevati. V ta namen so tudi sklenili, da se najprej odgovori na zadnje pismo prefekture, potem pa naj se pošlje pritožba na stalni mešani odbor za zaščito manjšin. Za te predloge so glasovali vsi svetovalci — razen svetovalca Slovenske liste učitelja Lupinca, ki je še pred glasovanjem predlagal, naj občina poišče tajnika, ta pa naj se potem prijavi za natečaj! Zaradi tega so svetovalci že na seji izrazili obžalovanje, da je v njihovi sredi svetovalec, «ki se na tak način bori za slovenske pravice«!
Potem ko je bila imenovana nova občinska volilna komisija, v katero so bili za člane izvoljeni Alfonz Guštin, Milan Purič, Maks Guštin in Karlo Komar, za njihove namestnike pa Ivan Škamperle, Jožef Lazar, Alojz Milič in Ivan Purič, so svetovalci potrdili doseda-
nje člane davčne komisije. Za potr-'	'•	'	'	' :i
ditev so glasovali vsi svetovalci razen učitelja Lupinca, ki se je vzdržal.
V naslednji točki dnevnega reda je odbornik Maks Guštin sporočil
svetovalcem, da se je na župans zglasila delegacija kmetov, ki zahtevala posredovanje občine,
bi oblasti priskočile na pomoč kmetom, ki so utrpeli veliko škodo zaradi suše. Delegacija je poudarila, da se prodaja mleko po mi-zerni ceni 50 lir, kar prinaša živinorejcem nenehno zgubo. Odbor
nlk je še dejal, da bi bilo prav, ko bi se glede tega vprašanja po-
vezali vsi župani okoliških občin in skupaj storili potrebne korake v korist prizadetih kmetov.
V razpravo so posegli številni svetovalci, ki so ugotovili, da se v sedanjih razmerah kmetijstvo načrtno uničuje ter zahtevali U činkovite ukrepe v zaščito kmečke ga gospodarstva. Končno so izvo lili komisijo, ki bo pripravila se stanek županov in ukrepala v srni slu pooblastil občinskega sveta Prav tako so tudi sklenili, da se za jutri, ponedeljek, skliče sesta nek prizadetih kmetov, na katerega bodo povabili tudi sindikalnega predstavnika. Sestanek kmetov bo ob 18. uri v dvorani javne kopalnice.
Prvi sneg
Včeraj popoldne okoli 14. ure so nas pozdravile prve snežinke v letošnji zimi. Pravzaprav smo šele v jeseni, toda z razliko drugih let, nas je zima obiskala mnogo prej, kot je predvideno v koledarju.
V mestu je bilo videti le tu pa tam kakšno snežinko, ki jo je prinesel veter iz zgornje tržaške o-kolice, medtem ko so na Oočinah, v Bazovici in drugod otroci že. skakali od veselja, saj je nekaj minut snežilo v pravem pomenu besede.

Zlata poroka na Opčinah
Andrej Sosič, rojen 23.11.1S89, in Antonija Škabar, rojena 11.6.1894, sta praznovala 20. t.m. zlato poroko. Poročil ju je pred 50 leti domači župnik pok. Cink. Ko smo ju obiskali, smo se lahko prepričali, da sta, kljub letom, še čila in zdrava. Slavljenka nam je povedala, da se je šolala na Opčinah in da si je že mlada morala služiti kruh. Delala je med drugim tudi v tobačni tovarni v Trstu. Bila je vedno pridna gospodinja. Imela je tri otroke, od ka-
Toda na njihovo žalost je sneg kmalu ponehal...
Tržačani pa so lahko včeraj ves dan opazovali s snegom obložene kamione, ki so prišli iz Jugoslavije. Ze v Senožečah je bil sneg naprej proti Postojni in Ljubljani pa ga je toliko, da so morali cesto plu-žiti in je bil promet zelo otežko-čen.
Zima je torej prišla in z njo vse težave in nevšečnosti. Toda kaj bi še o tem govorili, ko je pa že drugih dovolj...
Skupščina zdravnikov INAM
Zdravniki INAM so na skupščini na sedežu Delavske zbornice proučili vprašanje nadaljevanja sistema
proste izbire zdravnika tudi za pribi ........... ..........
lodnje leto. Na skupščini so sklenili, da ne bodo začeli za sedaj
nobene sindikalne akcije v pričakovanju rezultatov pogajanj med
zdravniško zbornico in osrednjim vodstvom INAM.
Obvestilo vinogradnikom
Vinogradnike opozarjamo, da je treba do 30. novembra letos prijaviti količino vina v. kleteh.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov vabita kmetovalce, v svoje urade kjer lahko izpolnijo ustrezne formularje.
temveč šele v prvem tednu decembra.
Sodeč namreč po pripravah zasedanja — zlasti s strani jugoslovanske delegacije — je tokrat na vrsti poleg starih znanih vprašanj, ki se vlečejo iz zasedanja v zasedanje, še cela vrsta neko-
liko novih predlogov, ki so nastali spričo dobrih odi
nosov med Jugoslavijo in Italijo. Gre v prvi vrsti za vprašanja s prosvetnega področja. Glavni predlog pa bi v tem okviru bila široka izmenjava profesorjev za srednje šole tako za italijanske v Jugoslaviji kot za slovenske v Italiji. Bolj konkretno rečeno: predvideva se možnost, da bi določeno število italijanskih profesorjev iz Italije — za predmete, za katere se kaže že sedaj potreba — poučevalo na italijanskih srednjih šolah v Jugoslaviji, čeprav ti profesorji ne bi bili jugoslovanski državljani in bi kljub temu bili postavljeni povsem enakopravno s profesorji jugoslovanskega državljanstva. Na slovenskih srednjih šolah v Trstu in Gorici pa bi recipročno lahko poučevali profesorji iz Jugoslavi-
je, jugoslovanski državljani, prav tako z vsemi pravicami, ki jih
uživajo njihovi kolegi z italijanskim državljanstvom. Do sedaj seveda ni še nič gotovega, ker gre za ugibanje, ki po našem mnenju ne more biti brez podlage in u-godnih pogojev za konkretizacijo.
Izmed ostalih vprašanj, od katerih razpravlja mešani odbor, pa so baje tudi že stare naše zahteve po pravičnem zastopstvu pripadnikov; slovenske narodne skupnosti v'javnih službah. To vprašanje se je, kot vemo, pojavljalo večkrat tudi na prejšnjih zasedanjih, toda vedno brez rezultata, poleg vprašanj slovenskih napisov na vsem tržaškem področju, kjer — kot določa posebni statut — živj vsaj ena četrtina prebivalstva slovenske narodnosti. Pri tem
se jugoslovanska delegacija na zasedanju lahko upravičeno pohvali, da je ta določba, recipročno, za bivšo cono B izvedena iz-
redno širokosrčno, saj sleherni Tržačan lahko ugotovi, da so dvojezični napisi tudi tam, kjer del italijanskega prebivalstva ne doseže predpisane četrtine.
Ob pomanjkanju točnejših informacij predpostavljamo, da se v Rimu obravnava tudi pereča zadeva uporabe slovenščine na sodiščih in v javnih uradih sploh. Med ostalimi točkami so končno baje še nekatere druge ter slednjič še nekaj pritožb. Upamo, da bomp mogli o zasedanju zvedeti kaj, več, vsaj ob zaključku razgovorov, ko se bodo glede nekaterih spornih problemov stališča obeh delegacij med obravnavo približala in bodo člani odbora vsaj tajerat postali morda nekoliko bolj doštopni za radovednost predstavnikov tiska.
MiiiiiiimiiiMiuiiiiiHiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimiiitiiiHiMniiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiitiniiiiiiiitfiii
VČERAJ V LADJEDELNICI SV. MARKA
Montaža ogromnega bloka za ladjo «Raffaello»
Blok je tehtal 90 ton in je kar so jih doslej zgradili
največji, v Trstu
V ladjedelnici Sv. Marka so včeraj položili na ogrodje prekooceanske ladje «Raffaello» 90 ton težak montažni blok, in sicer spodnji del krme, ki gre od krmila do mosta B. Ogromni montažni blok je dolg 12 m, v širino meri 24 m, visok pa je 5 in pol metra.
Položitev spodnjega dela krme na ladijsko ogrodje je zahtevalo izredno preciznost, zlasti še zaradi ogromne teže montažnega bloka. Najprej so krmo dvignili s pomočjo plavajočega žerjava «Ursus» in enega novih pristaniških žerjavov, ki lahko dvignejo do 60 ton tovora. V drugem delu pa so uporabili samo plavajoči žerjav Ursus, ki so
ga pripravili tako, da Je lahko dvignil do 150 ton teže. Cim so krmo
postavili na ogrodje, se je začelo električno varjenje železnih spojk.
Spodnji del krme, ki so jo pripravili za ladjo ((Raffaello«, je doslej največji montažni blok, kar so jih doslej zgradili v ladjedelnici Sv. Marka. Glavno zaslugo, da se je lahko to delo izvedlo, je nedvomno pripisati novim močnim žerjavom, ki so jih postavili v okviru modernizacije ladjedelniških naprav
Kot Je znano, bo ladja ((Raffaello« dolga 274,50 m, široka bo 31 m in bo imela 43.000 ton nosilnosti. Razvijala bo maksimalno brzino 29 vozlov na uro, medtem ko bo pri normalni vožnji vozila z brzino 26,5 vozlov na uro. Na ladji bo prostora za 1850 potnikov, medtem ko bo posadka štela 720 mož.
Pes čuvaj pa tak...
Namesto da bi čuval dom svojega gospodarja, je neki petmesečni volčjak tako trdno zaspal, da se ni zbudil niti, ko so ga neznani ta-
tovi ukradli. Njegov gospodar 41-letni Giuseppe Baruffo iz Ul. Ge-
rani 2, je šel spat okoli 22. ure, Nekoliko pozneje je zaslišal na dvo-
Iz neznanih razlogov mu je padel na glavo kos opeke ter mu povzročil lažjo rano. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK ter so mu v sprejemnem oddelku nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v 7 dneh.
Tatovi v stanovanju
Neznani tatovi so predvčerajšnjim vdrli v stanovanje 42-letne-ga Emilia Cergola iz Ul. Dell’Ere-mo št. 147. V jutranjih urah, ko v stanovanju ni bilo nikogar, so zlikovci vdrli skozi vhodna vrata ter preiskali vse sobe. V neki omari so našli in pobrali 130.000 lir. Okoli 16. ure se je Cergol vrnil domov ter takoj opazil, da so ga neznanci okradli. Tatvino je prijavil karabinjerjem na ro-colski postaji.
<Zaljubljen v tri oranže»
Zelo lepo sprejeta opera Prokofjeva
Tretja premiera v gledališču • Verdi» — tretji velik uspeh. O-pera Prokofjeva •Zaljubljen v tri oranže» je bila včeraj zvečer prvič na tržaškem odru in doživela je kar nepričakovano lep sprejem.
Predstava je slonela na uprizoritvi na •festivalu dveh svetov» v Spoletu, kjer tržaško gledališče vsako leto sodeluje s svojim orkestrom in ima na ta način po eno delo za repertoar že naštudirano. (Sicer zasedba ni popolnoma ista kot v Spoletu in tudi dirigent je drugi.) Uprizoritev pravljice o treh oranžah je mnogo odvisna od režije. Giovanniju Poliju moramo priznati, da je izkoristil vsa sredstva, da je ustvaril na odru živahnost, vselej pravo vzdušje ter dejanje na odru močno vskladil z glasbo. Dirigent Claudio Abbado je ne le zanesljivo vodil orkester ter pevce na odru, temveč je tudi lepo oblikoval svojski karakter glasbe Prokofjeva.
