Posamezna številka 10 vinarjev.
šiev. 207.	v LM&ni, v soboto, 21, novembra 1914.
LelB XL11.
^ Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celolotno . „ 29— zr ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24— za en nifcteo....., 2-—
V	upravi piejeman mesefino „ 1*70
== Sobotna izdaja: =
sa celo leto....... 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9-—
> ostalo inozemstvo,
12-
iLseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po m v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, za^vzte. osmrtnice Hi.:
enostolpna pelitvrsta po 2 J vin.
— Poslano:--
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedeljo ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
IU* Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne ■= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 168.
Dežela Kranjska - 3 milijone kron vofnesa posojila.
V včerajšnji seji je sklenil deželni odbor na predlog deželnega glavarja dr. Š u-steršiča, da podpiše na račun od dežele oskrbovanih zakladov 3 milijone kron vojnega posojila.
Seja je bila — prvič ob vojnem času
—	polnoštevilna. Vojnemu času se je dobro podalo, da sta dva deželna odbornika
—	grof B a r b o in dr. Z a j c — prisostvovala kot ritmojster, drugi kot asistenčni zdravnik v rezervi. Ko je deželni odbor obravnaval vojno posojilo, je spreten fotograf vzel sliko, ki bo tvorila spomin na poslovanje deželnega odbora kranjskega ob največji vojski, kar jih je videl svet.
Nas 17. pešpolk - Jelezif polk. - Ma vojnega ministra o naših lamin.
Pismo vojaškega kurata 17. pešpolka dr. Fr. Kulovca.
Vojaški kurat 17. pešpolka dr. Fr. Kulovec, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je pisal dne 8. novembra 1914 prijatelju sledeče: »Dragi! Zunaj prši v drobnih kap-jlicah dež, vmes naletava sneg, jaz pa zopet sedim pri gorki peči, kakor Vi tam doli za devetimi gorami. Po deset-urnem maršu smo prehodili 34 km, ob pol 4. uri smo se nastanili v raztrgani poljski vasi. Pa vsi smo veseli, da smo lc na gorkem in da se moremo zopet pošteno naspati in oprati. Imenujejo nas železno divizijo in v diviziji naš polk železni polk, ki nikdar ne odneha... Storili smo, to lahko trdim, z mirnim srcem, več kakor se more zahtevali od človeških moči. V teh ljudeh je moč, ki se zdi neizčrpljiva in neusahljiva ... Stali smo 23 dni v boju, na kraju, ki je bil gotovo na celi črti najbolj izpostavljen in najbolj kočljiv. Noč in dan so padale granate, šrapneli, krogle, na več kilometrov okrog, goste kot dež. V malem gozdiču je ležal 3. bataljon. Tukaj ni drevesa, v katerem nc bi bilo do 20 ki ogel; so drevesa, v Katerih so našteli 150 krogel. Vsa tla so pokrita z vejami in vrhovi; nalomili so jih ruski šrapneli in granate. Ni kvadratnega metra, ki ne bi bil preoran od teli strahovitih oračev. Stal sem 100 metrov daleč stran pri polkovniku in poslušal to peklensko muziko. Sto strelov vsako minuto, grozovit odmev daleč na okrog. Od druge strani prihaja odmev slo drugih strelov. Takoj nato se oglasi v bližini kakor grom, strel je zadel in eksplodiral. Pod silo granate mora odnehati se, kar je v bližini. Že slišim, kako padajo vrhovi, vidim, kako se vzdiguje zemlja visoko v zrak — zdi se, kakor bi razsajal največji orkan v gozdiču. Človek bi mislil, da ne more nihče, ki ima samo normalne živce, vstrajati le en dan na tem kraju, 3. bataljon je vstrajal tri tedne. Med tem časom je moral še parkrat na dan iz svojih za-kopov in naravnost napasti zakopanega sovražnika. Cele vrste so ležale mrtve ob robu gozda, mrliški smrad je okuževal ozračje daleč naokrog. Rusi niso pustili pokopali mrličev. Ko pa ie prišlo zopet povelje »Naprej!«, so vsi šli naprej; nobenega ni bilo treba siliti... Polkovnik mi j c venomer p o n a v 1 j n 1 : »Zlata vredni ljudje.« Za te nadčloveške napore zahtevajo samo pošten kos ltomisa. To pa mora biti. 23. dan nas je noč vzela. Celo noč do pol 3. ure zjutraj smo marširali. Mislili mo, da bomo vsi obležali na močvirni njivi; a ko smo zjutraj odhajali, smo bili zopet vsi skupaj... Sedaj markiramo v velikih marših naprej... Polno onemoglih leži na cesti, utrudila jih je dolga hoja. Od nas podleže le kak rc-
krut, ki še ni navajen na dolge izpre-hode. Mecl potjo prepevajo naši fantje kranjske pesmi in godejo na orgeljce. Naš kor je dosedaj še vedno Izvršil nalogo, ki mu je bila poverjena. Tucli seclaj smo zavzeli pozicje in smo jih držali, dasi smo imeli nasproti sebi večkratno premoč ...
Te dni smo defilirali mimo poveljnikov in mimo vojnega ministra. Polkovnik je ves vesel pravil pri večerji, kako ugodno so se ti odličnjaki izrazili o naših ljudeh. »Polk, ki mu tja ni para,« »samo e n o n a p a k o i m a : p r e -k o r a j ž e n je...«
Naš »Hilfsplatz« je stal ves čas v najhujšem ognju. Bili so dnevi, ko je bilo pri nas več ljudi ranjenih, kakor v bojni vrsti. Jaz sem imel posebno srečo, parkrat sem le za las ušel gotovi smrti... Med ranjenci na naši pomožni postojanki je bil tucli polkovni zdravnik, tudi par ranjencev jc bilo še enkrat ranjenih. Stene nas niso prav nič varovale, kajti vse hiše so bile tukaj iz ilovice... Slučajev kolere pri našem polku ni bilo mnogo... Stregla je bolnikom plemenita Poljakinja, ki se je prostovoljno prijavila pri nas in ostala do našega odhoda med nami. Bila je res plemenita tucli po mišljenju. Nikdar nc bom pozabil, s kako požrtvovalnostjo in pravo krščansko ljubeznijo je stregla tem revežem. Dobila bo visoko odlikovanje...«
Dr. Anto:i Zdešar v francoskem ujetništvu.
Dr. Anten Zdešar piše 25. vinotoka nekemu misijonskemu sobratu: Vendar Vam morem enkrat pisali! Od 24. vel. srpana do 20. kimovca sem bil zaprt v Cha-teau d If, petem do 15. vinotoka v Frioul, oboje pri Marseillu. 15. vinotoka smo sc odpeliali na Korziko, kamor smo dospeli po zelo viharni 33urni vožnii 16. vinotoka zvečer, in sicer z železnico v Aleri'0 in od tam peš v Casabiando, To ie zunanja stran mojih doživljajev — druge bi mogel samo ustmeno naslikati. Kdaj mi bo to mogoče, ne vem, Do zdaj smo upali, cla nas čez Švico zmenjajo in to upanje so nam tudi gojili, toda s preselitvijo na Korziko je naše uoanje nrecei padlo. Vendar: fiat voluntas Dei! Te se človek drži in ta ga drži! Odslej upamo, da bomo smeli ma-ševati, dozdaj nismo od 23. ve!, srpana. — Tukaj je krasno podnebje in bi nam bilo lahko prezimiti, medtem ko je v Morseillu bril takozvani »mistral«, hud brivec, ki prinaša mnogo mraza. Mi smo skoraj čisto ob morju. Velikega, srpana in kimovca se tukaj rada oglaša malarija. — Kajneda, tokrat sem jo dobro zavozi', Ko bi mogel vsaj D'sateljevati, toda za to mi manika telesnih moči. Sveto pismo, brevir, Hoja za Kristom, sv. križev pol in sv. rožni venec je naša edina tolažba, to sc pravi mojih šest duhovnih soujetnikov in -moja. Delati nam ni treba, kot morajo lajiki. V božjem imenu: bo pa svidenje tem radostneje. Prosim vse znance za molitev; ta dušna pomoč, ki sem jo in jo še gotovo dobivam, mi je dozdaj vzdržala pogum. Tudi zdrav sem šc. Kedaj me pa ljubi Rog jetništva oprosti, prepustimo Njemu I Pišete mi lahko, toda o politiki nič. — Toliko sam. Molimo in upajmo, da sc vrne v našo sredo. Dobro se mu pač ne more goditi. Ne glede na to, kar sam omenja, so poročali trije duhovniki prej soujetniki, ki se jim -je po protekciji posrečilo nazaj na Špansko, cla dobivajo ujetniki samo nekaj kruha in vodene juhe. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve se ie že ponovno obrnilo no amerikanskem konzulu na francosko vlado zaradi dr. Zdešarja in drugih ujetih duhovnikov, toda dozdaj še brezuspešno. Tudi drugi poizkusi se doslej niso posrečili. Pomagajmo mu tačas vsaj duhovno!
Slovenec Janko Malovič v francoskem ujetništvu.
Slovenec g. Janko Malovič, ki biva žc dolgo vrsto let na Francoskem, piše
svojemu bratu g. Matku Maloviču v Novem mestu sledeče:
Poročal sem ti, v kakem žalostnem stanju smo. Tega življenja ne bi privoščil nikomur; v resnici smo usmiljenja vredni. Tu nas je 900 Avstrijcev in Nemcev. Nastanjeni smo v nekem samostanskem poslopju ob Pirenejskem gorovju, ob španski meji, že od pričet-ka septembra. Smo pod strogim vojaškim nadzorstvom ter moramo delali po vrsti najtežja dela. Iz vode moramo kamenje metati ter ga klepati. (Najbrže cestni gramoz. — Opomba uredn.) Ta dela moramo opravljati od 6. ure zjutraj do večera. Za izprehod ie določena 1 km dolga zagrajena pot. Za hrano dobivamo po dvakrat na dan po pol litra juhe in košček kruha. Spimo na tleli, brez odeje. Gorje onemu, ki nima denarja in ki je navezan na pičlo hrano. Jaz porabim za najpotrebnejše 2 in pol franka na dan, ker vlada tucli tu draginja. Edina dobrota tu je zdravi gorski zrak.
Kazni so na dnevnem redu. Poveljnik je strog, neizprosen človek, in gorje onemu, ki se mu zameri. Za najmanjši pregrešek sledi občutna kazen. Se strožje se postopa proti imovitejšim in izobraženejšim ujetnikom. Usmiljenja so vredne najbolj one družine, ki imajo otroke pri sebi, in ženske. Od ostalega sveta smo povsem ločeni. Ne izvemo ničesar, kaj se godi po svetu, ker časopisov ne smemo dobivati in tudi "e Citati. Kadi tega je negotovost, koliko časa bomo še tu. Neznosno za nas! Ne moreš si misliti, kako zelo hrepenim po ljubi domovini in svobodi. Kako želim izvedeti kaj več zanesljivega o naši ljubi Avstriji, si ne moreš misliti. Bog daj, da bi se kmalu povrnil mir, tla bi bili tudi mi rešeni groznega ujetništva.
Nemška država se je že potegnila za svoje podanike in je odšlo obenem, ko odpošiljam to pismo, 250 oseb. Eni izmed teh izročim to pismo, ker lc na ta način upam, da ga dobiš. Prosim Te lepo, sporoči takoj v naše časopise, cla javnost zve, kako sc godi nam, civilnim ujetnikom. Kaj naj se pričakuje šele glede na vojaštvo! O, ljuba svoboda, kako si neprecenljiva! To spoznavam šele seclaj, ko skušam vso grenkost ujetništva, med tem ko nisem ničesar zakrivil. Molite za nas, da bi bili prej rešeni, ker lc od Boga in naše vlado moremo pričakovati pomoči. Kraja in datuma ne navedem, da bi v slučaju, ako bi pismo zgrešilo svoj cilj, ne bilo lo zame usodepolnih posledic . . .
Pismo je rabilo 14 dni, da je došlo naslovljcncu v roke. Tako se godi našim podanikom v tujini!
jnašivo slovenskega časnika-en sil Slovenec ujel 25 Rusov.
Absolvirani pravnik M a r č i č iz So-dražice, sin ondotnega našega vrlega občinskega svetovalca, je rezervni poročnik pri 3. tirolskem dež. strel, polku. Pred kratkim se jc vrnil, ranjen, iz severnega bojišča. Ranjen je bil dne 23. oktobra, ko je ponoči sam zasledoval rusko patruljo, ki je pred njim bežala. Pozneje je stal štirinajst dni neprenehoma v ognju. V noči od 21. na 22. oktobra je niegov polk pregnal z bajonetnim napadom Ruse iz raznih postojank. M a r č i č , kot junak, vedno naprej! Po spopadu, ko so bili Rusi pregnani, se je polk nanovo razvrstil. Poročnik M a r č i č je pustil svojo kompanijo na določenem mestu in je šel — bilo je okoli pol 1. ure ponoči — v gosti temi in megli sam, oborožen s puško, nekoliko opazovat situacijo. Naenkrat se pred njim zabliska in počijo streli proti njemu. M a r č i č , namesto cia bi sc umaknil, jc vzel puško in začel streljali v smeri, iz katete se je bilo zabliskalo. Naenkrat se prikaže kopa Ru- j sov. Slovenski junak jim ukaže poslati — I vsi so vrgli orožje proč in so se udali enemu samemu neustrašenemu Slovencu. Bilo i
jih je petindvajset — en nadporočnik, dva praporščaka in 22 mož. Poročnik Mar-č i č jih je gnal sam k svojemu krdelu, k) je bilo k sreči zadosti blizu, da Rusi niso še prišli do zavesti svoje velike premoči. Tako sc bojujejo Slovenci eden za petin' dvajset.
Amerika in evropska vojna.
Kakor smo slišali, je Amerika glede na evropsko vojsko izjavila svojo nevtralnost, to je, da ne bo ne ene ne druge stranke podpirala. In tega se tudi uradna Amerika drži.