V delu nastopa veliko pevcev, ki sicer nimajo zelo velikih vlog, a so vsi skupaj važni za dober uspeh predstave. Vendar so imeli nekateri tudi več prilike se izkazati, tako zlasti Franco Bonisolli kot princ in Fernando Jacopucci kot Truffaldino. (Velja pristavili, da so vloge nekaterih težavnejše, ker se morajo — kot npr. Truffaldino — izkazati skoraj kot akrobati.) Na mestu pa so bili tudi vsi ostali: James Loomis t kralj), Rosa Laghezza (princesa Clarice), Ronald Andretvs (Leander), Di-no Mantovan i (P antalone), Vito Susca (čarovnik), Nelly Pucci
(Fata Morgana), Malvina Savio (Linetta), Maria Maddalena (Nico-
letta), Valeria Mariconda (Ninet-ta), Maria Casula (Smeraldina). Z dobro komika se je izkazal Cri-
stiano Dalamangas (kuharica).
Odlična predstava bo imela gotovo tudi pri reprizah enak u-speh kot na premieri. R. R.
Teden RK
O V Trstu bo od 2. do 9. decembra teden Italijanskega rdečega križa. Gospe iz odbora, prostovoljne bolničarke, bolniške sestre in skavti bodo nabirali po ulicah in trgih prispevke meščanov.
Izlet SPDT v Kranjsko goro. V soboto In nedeljo 8. in 9. decembra bo dvodnevni izlet SPDT v Kranjsko goro kot izhodišče za ogled Martuljka, za planince In smučarje Izlet na Vršič In Mojstrovko.
Vpisovanje in pojasnila v Ul. Gep-pa 9-11. v delovnih urah, vendar le do vključno ponedeljka 26. t.m.
Včeraj-danes
O Pokriti bazen bo zaprt za Javnost danes zjutraj, ker bodo v njem plavalna tekmovanja v okviru CONI.
Predavanje o Finski v društvu «7. Cankar»
Sinoči je bilo v dvorani pro-
svetnega društva zelo zanimivo predavanje Maria Magajne o osmem mednarodnem mladinskem festivalu, ki je bil letos v Helsinkih. Svoje predavanje je dopolnil s pripovedovanjem o potovanju po Finski. Govoril je o zgodovini, šegah, običajih in o kulturi finskega naroda. Predavanje so spremljali z lepimi barvnimi diapozitivi, ki jih je sam predavatelj posnel med svojim kratkim bivanjem v tej prelepi in zanimivi severni deželi. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je z zanimanjem sledilo ter na koncu nagradilo predavatelja s toplim priznanjem.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. novembra 1962 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMIRILI SO: 43-letni Ardiuklo Ver-tovez, 71-letna Maria Tedeschi por. Hermanski, 70.2 etna Marce,Ha Demar. tlni ipor. Cataibi, 71-iletm Dante Depa-se, 53-letna Giusepplna Zabric por. Kralj, 57-Jietai Hieoardo Sctilllanl, 79. letni Franeesco Memunnl, 78-letna Beatrice Poli vd. R1 volti, 72-letna Ma. rla Arno a Enei, 84-1 et ni Jakob Bole.
OKLICU: uradnik Antoni no Russo in delavka Carmlna Jurissevich, me. sar Bruno Suppa-ncig In uradnica Maria Manettil, mehanik Li-vio Zuanelli in uradnica Maria Carmela Golna, u-radnlk Serglo Sigovtc-h in učiteljica Maria Wild, tekstilni delavec Mario Montlcodo in gospodinja Luciana Peričih, karabinjer Pietro Forleo in gospodinja Adriana Grlsonch, mehanik Giuseppe Cova in (gospodinja Stella Amgiulo, karabinjer Malo Maggini in gospodinja Maria Itnretloh, šofer Rado Kavrecic in delavka Maria Roseta Toscan, pleskar R in a Ido Mosetti in trg. pomočnica Maria Martellanl, e. lektromehaolk Richard Mayer in u-radnica Rita Dobrilla, agent J.V. Mi-dhele Camililerl im gospodinja Coneet. ta Stuppia, zapriseženi čuvaj Miohele Gervasio in delavka Giusepplna Ara-nola, zastopnik Romano Olenik in u-radnica Elena Braodola, trgovec Ita. lo Zennaro in uradnica Maria Luisa" Glovedi, pleskar Ferrucco Mian in gospodinja Adele Nlcola, uradnik Franico Meriggi in uradnica Laura Massarelli.
LEKARNE ODPRTE DANES
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alta Mi. nerva, Trg sv. Frančiška 1! G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz); Ai due Mori, Trg Umiti 4; dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Neri, Ul. Daote 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Davarizo, Ul. Berninl 4; Millo. Ul Buonarrotl 11, Mlzzan. Trg Venezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7; Giusti Ul. Bonomea 93 (Greta).
LOTERIJA
BARI	62	30	31	46	32
CAGLIARI	43	19	10	76	2
FLORENCA	13	39	68	25	10
GENOVA	19	53	24	26	80
MILAN	41	69	24	66	Sl
NEAPELJ	20	t	17	1	29
PALERMO	43	37	62	60	36
RIM	65	71	12	54	47
TURIN	66	76	43	68	63
BENETKE	09	36	71	72	27
ENALOTTO 2X1 1X1 X 2 2 212
Kvote: 12 točk — nihče, 11 točk — 553.000 lir, 10 točk — 44.000 lir.
,	' k	rišču sumljiv ropot. Skočil je po-	
občinski cestar polnih 48 let. Sedaj javil je tatvino komisariatu javne je v pokoju. Se danes mu ugaja varnosti v Barkovljah. vesela družba ter rad izviie len. zarček dobrega vina.	n .	,	 O b e m a slavljencema želijo vsi	UpCKR 83 glRVO sorodniki in prijatelji še dosti let	Ernest Bordon, star 43 let od zdravja in sreče. Čestitkam pa se Dopaja 75, je včeraj popoldne okoli pridružuje tudi nPrimorski dnev- 16. ure delal v podjetju «Fonde-nik».	ria triestina«, in sicer v topilnici.	KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 16. uri Technicolor film: ZGODBA NUNE (Storia dl una monaca) Igrajo: AUDREY HEPBURN in PETER FINCH
Slovensko gledališče iz Trsta
priredi DANES 25. t. m. ob 18. uri V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ«
Luigl Pirandello
«ČEPICA S KRA(iULJČKI»
«PATENT»
Predstava zadnjič v Trstu. Cene znižane.
Razna obvestila
PD »Ivan Cankar« bo priredilo v dneh 30. 11. In 1. 12. turnir v briško-li in trešetu. Turnir bo v večernih u-rah. Vpisnina za pare 200 Ur. Zmago, valci bodo prejeli nagrade in diplo. me. Vpisovanje od 26. do 29. t.m. od 19.30 do 2.0.30.
# * 4*
Mladina te Nabrežine priredi v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« miklavževanje, ki bo v soboto 1 decembra Od 21. do 4. ure zjutraj. Igra orkester ((La cometa«. Rezerviranje miz od ponedeljka 26. t.m. dalje od 20. do 21. ure v društvenih prostorih. Na miklavževanju bo postreženo z domačo jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni k številni udeležbi.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« vabi na kino predstave v sobotah ob 18. uri ter v nedeljah od 10. do 11. ure.
Redno posluje v tretjem nadstropju društvena knjižnica v nedeljah od 10. do 11. ure.
Vsako nedeljo so v društvenih prostorih ((Plesni popoldnevi« od 16. ure dalje. Poskrbljeno je za jedačo in pijačo.
Mali oglasi
IŠČEMO HIŠNO pomočnico od 8. do 16. ure. Nedelje in prazniki prosti, tel. 44-371.
HIŠA NAPRODAJ v Zabrežou št. 18, (Boršt) telefon 99-293.
IŠČEMO DEKLICO -staro 15 let za trgovino jestvin. Klun, Istrska ulica št. 2.
TORBICE raznovrstne ter športne, na. mizne prte, vreče za perilo in obleke Itd., vse Iz plastike in gume dobile v trgovini «PLASTICA» v Trstu, Ul. G. D’Annunzio, 4 (blizu Trga Garibaldi).
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za' ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem jeziku. Prt nakupu dobite primerno darilo.
PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst ln znamk po najnižjih cenah.
BRUSINI CARLO, Trst, Ul. Battlstl 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče pečt na premog in kerosene ter na plin in elektriko in televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041.
PLASTIKA za pokrivanje ta! po 500 lir kv. m, preproge vseh vrst za so-be In hodnike, pode U gume, linole. ja, cevi iz plastike za vrtove in za hišno uporabo torbice zavese In vse ostale predmete iz gume \n plastike dobite pri ITALPLAST. Trst, Trg uspedale St. 6.
DVA VAJENCA od 15—16 let išče trgovina jestvin MORETTI Korzo Garibaldi štev. 4.
Kolesa BIANCHl — originalna kolesa MELILLO
Trst — Ul. A. Caccla 3-10 tel. 96032 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulic, A. Caccia 3-10.
GUME za avtomobile, motorna kole. sa in kolesa vseh vrst, MELILLO Trst — Ulica A, Caccla 3-10.
NADOMESTNI OGLI za vsa Italijan, ska in tula motorna kolesa.
NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa rllla Lambrette, N.S.U., Itora F Morim dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ut. A. Caccia 3-10 tel. 96032
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
abon«4
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni v vseh prostorih zadnja Pre“*t8o. Puccinijeve opere «Tosca» z Mas™ livero, Giuseppom Di Stefanom. • lom Silverijem in ostalimi. Din* An-tonino Votto.	J
V sredo ob 21. uri za red B »*S prostorih druga predstava pr va opere ((Zaljubljen v tri oranž Dirigent Claudio Abbado.

Nazionale 14.30 «La Fayette, dve zastavi« (La Fayette
e’
za sia v i« (ua r ayeue uda sv per due bandiere). Technicolof. scale Audret, Folco Lulll.	j,
Fenice 14.00 «ToLpa Casaroli« (La “ da Casaroli), Renato Salvatort , Mllian.’ Prepovedano 14.00 «Tiara Tahiti«.
mas
Excetsior
manicolor. James Mason, John
Mil*
Prepovedano mladini.	,
Grattacielo 14.00 ((Nevarni odno*1^

(Relazioni pericolose) (Les Dangereuses). Prepovedano
Pi'	/C(S
Arcobaleno 14.30 ((Seksualnost# sualitž), Prepovedano mladini ” 18. letom.	kll
Supercinema 14.00 «Tiiran Iz »ijV ze« (Id tiranno di Siraousa). T nicolor. Guy VVilliams,	^
Alabarda 14.30 ((Kraljica su'='-_rJ(),
(La regina detlo streep-tc-i^ Fiiodrammatico 14.30 (cMacist, najl^
sa«
Rita Gadi 11 se.
Prepovedano
nejšl gladiator sveta« (Maciste „ gladiatore piu forte de; mondo)-Technicolor. Mark Forest, Selila bel.	,p
Aurora 14.30 «Beg iz Zahraina« ' ga da Zahrain).	,
Cristallo 15.00 «Sexy svet 'P°n (Mondo sexy di notte). Technic*' Prepovedano mladini
Garibaldi 14.30 »Gusarji Rdeče reKt’ (I pirati del Fiume Rosso). TecI>
color. Glen Corbett.
Capitol 14.30 «Kruto leto« (L ^ crudele). Simone Signoret, Lavi' ce Olivier.	n,
Impero 14.30 «Senilnost» (SenU*1' Prepovedano mladini.	ijl
Massimo 14.30 «Tajni sokrivec« . complice segreto). Stevvart Gra® Hala Harareet.	^
Moderno 14.00 »Luč na trgu«' nella piazza), Technicolor. 01 de Havilland, George Hamilto11' Zadnji dan.
V ponedeljek In torek Cece 0“.,, Anna Maria Moreno v reviji zlato dekle«.
Astoria 14.30 »I Comancheros«. nicolor. John Wayne.	jjt
«TIS1*
(ftlš
Astra 14.30 17.45 21.30 »Boccaccio Prepovedano mladini.	ji-
Vittorio Veneto 14.15 «Nered»
sordine). Sammy Frey, Renato ^ vatori, Antonella Lualdi, Toma*
lian. Prepovedano mladini. Abbazia 14.30 «F»nny». Technl^,
Prei
».
terr
IVO
Mra
»im.
Ki
I:1
colo
v
PRI
k
^Ov
V«a!
*«
v«ns
uua/. I«g IT.	vi- CTIldljr //. 4VVIH.- -
Leslie C-aron, Maurice Chevalif ^. Marconi 14.30 «11 Kemtukiano«. “ ni film. Burt Lanicaster.	J.
Ideale 14.00 «Zeleni delfin« (II d no Verde). Lana Turner	m
Skedenj 14.00 «Korzišk! bratje« 0' i telil corsi). Technicolor.
Horne, Valerie Vangrande. J
L
I
A
d
i.
Darovi in prispevki
smrti IJ^Vl' Tee Peterka j).'| i 5000 lir M
Ob peti obletnic! smrti hčerke in vnukinje rujeta mama in noraa 5000 lir ja-ško Matico.	^
Namesto cvetja na grob pok. ^ il le Demark daruje Albin Turko.
n
Ricmanj 2000 lir za Dijaško
V isti namen daruje Filip P«,; Ricmanj 1000 lir za Dijaško Ma*'’ .
ZAHVALA
i
Toplo se zahvaljujemo vsebuj so z nami sočustvovali ob p* izgubi naše zlate mame
Katarine Košuta
SedO1^'
Posebna zahvala dr. _ č. g. župniku .pevskemu zbofL ^ rovalcem cvetja ter vsem, ki kateri koli način počastili spomin in jo spremili na , poti.
žalujoči sin, hčere, in ostalo sorodstv®
Križ, 25.XI.1962.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vse^k5' so z nami sočustvovali ob
našega dragega

Josipa Forausa
Posebna zahvala celici KPI line, č. g. župniku in vsem, * na kateri koli način počastil*^ $ min pokojnika in ga sprem*1 zadnji poti.
DRUŽINA FOR^L in ostalo sorod®
Dolina, 25.XI.1962.
»P
J
l
1 S
S
J
»l
\
»E
P
1 S » v
K
ZAH VALA
Globoko ganjeni po tolikih izrazih sočutja, ki smo ga Li1' deležni ob prerani izgubi našega dragega
MILANA
se ^iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. duhovščini^
Stepančiču, vsem sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Družine: BLASINA, SUC in CONClON Sesljan, 25. novembra 1962.
V
k
Z A HVAL A
kinje^in^t^t ^ nenaclornestlJlvl izgubi predrage sestre, sv8
CIRILE DEMARK
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvOvaU in nam stali ob strani v teh žalostnih dneh.	„,g
posebna hvala darovalcem vencev in cvetja, gospod*3' župnikoma, pevskemu zboru iz Ricmanj za ganljive žalostm ter vsem, ki so Jo spremljali na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Hicmanje, 25. novembra 1962.
V,
It
il
Za
MIKLAVŽA je knjig, najlepa dar TRŽAŠKA KNJIGARNA
vam nudi za to priliko bogato izbiro
>!
v
K,
S
Hi
•m
k
feta
Es:
s
So

1962
l <>D
15.54
inbra
bon«*
ecjstav«
agdo IT. «*
jlrijei*
, vs«* T'oW^
mei *
a <
ior. ”
u»*
ori. Tt mlad«1
.
n M«»


25. novembri 1962
5JN0 ROSANDRA - BOLJUNEC
Pfedvaja danes 25. t. m. ob
Supercinemascope
■niacolor film:
'NEČ IN KRIŽ*
(La spada e la croce) Ipajo;
•vonne De Carlo, George Mili™1’ Rosanna Podesta, Mas-m° Seratox ln R. Rory
£Wo SKEDENJ
)ranže*-. ***^c>ccooooc^oocvjocxx>oc^oc:
j ®Uvaja danes 25. t. m. ob k Ur* (zadnja predstava ob coi Uri.) Cinemascope Tpchni-
10RZIJSKI BRATJE
,051» '
mia^
» 1 Zi i ni r
Sir*1'*
ee<
rvladidj-
naj*l(
ciste i dol-
illa 1
io5l» , nicoWf'
. re«1’ Teci*"1,
(L-aOi)»
saiJK*’’
(«
ec» , :rati«er'
(X fratelli corsi)
^ajo:
GOPFREY HORNE yALERIE VANGRANDE
Uročite se na
^imorski dnevnik
za leto 1963
•cdaj in ne čakajte ft°Vega leta.
novi naročnik dobi nagrado še lepo stojko knjigo.
^lefonirajt
e na št. 37-338
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20
-mumrnamuk
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 15. uri Technico-lor - Technirama film:
SOVRAŽNIKA
(I due nemici)
'“-KZffilr- NIIDING
“""MDRW./a«i)ptrosnii
Ul Ml CM
"i**- , GUY HAMUION tt-HNtoimr tiiiiNiH^MA- ■
V ponedeljek 26. t.m. ob 18. uri ponovitev filma SOVRAŽNIKA
PROBLEM! GORIŠKEGA TURIZMA
K1KO «1KIS» PROSEK
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 16. uri Technicolor cinemascope film:
SIJAJNIH SEDEM
(I magnifici sette)
Največji pustolovski film Igrajo: YUL BRYNNER, ELI WALLACH in STEVE MC QUEEN
KINO BELVEDERE NA OPČINAH
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 15. uri avanturistični Technicolor film:
Konjeniki severo-zahoda
(Cavalieri del Nord—Ovest)
Igra JOHN WAYNE
VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU
Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi:
Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki
PHILIPS
♦t>IW
iti'9-
»i
M
P
eifJ)!
m,
$
»*<
■up
istv"

ki je odraz najboljše tehnike
»ii. A	i 'm .* **,i m .•.••• i ■;	.
To je nasvet tvrdke
KNEZ VALTER - NABREŽINA, tel. 20-123
ZA IZVOZ POSEBEN POPUST
PECl IN ŠTEDILNIKI
Najmodernejših ob-Dk na vsa goriva
Električni likalniki, ®Esalci za prah, pralci STROJI, HLADILNIKI
Lestenci ter vseh
VEST ELEKTRIČNE LUCI
^Ekorativni
predmeti
Servisi iz porcelana
^AMlZNI PRIBOR (Be-
?*<*) IZ NERJAVEČEGA JEEtA (Rostfrel)
Kerze
trst
^>oxza S. Giovanni 1
ERODAJA tudi OBROKE
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FRANC STOJAN UDOVIČ
TRST, Trg Ponter.,sso št. 5, tel. 29-686 Velika Izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, dežnih plaščev, kril terital, dežnikov ln volnenih odej po najnižjih cenah
Minister Lombardi bo 3. dec. obiskal Gorico in Gradež
Ob tej priložnosti bodo razpravljali tudi o najvažnejših turističnih problemih naše pokrajine in o nadaljnjem razvoju tujskega prometa pri nas
V okviru goriške «Pro loco« so bili nekateri proti temu, da bi tn krajevna tujsko-prometna organizacija imela nad seboj koga, ki bi bil za nekakega nadzornik. S tem je bila mišljena pokrajinska turistična ustanova. Na sestanku, ki ga je imel pred dnevi pred-sednik te ustanove Peternel z odborniki goriške «Pro loco», so se razblinili tudi taki dvomi in vsi so prišli do zaključka, da je neki osrednji organizem, ki naj hi koordiniral pobude in manifestacije raznih krajevnih turističnih ust*, nov na področju pokrajine, da se ne bi med seboj križale in ovijale, v resnici potreben.
Po zagotovilu Peternela je prav v tem bistvo in smisel PTU, ki bo po zadnjih uredbah postala vedno bolj tudi vez med krajevnim turizmom in ministrstvom za turi-
zem v Rimu, kar je večkrat nujno potrebno in koristno. Vlada daje sedaj za razvoj turizma samo okrog 7 milijard letno, kar je vse. kakor zelo malo, če se upošteva, da je domači in tuji turizem prinesel v zadnjem letu okrog 1000 milijard dohodkov. Zato tudi turistična ustanova na Goriškem ni deležna kakšnih podpor, ki hi ji olajšale delo, ker je vse v bolj skromni obliki. Vkljub temu pa se vrti letni promet PTU že sedai okrog 2B ali 29 milijonov lir, kar se bo seveda lahko znatno povečalo s povečano dejavnostjo krajevnih turističnih ustanov. Problemov imamo mnogo in tudi nova «Pro loco« v Gorici je izdelala svoj načrt za delo v prihod-njem letu, ko se bo omejila predvsem na valorizacijo tistega, kar že imamo, kot Grad in naprave v mestu ter na obnovitov mestne godbe na pihala.
V ponedeljek 3. decembra dopoldne, ko bo v Gorici minister za turizem Lombardi, bodo poleg l
a od- I
bora PTU razpravljali tudi o tem, kaj bi bilo na področju turizma najbolj potrebno za našo pokrajino v prihodnjem letu. Minister si bo ob tej priliki ogledal ne samo Gorico, ampak tudi turistične naprave v Gradežu, ki je najvažnejši turistični objekt v naši pokrajini, ter se lahko na lastne oči prepričal o sedanjem stanju in o bodočih potrebah.
Občinska seja v Števerjanu
Za sinoči ob 19. uri je bila sklicana v občinski selni dvorani v
Steverjanu seja občinskega sveta.
Na dnevnem redu so imeli imenovanje članov nove občinske volilne komisije, in imenovanje komisije prve stopnje za določitev občinskih davkov. Svetovalci so morali odobriti tudi namestitev o-preme na osnovnih šolah v Jazbi-nah in na Valerišču ter zadevne stroške. Odobriti je bilo treba poleg tega še nagrado županu za leto 1963 in imenovati preglednike za občinski obračun za leto 1962.
Pri slučajnostih pa so prišla na vrsto vsa druga vprašanja, ki so v zvezi z občinskimi zadevami in niso bila posebej na dnevnem redu.
IIUDE SKRBI GORIŠKIH AVTOPREVOZNIKOV
Zakaj ni dovolj nafte proste cone in pa dovoljenj za prehod meje?
Kategorija bo svoje zahteve podprla z današnjo prisotnostjo tovornikov na Trgu Cesare Battisti
Danes zjutraj se bo na Trgu Cesare Battisti zbralo nekaj desetin tovornikov s prikolicami, da bi podprli zahteve avtoprevoznikov na sestanku zastopnikov Zveze in-dustrijcev v Gorici, kjer bodo obravnavali dve važni zadevi, ki žulita tako številno kategorijo: pomanjkanje dovoljenj za prehode tovornikov čez mejo in pomanjkanje nakazil nafte proste cone za zadnja dva meseca tega leta.