Drugače pa je treba soditi amerikan-sko ljudstvo, ki je po veliki večini angleško in večjidel vsled tega tudi z Anglijo drži. V Ameriki, vsaj v Zedinjenih državah je tako, da ima v zunanji politiki prvo besedo časopisje, in to je angleško. Zato tudi pravijo londonski listi, da imajo najboljše zaveznike v amerikanskih časnikarjih. Razsodni Amerikanci sami se pritožujejo in očitajo vladi, da drži križem roke in ne stori ničesar, da bi naredila konec časnikarski gonji proti Avstriji in Nemčiji.
Če kdo to upošteva, se ne bo čudil, cla je javno mnenje v Uniji kolikor toliko obrnjeno proti trozvezi. Poleg tega pa vplivajo še druge stvari. Tako je n. pr. zet državnega tajnika Zedinjenih držav Brya-na v boju proti nemški armadi. Piše s« Captain Owen in se bojuje na levem krilu zaveznikov v Flandriii. Amerikanci so tudi praktični ljudje in gledajo bolj na to, kako se bodo z vojsko okoristili, Po Ameriki potu'ejo zastopniki Anglije, Francije in Rusije in izvršujejo naročila za svoje vlade. V Čikagi kupujejo tovorne avtomobile, kirurgične inštrumente, zdravila itd. Zlasti veliko naročil imajo ^vetovnoznane čika-ške klavnice in tovarne za mesne konzerve, ki delajo noč in dan.
Ta »nevtralna« politika Amerikancev gre še bolj daleč: v kinematografih predstavljajo filme, v katerih se vojaki trozvez-ne armade sramote in trojni sporazum poveličuje. No, nazadnje so take stvari »teater«, ki ne bo našemu orožju ničesar škodil. Ampak iz tega lahko uvidimo, zakaj noče Amerika prijeti za vrat Japonce, ko se ji sedaj nudi taka prilika, da naredi med sabo in njimi čisto mizo.
Je pa tudi sicer med amerikanskimi odličnjaki marsikaj »amerikanskega«. Tako je n. pr. odposlanec kongresa, Gardner, stavil v zbornici zastopnikov predlog, naj se poizve, če so Zediniene države pripravljene na vojsko. Utemeljeval pa je ta predlog na tak način, kakor da bi pretila Ameriki in njenemu demokratizmu kaka »nevarnost« od strani Nemčiie, Pravil je, da je amerikanska armada zelo slaba in da se mora ojačiti. Amerikanci da nimajo nobenega pojma o tem, kaj so topovi 42 cm kalibra in naddrepdnoughti. Čas je, da odpro oči in nehajo spati. Zedinjene države da niso bile niti koncem špansko-amerikan-ske vojske pripravljene. Amerikanci nimajo ne zadostne armade, ne povoljne mornarice. O torpedih da se jim niti ne sanja. Zato se tudi ne morejo sedaj v nobeno vojsko spustiti. Amerikanska bramba da je podobna staremu psu brez zob, ki pač laja, ampak ugrizniti ne more.
Tudi v senatu se je govorilo o vojski. Senator Warren je predlagal, naj se mornarica pomnoži za 50 odstotkov, če tudi ni verjetno, da bi zmagovalci v sedanji vojski po končani vojni Ameriko napadli. Če bo zmagal trojni sporazum, bo takoj razpadel. Če pa zmaga Nemčija, bo postala vodi'na velesila v Evropi; Ameriko bo pa pustila v miru. Ampak Amerika mora biti močna, da lahko vsakemu sovražniku, tudi discipliniranemu, na prste stopi.
Senator Warren je ena vodilnih oseb v senatu in je že več let predsednik odseka za vojaške zadeve.
Zanimivo je, kar izvemo iz Amerike, Politika nevtralnosti Zedinjenih držav seveda na izid vojske v Evropi ne bo v nobenem oziru vplivala, pač pa nam je iz zgorajšnjih podatkov jasno, zakaj se Amerika v tej vojski nasproti Evropi tako hlad-
no obnaša in ni izpolnila onih upov, ki sta jih Nemčija in Avstrija vanjo stavili.
jSir mm m voisk?.
Francoski voini minister jc izdal vsem irmadnim poveljstvom sledeči »protiklsri-kalni' odlok:
Pozornost vlade se ja nedavno obrnila na dejstvo, da so v začasnih lazarelih nastanjenih v prejšnjih verskih zavodih, kjer so se kapele pravnoveljavno po postavi o ločitvi cerkve od države zaprle, brez vsakega dovoljenja oblasti zopet odprle in da se v njih vrši Božja služba. V drugih lazaretih so zopet otvorili nove kapele tako, da so od ranjencem namenjenega prostora odločili prostor kapelam. Glede na to morem le opozarjati na svoj odlok, ki sem ga izdal 1. oktobra. Obstoječi predoisi dovoljujejo versko božio službo v stalnih in v začasnih lazaretih le, če se v njih nahaja vedno za božjo službo določena kapela. Ti predpisi so merodajni za bogoslužje v Franciji in se morajo zato dobesedno izvajati.
Verska svoboda vsakega ranjenca, ki leži v lazaretu, se mora spoštovati; dopustiti se mu mora vsa možnost, da prejme tolažila svoje vere. A vojaška oblast mora skrbno paziti na to, da ne postane vsluž-na kakemu dejanju ali izjavi, ki nasprotuje načelu nevtralnosti države v verskih zadevah. V sedanjih razmerah ie ta dolžnost še silovitejša, ker bivajo v lazaretih vojaki, ki pripadajo zelo različnim veram in bi se vsaka skupna božja služba gotove vere izven prostorov, ki so ji določeni, lahko smatrala za pritisk na drugoverce. Take izjave lahko škodujejo enotnosti vseh Francozov; nekaj pritožb je že vloženih. Pazi naj se nato, da se v smislu sklepa s 1. oktobrom verske ceremoniie le v tistih vojaških lazaretih trpe, v katerih se nahaja predpisom odgovarjajoča in za božio službo določena kaoela. Ti predpisi veljajo tudi za vse vojaške zavode in tudi za jet-nišnice.
Kulturni boj se torej nadaljuje v Franciji kljub vojski. Ko jc nedavno na tisoče katoličanov prosilo v adresi, naj se prirejajo skupne pobožnosti za zmago, so to svobodomiselni francoski vladni krogi z zasmehovanjem odklonili in je ministrstvo za bogočastje ostro prijelo nekega prefek-ta, ki se je za to zavzel. Fanatični sovražniki cerkve hujskajo v Franciji naprej; pred vsem jud Clemenceau. Svobodomiselni mogotci v Franciji se boje, da bi zopet probujeni verski duh v Francri strmoglavil tedanjo protiversko vlado. Millerandovo načelo o nevtralnosti države v verskih zadevah pomenja le razsajanje proti katoli-čanstvu. Vojska ni torej svobodomiselnih hujskačev čisto nič streznila. Ko so Francozi mimogrede za kratek čas vpadli v nemško Lotrinško, so francoski vojaki razbijali križe in so trgali svete podobe; v francoskih cerkvah so pa trgali masno obleko. Tako izgleda verska nevtralnost v Franciji v dejanju: največja surovost proti katoličanstvu, proti duhovniku in proti verskim napravam. Francoskim vojakom primanjkuje čevljev in obleke, Millerand pa nima časa, da bi skrbel za to, ima namreč nujnejši posel, da nadaljuje kulturni boj proti katoličanom.
Pregone katoličanov v Me&iki.
»Civilta Catlolica« piše: V Mehiki je na dnevnem redu onečaščenje cerkva in preganjanje duhovnikov. Oltarje in svete podobe rušijo, cerkve izpreminjajo v ple-šišča, vojašnice in v konjske hleve. Guverner v Nuevi Leonu psuje v neki okrožnici mehikansko duhovščino, da provzro-ča nered in javne spore ter ji drzno očita, da tvori strašno nevarnost za »čistost« ljudovlade. Ko jc vkorakal general Car-ranza 19. avgusta kot zmagovalec v Mehiko, so vodstvo časopisov izročili sovražnikom cerkve; vlada je zaplenila cerkvena posestva in krščanski nauk izbacnila iz šol. Iz 70 najboljših hiš v mestu so izgnali lastnike, ker so bili obdolženi groznega zločina, da so katoličani. Generalnega vikarja so prisilili, da je vodstvo radškofije izročil neki vladni kreaturi, ker so žugali, cla sicer požgo cerkve, duhovnike pa po-besijo. V Puebii so izoremenili v vojašnico katoliško vseučilišče, nadškofiisko palačo in več katoliških kolegijev. V Du-rangu so onečaščili in okradli cerkve; ubogega bolnega nadškofa so prisilili, da fe moral ve<j dni rseš hoditi, nakar so ga vrgli v vlažno ječo. V Quada'ajari so vdrli ustavo verci v katedralo, ki so io onečaščili; lopo so pa zažgedi. Nadškofijsko palačo so izoremenili v (davni stan, v semenišču in v cerkvi sv. Monike so pa namestili dr-ž,-vili koleg, ostale cerkve so izpremenili v vojašnico. Zaprli so 135 duhovnikov in ! »nonikov; iznustili so jih šele, ko so za-'ezili kavcijo 200.000 pesosov. Reveže so vrgli iz hospica Co'annas ns cesto. Marsi-' j.: so viele duhovnike orisilili, da so mo-
graditi železnice. Ko so zavzeli mesto Si. Lonis Potosi, so semenišče in druga cerkvena ooslopja oorrbili v posvetne namene, 35 duhovnikov, ki so jim vzeli vse, so izgnali čez mejo.
Presto vojniU doosilkov
od 13. do 20. novembra 1914.
Na južnem bojišča smo v devetdnevnih bojih
izvojevaii veliko odločilno zmago: ia. t. m. so naše čete zasedle Valjc/o, važno srbsko gamizijsko mesto, odkoder se odpira pot v notranjo Srbijo, v Kragujevac m i\is. Ob Savi sniu istočasno prodrli do Obremivcu in jja zanetili. Danes je v naših rokah cel čveierokot, ki gu tvorijo veke Drina (do Ljubovije), Sava in Kolubara i varnimi železniškimi progami in cestami. V teh bojih smo ujeli 8000 Srbov in uplcniii 42 topov, 31 strojnih puik iu skoro nepregledno množino municijc in drugega vojnega plena Glavni del pobite srbske armade >o čez reko Kolubaro bežal proti Arangjeiovcu (vzhodno od Val|eva oziroma severozapadno od Kra-gujcvcaj, drujia kolona pa boži proti (Jor. Miia-novcu (zapadno od Kragujevca). Naše čete so sovražniku za petami iu so že prekoračile reko Kolu-bnro; ob Savi pa prodirajo naše čete naravnost proti Belgradu. Bojev v obsavskem ozemlju so sc veleuspešno udeleževali tudi naši monitorji. Za te velike uspehe na srbskem bojišču je feldcajgmojster Fotiorek, poveljnik naše balkanske armade (V. in VI.) hrabrim našim četam v cesarjevem imenu izrekel zahvalo in priznanje, sam je bil pa odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem I. razreda z vojno dekoracijo.
Na severnem bojišču stoje naše čete približno na črti: Prut, severna stran Karpatov, reka D.i-najoc (ki teče zapadno od Tarnovva proti severo-zapadu in se izteka v Vislo) in ob meji proti Kxa-kovu, odkodei sme te dni prodrli na Rusko Poljsko proti severozapadu do Vvolbromo in Pilice. Tod je v teku velika bitka, ki se za nas zelo ugodno razvija in smo ujeli doslej že 7000 Rusov. Boji v smeri Karpatov so postranskega pomena, tembolj, ker naša trdnjava Przemysl tudi topot sijajno vrši svojo nalogo; njena posadka neumorno napada sovražnika, trdnjavski topovi mu pa zadajajo silne izgube
Nemško-rusko bojišče. Pri Vloclavsku (se-verozapadno od Varšave) na levem bregu Visle jc general Hindenburg v večdnevnih bojih izvojeval veliko zmago nad Rusi; porazil jc več ruskih armadnih zborov in jih vrgel nazaj čez Kutno (južno od Plocka). Ujel {e 23.000 Rusov in zajel velik vojni plen. Tudi pri Lipnu (severno od Vloclavska, na desnem bregu Visle) in pri Soldavu (na vzhodno-pruski meji, severnovzhodno od Plocka) so Nemci porazili Ruse in jih vrgli nazaj proti Plocku, oziroma MIawi. Pri Stalluponenu (na Vzhodnem Pruskem, vzhodno od lnsterburga) so Nemci porazili močno rusko konjenico in jo vrgli nazaj čez Pill-kallen. — Veliki še neodločeni boji se sedaj bijejo severno od Lodzu.
Na zapadnem, belgijsko-irancoslcem bojišču ni bilo velikih izprememb; Nemci slejkoprej na celi črti neutrudno napadajo zavezniške belgijsko-angleške-Irancoskc čete in jim neprestano prizadevajo velike izgube. Kljub trdovratnemu odporu Nemci polagoma napredujejo. Na Flandernskem je zadnji čas nastopilo silno slabo vreme — nalivi, sneg in viharji —, ki zelo ovira delovanje čet. Boji ob reki Yser in pri Ypresu so še vedno neodločeni. Zapadno od Lille so NemcJ odbili vse francoske napade, ravnotako zahodno in vzhodno od Sois-sonsa. Pri Berry au Bac (ob reki Aisne, severo-zapadno od Reimsa) so Francozi izgubili važno in močno postojanko, V Argonskem gozdu so Nemci zopet izdatno napredovali in odbili pri Servonu (na zapadnem robu Argonov) silovit francoski napad. Zaman so bili francoski napadi tudi južno od Verduna. pri St. Mihielu in pri Cireyu (jugovzhodno od Luneville ob lotarinŠki meji), S^jer so Nemci v protinapadu vrgli Francoze iz niihovih stališč. — Chatillon so Nemci vzeli z naskokom.