Lastniki tovornikov se čutijo zelo prizadeti s takšnimi omejitvami; občutno škodo pa bo imelo vse naše gospodarstvo, če avtoprevozniki ne bodo mogli spoštovati dobavnih rokov. Prevozi se utegnejo neprimerno podražiti, če bodo mo-
iiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiniiitiiiiiiiiiiiimifiiiHiiiiiiiiiimiiimiiitiiiMiHiMiiiiMiiiiuiiiiiiniiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiMHiiiiuiiiiimiiiiiHiiitiiiiiimmiiiiiniiiii
Z OBČINSKE SEJE V DOBERDOBU
Vojaščina naj plača odškodnino za razrile občinske ceste
10.5 milijona izdatkov za napeljavo elektrike v Dolu, ki je v teku - Imenovanje raznih občinskih komisij
Pred dnevi so imeli v Doberdobu seio občinskega sveta, na kateri so obravnavali razna upravna vprašanja.
ustoličenja novega upravnega od-
Predvsem so svetovalci soglasno odobrili izvedbo električne napeljave po tistih zaselkih v Dolu in pri Jamljah, kjer so si morali doslej svetiti s petrolejkami. Tako bodo dobili električno napeljavo tudi v Sabliče in Komarje ter po nekaterih zaselkih v Dolu, kjer je še niso imeli. Stroški za napeljavo luči bodo predvidoma znašali 10.5 milijona lir; dela so že v teku.
Občinski svet je nadalje potrdil
IZ BENEŠKE SLOVENJE
V
V Šempetru bodo zgradili zadružni hlev za živino
Darilo čedadskega župana predstavnikom tolminske občine po srečanju v Kobaridu
V okviru gorske skupnosti za če-dadski okraj so že dlje časa obravnavali potrebo gradinje zadružnega hleva, ki naj bi bil eden od ukrepov za pomoč živinorejcem v Beneški Sloveniji. Zupan iz St. Petra geom. Alojz Krucil in predstavnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva iiz Vidma sta imela v zadnjem času več sestankov z živinorejci šempeterske občine, katerimi sta obravnavala to vprašanje. Te dni je bil podpisan dogovor za gradnjo prvega zadružnega hleva na področju te Občine, | kateremu naj bi pozneje sledili še
V
AVTOPREVOZ ---
sIjjard Cunja
’ ^rada del Frluli št. 289 K Tel. 35-379
$0 ’r
*4rfis^<rri1 prevozi za tu In in«.
Konkurenčne cene
JfclO
s
ROSSONI
bogato izbiro
Mrjj h” a r m o n j k
'ALI-I
SOPRANI —
DALLAPE’ GOSPODINJSKE
Izvažamo — ’ °L Carducci 15, tel. 24-957

PLASTICA
J*eIITstria 8. tel. 50-034 i 'Prj sv. Jakobu)
%a’nica
\ A. BIRSA
4	vse hišne potrebščl-
, tkfl 'orače, lutke, plastiko ' imitacija parketov
® Konkurenčnih cenam
NEDELJA, 25. NOVEMBRA 1962
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja: 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 11.15:	((Pametna	deklica«, pravlji-
ca; 12.00: Slovenska nabožna pesem; 12.35: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: »Zadovoljni Kranjci«; 15.00: Ciganski orkester; 15.20:	Vokalni kvartet
«The Dlamonds«; 15.40: Jam Ses-sion; 16.00:	Popoldanski koncert;
17.00: Klnokluib; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: «Od briškole do kanaste«; 18.45:	Slovenski narodni
motivi; 19.15:	Nedeljski vestnik;
19,30:	Melodije	iz revij; 20.00:
Šport; 20.30:	Solisti z orkestri;
21.30: Iz slovenske folklore; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10:	Plesna
glasba; 23.00: Pbllfonska vokalna glasba.
ni dnevnik; 20.25: Družba devetih; 21.30:	Sestanek petih; 22 15:	In-
štrument a ln a glasba.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 9,00: Oddaja za ženske; 9.35: Uspeli motivi; 10.00: Mimogrede zabeleženo: 10.35:	Glasba za praznični dan;
11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna; 14.30: Teden aktualnosti v svetu; 15.00: »La radiosq,uadra»; 16.30: Odmevi na prireditve; 17.30: Glasba in šport; 18.35:	Vaši izbranci;
19.30: Srečanje med notami; 21.00: Športna nedelja:	21.30:	Večerna
glasba.
dijska Igra; 18.02: Orkestra L. Anderson ln M. Lockyer; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21,00: Umetnost verizma; 22.15:	Skupni
jug. program; 23.05: Zabavni lnter-rnezzo; 23.15: Skupni program JRT.
Ital. televizija
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.15:
Danes na športnih igriščih; 14.00: «E1 campanon«.
III. program
17.05: Schubertove skladbe; 17.50: Bontempellt: «Valorla»; 19.00: Cha-vezove skladbe: 19.15: Severno a-merlška kultura; 19.30:	Vsakove-
černl koncert; 20.30: Revija revij; 20,40: Bachove skladbe; 21.20: Lui-gi Dallapiccola:	«Job», Milhaud:
«L’ailevement d’Europe», «L’aban-don d’Ariane». «La dellvrance de Thesee«; 22.30: Literarna oddaja.
Koper
Slovenija
6.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba: 8.00: Prenos RL; g«; Vedre pesmi; 9.00: Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: p0je Ey-diie Gorma; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Družbeni problemi; 11.15:	Poje	Tony Renis;
11.30: Parada orkestrov; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji In ljudje; 14,00: Glasba p0 željah; 15.15:	Zbor «Vrba» iz Sovodenj;
15.30:	Nedeljski zmenek; 16.00:
Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10:	Glasbena medigra; 19.30:
Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
6,00: Dobro jutro; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska radijska I-gra; 8.48: Iz albuma P. I. Čajkovskega; 9.05:	Za ljubitelje simfo-
nlče glasbe; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Pesmi o uporu in boju; 11.30: Tisoč taktov; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila; 13.30:	Za našo vas
10,15:	Kmetijska oddaja 16.00:
Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Detektivka: «Odgovor je točen«; 19.00: Dnevnik; 19,15: Registriran športni dogodek; 20.10: Deset minut s Carlom Dapportom: 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Dreiser: Ameriška tragedija; 22.35: Kmetijstvo v ZDA; 23.05: Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Katherina Valente: 22.05: Dnevnik; 22.30: Registriran športni dogodek.
Ponedeljek, 26. novembra 1962.
8.30, 12.15 ln 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Mali koncert; 19.45: Prtro-doznanstvena oddaja; 20.05: Šport! 20.30:	Dnevnik;	21,05:	TV Igra
»Nova zemlja«; 21.55:	Kennedy,
dve leti predsednik; 22.50: Simfonični koncert; 23,35: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dvodejanka »Palača čarovnice«; 22.35: Dnevnik.
Jug. televizija
HITRA POPRAVILA TV APARATOV
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8 20: Ital. pesmi in plesi; 8.30: Kmetijska oddaja: 9.10: Nabožna glasba; 11.00: Za same orkestre; 11 25: Roditeljski krožek; 13.30:	Dunajske
melodije: 14.00: Brahmsov Trlo op. 87; 15.15: Nogomet od minute do minute; 17.15: Simfonični koncert; 18.20: Plesna glasba; 19.00: Šport-
K*** TREVISAN
Trgovina: Trst. Ulica San NicolA št. 2 — Tel. 24-1)18 Delavnica: Ulica delle Mi-lizie št. 3 - Tel. 76-27«
Zagreb 10.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30:	Matineja RTV
Ljubljana:	11.45:	Snubljenje na
vasi Športno popoldne. Beograd 18.00: Povest o gozdnem velikanu — sovjetski film;	ifl.45:	Propa-
gandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.45: Mojstri humorja: Zgodbe iz hotela; 2145: Mednarodna ura VII. _ spored argentinske televizije.
Ponedeljek, 26.
Ljubljana 18,30
14,00: Slovenski oktet; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15:	Veseli
ritmi; 13,45:	Dvorakove-glasbe;
16.00: Humoreska tedna; 16.20: Ogrlica s popevkami: 17.05: Intermez-z« na hammond oralab- 17.10; Ra-
novembra 1962.
Kašo Pihal — o-troška lutkovna igra. Beograd 19 00: Mala TV univerza. Ljubljana X9!l5: IV obzornik. Beograd 19 30: 20-letnica I. zasedanja avnoja JTV 20.00: TV obzornik; 20.30: Tedenski športni Pjegled. Ljubljana 20.45: Miroslav Krleža: v agoniji, drama. Zagreb 22.20: Ekran na ekran -filmska oddaja. .
drugi podobni hlevi 7)0 vaseh, kjer so najboljši pogoji za dvig živino, reje.
Kmetijstvu v teh krajih so do sedaj nudili le malo ali nič pomoči in posledica je bila, da imamo Po beneških občinah vedno več neizkoriščenih njiv, travnikov in pašnikov. Ponekod prodajajo seno, ko bi se bolj izplačalo gojiti živino, s čimer bi pridobili več hlevskega gnoja in izboljšali rodnost svojega polja in travnikov. Prav z razvojem živinoreje s pomočjo oblasti bi lahko marsikateremu domačinu prihranili pot za kruhom v tujino.
Cedadski župan sen. Pelizzo je v soboto 3. t.m. vodil posebno delegacijo beneških županov in občinskih mož na obisk v Kobarid. Tam so obiskali vojaško kostnico iz prve svetovne vojne ter imeli tudi koristne in prijateljske razgovore s predstavniki krajevnih oblasti i« Kobarida in Tolmina.
Te dni je sen. Pelizzo poslal predsedniku tolminske občine Francu Rutarju, krajevnemu predstavniku v Kobaridu Vinku Erženu in okrajnemu tajniku Borisu Filiju, ter odbornikoma Antonu Sturmu in Jožefu Gruntarju iz Ko-
dosedanje člane občinske volilne komisiie že za leta 1962-63 in 1964.
V tej komisiji so: Jožef Gergolet, Karlo Lavrenčič, Karlo Černič in Benito Ferletič. Za njihove namestnike pa so bili izvoljeni: Oliver Pahor, Alojz Focaro, Jožef Gergolet in Roman Lavrenčič.
Določili so tudi tri može. ki bodo zastopali Doberdob v zdravniškem konzorciju z Ronkami, in sicer so to: Roman Lavrenčič, Jožef Gergolet in Oliver Focaro. V živinozdravniškem konzorciju pa bodo zastopali koristi Doberdoba: župan Andrej Jarc. Roman Lavrenčič in Jožef Gergolet.
Precej dolgo so obravnavali vprašanje občinskih cest, ki so v zelo slabem stanju. Ugotovili so, da so ceste slabe predvsem zaradi težkih vojaških vozil, ki so iih razrila. Zato so svetovalci spreieli sklep, da se bodo obrnili do vojaških oblasti in zahtevali od njih odškodnino, s katero bi lahko ceste vsaj delno uredili in popravili.
Ob koncu so sprejeli še sklep, da bodo za dobo enega meseca najeli novo uradni|)cQ;m«>ž, ki, naj bi nadomestila dosedanjo občinsko uradnico, ki ji' dašlif ha (frli- f’ go službeno mesto. Pred zaključkom so se pogovorili še o nekaterih drugih manj važnih zadevah, ki se tičejo občinske upruve.
V ponedeljek Travnik brez elektrike
Ker bodo zamenjali transformator pred vhodom v predor na Travniku, bodo v ponedeljek med 13.30 in 14.30 brez električne luči potrošniki na Travniku, v Ul. Ar-civescovado, Ul. Seminario in na Gradu.
Pri delu
se je ranila na roki
Popoldne okrog 17. ure je pri-
šla po pomoč v goriško bolnišnico 18-letna Antonia Naldi iz Roman-sa, ki se je ponesrečila na delu. V bolnišnici so ji ugotovili rano na levem kazalcu in globok urez med prsti. Zdravila se bo 30 dni.
Padel je na dvorišču in si zlomil roko
Včeraj dopoldne okrog 10. ure barida albume s slikami, iti so jih \ so pripeljali v goriško civilno bol-posneli ob priliki omenjenega sre- j nišnico 48-letnega Renata Pittini-
čanja v Kobaridu.
ja s Svetogorske ceste 17 v Go-
*HII||||||||||||||f||tl||«||fl|||ltll||||||||||||||||||||||||||||||||||iuiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||iui||||||Ulm|||
V ČETRTKOVIH JUTRANJIH URAH
Mati iz Ronk povila trojčke v goriški porodnišnici
Oče je ladjedelniški delavec, doma iz Ronk
V porodnišnici goriške civilne bolnišnice so v četrtek, 22. novembra zabeležili nadvse pomemben dogodek: rodili so se trojčki, dva fantka in deklica, ki so zdravi in dobro uspevajo.
Okoli 6. ure zjutraj je 29-letna Giuseppina Sandrigo začutila popadke in poklicala babico Bafi-gclli. V kratkem presledku ene ure so prišli na svet dva bratca in sestrica, katerim so pozneje dali imena Gianfranco, Flavia in
Mauro. Novorojenčke so takoj dali I ljenju.
v inkubatorje, ker so bili zaradi rojstva po sedmih mesecih precej šibki:	tehtali so komaj 1,3 do
1,7 kg.
Oče trojčkov je električar v tr-žiški ladjedelnici 34-letni Vernilio Huala, ki stanuje v Ul.‘ Bellini 11 v Ronkah. S tem rojstvom je postal oče petih otrok. Zakonca sta poročena sedem let. Ob tem nadvse zanimivem dogodku naj jim iskreno čestitamo, otrokom pa želimo uspešno rast in srečo v živ-
Trgovina pohištva BENEDIKT KOSIČ - GORICA, Travnik št. 21 javlja vsem cenjenim odjemalcem, da se je preselila v nove prostore v Ul. Oberdan št. 3 (palača «ESSO»).
V novi trgovini
■PRI SEDMIH PALČKIH.
Je velika izbira:
otroških posteljic — raznovrstnih otroških in športnih vozičkov (za trojno uporabo) — lesenih in kovinastih stajic — zibelk — otroških stolčkov — gugalnic — otroških kopalnih kadi — povi-jalnih mizic — varovalnih jermenov — obešalnikov — spalnih naslanjačev — naslonov za revije — odtekalnikov za dežnike — mizic — ležalnih stolov — triciklov — opreme za taborjenje — različnih daril itd.
Žimnice iz žime ali z vzmetmi: Permaflex — Simmons — Italflex
CENE ZMERNE!
OBIŠČITE NAS!
rici. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si je mož po vsej verjetnosti zlomil desno roko v rami. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni. Pittini se je poškodoval pri padcu na domačem dvorišču.
Anion Štekar 88-letnik
'7\„ 1
V Stekarjevi družini so 20. novembra praznovali domač jubilej: oče Anton Stekar je slavil 88. rojstni dan. Za to priliko so mu domači želeli še dosti zdravih in srečnih let. Obiskali pa so ga tudi prijatelji in znanci, ki so mu prinesli rože in čestitke za tako pomembno obletnico. Ko smo se zglasili na njegovem domu, smo ga proti vsem pričakovanjem našli zatopljenega v delu. Znova smo se prepričali, zakaj je ta briška korenina tako trdna, zakaj še danes pri vseh svojih skoraj devetih križih — ne drži rok križem, ampak jih krepko rabi, skoraj prav tako kot v svojih mladih letih.
Da bi vsaj malo orisali njegov Uk, njegovo odpornost, naj povemo, da si je pred štirimi leti zlomil stegnenico. Takrat je imel 84 let, in takšni zlomi so za prilet-nejše ljudi čestokrat lahko usodni. Naš jubilant je sicer s težavo prenašal hudo nadlogo, toda volja, ki mu vse njegovo življenje ni manjkala, mu je znova pomagala na noge. Sedaj hodi kot le kaj. Pred nekaj dnevi je bil v Gorici in obiskal svoje številne znance. S pozdravi jim je prinesel najlepše grozdje, ki uspeva v njegovih vinogradih.
Kadar je doma, vedno dela in skrbi za domačijo. Vmes od časa (to časa poškili za kakšnim ptičem, ki krade zrnje kokošim. Z zračno puško je «upihnil» marsikaterega takšnega vsiljivega tujca.
Med delom in zabavo potekajo vedro visoka leta našega znanca, dolgoletnega čitatelja našega lista. Prav rad se porazgovorl. Najraje grebe po svojem spominu, ki je še vedno zelo svež. Spominja se naporov za gradnjo ceste, ki naj bi šla iz Ločnika v Steverjan, pa korakov za cesto skozi Grojno. Veliko si je prizadeval, da bi se Steverjan povezal z nižino z lagodno cčsto. Trhdil se je, da si je ustvaril zares vzgledno domačijo. Njene temelje je postavil z modernim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, zgrajenim leta 1922. Od takrat si je z umnim kmetovanjem, predvsem pa s pridnim delom svojih rok ln svojih otrok zaokrožil posestvo, ki hodi vštric z razvojem in predstavlja neke vrste vzor za ostale kmetovalce, ki spremljajo razvojno krivuljo sodobnega kmetijskega razvoja in vidijo materialno rešitev v. ustvarjanju večjih zaokroženih gospodarskih enot.
Antonu Stekarju, 88-letnemu slavljencu, ob njegovem jubileju pošiljamo s temi vrsticami prisrčne čestitke; pridružujejo pa se jim tudi člani domačega prosvetnega društva »Briški grič«.
rali za tovornike kupovati nafto po ceni, ki velja na svobodnem tržišču. S tem v zvezi se pojavlja vprašanje, če se bo avtoprevoznikom še izplačalo opravljati to u-slugo po ceni, ki je bila dogovorjena na podlagi nakupa pogonskega goriva proste cone.
Današnji sestanek bo nedvomno prispeval k razčiščenju dveh važnih vprašanj, ki so zanje Življenjskega pomena. Zato je tudi razumljiva zainteresiranost, s katero spremljajo priprave za današnji dopoldanski sestanek na Zvezi m-dustrijcev, ki mu hočejo dati važnost s svojo številno prisotnostjo na goriškem trgu s svojimi vozili. Na sestanku delodajalcev bodo prisotna velika avtobusna podjetja kot Ribi, La Goriziana, Mattiroli in pa številna manjša.
Mostiček v Stražieah
dograjen za Novo leto?
Podgorci, ki prihajajo v Gorko ali pa se vračajo domov, se vsak dan ozirajo, kako napredujejo dela pri obnovi mostička med Pod-goro in Stražicami. Tu je bilo v zadnjih tednih zaposlenih po 7 do 9 delavcev dnevno. »Saj več se jih tudi ne more razvrstiti na mostičku,« nam je povedal prvi delavec.
Sedaj stojita že oba nova ooar. na stebra namesto prejšnjih, ki ju je odnesla narasla Soča, ;n tudi temelje pri ostalih so tak« utrdili, da bodo lahko kljubovali naraslim vodam. Pripravili so železo za železobetonsko cestišče, • katerim bodo ponovno povezali oba trakta mostička. Ce bo vreme ugodno in se bo dalo delati, računajo, da bodo končali z delom do konca prihodnjega meseca in v takem primeru bodo z novim letom Podgorci lahko zopet hodili po tej bližnjici. Domačini na obeh bregovih Soče seveda nestrpno ča. kajo, kdaj se bo to v resnici zgodilo.
Saje so se vnele
Včeraj zjutraj okrog 8. ure so poklicali goriške gasilce v Ul. Ca-scino št, 16, kjer so se v stanovanju Luciana Sacchettija vnele saje v dimniku. Gasilci so v do-bri pol ure ogenj pogasili in odstranili vsako nevarnost požara. Skoda je neznatna.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 18. do 24. novembra se je v to. riški občini rodilo 15 otrok, umrlo j« 8 oseb. poročila sta se dva para, oklicev pa je bilo 8.
ROJSTVA: Manuela Chlap, Massi. mo Leban, Maria Olia, Andrea Sgor-blssa, Boris Mermolja, Chiara Sapun-zadhi, Fiorella Gregorutti, Ferdinando Carli, Tamara Pescatore. Ellsabetea Marussl, Mario Busatta, Alessandro Lupi, in trojčki Gianfranco, Flavia ln Mauro Hvala.
SMRTI: gostilničarka 61-letna An. tonia Paulin vd. Cratli. prej vd. Kralj, gospodinja 60-letna Hukia Bollaa por. Attberger, gospodinja 39.1etna Anna Namrt por. Lestan, zdravnik-kirurg 60-letni dr Umberto Levi, 4 mesece stari Fraroesco Cardegna, 6l.letna A-gnese Corbatto por. Maran, profesor 62-letni dr. Josip Nemec, gospodinja 80-let.na Oltmpia Iglessi.
POROKE: lekarnar Guglieimo Dazi in bolničarka Dolores Spagmul, delavec Silvano Gregor! in gospodinja Venera Cavalilaro.
OKLICI: visokošolec Marijan Sfiligoj in gospodinja Marietta Zendar, clasbenik Mario Brumat ln uradnica HenrleMe Thorn, mizar Francesco Giaccone m Maria Milaoese. karabi. njer Ralo Ma*ginl ln gospodinja Maria Iiarettch, finančni vicebngadir Gianfranco Bergo in učiteljica Gra. ziella Sittaro, oficir Ital. vojske D'Au-ro Mosca in uradnica Angela Anzera, upravljavec žerjava Neivlo Zo’tl In tekstilka Antonietta Putc, mehanik Luciano Tosatfo in tekstilna delavk« Claudia Buffoltni.
v Gorici
VERDI. 14Jb: «E1 Cid», Charles Heston In Sofla Loren Italijanski cinemascope v barvah.
CORSO. 15.00: (tSladka krila mladosti« (La dolce ala della giovinez-za), P Newmnn in G. Bage. Ameriški barvni film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 15.00: «Junak iz Spar-te» (L’eroe di Spurta). R. Egan in S Richardson. Ameriški barvni film v cinemascopu.
CENTRALE. 14.30: »Pozabljivec iz Collegna« (Lo smemorato di Col-legnol, Toth in I. Šanson. Italijanski črnobeli film.
t’ Tržiču
EXt,Et,ailOR. 14.00:	»Oni ave«
(Quelle due), A. Hepburn in S. Mc Laine.
NAZIONALE. 14 00:	«PustOlovci»
(Gli nvventurieri), E. Flynn. Barvni film.
AZZUKtu). 14.00: »Štirje menihi« (I quattro monaci«, P. De Filip-po, A. Fabrizi, N. Taranto in E. Macario. Barvni film.