TnrSko-raska Tojna. Pri Koprikdja so Turki
Srizadejali Rusom velik poraz; padlo je do 8000 usov. Manjši boji so se vršili pri Limanu in Lazi-stnno, ki so bili za Turke zmagoviti. Sploh so Turki že skoro na celi črti vrgli Ruse čez mejo ln turške čete prodirajo že na ruskih tleh proti Batumu. V Perziji so Turki zasedli mesto Kotnr, ki je imelo preje rusko posadko.
Na črnem morju, blizo Sebastopola, se je 18. t. m. vršil spopad med ruskim in turškim brodovjem, ki pa na nobeno stran ni prinesel kakega uspeha.
Turki t Egipta traino prodirajo ter so zavzeli kraj Kalat-ul-Nahl. ki leži 120 km onstran turške meje.
Vojna na morji'1- 2. t. m. ie francosko bro-dovje zopet obiskalo Vls; francoski mornarji so uničili brzojavne in telefonske naprave, pretrgali kabel, vzeli 21.000 K kontribucije ln odpeljali s seboj več odličnih domačinov kot talce, ki so jih pa te dni zopet izpustili — 17. t. m. so Nemci obstrelje-vali rusko pristanišče Libavo. — Severnoameriške Združene države so z ozirom na sedanjo svetovno vojno proglasile najstrožjo nevtralnost za Panamski prekop in njegovo ozemlje. — Švedska, nor-veSka in danska vlada so vložile oster protest proti polaganju min na velikih morskih trgovskih cestah in proti oviranju pomorske trgovine nevtralnih držav vsled krivičnih in doslej nepriznanih načel glede tihotapstva.
Sveto vojno proti Rusiji, Angliji in Franciji je proglasil turški sultan kot verski glavar vseh mohamedancev. Afganistan se v vojni pridruži Turčiji.
Japonski poslanik v Carigradu je 16. t. m. «
celokupnim poslaniškim osobjem odpotoval iz Carigrada.
Vojski z Rusi.
Bitka na Rusko Poljskem proti več kot 20 ruskim armadnim zborom sc po dosedanjih poročilih razvija za avstrijsko-nemško armado ugodno. Na severnem krilu so Rusi že potisnjeni v defenzivo, na jugu pa naš napad uspešno napreduje.
Pri obleganju Przemysla sovražnik še ni končal svojih pripravljalnih del. Na južni fronti se Rusom dosedaj še ni posrečilo spraviti svojih težkih topov toliko blizu, da bi lahko uspešno obstreljevali forte. Tozadevni ruski poizkus je bil odbit s težkimi ruskimi izgubami.
XXX Berolin, 20. novembra. VVolffov urad poroča iz glavnega stana:
Na meji Vzhodne Prusije je položaj nespremenjen. Zahodno od jezer so se polastili Rusi neke nezasedene utrdbe in starih, vzidanih topov. Dell so-vraSnika, ki se jo umaknil čez Mlavo ln Llpno, se nadalje umikajo. Ju?no od Plocka naš napad napreduje. V bojih pri Lodzu in Čenstovovi nI še padla odločitev.
Najvišje vodstvo armade. XXX
Dunaj, 20. novembra. (Uradno.) Tudi včeraj so imeli zavezniki v Rusko Poljski povsod uspehe. Odločitve še ni. Števila ujelih Rusov narašča.
Pred Przemyslom je Imel sovražnik prit takoj odbitem poizkusu močnejše čete spraviti bližje k južni fronti trdnjave velike izgube.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major.
XXX
RUSKE IZGUBE.
Berolin, 21. novembra. »Times« poročajo, da se cenijo ruske izgube pri zadnji Ilindenburgovi zmagi na 40.000 do 50.000
mož.
RUSKO UMIKANJE PROTI VISLI.
Kodanj, 21. septembra. »Politiken« poroča: Ruska rmada, ki je prodirala proti nemški meji, se zopet umika na črto Varšava—lvangorod.
RUSI GREDO NAZAJ PROTI VARŠAVI.
Berolin, 21. novembra. »Lokalanzei-ger« poroča, da stoji ruska armada, ki je nemški armadi sledila do Woc!aweka in Kutna, sedaj zopet le še kakih 50 km oddaljena od Varšave. To ruski generalni štab sam priznava. Hindenburgovo umika-n'e ni bilo drugega kol izborna strategič-na poteza, ki se je sijajno posrečila.
KAJ PRAVIJO RUSKI VIRI.
Krakov, 21. novembra. »No\va Reforma« piše: Ofenziva ruske armade na Poljskem je bila izredno hitro zlomljena, kar je značilno znamenje vsake ruske ofenzive. Še pred kratkem so se širile vesti, da bo ruska armada vkorakala v Berolin, sedaj pa piše »Novvoje Wremja«, da so večje operacije na Poljskem sedaj še nemogoče ,ker se morajo ruske čete prej reorganizirati. Isti list pravi, da bodo Rusi najprej izvršili svoje operacije na vzhodnem Pruskem, drugi peterburški viri pa trdijo, da se bo Rusija obrnila najprej proti Avstriji in Turčiji.
NEMŠKI LISTI O VOJSKI NA RUSKO POLJSKEM.
»Miinchner Neucste Nachrichten« poročajo iz Berna: O strategičnem položaju na Ruskem Poljskem izvaja vojaški so-trudnik lista »Bund«, da stoji danes Hindenburg za hrbtom desnega ruskega krila, skoraj na varšavski črti. Sunek je naperjen proti Lodzu. V koliko se more obkoli-tev uveljaviti, pri siloviti ruski množici ni mogoče pregledati. Vsekakor je Hinden-burgov sunek na rusko krilo popolnoma zavezal rusko prodiranje, provzročil splošno protiprodiranje zaveznikov in posrečilo se je, da so prisilili Ruse, da sprejmejo bitko na ozemlju, kjer ne razpolagajo več z dobrimi vsestranskimi zvezami, vsled česar svojih množic ne morejo več tako hitro premikati, kakor to zahtevajo operacije.
NEMCI IN AVSTRIJSKA ARMADA.
Berolin, 21. novembra. (Kor. urad.) V nekem članku naglaša »Berliner Zeitung am Mittag« skupno sodelovanje nemških in avstro-ogrskih čet na zahodnem Poljem ter trdi, da so obstojali prej o taki zavezniški vojski predsodki, ker so razmere popolnoma drugačne na nemški in na avstro-ogrski strani. List piše dalje: Med obema armadoma in vsemi njenimi voditelji je vladalo doslej popolno soglasje. To je tudi še pred kratkim Hindenburg posebno naglašal. Najboljši dokaz za to pa nudi dosedanji razvoj dogodkov na vzhodnem bojišču. Povdarjati se mora zlasti, da so Avstrijci svoje posebne interese pustili na strani ter da zasledujejo pri vseh gibanjih edinole velike cilje bojevanja za dosego zmage v odločilnem trenutku. Zadnje operacije Hindenburga so bile že zato mogoče, ker so na ostalih mestih bojišča posegle vmes avstro-ogrske čete. Na kak način se je to v podrobnostih zgodilo, se iz lahko umevnih vojaških vzrokov ne more natančno razložiti. Šele pozneje, ko se bo dvignil pajčolan nad temi gibanji, se bo spoznalo, na k?k izboren način so se obojestranske čete in njihovi voditelji medsebojno podpirale. List opozarja na znatne uspehe avstro-ogrskih čet na južnem krilu ter piše končno: Soglasno sodelovanje obeh armad bo v prihodnjih dneh dovedlo tudi do pooolnega uspeha zavezniških čet, s čemur bo podan dokaz, da se tudi pri zavezniških vojnah in pri skupni uporabi armad različnih držav na istem bojišču more doseči z enotnim vodstvom in istočasnim nastopom vseh moči uničenje nasprotnika.
RUSI PRIZNAVAJO SVOJE IZGUBE.
Iz Kodanja poroča »Lokalanzeiger«: Novo rusko uradno poročilo izvaja o zadnjih nemških zmagah nad Rusi: Med Vislo in Worto so se umaknile naše prednje straže v boju z Nemci, ki so naoadalno prodirali, v smeri proti reki Bzuri. Sovražniku se je posrečilo, da se jc ustalil v okolici Lešeča—Otlov, kjer zdaj odpošilja svoje prednje čete oroti Paunteka.
ŠTIRI MILIJONE RUSOV NA BOJIŠČU.
Genf, 21. novembra, fz Londona poročajo o moči ruske armade: Rusi so postavili 21 armadnih zborov proti Nemčiji, 15 armadnih zborov pa proti Avstriji. Poleg tega so še štiri druge ruske armade na drugi črti, tako da znaša skupna moč Rusov na severnem bojišču tri in pol milijona vojakov. Proti Turkom se bori pol milijona Rusov.
XXX
IZ GALICIJE.
Gališki drsželni odbor se je iz ZakeM panov preselil v Olomuc.
Dr. Leo, načelnik Poljskega kola in bivši župan v Krakovu, se je z Dunaja od-peljal v Krakov.
Iz Krakova poročajo, da je vsled po* velstva trdnjave ustavljeno izhajanje »Glo« Naroda«.
Krakov je še vedno zvezan z zaho* dom. Proti Dunaju vozi;o na dan trije poštni vlaki: dva čez Skavino, eden čez Os-■vviencin. S tem vlakom morejo potovati U civilne osebe, ki se izkažejo z legitimacijo trdnjavskega poveljstva. Tovorni vlaki vozijo neobhodno potrebne stvari.
Grško-katoliškega škofa Szeptickega Rusi niso odpeljali kot vojnega ujetnika, amoak kakor sedaj poročajo, so ga aretirali, ker se je po njihovem mnenju zagrešil administrativni prestopek proti Rusiji po okupaciji v Lvovu. Deportacija in vojno ujetništvo se razlikujeta v toliko, da nadškofa sedaj lahko obdrže v Rusiji tudi potem, ko bodo ujetnike že zamenjali.
POLJSKE LEGIJE.
Cenzurirana »Gazeta Krakowska« poroča, da so se poljske legije, ki se še vadijo v orožju, iz Krakova in okolice preselile v šlezijo; legijonarji so se na-! selili v .Tablankovu in okolici.
ČRNOVČANI SE VRAČAJO V SVOJE MESTO.
'Az Est« poroča iz Dorne Watre: Ve» lik del Črnovčanov sc je vrnil v mesto nazaj, Rusi so odpeljali 19 črnoviških meščanov kot talnike.
RUSKA NASILJA.
Dunaj, 21. novembra. (Koresp. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Neprestano se čuje o novih nasilstvih Rusov v okupiranih delih Galicije. Ko so Rusi zavzeli kraj Kaluš, so ga oplenili in pozneje površno utrdili. Z nagajkaml so prisilili vse jude kljub judovskim prazni« kom, da so pomagali pri utrjevalnih delih. Kraje Dolina, Krekovice, Rozniatov, Ce» niava, Spas in Suky so zasedle tri stotnij« kozakov, ki ogrožajo s svojimi patruljami vso okolico. Tc tri stotnije žive izključno od ropa.
PREGANJANJE UKRAJINCEV.
Carigrad, 21. novembra. »Taswir-i«
Efkiar« poroča, da je ruska vlada areto-vala v zadnjih dneh številne Ukrajince ter
jih zaprla v ječe.
XXX
IZ KARPATOV.
Budimpešta, 21. novembra. »As
Est« poroča iz Wyskowa: Naše čete imajo karpatsko črto popolnoma zasedeno. Že več dni pada sneg in vlada mraz. Kljub temu je stanje naše armade izborno. Deset dni se tukaj ni pojavil noben nov slučaj kolere.
REDNE RAZMERE V MARMARO-
ŠKEM KOMITATU.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega minlstrstr* in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 20. novembra. »At
Estov« poročevalec brzojavlja iz 0k8r-mezoja z dne 17. t. m.: Na črti Huszt—. Okormozo se je prebivalstvo 'fcopet vrnilo na svoje domove. Povsodi je zopet red in mir. Neprestano srečuješ vozove, ki iz Huszta vozijo živila v Okčr-mezo in dalje proti severu, ker so Rusi ob svojem vpadu vsa živila pobrali. Velika sreča je, da je tamkajšno ljudstvo, ki se v velikem peča z živinorejo, o pravem času odgnalo živino v gore in jo tako obvarovalo pred Rusi. Sedaj so živino zopet prignali na domove ter je dovolj mesa; v Okormezo stane 1 kg mesa še vedno le 1 K. Kruh, moko in riž dobiva prebivalstvo od vojaštva. O domoljubju prebivalstva priča ta-le dogodek, kateremu je bil »Az Estov« poročevalec sam priča: Okrajni sodnik Emil pl. Zombory jc neki rusinski km©-tiči razložil pogoje, glede vojnega posojila. Kmetica je nato sodnika prosila, naj dvigne v poštni hranilnici njen denar in podpiše zanjo vojno posojilo.
NA MARMARGŠKI MEJI.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 20. novembra. »Az Estov« poročevalec naznanja z marina-roške meje: Že nekaj dni sneži; sneg na cestah zmrzujo, vsled česar je na strmih poteh celo pešhoja zelo težavna.
Zdravstveno stanje naših čet je tudi v sedanjem velikem mrazu izvrstno. Linijski poveljnik je dal proti koleri cepiti tudi trenske voznike, tako da tukaj že deset dni ni bilo nobenega kolere sumljivega slučaja. Oskrba čet je s sijajnimi odredbami popolnoma zajamčena. Strokovnjaki izjavljajo, da v teh krajih tekom zime ni pričakovati resnih bojev. Včeraj je bil tukaj veliki župan Ladislav Nyegre in se obvestil o škodi v marmaroških obmejnih krajih. Pohvalil je uradnike v Okormezoju radi njihovega vrlega obnašanja začasa ruskega vpada. Prebivalstvo je mirno, ker je prepričano, da bodo vojne operacije v hudi zimi počivale.
XXX
RUSI IN DOLGA VOJNA.