PRINCIPE. 14.00: «Mafijec» (II ma-fioso), A. Sordi in N. Bergell.
v Ronkah
Riu, »Ledena past« (La trappola di ahiaccio), Walt Disneyev film. EXCELSIOR. «DlvJa Venera« (Venere selvaggla), J. Valerie.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna p'UDINE,
Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA včeraj Včeraj smo Imeli v Gorici nal-višjo temperaturo 4,2 stopinje ob 14. uri, najnižjo 1,4 stopinje ob 4.
uri. Povprečne dnevne vlage Je bi-odstotkov.
lo 70
ir
’ 1
ti ;’i:


OD 30. T. M. DALJE
Šahovski turnir Slovenskega kluba
Prijave sprejemajo vsak med 19. in 21. uro
Ljubitelje šaha obveščamo, da se bo v petek 30. t. m. začel šahovski turnir, ki se bo nadaljeval vse do zaključka ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure. Turnir bo na sedežu Slovenskega kluba, lil. Geppa 9/1., kjer bodo do vključno 29. t. m. sprejemali med 19. in 21. uro prijave. Vpisnina je 100 lir. Za prvo, drugo in tretje mesto bodo podelili kolajne, za ostala tri mesta pa diplome.
ZA POKAL «DE MARTINO»
Tudi doma porazTriestine proti Lanerossiju (0:2)
Izredno slaba igra domačih Vit na centru izven kondicije
Na občinskem stadionu pri Sv. Soboti je bila včeraj popoldne no. gometna tekma za pokal «De Mar. tino» med Triestino in Lanerossi-jem iz Vicenze. Zmagali so gostje z rezultatom 2:0 (0:0).
Tekma je bila v prvem polčasu slaba in sila nezanimiva. Moštvi
MALA OLIMPIADA V PERTHU
Trije novi svetovni rekordi v plavanju
PERTH, 24. — Drugi dan športnih iger britanskega imperija in «Com-monwealtha» se je začel z atletskimi disciplinami pri temperaturi 39 stopinj. Doseženi so bili naslednji finalni rezultati:
100 yardov: 1. Antao (Kenija) 9”5, 2. Robinson (Baiiamas) 9”6,	3.
Holdfworth (Avstral.) 9”6.
Višina: 1. Hobson (Avstral.) 2.10, 2. Porter (Avstral.) 2.08, 3. Norris (Barbados) 2.04.
Kopje: Mitchel (Avstral.) 78,10, 2. Smith (V. B.) 76,41, 3. Birke (Avstral.) 75,07.
Krogla (ženske):	1. Young (N.
Zel.) 15,22,	2. Roberts (Avstral.)
14,51, 3. Allday (V. B.) 13,56 .
6. milj: 1. Kidd (Kan.) 28’26”6, 2. Power (Avstral.) 28’34”.
V okviru prvenstva se je nadaljevalo tudi tekmovanje v plavalnih disciplinah, pri čemer sta Avstralka Dawn Praser in Angležinja Anita Lonsbourgh izboljšali svetovne rekorde na 110 yardov in 100 m oz. na 220 yardov prsno. Fraserjeva je z zmago na 110 yardov izboljšala svoj lastni rekord z odličnim časom 59”6, ki je za 3/10 sekunde boljši od starega rekorda. Anita Longsbrough pa je na 220 yardov
prsno dosegla čas 2’51”8. Uradni rekord v tej disciplini ima Nizozem-
ka Adan Den Haan s časom 2’52"5, neuradni rekord pa je imela Longsbrough s časom 2’52”2. Tudi na 110 yardov za moške je bil dosežen nov svetovni rekord. Rezultati:
110 yardov:	1. Fraser (Avstral.)
59’6, 2. Thom (Avstral.) 1’03”8, 3. Stewart (Kan.) 1’04”4.
110 yardov prosto moški: 1. Pound (Kan.) 55”9 (nov svetovni rekord), 2. Mc Gregor (Škot.) 56’’1, 3. Dick-son (Avstral.) 56”1,
220 yardov ženske: Longsbrough (V. B.)) 2’51”8, 2. Enfield (V. B.) 2’54”7, 3. Haddon (N. Z.) 2’56”3.
BRESC1A-CAGLIAR1
Mernardis
COMO-AU&SSAN DRI A Monti
COSENZA-PADOVA
Varazzani
LAZIO-FOGGIA
Grignani
LECCO-S. MONZA Cirone
MESSINA-SAMBENETTESE
Cadel
TRIESTINA-LUCCHESE
Barolo
UDINESE-PARMA
Sebastio
VERON A-CATANZARO Acernese
RIM, 24. — Nogometno tekmo za evropski pokal med Italijo in Turčijo, ki bo v Bologni 2. 12. letos, bo sodil avstrijski sodnik Kai. ner, kateremu bosta kot stranska sodnika pomagala rojaka Mayer in Siegl. Tekmo za pokal velesejem-skih mest med Sampdorio in Fe-renesvarosom pa bo sodil Francoz Eurdekian.
sta le malo streljali na vrata, kar velja še posebno za Triestino. ki je tudi v polju igrala nepovezano.
V drugem polčasu je bil ritem igre nekoliko živahnejši, toda predvsem po zaslugi gostov, ki so kmalu prevzeli popolno premoč in gospodovali na 'grišču. Njihovi naoadi pretežno po levi strani so bili skoraj vedno nevarni in v 10’ so jim tudi prinesli vodstvo po zaslugi levega krila, ki1 ie prestreglo dolg predložek in nato ostro streljalo proti vratom. Vratar Triestine Montabelli se je žoge samo dotaknil, ni pa je mogel zadržati. Pred tem je imela Triestina že v 1* ugodno priložnost z Vitom, ki pa je na splošno igral precej izpod svojih sposobnosti. Najlepšo priložnost za gol pa so imeli domači v 11’ drugega polčasa, ko je Vit zelo lepo streljal pred vrata, Žago pa žogo z glavo usmeril v mrežo, vendar je bil vratar prisebno na mestu.
Drugi gol so dosegli gostje po stalni premoči v 35’ na podoben način kot prvič. Lep, visok predložek z leve. je eden izmed napadalcev poslal z glavo v mrežo.
Reakcija domačih je bila medla in tik pred koncem so imeli gostje vsaj še dve priložnosti za povečanje rezultata.
Poraz mlade enajstorice Triestine je bil v celoti zaslužen in je morda še prenizko izražen. V moštvu ni bilo niti enega igralca, ki bi mogel tudi v najbolj skrajni sili priti v poštev za prvo moštvo.
S Z BOR ATLETSKI ODSEK sporoča:
DANES 25. t. m. ob 10.30 bo na stadionu «Prvi maj* Vr-delska cesta 7, sestanek odseka, na katerega so vabljeni vsi atleti, ki so se in ki se nameravajo udejstovati v atletiki.
Ker bo ustanovljen ženski odsek, so vabljena tudi dekleta.
■iimiimiMiiiiiiitiHitimtiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiimiiiiuiiiiniifHiiiimiiniiimiimiiiiiiiMiimiiimiuiiiHiimiiu
VOZNI RED AVTOBUSOV
OSREDNJA AVTOBUSNA POSTAJA — TRG LIBERTA ODHODI	PRIHODI
Sodniki za današnje nogometne tekme
Za današnje nogometne tekme A in B lige so določeni naslednji sodniki:
A LIGA
ATALANTA-GENOA
Rigato
C AT AN IA-JU VENTUS Righi
FIORENTINA-INTER
Adami
M1LAN-MANTOVA
Roversi
NAPOLI-LANEROSSI
D’Agostini
SAMPDORIA-BOLOGNA De Marchi
SPAL-MODENA
Gambarotta
TORINO-ROMA Lo Bello
VENEZIA-PALERMO
Righetti
B LIGA
BARI-PRQ PATRI A Šamani
6.45; 15.00	AJDOVŠČINA	8D0; 1315; 20.05*
18.00	VREME	16.30
12.15;	15.00#*;	6.45*	KOMfcN	8.00; 17.50: 9.35*
13.00; 17.30	KOZINA	8.00; 19.40
8.00; 18.00	REKA	8.50; 19.20
7.15; 14.00; 15.30**	LJUBLJANA	9.20; 10.00***; 20.00
7.25***; 15.00	PULJ	11.15;' 20.00***
15.30**	ZAGREB	10.00**
6.45; 15.00 (preko Sežane) 18.00 (preko Repen-tabra) 14.30 (petek in sobota)	ŠTANJEL	8.00; 13.15; 16.00 1930 (petek in sobota)
6.45; 7.15; 14.00; 15.00 15.30** 12.30;	19.00 (ponede- ljek) 7.00; 15.30 (petek in sobota) 9.30; 19.00 (nedelja)	SEŽANA	8.00; 9.30; 13.15; 20.00 10 00** 10.30; 19.30 (petek in sobota) 9.00; 16.00 (nedelja in ponedeljek)
7.25***; 15.00	POREČ (preko Portoroža)	11.15; 20.00***
AVTOBUSNA POSTAJA — TRG STARE MITNICE		
7.30; 11.00; 12.00; 13.00; 16.45; 19.00	KOPER	7.30; 8.30; 10.00; 15.00; 16.30; 19.00
10.15; 12.10	PIRAN	10.05; 18.30
7.00; 14.00; 16.00	BUJE	9.00; 11.15; 18.45
12.30; 18.30	UMAG	10.15; 17.45
8.00; 14.50	NOVI GRAD	13.30; 20.30
7.25***; 15.05	PULJ	11.15; 20 00***
* — nedelja in praznik	** — razen nedelje	*** — samo ob nedeljah
•tmiitiiiHiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiMiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimitiitiiiiiiiitiii
AMBROSE BIERCE PADEL PRI RESACI
(Nadaljevanje s 3. strani)
ca, čeravno so ga krogle večkrat oplazile. V takšnih primerih je vselej izostal za nekaj dni pa se potem spet vrnil in ravnal, kot da ga usoda sploh ni posvarila.
Razume se, da ga je nekoč ie doletela nesreča. Kako naj bi se tudi venomer rogal vsem zakonom narave in verjetnosti? Zgodilo se je pri Resaci, v Georgiji, pri premiku, ki nam je omogočil zavzetje Atlante.
Sovražnik je stal pred nami. Njegova fronta je tekla v ravni črti prek odprte dežele, ki jo je utrdil na valoVitih vzpetinah. Sani: smo bili v gozdu, ki je segal prav do tega velikega polja. Razporejeni smo bili v dokaj enakomernem polkrogu — sovražnikova črta je predstavljala tetivo na loku. Sovražnikovo črto smo hoteli zavzeti, vendar ne pred nočjo, saj bi bili sicer sami silili v samomor.
• Poročnik, stopite k polkovnkiu Wardu in mu povejte, naj se — kolikor gre — približa sovražniku ter vkoplje. Vendar ne sme dopustiti, da bi prišlo do streljavkanja. Strelivo varujmo za napad. Bolje bo, če konja pustite tukaj*.
Ko je general izdal ukaz, smo stali desno ob gozdnem robu. Polkovnik Ward je bil na levem krilu, na nasprotni strani gozda. Dejstvo, da je general ukazal, naj pusti konja pri nas, je po splošnem mnenju pomenilo, da bo moral Bpayle pešačiti skozi gozd. To je bilo tudi razumljivo, kajti človek, ki bi si upal jezditi po čistini, je lahko pričakoval le eno — da namreč ne ho izpolnil povelja. Toda Brayle je očitno preslišal tisto o konju. Odjezdil je kar pred sovražnikovimi streli. Okrog ušes so mu začele žvižgati krogle.