Bukarešt, 20. novembra. V nižnij-novgorodskem listu »Volgar« piše znan politik: »Zadnji čas je, da po angleškem zgledu tudi mi spoznamo resnost položaja in se odpovemo nevarnemu optimizmu. Tekom naših vojnih operacij smo napravili napako, da smo le s številkami računali, ne pa, kakor Nemčija, z ljudsko dušo, in ravno zato nas mora skrbeti, ker sovražnik v neverjetnem številu takorekoč raste iz tal in se obrača proti nam. Mi nismo posebno navdušeni za angleški recept dolge vojne, ker nismo nanjo pripravljeni ne gospodarsko ne vojaško.
IZGUBE RUSKIH ČASTNIKOV NADO-MESTE DIJAKI.
Iz Kodanja se poroča: Ker je padlo v vojski veliko častnikov, jih namerava ruska vlada nadomestiti z dijaki, ki jih izobražujejo zato v Peterburgu in v Moskvi v trimesečnem tečaju. Ruska vlada hoče tako tudi revoluci<sko delovanje mladih ljudi obrniti proti Nemčiji in se oprostiti skrbi radi notranjih nemirov.
IZJAVE CARICE-VDOVE MARIJE FEODOROVNE.
»Neue Freie Presse« poroča iz Kodanja: Posebnega poročevalca »Ber-lingske Tidende«, ki ga je bil list po-lal v Rusijo, je v Aničkovi palači v Petrogradu sprejela carica-vdova. Tekom pogovora je poročevalec čestital carici k uspehom hrabre ruske armade, nakar je carica rekla:
»Naj bi Bog tudi v bodoče razprostiral svojo roko. Kakor gotovo je vzajemnost v pravični stvari velika reč, tako gotovo bomo zmagali.
Ali ste videli, kako je vojna rusko ljudstvo sklenila in zvezala v neomajni edinosti? Dokler traja vojna, ni v deželah, v katerih vlada car, nobenih političnih strank, nobene razlike v narodnosti. Delavska stranka gre roko v roki s skrajno desnico, Poljaki, Finci, Zidje so postali Rusi, zbirajo denar za naše lazarete ter se prostovoljno javljajo pod naše zastave, da branijo sveto rusko zemljo. Veliko njih se je že odlikovalo v vojni. Od severnega Ledenega morja do Črnega morja, od Vla-divostoka do Vzhodnega morja bodete našli složno Rusijo, ki bo zmagala.
Nihče ne more vedeti, kako dolgo bo trajala strašna vojna, toda na to se lahko zanesete: naj traja še tako dolgo in naj bo še tako krvava, tisti, ki bo končno zmagal, bomo mi, ki branimo pravico, in ne oni, ki prelamljajo pogodbe in kršijo nevtralnost. Lahko poveste na Danskem, da je to rekla carica Marija Feodorovna.«
Prostozidarji v romanskih deželah.
Prostozidarji ščuvajo v nevtralnih državah na vojsko proti Nemcem. Predvsem je izkušalo framazonstvo nahujskati Italijo in Španijo. Ker ti državi nista hoteli kršiti nevtralnosti, hoče sedaj oboroženo nevtralnost, da bi se izvedla mobilizacija. Višje vodstvo radikalne stranke v Italiji je izdalo okrožnico, ki je skoro dobeseden posnetek poziva, ki sta ga izdala španski in italijanski veliki Orient, in ki filove:
»Osrednje vodstvo italijanske radikalne stranke obnavlja svoje v sklepu 14. septembra izraženo naziranje o položaju mednarodne politike; vpošte-vajoč potek vojske opozarja na propagando, ki jo izvajajo oficijelni socialisti in katoličani za absolutno nevtralnost. Smatra za potrebno, da postavi proti tej narodni duh tlačeči in italijanskim koristim nasprotujoči propagandi drugo propagando. Ta propaganda naj razsvetljuje vest dežele, in zahteva, da se Italija za kršitev nevtralnosti pripravi. Da dobi ta propaganda moč, ki odgovarja njeni važnosti, se pozivajo vse sekcije stranke, da nastopijo proti tistim pristašem nevtralnosti, ki negujejo neodločnost in egoizem in upoštevajo le gospodarske koristi dela dežele.«
Značilno je, da se ta okrožnica poleg oficijelnih socialistov obrača oso-
bito proti katoličanom in jim odreka ljubezen do domovine, kakor da fra-mazonstvo s svojimi napadi na nevtralnost boljše čuva koristi domovine kakor tisti, ki hočejo domovino obvarovati pred pustolovci. Te okrožnice seveda ne učinkujejo ne na vlado in ne na ljudstvo v Italiji in v Španiji.
Vojska s Srbijo.
Dunaj, 20. novembra. Iz južnega bojišča se uradno poroča:
Posamezni boji se vrše na celi fronti. Napad na utrjene postojanke pri Lazarovacu ugodno napreduje. Včeraj je bilo ujetih 7 častnikov in 600 mož. Vreme je neugodno: na višinah je 1 meter snega, nižine so pa poplav-ljene.
OBUPEN POLOŽAJ V SRBIJI.
Rim, 21. novembra. O položaju v Srbiji piše »Popolo Romano«: Z ozirom na slabo stanje srbske armade, ki šteje le-še 100.000 mož proti 300.000 mož Avstrijcev, je vsak nadaljni odpor nemogoč.
Dunaj, 20. novembra. Dopisnik »Reichsposte« poizve z avtentične strani v Sofiji: Srbska vlada je izjavila v Parizu, da se radi gospodarskega poloma ne more več vojskovati. Poražena srbska armada se vali v neredu proti ozadju dežele in bo pri Kragujevcu zadnjič poizkusila obrambo. Srbska vlada je v Atenah še enkrat podvzela nujne korake za pomoč. Nadaljnji zaplet-ljaji na Balkanu so zelo mogoči.
SRBI OB SAVI PORAŽENI.
Graški cenzurirani listi poročajo: V torek opoldne je bilo višje poveljstvo balkanske armade obveščeno o novi naši zmagi. Naši hrabri vojaki so izgnali Srbe, ki so se umaknili v Boljevo v močne betonske utrdbe in v ovinek, ki ga napravi Sava v obliki črke V, iz njih postojank in so jih podili ter zasledovali do Oslružnice. Med silovitim napadom naših vojakov je utonilo veliko Srbov v Savi. (Od Ostruž-nice do Belgrada je približno 12 km.)
IZGUBE SRBOV PRI VALJEVU.
Preko Sofije se poroča iz Niša: Srbi uradno priznavajo, da so ujeli Avstrijci v bitki pri Valjevu štiri popolne srbske polke, 3000 mož raznih polkov in 60 častnikov.
ČRNOGORCI POIZKUŠALI VPASTI V DALMACIJO.
Graški cenzurirani listi poročajo: Črnogorci so poizkušali zadnje dni vpasti v Dalmacijo. Poizkušali so v smeri proti Grabu, ki leži južno od Trebinja sunek, ki je bil, kakor se zdi, nameravan v smeri proti Dubrovniku—Vecchia. Naše obmejne čete so jih, kakor tudi med drugimi manjšimi spopadi, brez velikih težav vrgli nazaj čez mejo. Črnogorci so imeli v teh bojih resne izgube. V Boki so zadnje tedne Črnogorci nadaljevali obstreljevanje Kotorja in naših postojank na višinah ter so zelo tratili municijo. Obstreljevanje je večkrat trajalo do 24 ur. Mestu Kotor so prizadali Črnogorci le neznatno škodo.
ENVER PAŠA ČESTITA K NAŠIM ZMAGAM V SRBIJI.
Dunaj, 20. novembra. (Kor. urad.) Vrhovni armadni poveljnik Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik je danes prejel naslednjo brzojavko: Vaši c. in kr. Visokosti čestitam v imenu cesarske otomanske armade in obenem v svojem imenu k velikim uspehom, ki so jih Vaše junaške čete po trdovratnem boju izvojevale v Srbiji pod spretnim vodstvom generala Potioreka. —■ Enver, namestnik vrhovnega poveljnika cesarske otomanske armade in mornarice.
Njegova c. in kr. Visokost, gospod nadvojvoda Friderik je odgovoril z naslednjo brzojavko: Najprisrčnejše se zahvaljujem Vaši ekscelenci za prijazne čestitke povodom uspehov naših vrlih čet v Srbiji. Z odkritosrčnim zadovoljstvom doznajem za neprestano množeče se uspehe Vaše hrabre, pod iz-bornim vodstvom Vaše ekscelence stoječe cesarske otomanske armade in mornarice in sem prepričan, da se bo našim združenim naporom posrečilo, da spravimo sovražnika na tla. G. p. nadvojvoda Friderik, c. in kr. vrhovni armadni poveljnik.
Obenem je Nj. c. in kr. Visokost čestitke Enver paše brzojavno sporočilo fzm Potioreku, zaslužnemu poveljniku balkanskih brambnih sil, ki smejo biti po pravici ponosne na to priznanje hrabre cesarsko-otomanske armade.
ODKLONJENA SRBSKA NAROČILA.
Rim, 21. novembra. Italijanske tovarne so odklonile srbska naročila za municijo. Enako je bilo tudi odklonjeno srbsko naročilo za moko.
NAPETOST MED SRBIJO IN BOLGARIJO.
Sofija, 20. novembra. Pred kratkem je dovolila bolgarska vlada, da se sme«
jo izvažati nekateri predmeti, med njimi tudi ovčje kože. Transitni promet čez Rumunijo pa zadeva na težkoče. Vlada je za boljšo izvozno pot nakupila avstrijske parnike, ki so vozili pod bolgarsko zastavo ob srbskem in ob ru-munskem bregu Donave. Rumunija je dovolila plovbo, Srbija jo pa odklanja. Bolgarskemu poslaniku Caprašikovu je ukazano, da naj odločno zahteva srbsko dovoljenje. Ogorčenje radi novega izzivanja Srbije, ki onemogočuje bolgarsko trgovino, je veliko.
Ameriko kot mirovna posredovalko.
London, 20. novembra. (Kor. urad.) »Times« poroča iz Washingtona z dne 18. t. m.: »Associeted Press« piiobčuje inspi-riran članek, v katerem izvaja, kakšno stališče zavzema predsednik Wilson nasproti svojim dolžnostim kot mirovni posredovalec. Amerika, tako se glasi poročilo, bo šele tedaj ponudila svoje posredovanje, ako bo ena ali več izmed vojujočih se strank naznanilo, da so pripravljene ponudbo sprejeti. Predsednik Wilson da je mnenja, da so Združene države že nefor-melno in formelno pokazale svojo pripravljenost k mirovnemu posredovanju. Ustvarilo bi le predsodke proti eventuelnemu vplivu Združenih držav, ako bi hotele v sedanjem trenotku več storiti. Predsednik Wilson je namignil, da bi sicer rad z drugimi nevtralnimi državami sodeloval, da pa noče začeti, dokler eden vojujočih se ne pokaže pripravljenosti, da bi sprejel posredovanje skupine nevtralnih narodov.
AMERIKA POSREDOVALA V PETERBURGU ZA MIR.
Iz Peterburga poročajo: Neki zastopnik amerikanske Unije je napravil na ruskem dvoru in v vladni hiši obisk. Poizvedoval je v imenu amerikanskega predsednika Wilsona, če bi bilo mogoče posredovati za mir. Rezultat te konference je tajen. Odposlanik je Peterburg že zapustil.
Nemške križarke ob japonskem obrežju.
»Rusko Slovo« poroča iz Tokia: Na japonskem obrežju vlada panika. Drugo japonsko brodovje se je odpeljalo v pomorsko cesto Tsushimo, kjer so zapazili nemške križarke.
Boji no zahodu.
Berolin, 20. novembra. \Volffov urad poroča iz glavnega stana:
V Zahodni Flandriji in na sever-nem Francoskem ni nobene bistvene spremembe. Razmočena, deloma zmrznjena tla in snežni viharji otežujejo naše premikanje. Francoski napad pri Combrai, južno - vzhodno od Verduna jo bil odbit.
Obnovljena nemška ofenziva pri Nieu-porlu in Dismuidenu.
»Amstei-damer Telegraaf« poroča, da so Nemci obnovili ofenzivo pri Nieu-portu in pri Dixmuidenu. Zavezniki so zdaj poplavili tudi pokrajino, ki leži južno od Dixmuidna ob reki in ob Yserskem kanalu. Neki belgijski vojak piše, da stoje v mnogih strelskih jarkih vojščaki do kolen v vodi.
Nemška garda v boju za Ypern.
Angleški časnikarski urad poroča: V boju za Ypern se je posebno izkazala 1, in 4. brigada gardnega zbora. Ko so pričeli pod varstvom topov napadati, smo jih prijeli od strani s topovi in strojnimi puškami. Predno so prodrli do naše črte, so imeli velike izgube, ampak kljub temu se jim je posrečilo, našo fronto na treh straneh prodreti. Prišli so tudi v gozdovih za naše strelne jarke. Ustavili smo se jim; naši topovi in strojne puške so jih zapodili nazaj pred naše strelne jarke. Ampak kljub temu so obdržali nekaj našega ozemlja. Na našem desnem krilu smo nekaj jarkov podminirali. Ko smo jih zapustili, so jih zasedli Nemci. Nato je nastala eksplozija, v kateri je bilo več sovražnikov ubitih. Hrabrost in drznost, s katero je garda napad izvedla, zasluži veliko občudovanje.
Novi nemški napadi na Tpern.
»Daily Mail« poroča: Četudi so izgube Francozov in Angležev velike, vendar vzdržujejo svoje postojanke proti obupnim napadom nasprotnika. Angleži so podvzeli nov napad na Mes-sines. Zadeli so pa na velik odpor.
Fronta Nieuport—Dixmuiden pod vodo.
Postojanke obeh strank so zelo zapletene in gredo sem in tje. Nemci so začeli 18. novembra z obstreljevanjem vasi Ost-Dtinkirchen in okolice. Granate so padale v vas in so provzročile veliko zmešnjavo. Ljudje so se trgali za prostore v avtomobilih, na vozovih in na vlaku, da bi zbežali.