Mlad vojak, ki je imel več vneme kot pameti, je zbodel svojega konja z ostrogami, vendar ni prišel daleč. Cez pol minute je ležal mrtev pred našimi očmi zraven svojega ubitega konja.
Brayla nismo mogli pripraviti k vrnitvi. V lahnem drncu je jezdil dve sto metrov pred sovražnikovo črto. Prizor je bil nepozaben. Klobuk so mu zbili z glave in dolgi, svetli lasje so vihrali v vetru. Počasi se je oziral ;— zdaj proti desni, potem spet proti levi. Ravnal je, kot da gre za najobičajnejšo reč na svetu. Zravnan je sedel v sedlu, z levico je držal vajeti, desnica pa mu je visela navzdol.
Vse skupaj je bilo hudo dramatično.. Zato so poskrbele salve iz pušk, ki so zvesto spremljale Biaylovo pot. In tako je prišlo tudi z naše strani do divjega streljanja. Naši vojaki se niso mogli upirati prizoru, ki se je odvijal pred njihovimi očmi. Pozabili so na nevarnost, na stroga povelja, planili so na prosto ter kakor norci pričeli streljati na dobro prikrite sovražnike, ki so s smrt-nonosno natančnostjo in učinkovito vračali milo za drago. Na obeh straneh so se oglasili celo topovi. Sovražnik je razpihnil naše gozdno zavetje v cunje in razsrjeni smo streljali na njegove okope.
Divje streljanje me je za tre. nutek odvrnilo od Brayla, glavne osebe; takoj zatem sem mu posvetil vso pozornost. Zagledal sem ga, kako s(oji nekje na pol poti, poleg svojega ubitega konja. Tiho je stal sredi streljanja in strmel proti sovražnikovim o-kopom. Nevarnost mu je pretila z obeh plati.
Dobro sem vedel, čemu je obstal, kajti zgodaj zjutraj sem si bil dobro ogledal okolico in sem vedel, da je tam, kjer stoji, globok, vendar ozek jarek, ki teče v pravem kotu proti sovražnikovim črtam. Lahko bi se bil spu-stil vanj in mu ne bi bilo treba zaviti proti sovražniku. Jarek bi ga bil varoval in po njem bi se bil lahko umaknil do gozda ter tako odšel do cilja. Toda tega očitno ni hotel storiti. Menda se mu ni zdelo nič nenavadno, da je do tja, kjer je stal, prišel brez sleherne praske. In ker ni mogel dalje, je enostavno obstal in čakal na svoj konec.
In res mu ni bilo treba dolgo čakati.
Brž ko je padel, je streljanje prenehalo. Nihče ni ukazal, naj prenehajo streljati, zgodilo se je pač tako. Tu in tam je bilo sicer še slišati posamične strele, toda spopad je bil pri kraju. Ko da sta obe stranki sočasno spoznali, da je bilo streljanje le bedast zločin. Podčastnik z belo zastavo ter štirje možje so odšli prek polja in pobrali truplo človeka, ki je bil s svojim pogumom razvnel streljanje. Sovražni častniki so jim prišli naproti in razoglavi pomagali položiti truplo na nosila. In medtem ko so naši možje s počasnimi koraki nosili Braylovo truplo, se je s sovražnikove strani oglasilo zamolklo bobnanje in zvok piščali. Velikodušni sovražnik je počastil padlega nasprotnika.
* * *
Med imetjem padlega brez svoj-cev, ki ga je general porazdelil nam častnikom, je bila tudi okrvavljena beležnica iz ruskega usnja. Dobil sem jo v spomin.
Sele leto kasneje, po končani vojni, ko sem potoval v Kalifornijo, sem odprl beležnico in jo natančno prelistal. In tedaj je iz skritega žepa padlo pismo brez ovojnice ali naslova. Rokopis je izdajal žensko, vsebina pa je bilo ljubezensko pismo.
Pismo se je začenjalo z datumom «San Francisco, Cal., 9. julija 1862», podpisano pa je bilo s «Tvoja draga«. Toda ime odpo-šiljateljdce je bilo omenjeno v pismu. Imenovala se je: Mariah Mendenhall.
Pisava je izdajala izobraženo žensko, pisanje pa je bilo le običajno ljubezensko pismo — če smemo pisma takšne vrste imenovati «običajna». — Pisanje sprva ni izdajalo kaj posebnega — toda kasneje sem našel odlomek, kj je vsekakor mnogo pomenil:
«Mr. Winters, ki ga zaradi tega ne bom več trpela, mi je pove-dal, da te je videl med zadnjo bitko v Virginiji, kjer je bil ranjen. Ležal si za debelim drevesom ih še skrival. Mislim, da te želj osramotiti v mojih očeh, kar bi mu tudi uspelo, ko bi le verjela njegovemu klepetanju. Kajti lahko bi slišala in razumela, da si padel, ti moj junak, pa ne bi mogla verjeti, da si strahopetec!«
To so bile besede, ki so približno pred letom povzročile smrt več kakor sto vojakov,..' in pri vsem tem so še ljudje, ki si upajo trditi, da so ženske sla-.botne!
Ko sem prispel v Kalifornijo, sem Sklenil poisikati Marjan Mendenhall im ji vrniti pismo. Želel sem ji tudi povedati, kaj se je zgodilo pri Resaci in da je vsega kriva.
Srečno sem našel njen dom in tam me je tudi sprejela. Bila je bogata gospa, stanovala je v okusno urejeni hiši na Rincon Hillu, in kmalu sem spoznal, da je izobražena, negovana, lepa in očarljiva ženska.
»Poznali ste poročnika Hermana Brayla», sem spregovoril brez ovinkov »Padel je in med njegovim imetjem smo našli tole pismo. Rad bi vam vrnil pismo, ker je vaša last.«
S samogibno kretnjo je segla po pismu, počasi zardela in ga prebrala. Potem, je dejala:
((Zahvaljujem se vam — vendar ni bilo potrebno.« V istem trenutku je zagledala majhen, porja--vel madež na robu papirja in zavpila: «Tale madež... Mar ni?...
verjetno je....»
Vzdrhtela Je od gnusa.
«Oprostite.» sem počasi odvrnil.
«Toda tole je kri, ki je tekla iz srca enega najzvestejših in najpogumnejših mož, kar jih je kdajkoli živelo!«
Z odločno kretnjo je vrgla list — še preden sem jo utegnil zaustaviti — na žerjavico v kaminu.
((Strahotno!« je zastokala. »Krvi ne morem videti! Kako je umrl?«
Nehote sem vstal in zaman poskušal rešiti papir iz ognja, kajti pomenil mi je dragocenost in skorajda svetinjo. In tako se je zgodilo, da sem stal tik za hrbtom lepe ženske, ko je obrnila glavo in uperila vame sprašujoč pogled. Ogenj je vzplamtel in go-reč zubelj se je zalesketal v njenih očeh in pognal rdečico v lica, kot da je krvavi madež s pisma ponovno oživel. Se nikdar v življenju nisem videl tako prelepe slike in tako zaničevanja vrednega bitja kot prav tisti večer.
Niti sekunde nisem pomišljal, ko sem odgovoril:
«Umrl je, ker ga je pičila kača.«
Restavracija
«BEL VEDER E
IZOLA tel. 71-141
nudi specialitete na žaru — divjačino — ribe in vse vrste pijač.
Privlačnt izletna točka. Lep razgled na morje — Gradež — Trst — in Triglav.
iiiiniiiiiiiumiiiiiiiiiimiHinmiiiiiiimiiiiiiimiiii

VOZNI RED VLAKOV
PARIZ—RIM-BARI —BENETKE-MILAN
ODHODI
5.38 A	Cervignano . Porto-gruaro
6.10 R	Benetke • Milan (*)
6.35 D	Benetke • Milan - Turin - Rim
8.46 R	Benetke . Rim
9.52 DD	Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz
10.15 A	Portogruaro
12.50 R	Cervignano - Benetke
13.34 A	Portogruaro
14.50 D	Benetke - Milan
16.10 D	Benetke - Milan . Pariz
16.50 A	Tržič - Portogruaro
17.50 D	Benetke . Bari
18.48 A	Tržič • Portogruaro
19.25 A	Tržič - Cervignano
22.05 D D	Benetke • Milan . Turin • Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst ■ Genova) - Me-stre • Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI
6,22 A	Cervignano - Tržič
7.28 A	Portogruaro • Tržič
7.55 DD	Turin - Milan • Benetke - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim • 1 rst)
9.25	Marseille - Genova -Milan - Benetke
11.35 R	Benetke
12.45 D	Pariz - Milan - Benetke
13.58 A	Cervignano -Tržič
15.33 D	Pariz - Milan . Benetke
17.20 D	Benetke • Portogruaro . Cervignano
18.06 A	Tržič (#*)
18.52 R	Bologna - Bentke (*)
19.16 A	Portogruaro . Tržič
20.00 DD	Pariz - Milan • Benetke
21.25 R	Rim • Milan • Mestre (*)
22.32 A	Benetke . Tržič
23.55
DD Turin • Milan - Genova (II) Rim . Bologna . Benetke
(#) samo 1. razred (#*) ne vozi ob nedeljah
VIDEM—DUNAJ — SALZBURG— MUENCHEN
ODHODI Trbiž
3.43 A 5.20 A
Videm
Videm
6.16 D 6.21 A 7.12 D
9.40 A 12.20 A 12.28 A
14.35	A 16.24 A
17.35	A 19.10 D 19.55 D
Videm - Trbiž Videm	.	-..-č
Videm - Trbiž • Du - Miinchen Videm • Trbiž
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž
Benetke;<S
20.30 A 21.32 A
chen (ležalni P1 do Miinchena) Videm Videm
PRIHODI
1.08 D
7.05	A
8.05	A 8.22 D 9.17 A 9.53 D
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj
Miinchen
.ff
11.58 A 15.07 A 16.55 A
biž • Videm Trbiž • Videm
Videm
Videm
19.00 DD	Dunaj
19.50 A	Videm
21.03 A	Videm
22.58 A	Videm
23.12 D
Trbiž
. V
Si
&
Miinchen - Dunaj biž - Videm
OPČIN E-LJUBLJ ANA
—BEOGRAD
ODHODI	. .-'uie
. Z««'*’ i Pei
0.19 D
7.06 R
7.22 A 8.28 D
. #
13.41 A
18.00	A
20.01	A 20.20 D
5.30 D
7.12 A 9.10 D
Opčine - Reka . Beograd	n»
Opčine . Gradec naj
Opčine
Opčine - Reka ljana Opčine Opčine Opčine Opčine Beograd grad
PRIHODI Beograd * Zagreb čine Opčine
Ljubija"^
Atena
Carigrad . Atene
Zagreb
11.22 A 17.05 A 19.38 D
Reka .
21.46 A 22.48 K
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
^»zdr^uje a
modernimi tovorno,, potniškimi ladjami
redno progu jadran-Južna Amerika — Via Zahodna Afrika (Hlleka Split Napoll Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Cunakry, Tako-radi Tema, Hio de Janelro Santos, Montevideo, Uoenos Aires; redno linijo okoli sveta (tz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske Inke)
TEH NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba« Piran Zunanč čeva ulica J4, in o» oaše agente po vsem svetu. Telegrami- Plovba Piran	Telegi: 035 22	035—23
Telefoni: 72.170 do 72-177
grad ne
Opčine Opčine Ljubljana čine
Opčine	0Jt
Dunaj • Gradec ■ ne
R — rapido; DD D - brzec: A — P0’"

p«tiu
(bb
E
žen
sne
v.** ŠS;
^ 2! 2eti

,Up
J lat
St
*
Sr
z
'.