Od mesta Nieuport in Dixmuiden nt ostalo drugega kakor kup kamenja. Boj vi tej okolici je zelo hud, ampak fronta je ostala ista kakor prej
London. »Times« poroča iz Flandrijet Med četami zaveznikov in Nemci leži na celi črti Nieuport—Dixmuiden voda. Zadnja poplava ozemlja se je izvršila 18. novembra. Sedaj je trikot Dixmuiden, Oost« kerken, Kaeskerken ves pod vodo in nemško prodiranje od Dixmuidna bi bil zelo nevaren poizkus. Zadnja poplava je odgovor na zasedenje mesta Dixmuiden,
Velika škoda vsled poplave v FlandrljL
Berolin. »Lokalanzeiger« poročaj Vsa okolica južno od Dixmuiden in Bixschoote do zahodno od Bixschoote je pod vodo. Tudi železnica je pod vodo. Od nekdaj cvetoče pokrajine nI ostalo drugega kakor vrbe, ki žalostno mole iz vode.
Nemški sunek proti Calaisu.
London, 20. novembra. (Koresp. ur.) »Evening« poročajo iz Rotterdama: Od torka na sredo je bil v Belgiji popolnoma ustavljen železniški promet, kar kaže, da se s podvojeno silo obnovi napad na Flan* dernskem in sunek proti Calaisu.
Velike francoske izgube.
Berolin, 21. novembra. »Lokalanzeiger« poroča: V bojih med Bhcschoota —Dixmuiden so Francozi izgubili 20 tisoč mož. Posebno Zuavi so imeli težke izgube. V kanalu Yser-Ypern je utonilo pri nekem močnem napadu 2500 Francozov in Angležev. Nekaj stotin Francozov je postalo žrtev rodu Gurkas, ki v temi niso ločili svojih čet od sovražnika. V Parizu vlada čedalje večja nejevolja nad neugodnim potekom operacij na severnem Francoskem. Nemci so zasedli francosko postojanke pri Chauroncourtu, potem ko so jih razstrelili z minami.
Nemci pregnali s šrapneli dva angleška bataljona.
»Munchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Londona: Angleški tiskovni urad obvešča, da so tretji oddelek angleške ekspedicijske armade 19. t. m. Nemci siloviti napadli. Angleško poročilo ne navaja kraja, kjer se je napadalo, pač pa omenja, da je napadala tako nemška artiljerija kakor pehota. Dva angleška bataljona sta morala vsled šrapnelov zapustiti svoje postojanke, a sta zopet, osvojila svoje stare postojanke in sta vrgla sovražnika 50 korakov nazaj.
Obstreljevanje mesta Trapezunt.
Peterburški admiral poroča: Dne 17. novembra je priplulo črnomorsko brodovje pred turško trdnjavo Trapezunt, Bombardiralo je utrdbe, vojašnice in postajo za brezžični brzojav. Turških .vojnih ladij ni bilo opaziti.	*
Katedrala v mestu Mecheln ohranjena.
Berolin. Belgijski kanonik pl. Lan-gendonek je izjavil, da so poškodbe na katedrali v Mecheln neznatne. Nemško obstreljevanje je imelo samo namen odstraniti belgijske poizvedovalce, ki so bili v zvoniku.	. >»'
Priprave za zimsko vojsko na Fran« coskem.
Poročevalec amsterdamskega »Te-legrapha« opisuje težave, ki ovirajo operacije armade pozimi. Vodstvo nemške armade je odredilo že najobširnej-še priprave, da bodo lahko Nemci tudi pozimi operirali. Ozemlje ob Yseru in Lysu je poplavljeno in zato nepristop-no. Pri Poperinghu sta v gosti megli trčila dva oklopna vlaka zaveznikov. Škoda je bila velika. V angleškem taboru sodijo, da so povzročili nesrečo nemški vohuni. Govori se, kar ni mogoče konstatirati, da je v zadnjih bojih pred Ypernom v strelskih jarkih belgijski kralj streljal na Nemce in se je šele odstranil, ko mu je zmanjkalo pa-tronov.
Velike angleške Izgube.
Lord Nevvton je izjavil, da znašajo dosedanje angleške izgube 80.000 mož. Nekateri bataljoni so izgubili vse častnike. Narod naj pomisli, da je treba nujnih ojačenj.
Angleške izgube na morju.
V spodnji zbornici je angleški minister Churchill povedal število padlih angleških mornarjev. Do 17. novembra imajo Angleži sledeče izgube: častnikov 222 mrtvih, 37 ranjenih, 5 jih pa pogrešajo. Mornarjev: 3455 mrtvih, 428 ranjenih, 1 pogrešajo. V tem niso uračunjeni: 1000 mož pomorske divizije pred Antwerpnom in 875 mornarjev z ladje Good Hope, ki jih pogrešajo. Ena pomorska divizija je pa na Holand-skem internirana.
Belgijski poslanci.
Amsterdam. Het Volk poroča: Nemška vlada je ukazala, da belgijski poslanci v svojih okrajih ostanejo. Kdor bi skušal svoj okraj zapustiti, se kaznuje z globo 10.000 frankov,
Nesporazum med Belgijo in Anglijo se dementira.
Rim, 20. novembra. Tukajšnje belgijsko poslaništvo naznanja, da je pooblaščeno, najodločnejše dementirati vest, ki so jo prinesli 15. t. m. razni listi, češ, da je nastalo nesporazumljenje med kraljem Albertom in med angleškimi vojaškimi oblasti. Poslaništvo je nadalje pooblaščeno izjaviti, da vlada in da ni nikdar prenehal vladati najpopolnejši sporazum med glavnimi štabi zaveznikov.
Vojska pod zemljo.
Haag, 19. novembra. Ker vsled slabega vremena afrikanske in indijske čete na Flandernskem zelo trpe, so del teh čet odposlali iz fronte v Dunkirchen, kjer grade utrdbe. List »Daily News« poroča, da kopljejo Nemci iz svojih strelskih jarkov predore in se nenadoma kakih 50 do 100 metrov spredaj pokažejo s strojnimi puškami iz zemlje ter nato iz njih uničevalno streljajo. Taki predori so bili en dan sedemkrat osvojeni in zopet izgubljeni.
Joifre odklonil maršalsko čast.
»Neue Freie Presse« je dobila iz mesta Bordeaux naslednje poročilo: Predsednik francoske republike Poincare čuti, da pada dan za dnem njegov ugled tako pri armadi kakor tudi v političnih krogih. Da bi svoj ugled zopet dvignil, je podelil vrhovnemu poveljniku francoske armade Joffreju maršalsko čast. Joffre je pa to čast odklonil z dobesedno motivacijo: »Nisem še zmagovalec, zato ne morem sprejeti najvišje vojaške časti.«
Srečna granata.
Freiburg, 20. iovembra. Tukajšnji 36. poljski topniški polk je stal v fronti v bližini neke vasi, katero je sovražnik obstreljeval. Neka granata je padla za baterijo, ne da bi napravila škodo. S prstjo, ki jo je izrila, pa se je razškropiia na vse strani tudi — kri. Kako je bilo to mogoče? Vojaki so preiskali zemljišče in našli tam zakopano celo zalogo steklenic s starim rdečim vinom. Te - krvi * so bili vojaki seveda kaj veseli.
Nemci črtani iz francoske častne legije.
Pariz, 21. novembra. Vsi Nemci so črtani iz francoske častne legije.
Vojno posojilo.
Dunaj, 20. novembra. (.Kor. urad.) Podpisovanje vojnega posojila je danes zadovoljivo napredovalo. Pri osrednji dunajski hranilnici in pri njenih podružnicah se je podpisalo nad 14 milijonov, pri prvi avstrijski hranilnici skoraj 4 milijone. Pri avstrijskem kreditnem zavodu za trgovino in obrt, pri kateri je podpisanih do 8 milijonov K, je podpisala nadvojvodinja Marija An-nunziata znatno vsoto, zunanji minister grof Berchtold je podpisal 300.000 kron, nezgodna zavarovalnica avstrijskih železnic lJ/» milijona, prva ogrska zavrovalna družba v Budimpeti 1 milijon, Franc baron Mayr-Melenhof 1 milijon kron. Pri Anglo banki sc je podpisalo 31/2 milijone. Pri avstrijski Lan-derbanki, kjer je podpisal mejni grof Aleksander Pallavicimi polovico podpisanega posojila 500.000 K, se je podpisalo 1% milijona. Dunajsko bančno društvo izkazuje 4 milijone, pri Živno-stenslci banki na Dunaju se je podpisalo VI* milijona, pri Unionbanki 12'/2 milijona. Dunajska regulacijska komisija jc podpisala 4 milijone, komisija za prometne naprave na Dunaju 2Mj milijona in Assicurazioni Generali v Trstu 1 milijon kron.
Praga, 20. novembra. (Kor. urad.) Pri Češki eskomptni banki znašajo veliki podpisi posojila skoraj 3 milijone, pri Češki industrijski banki nad 4 mi-Ijone. Pri Živnostenski banki se je podpisalo dozdaj nad 14 milijonov kron. Deželna upravna komisija kraljestva Češko jc podpisala 047.000 kron.
ZA PODALJŠANJE PODPISOVANJA VOJNEGA POSOJILA.
Dunaj, 21. novembra. (Kor. urad). »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da sta zbornični predsednik posl. dr. Sylvester in posl. Stolzl prosila finančnega ministra barona Engelna, da naj s posebnim ozirom na kmetsko prebivalstvo in na obrtnike podaljša rok za podpisovanje vojnega posojila.
Izgone Kranjskega 17, peSpolka.
(Izkaz izgub it. 60.)
Mrtvi so naslednji častniki: poročnik Hantschl Norbert, poročnik Hcačl Karel, rez. prnpnršfak Julij pl. Ott, rez poročnik Hudon Stark.
Ranjeni »o- re«. poročnik Bloch Olon stotnik Viktor pl Canisiui, poročnik HaluSka Stanislav, rez. poročnik Lavrenčlč Stanislav r«z kadet Ratz-mann Alojzi), rez. poročnik So^l Friderik r et. kadet Weiss Benedikt, praporščak Wels Robert, stot-nlk Žeriav Mfon*.
Moštvo.
Mrtvi so: Adlešič Peter (8), Aubel Franc (6), četovodja Bitenc Ivan 110), četovodja Oelost Franc (12), Eniko Aniou (9), Gujezda Anton (10), Gorenje Franc (2), Ižanc Ivan (3), Jaki Alojzij, korp. Jaro Anton, Kajiož Matija (12), Kastclec Štefan (1), četo-vodja Kermavner Franc (1), Kerničar Jožef (10), enol. prost. Kinast Albin (10), Kogoj Franc (12), Kos Ivan (9), Longar Alojzij (12), korp. Mandelc Franc (12), Martinjak Jožet (9), Mele (7), Mestek Anton (9), Mežnarc Mihael (4), Močnik Anton, Oblak Anton (9), Petrič Jožef (2), Pevek Anton (9), Pintar Mat. (9), Polajnar Jožef (9), Robljek Franc (4), Skoporc Anton (9), korp. Stare Rudolf (4), četo-vodja Stimec Ivan (U), Stojan Mihael (1), Sušteršič Ivan (9), podd. Terdina Franc, Tomažlč Alojzij (11), Tomažič Jožef (3), podd. Tomše Mat. (9), Turk An-ton, Ulaiič Franc (11), Vidmar Pius (9), podd. Za-plotnik Franc (10), Žlognr Franc (9).
(Dalje prihodnjič.)
Porlniolska.
ZASEDANJE PORTUGALSKE ZBORNICE.
London, 20. novembra. (Kor. urad.) »Morning Post« poroča iz Lizbone: Parlament se sestane v ponedeliek. Pričakujejo, da poda ministrski predsednik izjavo o zunanjih zadevah Portugalske. V Lizboni neprestano aretirajo sumljive ljudi.
VODJA KART.ISTOV IZKLJUČEN IZ STRANKE.
Madrid, 21, novembra. Vodja karli-stov don Jaime je bil izključen iz stranke, ker je simpatiziral z Angleži,
MONARHISTIČNI ČASOPISI NA POR-TUGALSKEM USTAVLJENI.
Iz Rima se poroča: Republikanska vlada na Portugalskem je ustavila vse mo-narhistične časopise, češ, da so objavljali nemška (resničnaI) poiočila o stanju na bojiščih.
Bolgarska mobilizira.
Sofija, 21. novembra. Bolgarska vlada namerava vpoklicati črnovojnike, ki niso služili pri vojakih, da se izvežbajo. S tem bo pridobila Bolgarija 120,000 mož.
ROMUNIJA OSTANE NEVTRALNA.
Bukarešt, 21. novembra. Romunija bo obdržala strogo nevtralnost.
Tirana proti Essad paSi.
Bari, 19. novembra. Tirana, rojstno mesto Esad paše, kjer ima tudi večino svojih posestev, se je vzdignilo proti novemu albanskemu samodržcu, ki se je baje že odločil, da proglasi v mestu obsedno stanje ter pošlje tjekaj močan oddelek svojih čet. Bib Doda je bil v Draču in se je dosegel med njim in Esad pašo popoln sporazum, vsled česar je zagotovljen tudi mir v Skadru. Bib Doda je imenovan predsednikom vladne komisije v Skadru in celem vilajetu. Turška zastava se odstrani in nadomesti z rdeče-črno. Bib Doda prizna Esad pašo kot predsednika osrednje vlade in glavnega poveljnika albanskega vojaštva. Vsled tega je Esad paša odpoklical svoje čete, ki so bile pripravljene ob reki Mati, da korakajo proti Skadru, če bi se tam anarhija še razpasla.
Mila v vojski.
TURŠKO POROČILO O TURŠKIH ZMAGAH.
Carigrad, 21. novembra. (Kor. urad.) Z ozirom na predvčerajšnji komunike glavnega stana povdarjajo turški listi, da je druga črta, na katero so se umaknili Rusi, deset do petnajst kilometrov oddaljena od meje in njej večji del v dolini Araksa. Postojanka ob Kori, ki so jo zasedle turške čete, je kakih 20 km oddaljena od meje. Sawot leži na jugu od Batuma.
Carigrad, 17. novembra. (Kor. urad. Zakasnelo.) Poročilo turškega glavnega stana: Turške čete so prodrle čez Kotur in so se zmagovito borile z Rusi. Rusi, ki so bili pri Koprikoi poraženi, so se umaknili 30 do 40 km nazaj proti meji. Turška armada prodira dalje. Boj na obrežju pri Batumu se nadaljuje. Rusko brodovje je oddalo 40 do 50 strelov na Trapezunt in poškodovalo 5 hiš. Nekaj oseb je bilo ranjenih, sicer ni imelo obstreljevanje nobenega uspeha. Med obstreljevanjem pristanišča v Trapezuntu je prebivalstvo mesta ohranilo hladnokrvnost.
Carigrad, 21. novembra. Turški glavni stan poroča: Dne 17. septembra so turške čete zavzele v bajonetnem naskoku vse stražnice v okolici Artvina. Rusi so pobegnili in pustili za seboj Številne mrtvece in množico vojnega materijala. — Boji z glavno močjo ruske armade na obmejnem kavkaškem ozemlju še trajajo. Po hudih bojih so premagale turške čete IUise, ki so stali na ruskem ozemlju pri Limanu. Rusi so imeli težke izgube in so se umaknili na drugi breg reke ČUrilk.
Carigrad, 21. novembra. Povodom nekega članka v »Indepandence Roumaine«, ki sveti vojni pripisuje stranske namene, naglašajo »Ikdanm in drugi turški listi, da
je sveta vojna naperjena izključno le proti ententi in njenim zaveznikom.
RUSI OBSTRELJEVALI TRAPEZUNT IN UNIČILI LASTEN KONZULAT.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Kristi-anije: Petrograjski mornariški štab obvešča: Rusko črnomorsko prodovje se je pripeljalo 17. novembra pred turško trdnjavo Trapezunt. Obstreljevalo je trdnjavo, vojašnice in brezžično brzojavno postajo. V Trapezuntu so Rusi z lastnimi bombami popolnoma porušili konzulatno poslopje. Ruski konzul, ki mesta še ni zapustil, je bil na nogi nevarno ranjen, ranjena sta bila tudi konzulov tajnik in tolmač.
XXX
Trapezunt leži na jugovzhodnem obrežju Črnega morja. Mesto brani močna ci-tadela, tri velike vojašnice in nasioi. Prebivalcev šteje mesto približno 40.000.
XXX
Carigrad, 18. novembra. (Kor. urad.) Po zasebnih poročilih je rusko brodovje pred Trapezuntom še slabše strelialo kakor pred Zunguldakom, kjer je bil osobito poškodovan francoski konzulat. V Trapezuntu je rusko obstreljevanje skoraj popolnoma porušilo zgornje nadstropje ruskega konzulata; ranjena sta bila dva konzulatna uradnika, neki tajnik in sin nekega sluge. Druga v mestu povzročena škoda je neznatna. Deloma poškodovanih je nekaj skladišč blizu pristanišča, neka hiša, neka kavarna in neki konjski hlev. Nekaj ladij je potopljenih.
POMORSKA BITKA NA ČRNEM MORJU.
Petrograjska uradna poročila potrjujejo, da se je bila dne 19. t. m. na Črnem morju pomorska bitka med neko turško ladjo in premočnim ruskim bro-dovjem. Ruska admiralna ladja »Sva-toj Jevstazi« je bila poškodovana; mrtvi so 4 ruski častniki in 29 mornarjev, težko ranjen je en častnik in 19 mornarjev, 5 jih je lahko ranjenih. Boj je trajal četrt ure.
Carigrad, 20. novembra. (Kor. urad.) Neko obvestilo glavnega stana izvaja: V Sebastopolj je pobegnilo rusko brodovje, obstoječe iz dveh oklopnic in pet križark, ki jo zasleduje turško brodovje. Rusko brodovje topničark je pobegnilo v neko drugo rusko pristanišče.
ZAROTA PROTI ENVER PAŠI IN GENERALU LIMANU.
»Politiken« poroča iz Pariza, da je izbruhnila pod vodstvom Šukri paše zarota proti Nemcem in proti Enver paši in da se namerava napad na nemškega generala Limana.
PREISKAVE V CARIGRADU.
Carigrad, 18. novembra. (Kor. urad.) Trdi se, da so našli v angleškem poslaništvu dva voza pušk in patron ter podobnih stvari, ki so jih prepeljali na policijsko ravnateljstvo. Govori se, da so danes v ruski trgovski šoli in v neki francoski šoli v Peri našli aparate za brezžično brzojavljenje.
TURKI ZASLEDILI BREZŽIČNI BRZO-JAV.
• Carigrad, 21. novembra. Uradnik ruskega poslaništva in pa uslužbenec francoskega poslaništva sta bila aretirana zaradi tajnega brezžičnega brzojavljenja.
TURŠKI KONZULAT V MARSEILLU OPUSTOŠEN.
Carigrad, 20. novembra. (Kor, ur.) » Ta-nin« poroča, da so demonstrirali v Marseil-lu ob napovedi vojske proti Turčiji in da je bil opustošen turški konzulat.
TURČIJA ZAPLENILA ANGLEŠKO ŽELEZNICO.
Carigrad, 18. novembra. (Kor. urad.) Trdi se, da je zaplenila turška vlada angleško železnico Smyrna—Aigin, za katero se je koncesija podaljšala minulo poletje. Poročilu se pristavlja, da izvaja Turčija na ta način represalije proti Angliji, ker je ta zaplenila oba turška dread-noughta, ker je anektirala otok Cvpern in ker je kršila egipčansko ustavo.
ANGLEŽI SE IZKRCALI V PERZIJSKEM
ZALIVU. — ŠAT-EL-ARAB ZAPRT.
Frankobrod, 20. novembra. (Kor, ur.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Angleži so izkrcali v Koweitu 4000, na Baraju otokih v Perzijskem zalivu 6000 in v Bender-Buchirju na južnem obrežju Perzije 5000 mož indijskih čet. Turki so zaprli Šat-el-Arab s parnikom »Ekbatana«, last Hapaga, ki so ga potopili in ga zavarovali z minami.
VSTAJA V MAROKU SE ŠIRI.
Carigrajski listi poročajo, da se vstaja v Maroku razširja. Iz Genfa se poroča, da je radi vstaje mohamedan-cev in ker se širi kalifov oklic, francoska vlada tndi v Tunisu proglasila vojno stanje.
MOHAMEDANCI ZASEDLI PREDMESTJA V TANGRU.
»Politiken« poroča iz Madrida: Vsta-iki mohamedanci so zasedli predmestja v
Tangru. Iz Marseilla so odposlali vojake nazaj v Maroko. Čez Rim se poroča, da groze vstaši mestu Fez.
MANIFESTICIJE V JERUZALEMU.
Jafa, 21. novembra. Predvčerajšnjim so se vršile velike manifestacije v Jeruzalemu za vojno, V mošeji Oma so se vršile molitve za zmago Turške, Avstrije in Nemčije, kakor tudi za njene vladarje. Avstro-ogrski in nemški konzul sta na povabilo prisostvovala nadaljnjim manifestacijam v neki vojašnici, nakar je množica spremila konzula v svečanostnem sprevodu v konzulatna poslopja, kjer so se izjave simpatij ponovile.
EGIPT TURŠKA GUBERNIJA ?
V Carigrad je došlo odposlaništvo uglednih Egipčanov, ki je naprosilo turško vlado, naj se državnopravno stališče v Egiptu izpremeni. Egipt naj bo turška generalna gubernija; to želi egipčansko ljudstvo. Porta je izjavila, da jemlje prošnjo na znanje.
PRED ODLOČILNO BITKO ZA EGIPT.
Turški listi poroča;o, da se v kratkem pričakuje odločilna bitka v Egiptu. Angleži morajo že zdaj izprevideli. da postaja njih položaj v Egiptu nevzdržliiv, ker mo-hamedansko prebivalstvo navdušeno sledi kalifovemu pozivu in se pridružuje turškim četam, ki jih vsak dan pomnožujejo čete oboroženih prostovoljcev.
Nova srbska obrambna črta.
Graški listi poročajo, da je sklenil srbski generalni štab spustiti se s svojo armado vzhodno od reke Kolubare v novo bitko. Srbi so že med aneksijsko krizo napravili močne utrdbe na črti Sopot—• Arangjelovac—Gornji Milanovac. Na tem prostoru se je tudi v začetku sedanje vojske zbrala srbska armada. Višjemu poveljstvu naših balkanskih čet nameravana nova srbska defenziva pač ne bo prinesla razočaranj.
Srbski princ Jurij kliče na pomoč.
Iz Bukarešta se poroča, da je srbski princ Jurij poslal rumunski vladi pismo, v katerem na vso moč prosi, da mu pride Rumunija na pomoč. Z rumunsko podporo — piše Jurij — bi se še moglo zmagati.
Angleži v veliki zadregi.
ANGLEŠKI SOCIALISTI PROTI VOJNI DOLŽNOSTI. London, 21. novembra. Angleški socialisti so začeli veliko gibanje proti vo« jaški dolžnosti na Angleškem.
ANGLEŽI IŠČEJO ČASTNIKE V ŠPANIJL Madrid, 21. novembra. Ker Angležem zelo primanjkuje častnikov, so jih začeli nabirati na Španskem.
STRAH ANGLEŽEV PRED VOHUNL London, 19. novembra. (Kor. urad.), Iz poslaniške zbornice. Zakasnelo došlo. Ministrski predsednik Asquith na neko vprašanje odgovarja, da se je glede na vohunstvo v vojnem uradu ustanovil obvestilni oddelek, ki deluje sporazumno z admiraliteto in ga podpirajo tudi civilne oblasti. Vlada pozorno zasleduje vohunsko vprašanje.
VSTAJA BUROV. Rotterdam, 21. novembra, Kapstadf in Johanesburg sta v obrambnem stanju. Pred Bloemfonten, kjer je samo 500 moi vladnih čet, jc došlo 3000 Burov.
Ulja.
ITALIJANSKI ZUNANJI ZASTOPNIKI
V	RIMU.
Rim, 20. novembra. Tittoni je prispel včeraj ob 7. uri 25 minut v Rim tn je imel dopoldne skoraj eno uro trajajoč pogovor z zunanjim ministrom Sonninom. Danes se ima vršiti še eno posvetovanje. Tittoni se bo menda še ta večer vrnil v Bordeaux. Danes ali jutri prideta tudi vojvoda d'Avarna z Dunaja in Komendator Bollati iz Berolina. Odhod markija Imperiali iz Londona še ni znan; vsekakor pa je gotovo, da pride tudi on v Rim, da se predstavi novemu ministrstvu in posvetuje e Sonninom o zunanji politiki.
ANCONA — ODPRTO MESTO.
Rim, 20. novembra. Te dni podpiše kralj ukaz, s katerim se izpremeni Ancona v odprto mesto. Malo število topov že odvažajo s stare trdnjave. Odstrani se tudi poveljništvo za pomorsko brambo.
ITALIJA ODPOŠLJE BOJNE LADJE
V	EGIPT.
Milan. »Secolo« poroča, da proglasi' tev svete vojske v Egiptu ni tako učinkovala, kakor so to želeli Turki. Boje se pa, da se pojavijo nemiri v Kairu in v Ale-ksandriji, kjer živi veliko Italijanov. Italijanska vlada je zato sklenila, da odpošlje sporazumno z Anglijo italijanske bojne ladje v Aleksandrijo
RUSKO URADNO POROČILO O BOMBARDIRANJU MESTA LIBAVE.
Ruski admiral poroča dne 19. novembra: Zjutraj dne 17. novembra se je prikazalo pred Libavo nemško brodovje, obstoječe iz 2 križarjev, 10 torpednimi čolni in več parniki. Nemci so bombardirali vnovič mesto in luko in povzročili več požarov.
Tri DMe bojne ladje sveta.
Tri japonske bojne ladje, katere so pretekli teden spustili v morje, so največje bojne ladje na svetu. Obsegajo 31.100 ton. So tedaj večje, kakor največje angleške bojne ladje, ki obsegajo le 29.000 ton, tudi večje kot italijanske ladje, ki se še grade in bodo obsegale 31.000 ton. Ladje bodo oborožene z 12 35 6 cm, z 16 15 cm in z 12 12 cm topovi. Te ladje bodo Japonci seveda šele prihodnje leto mogli uvrstiti med svoje brodovje. Posadka bo štela po 1000 mož, vozile pa bodo s hitrostjo 25 milj na uro.
Razna poročila.
ZA DOLOČITEV MAKSIMALNIH CEN ŽITU IN MOKI.
Dunaj, 20. novembra. (Kor. ur.) Danes se je v ministrskem prezidiju pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Sturgkha vršila večurna konferenca glede določitve najvišjih cen za žito in moko, Posvetovanja so se udeležili notranji minister baron Heinold, trgovinski minister I dr. pl. Schuster in poljedelski minister Zen-ker ter večje število funkcijonarjev navedenih ministrstev. Kakor znano, je treba to vprašanje iz notranjih razlogov urediti »kolikor le mogoče istočasno in v tesnem sporazumu z Ogrsko. V današnji konferenci se je predvsem razpravljalo o vspehih zadnjih ponovnih pogajanj med zastopniki obeh vlad, pri katerih se je pokazalo bistveno zbližanje obojestranskih naziranj. V nadaljnem poteku konference se je dosegel določen pravec za nadaljevanje pogajanj, ki jih je uvedla avstroogrska vlada, katerih vspešnega zaključka je pričakovati v prvi polovici prihodnjega tedna.
KNEZ SCHWARZENBERG ZA RANJENCE.