HOTEL PALAČE
PORTOROŽ TERME
V novozgrajenih termah nudimo po izredno ugodnih cenah ^ deče usluge:
---- MORSKE KOPELI (topla morska voda)
— SOLNE KOPELI
■	-—T=j=i inhalacije
irigacije
■	------1 BLATNE Kopeli
---- • BLATNE OBIOGE (fango)
Odprto vsik dan od 8. do 12,
MADALOSSO
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PKHMAFI EX — Cene ugodn*
(rt)
©A^WDL
i na
S VICA R S K A S UPC It MARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi lipi, poslednji i/.nm moderne tehnike:
F.LKITRONIC na električni pogon SUPKRAUTI»MATIC * 57 in lili rubini EXTRA PLATI' LUX 62
v Trnu. ul. Tproljr ca 28 vogal XXX Ottobre
k
UT
s?
•••••♦♦•»♦♦♦♦♦•♦•♦•♦♦♦(♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦•♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦»-♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦•♦♦♦♦•♦♦•♦♦•♦♦♦•♦♦»♦♦♦♦••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦•♦'»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦•♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦••♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•♦••♦••♦•♦•»♦♦♦♦♦♦♦•♦•♦♦♦•♦♦»•♦♦••♦•♦♦♦♦•..♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e*
GAGARIN
ed
CESTA V VES0UE
Zapiski Ielalea-kozmonavta ZSSR
Naša eskradilja je prva končala letalsko urjenje po načrtu. Tako srno imeli nekaj prostega časa in poveljstvo je, ko je podprlo pobudo komsomolskega biroja, dovolilo, da smo odšli dve Sto kilometrov stran v neki kolhoz šarlikskega rajona na spravilo krompirja. Začela se je jesen. Hladna in deževna. Teda delali smo z veseljem. Koristilo nam je, da smo po poletih delali tudi na zemlji, pa tudi sami smo hoteli poma-
oče, Ivan Stepanovič, je delal kot kuhar v sanatoriju «Krasna-ja poljana*, mama, Varvara Semjonovna, pa je bila gospodinja. Valjina družina je bila številna, trije bratje in tri sestre. Bila je najmlajša in zato so jo imeli v družini najrajši. Kmalu potem, ko sva se seznanila, sem začel hoditi na obisk h Gorjačevim na dom. Zelo veselo so me sprejemali. Spominjam se, da sem prvič prišel k njim takoj po smučanju takšen, kakršen sem bil, v športni obleki. Varvara Semjonovna se je bila pravkar vrnila iz svojega rojstnega kraja, iz Kaluge, in prinesla s seboj lešnike. Sedli smo za mizo in jih začeli grizti. Jaz imam krepke zobe in Valjina mama se je čedalje bolj čudila, kako sem spretno z njimi tri lešnike. Valja pa se je smejala in rekla na moj rovaš:
»Nabrusil si je bil zobe ob granitu znanosti, vse življenje se bo učil....*
Začeli smo se pogovarjati o pouku, letalski šoli in o tem, da se mora tudi Valja učiti naprej. Vsa družina se je posvetovala in sklenila, naj gre v medicinsko šolo. Tako je tudi
gati kolhoznlkom pri pospravljanju obilne letine. Z veseljem bi odpotovali še dlje, na ledino, kjer smo osvajali na milijone
hektarov novih zemljišč, kjer so že dozorele ogromne količine pšenice. Toda na razpolago smo imeli smo dva tedna in zato nismo mogli odpotovati tja.
Pisma, ki so bila naslovljena na nas v kolhoz, niso prihajala in ob koncu naše »žetvene kampanje* sem začutil hrepenenje po Valji. Na njej mi je bilo vse všeč, tako njen značaj kot majhna rast in temno rjave oči, prepolne luči in lasje in ma’hen, rahlo s pegami posut nos. Valja Gorjačeva, ki je končala desetletko, je delala pri mestnem brzojavu. Z njo sem se seznanil, ko so nas spustili iz karantene kot »plešaste* gojence, kot so se izražala dekleta, na plesnem večeru v šoli. Bila je v preprosti, sivi oblekci, vsa plaha in sramežljiva. Poprosil sem jo za valček in od takrat se je začelo najino veliko prijateljstvo.
Valja je leto dni mlajša od mene. Rodila se je v Orenbur-gu in do srečanja z menoj ni nikoli zapustila tega mesta. Njen
-, naj gre v
storila in vstopila je v medicinsko srednjo šolo.
Z Valjo naju je marsikaj vezalo. Tako ljubezen do knjig kot strast do drsalk in navdušenje nad gledališčem. Dogajalo se je, da sem takoj, čim sem prejel dovoljenje za izhod, stekel h Gorjačevim v Ulico Cičerina in pogosto nisem bil sam, temveč s tovariši. Tam so nas pa že pričakovali. V Valjini družini sem se počutil kot v lastnem domu. Ivan Stepanovič je bil velik mojster kulinarične umetnosti in še posebej so se mu posrečili »beljaši*. Najljubša jed uralskih kozakov. Jedli smo jih z velikanskim tekom. Čeprav so nas v šoli dobro hranili, vendar »beljašev* niso pripravljali.
Ko smo končali s spravilom krompirja, se Je eskradilja vrnila v šolo, da bi preživela zimo. Toda spet se mi ni posrečilo, da bi se srečal z Valjo. Začela se je pospešena priprava za oktobrsko pirado. Med pehotnim urjenjem sem se vedno dobro počutil, toda nisem korakal v prvih vrstah, ker smo korakali po velikosti. Vendar pa me je na praznik, ko je celotna šola z mogočnim korakom korakala po ulicah Orenburga, Valja le našla med vrstami. Najina pogleda sta se srečala in nasmehnila sva se drug drugemu.
Praznike sem preživel z Valjo, potem pa sem odpotoval na dopust, v Gžatsku me še niso bili videli v vojaški uniformi in to še z naredniškimi našitki na epoletah, kajti zdaj sem bil že postal pomočnik poveljnika oddelka.
In spet sem bil v rodnem Gžatsku. čedalje bolj in bolj je mesto rastlo. Zgradili so veliko novih poslopij in ulice so postale lepo urejene. Oče in mati sta se počasi starala, starejši brat in sestra sta jima pomagala, kolikor sta mogla, naš najmlajši Boris pa je postal že čisto odrasel, kajti dopolnil je dvajset let in je služil v armadi kot topničar.
Obiskal sem šolo, kjer sem se učil, sestal sem se s predavatelji, se srečal s prejšnjimi tovariši, ki so ostali na delu v Gžatsku. In čeprav sem bil znova v krogu svoje družine, me je vendar vleklo v Orenburg, kajti šola je postala zame že drugi dom, pa tudi misli na Valjo mi niso dale miru. Mati je to občutila in nekoč, ob večeru, ko sva ostala sama v hiši, začela ljubeznivo spraševati, zakaj sem tako zamišljen in kaj vznemirja moje srce. In tako se je kar samo od sebe zgodilo, da sem se pokoril že od otroštva zapovedanemu pravilu, da ne smeš ničesar tajiti pred starši. Materi sem vse povedal o Valji.
«Ali se misliš poročiti?* me je vprašala mama.
Nedoločno sem skomignil z rameni. Saj prav to vprašanje še ni bilo rešeno. Jaz sem bil nasprotnik prenagljenih zakonov. In ker sem bil povrhu še gojenec, seveda nisem mogel vzdrževati lastne družine.
«če ljubiš, se oženi, samo za trdno, za vse življenje kot sva se midva z očetom,* je dejala mama. »In radosti in gorja, vsega vsak po polovico.*
Takoj sem zrasel v njenih očeh in dala ml je nekaj koristnih nasvetov za prihodnost ter pripomnila: «Dobri mlinski kamen zmelje vse, slab pa se sam zmelje.>
Dopusta nisem Izrabil do konca In se vrnil predčasno v Orenburg. Tovariši v eskadrilji in poveljniki so me brez besed razumeli. Valja pa se je vzradostila: dobro je vedela, zakaj sem se bil vrnil.
Novo šolsko leto se je začelo s spremembami. Mene in nekaj gojencev so premestili v eskadriljo majorja Belikova, poveljnik našega oddelka pa je postal kapetan Penkin, ustvarjalni ofi-
cir, ki je vedno iskal nekaj novega. Zašel sem v posa1
d*®.'
poročnika Anatolija Grigorjeviča Kolosova, ki me je tudi gfi k s letati na reaktivnih letalih. Toda za leto smo se morali^,9 r
potopiti v t norij o. Vreme je bilo temu naklonjeno: --m bila metežna, garnizijo je zametel sneg in ni bilo ”"ne '
tatl. Proučili smo materialni del reaktivnih motorjev^ j^u
/-JŠ!rS«38&
li smo se z osnovami dinamike plinov naglega poleta. Marsikaj, kar smo se bili nauciu F'7el’pi/ nam je zdaj pokazalo v drugi luči. Drugačna je bila 1 2 f večje so bile hitrosti, večje višine, drugačni računi in * stop k delu je bil nov.
no
dve
uve »-uji loiogratij:. na eni izmea ioiogranj je ona • , dicinski halji, na drugi pa v pražnji obleki. Na drUfP te fotografije mi je Valja v pisavi, ki je bila zelo P pJi moji, napisala: «Jura, pomni, da sva kovača najine sre® \ sama. pred usodo ne sklanjaj glave, zapomni si, da j A kovanje največja umetnost. Hrani to čustvo za naJs trenutek. Devetega marca 1957. leta. Valja.*	ji
Valja je imela prav, zares sva bila kovača svoj® sreče.	,gtoh
Končno je napočil dolgo pričakovani dan prvih PJL Migi. Kako čudoviti so bili videti s svojimi puščičast1
ostro vrženimi k repu, ki so se pobliskavali na son£?'iiJI' so^kazala harmonijo ponosnih in pogumnih črt, ki W jjjjdj*
J
S,'
t;
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 — PODHIi/NICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-H, Tel. 33-8:5 — uphAVA: TH6T — UL.SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. — V“8p)i letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din Nedeliska. posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno din- četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisku Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Stritarjeva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v Ljubljani 600-14/5-376 — OGl ASI: Cene orasuv: Za vsak mm v širini eneg« »tolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtntee 120 iir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pri
1	m uiednik: STANISLAV RENKO — Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
bn
$
"si
htS
lahko zavidali arhitekti pri svojih načrtih za nova P03 Takoj za Kolosovim sem se vsedel v kabino.	a
«Plamen jel* je smelo poročal tehnik.	»iji?^
In že je letalo, kot bi se treslo zaradi nepotrp®: njv pohitelo po vzletni stezi. Ni mi uspelo, kakor pravim foeVj očesom treniti, ko je višinomer že pokazal pet	)d ‘2
Saj to ni «Jak-18» in kako letati s tako naglim letal°yLj Pst. tako velik radij delovanja višino, da si ti kar v k®« kSh in tako naraščajočo hitrost ter ognjeno moč? Toda JčULj ^ ] ki dobesedno ni občutil nastale preobtežitve, je P^jel P’v ^ z mojstrsko roko popeljal Mig v zono in virtuozno i®ve jic pilotažnih figur.	(Nadaljeval y
____V’
■el\J
S
vr,'"
s
N