Budimpešta, 19. novembra. Knez Schvvarzenberg je uredil poseben vlak za prevoz ranjencev.
K ARETACIJI LASTNIKA INFORMACIJSKEGA BIROJA JANOUŠKOVETZA V PRAGI.
Praga, 17. novembra. Notrrnje ministrstvo je pred kratkim odbilo rekurz lastnika informacijskega biroja v Pragi Ja-riouškovetzo, kateremu so bile oblasti prepovedale nadaljno delovanje. Janouško-vetz je nato snel svoj napis s hišnega pročelja. Po splošni mobilizaciji so pa ob1 as ti dobile različna obvestila o delovanju Ka-rola Janouškovetz; uvedla se je preiskava, nakar so Janouškovetza aretirali. Janouškovetz trdi, da ni storil nič prolizakonite-marveč ie dajal le nasvete.
YEMCI OB MURMANSK.EM OBREŽJU.
Stockholm, 17. novembra. V Nikola-jevskiju ob Murmanskem obrežju so sodili, da delujejo štirje domači rečni parniki. Dejansko so pa delovale nemške bojne ladje, ki so napravile veliko strahu. Nemci so pometali v morje premoga v vrednosti 150.000 rabljev. (Murmansko obrežje tvori severni del ruskega polotoka Kola v Severnem ledenem morju in se razprostira od norveške meje. do rta Sveti Ros, Zamrznjeno obrežje ni.
Dnevne novice,
-[- Podpisujte vojno posojilo. Pa-
Irijotična dolžnost in čast vseh državljanov zahteva, da vsak po svoji moči jodpiše vojno posojilo državi, ki se bori za pravico. Naj vidi sovražnik, da vsi Lvstrijci tekmujejo med seboj za slavno zmago avstrijske državne misli!
-f Odlikovanci. Red železne krone z vojno dekoracijo so dobili v priznanje hrabrega in uspešnega obnašanja pred sovražnikom: Polkovnik in sedanji poveljnik 4. jpehotne brigade Konrad Prusenowsky; ta častnik je dolgo časa služboval pri 17. pešpolku; major Fran Peter 87. pešpolka, in podpolkovnik Dragotin Brunner br. pešpolka št. 4, znan izza svojega službovanja pri 17. pešpolku v Ljubljani. — Vsled hrabrega obnašanja pred sovražnikom so si priborili vojaški zaslužni križ z vojno de-koraci'o: Nadporočnik Linus Decaneva 17. pešpolka, nadporočnik Fran Nejedly, poročnika Evgen Redi in Kristian Zitterer, vsi trije 27. br. pešpolka in Ignacij Hočevar dež. strel, polka št. 2. — Vojna dekoracija k vojaškemu zaslužnemu križu se je priznala radi hrabrega obnašanja pred sovražnikom polkovniku Ivanu Balzar, sinu rajnkega računskega svetnika Jožefa Bal-Zarja, ki je dolgo let siužbovai v ljubljanski vojaški bolnišnici, — Za hrabro in požrtvovalno obnašanje pred sovražnikom ie
prejel zlati križ s krono na traku kolajne za hrabrost: polkovni zdravnik dr. Vladimir Ferlan 8. poljskolov. bataljona. — Najvišje priznanje so si priborili zbog svojega hrabrega obnašanja pred sovražnikom: nadporočnik Emil Klun 9., poročnik Kral 47. pešpolka, nadporočniki Rudolf Smola br. pešpolka št. 3, Edvard Paulus, Konrad Sane, Mayeritsch, poročnika Oskar van Overschelde in Adolf Loschnigg, vseh pet 27, br. pešpolka. — Viteški križec Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križa je prejel polkovni zdravnik dr. Ottokar Horak 27. br. pešpolka v priznanje hrabrega in požrtvovalnega obnašanja pred sovražnikom.
+ Beležimo. Iz cenzuriranega lista »Kath. Kirchenzeitung« z dne 5. novembra povzamemo sledeče: V notici »Izdaj-niška razprava v Sarajevem«, kjer je navedena obsodba vseh zarotnikov, beremo zanimivo opazko, ki se glasi: »Dokazano torej ni samo dejstvo velikosrbske propagande v avstrijskih pokrajinah, marveč predvsem način te propagande, ki je imel izvor v Belgradu in v srbskih vladnih krogih; celo dvorni krogi so občutno razkrinkani. Dokazano je pa tudi dejstvo, da v zmislu velikosrbske ideje niso delovale samo ona srbska in črnogorska društva, ki so pod vodstvom framasonske zarotniške organizacije »Narodna Obrana«, marveč da so imela celo jugoslovanska sokolska društva v Avstriji sumljivo skupnost s srbskimi sokolisti, kateri so dobivali direktive od »Narodne Odbrane«,
-f- Častno občanstvo v Mostah. Včeraj jc deputacija občine Moste pri Ljubljani z županom O r a ž m o m na čelu izročila deželnemu odborniku d r. E. L a m p e t u umetno izvršeno diplomo častnega občanstva. Občina Moste je izvolila dr. Lampeta za častnega občana za zasluge, ki si jih je pridobil za prepotrebni vodovod, za kanalizacijo in za cestne razmere. Dr. Lampe se je cle-putaciji zahvalil in naglašal, da deželni odbor s posebnim zanimanjem zasleduje napredek v občini Moste. Kar se je izvršilo z državno in deželno pomočjo v tej občini, pa je bilo le mogoče, ker ima občina Moste sedaj delaven in zaveden občinski zastop, ki razume svoje naloge v sedanjem času. Vodovod in krasna šola bosta še poznim rodovom o tem pričala. Vse priznanje zasluži energija in odločnost gospoda župana O r a ž m a in občinskega zastopa, da so se tako važna dela še pred izbruhom vojske dokončala, sicer bi bila odložena za dolgo časa. Upajmo, da bomo po zmagovito končani vojski mogli kmalu nadaljevati tudi to, kar nam je sedaj vojna vihra ustavila, zlasti regulacijo Ljubljanice z mostom čez Ljubljanico in s cesto iz Most v Stopanj o vas.
•f- Izkijučenja iz bosensko-hercegov-skih šol. Iz Sarajeva poročajo cenzurirani listi: Do 180 dijakov srednješolskih zavodov je bilo ob začetku šolskega leta izključenih. Velika večina izključenih pripada sarajevskim šolam. Njihovo delovanje je očito iz procesa proti morilcem prestolonaslednika. Več dijakov, katerim se ni moglo ničesar dokazati, je sicer izpuščenih na svobodo, a ne smejo zapustiti Sarajeva, ker bodo priče v drugem vele-izdajniškem procesu, kjer bo precej več obtožencev kakor v prvem procesu. Ravnatelj trgovske šole, Žakula, in več profesorjev, ki so bili kolovodje propagande, se nahajajo v zaporu. Mostarski profesor Martinovič je obsojen zaradi širenja laž-njivih vesti, kar je dalo povod mestnemu županu, da jc izdal znani proglas na meščanstvo.
— Za hrabrost pred sovražnikom
so bili odlikovani z zlato svetinjo za hrabrost: rezervni vodnik Josip Meier in rezervni desetnik Alojzij Nagele 7.; vodnik Rudolf Winkler 27. in narednik Ivan Rott-mann ter enoletni prostovoljec med. pešec Adolf Korseska 47. pešpolka.
Iz Koroško Bele. Tukaj sc jc pred kratkem ustanovilo pomožno društvo za v vojni se nahajoče vojake. V tem kratkem času svojega obstanka, nabralo se je na Koroški Beli, Javorniku, Potokih in Rovtah znatna vsota 1250 K v denarju, katera vsota se je, oziroma se bode v namenjene svrhe porabila. Napravilo se je že za vojake veliko volnene obleke, katero jc izpletla naša ošlska mladina in sicer 269 kosov Čepic, nogavic, rokavic itd. kakor tudi 32 pletenih jopic. Odposlalo se je 300 K na c. kr. okrajno glavarstvo za vojno oskrbovalni urad. Prodalo sc jc za 411 K 70 vin. vojnih računskih listkov, ko-kard, prstanov itd. v prid vojakom na bojlSču in za vdove in sirote padlih, katera vsota se je na vojno ministrstvo nu nvvTini rtdnnslnla..
I* Tržiča. (Vojno posojilo.) Tržiški občinski odbor je v svoji seji na predlog g. župnika soglasno sklenil podpisati 20 tisoč kron vojnega posojila. — Tukajšnja predilnica je podpisala 50.000 K, bolniški sklad prcdilnice 10.000 K in tudi drugi tovarnarji so podpisali večje vsote,
—	Davka prosto 5 in pol odstot. avstrijsko vojno posojilo iz leta 1914. Kakor razvidno iz razglasa, objavljenega v včerajšnji Številki našega lista, so povodom subskripcije vojnega posojila prihodnjo nedeljo, dne 22. novembra t. 1., od 9. do 11. ure dopoldne za stranke odprte blagajne pri Podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani in pri C. kr. priv. splošni prometni banki podružnica Ljubljana, prej I. C. Mayer.
—	Obrekovalec deželnega odbornika Sturma obsojen. Proti deželnemu odborniku nižjeavstrijskemu Sturmu so liberalni listi pred nekaj meseci začeli obširno obrekovalno kampanjo. Sedaj je bil na tožbo Sturmovo urednik »Sonn- und Montagszeitung« na Dunaju obsojen.
—	Poljaki v Mariboru. »Nowa Reforma« priobčuje obširen dopis iz krogov poljskih beguncev, ki so nastanjeni v Mariboru. Ti begunci so večinoma iz Tarnowa in okolice, in sicer večjidel železničarji in njih družine. O Mariboru pravi dopisnik, da je ravno tako velik kakor Tamow in da Ima slikovito lego. Dopis končuje: Misleči na svojo domovino Poljaki vMariboru ne opažajo, da bi se nahajali na tleh narodnostnih borb, ki so sedaj, kakor je tudi prav, popolnoma utihnile. Ti boji so se sedaj prenesli na versko polje. Nemci, videči supremacijo slovenske duhovščine, dokaj uspešno propagirajo geslo »Los von Rom«. Slovenski jezik je za Poljake izpočetka težko razumljiv, zlasti radi razlike najnavadnejših besed, a sporazumeti se je vseeno mogoče. Nemščina jc zelo razširjena in znajo nemško celo kmetice, ki prinašajo na trg živila.«
—	Umrl je v Novem mestu nad-svetnik g. Albin S m o 1 a. Bolehal je že cilje časa na raku v grlu.
—	Za pocenjenjc kave. C. kr. kores-pondenčni urad poroča: Trgovinsko ministrstvo jc v Trstu kupilo 50.000 vreč valo-rizacijskc kave, ki je last države San Paolg in se nahaja v tržaških skladiščih. Plačalo je enotno ceno 170 kron za 100 kg brez carine. Kavo je dalo ministrstvo za apro-/vjzacijske namene na razpolago najvažnejšim trgom.
—	Iz francoskega ujetništva se je vrnilo v Zagreb 42 oseb, večinoma ženske in otroci in nekaj 60 let starih mož, delavci in delavke, ki so se vračali iz Amerike, a iih jc presenetila na Francoskem vojska. Vsi sc pritožujejo, da so ž njimi na Francoskem slabo postopali. Najslabše se godi tistim, ki. so še v vojaščini podvrženih letih. Ponoči in podnevi morajo graditi utrdbe in jih v najhujšem ognju gonijo, da morajo pokopavati padle Francoze.
—	V roškem ujetništvu sc nahajajo poleg že navedenih tudi naslednu Slovenci: Franc Novak in Štefan Škulj od 17. pešpolka ter Jožef Šusteršič. Jožef Šusteršič biva v Ufi, ki leži v podnožju južnega Urala, Štefan Škulj pa v Stavrooolu na Kavkazu, — Kar je Slovencev v rukem ujetništvu jih je gotovo največ v Bernaulu v guberniji Tomsk, kjer so znameniti zlati rudniki.
—	Padel je na južnem bojišču rezervni nadporočnik g. Jochmana Andrč, lastnik valjčnega mlina v Ajdovščini.
—	Milijonar umrl na steklini. V Gradcu je v Wieslerjevem zavodu umrl mariborski milijonar Jožes Franz, lastnik pa-romllna in drugih industrijskih podjetij. Letošnjo pomlad je Franza ugriznil njegov lasten stekel pes. Čeravno so ga čez par dni poslali na Dunaj, vendar mu je steklina prešla že v kri in ni bilo več rešitve zanj.
—	Padel je na severnem bojišču stotnik domobranskega polka štev. 27 Just. J a š i č e k.
Dr. E. Globočnik v Kranju ima sedaj zopet prav izvrstnega zobo-tebnika, kateri izvršuje vsa najfinejša zobotehniška dela ter je slavnemu občinstvu prav dobro postreženo.
Ljubljanske novice.
lj Izredna tajna seja obč. sveta bo prihodnji torek ob 6. uri zvečer.
lj Pouk na mestnih ljudskih šolah. Javne mestne deške šole, ki so bile vsled obstoječih vojnih razmer od dne 9. novembra t. 1. brez pouka, prično v sredo, dne 2 5. novembra, zopet s poučevanjem, in sicer I. mestna deška šola v sredo, dne 25. novembra ob osmih zjutraj; IV. mestna deška šola istega dne ob eni uri popoldne; U. mestna deška šola v četrtek, dne 26. novembra, ob osmih zjutraj; III. mestna deška in nemška mestna deška šola v četrtek, dne 26. novembra ob eni uri popoldne. Za vse tu omenjene šole se bo vršil pouk na I. mestni deški šoli v •»"omensketJa ulici, ki jo je c. in kr. vojna
uprava dala zopet na razpolago za učne namene,
lj UmrK v Ljubljani: Pavla Ber* nik, hči dninarja, 7 mesecev. — Josip Toni, posestnik, 72 let. — Marjan Kramar, čevljarjev sin, 13 dni. - Ivan Ča-dež, pešec 11. pešpolka, 23 let. — Cecilija Milošič, vdova bločnega signalnega paznika južne železnice, 31 let. — Fran KremžHr, c. in kr. pomorščak, 20 let.
— Morilec, tržaških kočijažev je bil v ljubljanski kaznilnici. Iz Trsta poročajo: Kakor pravi oče Josipa Hamerle, ki je povedal, da je svojčas zavratno umoril tržaške kočijaže, je bil zločinec leta 1912. v ljubljansi poboljševalnici. Oče sam je bil to zahteval. Baje so ga imeli v Ljubljani predstojniki zelo radi.
lj Profesorski naslov je, kakor poroča c. kr. korespondenčni urad, podelilo na-učno ministrstvo pravemu učitelju ljubljanskega dekliškega liceja Jugu.
lj Na opazovalni oddelek v deželni bolnišnici so včeraj prcDeljali v Liubljani interniranega Jakoba Želeta s Primorskega.
lj Zvišanje cene petroleja. C. kr. de
želna vlada za Kranjsko razglaša spremi-niajoč deloma svoj razglas z dne 6. oktobra 1914., da je določena sedaj maksimalna cena pri nadrobni prodaji petroleja v vseh ljubljanskih trgovinah liter po 50 vinarjev. Ta cena ostane do preklica in sicer z ozirom na okolnost, da so tovarne pri prodaji petroleja na debelo zopet zvišale cene cene pri 100 krg za 5 K.
' luDiiej knezoškola dr. Napoinika.
Iz Konjic na Štajerskem.
Dne 17. t. m. se je vršila tukaj tiha, pa lepa, vsem nepozabna slavnost. Ta dan, namreč je polnih 25 let, kar je bil prevzvišeni knez in škof dr. Mihael Napotnik v Mariboru slovesno umeščen. Ob tej priložnosti se je odkrila na rojstnem domu spomin* s k a plošča, ki se glasi:
»Tepanjski vrli, št. 4. (novo 23.) Tukaj v stari hiši se je rodil staršem Juriju in Neži Napotnik, dne 20. septembra. 1850 sin, sedaj
dr. Mihael Napotnik,
knez in škof lavantinski, Njih Sveto* sti papeža hišni prelat in prisednik prestola, rimski grof; Njih ees. in kralj. Apostolskega Veličanstva pravi tajni svetovalec, velikokrižnik ces. avstrijskega Frane-Jožefovega reda, c. in kr. vojaški kurat, e. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj c, in kr. višjega duhovskega izobraževalnega zavoda pri Sv. Avgu-štinu na Dunaju, član gosposke zbornice na Dunaju in štajerskega deželnega. zbora v Gradcu, prost pri sv. Mavri-ciju v Brezah na Koroškem ; častni član in protektor mnogih društev; častni občan v Bezini, v k<mjiški okolici, v Te-pauju in pri Sv. Petru v Savinjski dolini. -- Vrstnikom in še poznim rodovom v spomin in v izpodbudo ob 25 letnici škofovanja premilostljivega Nad-pastirja postavili hvaležni častilci. 17. novembra 1914.«
Predsednik slavnostnega odbora je bil domači nadžupnik Franc Hrast c 1 j, slavnostni govor je imel prof. dr. Anton Medved, stolni kapitel je zastopal dr. Martin Mate k. Prišli so prošt Jos. Fleck iz Ptuja, dekan Iv. B o b a n e c iz Šmarja, msgr. Juri B e -z e n š e k , okrajni glavar dr. Pavel H o p e , okrajni sodnik dr. Rud. R o e -g e r, odvetnik dr. R u d o 1 f, dekanijska duhovščina iu mnogo ljudstva.
Naročajte „SIevenca,,!
Ljubljanska kreditna banka sprejema kot član avstr. bančnega konzorcija za državne kreditne operacije, prijave za subskripcijo	davka prostega avstr. vojnega posojila iz lata 191 L, po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prijave so subskribentom na razpolago pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnic. Istotam se dajejo vsakomur rade volje vsa tozadevna pojasnila. Subskripcija se konča z dnem 24. novembra t. 1. dopoldne.
Otroška vrtoarlca,
olikana bona, ki ima ljubezen do otrok, se sprejme. Kje, pove uprava „Slovenca" pod štev. 3209. (Znamka za odgovor!)
Znani, izvrstni
vglasevalec klavirjev
tvrdke A. KRACZMER, 3210
se mudi 10 dni tukaj ln prosi slavno občinstvo za cenjena naroČila. Sprejemajo se v trgovini instrumentov flopf, Ljubljana, Šolenbnrgova ulica. Ceni. naročila na deželo se tudi nrevzumejo.
Velevažna novost kot darilo za naše vojake na bojišiu
pred mrazom in boleznijo varujoča topla spodnla oblatila.
Najnovejše in najpopolnejše na tem polju so ko2uhovinasti telovniki in nogavice iz mehke, fine pižmove in svižceve kožuhovine.
Telovniki in spodnje hlače iz najfinejše nepremočne impregnirane svile.
Ovoji proti dežju iz neprcmočnega, impregniranega hatista, ki se nosijo pod suknjo ali bluzo, lahki, prepuščajo zrak, priležni za vsako obliko, uvedeni v nemški armadi z velikim uspehom. Cena prez podloge K 5 50, s flanelasto podlogo K 9.—
Dalje najbolj izbrana zaloga pristnih kašmirjev, normalnega perila in iz veljblodje dlake, obstoječega iz jopiča, srajce, hlač, trebušnega pasu, grelca za kolena in meče; snežnih čepic, žilogrelcev, rokavic, nogavic, ušesogrelcev, gamaš in vseh drugih vojaških predmetov, kakor spalnih vreč, nahrbtnikov, plaščev iz gumija v najboljši izvršitvi priporočajo
Benedikt & Co.. LJubljana
Seja kranjskega dež. odbora
dne 20. novembra 1914.
Deželni odbor sklene, da vzame vojnega posojila za 3 milijone kron — Ker je za 1. 1915. vsled nastalih razmer nemogoča ustanovitev proračuna, se določijo načela za deželno gospodarstvo v bodočem letu, in sicer: 1. izplačajo se vse plače in pokojnine; 2 izplačajo se vsi stroški za deželne zavode in urade, v kolikor so neobhodno potrebni za vršitev tem zavodom in uradom naloženih dolžnosti; 3. poplačajo se vsi stroški, ki se nanašajo na deželne dolgove; 4. poplačajo se vsi stroški, ki jih je dežela po obstoječih zakonih dolžna pokrivati; 5. melioracije se izvršijo le po stanju mobilnih sredstev deželnega melioracijskega zaklada. Prispevek udeležencev mora biti pokrit že pred pričetkom dela in istotako tudi državni prispevek; 6. izdatki, ki so odvisni od proste volje deželnega zastopa, se dovoljujejo le, če to dopusti vsakratno denarno stanje. Sploh se morajo ti izdatki kolikor mogoče zadrževati in jih dovoljevati proti koncu 1. 1915. Obveze za kak daljši čas se ne smejo prevzemati. V kolikor pa se je dežela odslej vezala za kake izdatke, se te obveze izpolnijo pod pogojem, da je ob določenem roku dovolj denarja na razpolago; 7. skupni letni izdatki, ki so odvisni od proste volje deželnega zastopa, ne smejo presegati vsot, ki so za vsak posamezni namen določene po deželnem proračunu za 1. 1914. Deželnim zavodom se naroči, da varčujejo pri stroških; isto se naroči tudi cestnim okrajnim odborom glede potrebščin za deželne ceste. Da se ustreže zahtevam, ki so glede vsakoletnega gospodarjenja ustavno določene, se sklene proračunski provizorij za leto 1915., t j., da se v letu 1915. provi-zorno pobirajo sedanje deželne doklade in naklade, in sicer toliko časa, dokler o tem ni definitivnega skleoa. — Z ozirom na cesarski ukaz z dne 29. avgusta 1914, drž. zak. št. 229, in na ministrski ukaz z dne 15. septembra 1914, drž. zak. št. 245, o vplivu vojnih dogodkov na postopanje in roke v zadevah javnega prava sklene deželni odbor, da bo sicer postopal v zmislu in duhu teh naredb, hkrati se pa zavaruje proti temu, da bi se § 14. drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867., drž. zak. št. 141, uporabljal tudi v stvareh deželne zakonodaje. Ta sklep se naznani tudi drugim deželnim odborom. — Ker se je dognalo, da se živila izvažajo iz dežele v toliki meri, da preti nevarnost pomanjkanja v lastni deželi, se sklene: 1. da se naprosi deželna vlada, naj prepove izvoz lastnim deželam potrebnih živil iz države; 2. da se izda pouk kmetovalcem v tem zmislu; 3.
vzame se na znanje, da je deželna vlada za občine zaplenila 30 vagonov za eksport pripravljenega fižola. — Dovoli se pribolj-šek ranjencem za dan 2. decembra t. 1. in nakupi nekaj domačega vina za ranjence iz deželne vinarske zadruge. — Ker je vsled nastalih razmer popolni obrat na ljudskih šolah postal nemogoč, se načeloma sklene, da se dovolijo suplentorične učne moči samo na enorazrednicah. — Za prireditev učnega tečaja za poštne ofici-jante se da na razpolago predavalna dvorana v deželnem muzeju od 1. aprila do 30. junija 1. 1915. — Asistent deželnega kmetijsko - kemičnega poizkuševališča in preizkuševališča živil za Kranjsko, Anton Turk, izstopi iz deželne službe. — Deželno kmetijsko-kemično poizkuševališče in pre-izkuševališče živil za Kranjsko se aktivira s 1. novembrom 1914. — Odkloni se predlog tvrdke Czeczovviczka za poravnavo v zadevi od tvrdke zahtevanih doplačil, — Deželni prispevki obrtno-nadaljcvalnim šolam za preteklo šolsko leto se nakažejo, ustavijo pa za šolsko leto 1914/15. — Potrdi se sklep občinskega sveta ljubljanskega za najetje vojnega posojila v znesku 500.000 kron.
Zaradi odpotovanja se proda razno
in druge stvari, kakor tudi še ne rabljen čevljarski stroj po jako nizki ceni. Poizve se v Rožni dolini St. 215.	3184
Še nekaj dobrih
3220
se sprejme takoj u tovarni za kiej (iiin).
1511 Pi
j
absolvent rud. šole, zanesljiv, neoženjen in
kopači (Hauer)
za akordno delo, se takoj sprejmo. Delo je trajno, stanovanje prosto. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista pod „Dober zaslužek 3219".	3210
iiimiiiuuiimiMHiiiiniiiiiiii
tiiiiiiiiiiniiniiiinmimiimnniiiminiiininmii
Ako hočete kupiti poceni dobro izdelano pohištvo, ima
Prva hranjsHa mlzarsha zadruga v Št. Ui6u
n. Ljubljano, postaja Vižmarje ali v Ljubljani
kompletne spalne in jedilne oprave z marmorno ploščo in zrcalom od K 230 naprej. Izdelujejo se tudi stavbinska dela. Ceniki in proračuni brezplačno.
1
F
0
l
9'
iiimniirmnnmiimmnmimmi
Smrekove in macesnove sadile
3200
JVCnogo denarja prihranijo kolesarji!
K85" mesto K125
500 n0Vih *T°rPei10* koles na prosti tok, ele-
razpoSiljatn
za reklamo ilWU gantnn izvrš tve, s svežo pneumatiko in triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 90—. Novi plaAčl K 4 —, 5-—, 6-—. Zračne cevi K 2 50, 3 —, 3 50. Popravila, emaj-liranje, ponikljanje in vsi deli po tovarniški ceni. — Če se skli> Cujš na .Slovenca« 5 % popusta na moje nizke cene v ceniku.
TovarniSka zaloga: A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Dcnanstr. 23 III.
Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izključena.
Vratne bolezni,
kašelj, hripavost, katare, ozdravijo hitro in temeljito, premovane
pastile lekarnarša PrendinHa
Zaloga v Ljubljani v Sušnlkovi lekarni »pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu.
pol ure od mesta, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se takoj oddasta. Več pove g. Ahlin, Koseze 3.
Gospodična
slovenskega in nemškega jezika ln stroje* pis.ja zmožna, išče službe kot kontorl« stinja, blagajničarka, event. prodajalka. Ponudbe sprejema uprava lista pod „Kon-toristinja 3222".	3222
Sfire kovine:
baker, mednino, cink in cin ter glava siionskih steklenic kupuje po najvišjih cenah tvrdka FR. STUPICA V LJUBLJANI, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji.	3218

♦ ♦
6r bodo oblajale iz državnih gozdnih drevesnic na Kranjskem na spomlad 1915, dokler bo kaj zaloge. Cena triletnim smrekovim sadikam je 5 K, presajenim smrekovim b id kani (j Iv in dveletnim macesnom 8 K za tisoč komadov, vštevši zavoj in dostavo do želez liške postaje aH poŠte v bliži ii dotične drevesnice. Naročila sprejema c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do 15. decembra 1914.
Odvetnik dr. FRAN JER AL A
vljudno naznanja
otvoritev m odvetnišhe pisarne
v škofji Loki (v hiši „pri Cenetu").
Z odličnim spoštovanjem
♦ ♦
O ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦
Št. 21.511.
3197
dr. Fran Jera^a,
odvetnik.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
z g I a i
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, do so
i o Mlin m iroi
je isis, in sicer:
1.	mestnega nbožnega zaklada;
2.	zaklada meščanske imovine;
3.	ustanovnega zaklada;
4.	mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;
5.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
6.	mestnega vodovoda;
7.	mes ne klavnice;
8.	mestne elektrarne in
9.	mestne zastavljalnice
že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni od 21. novembra do decembra letos Javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnrga mesta v LJubljani.
3207	dne 20. novembra 1914.
ČITHJTE! B
Pasla "š" IS OSTANKOV
za obleke in perilo, na zalogo podjetja zvezdnih tkanin „HERilllES" v Ljubl jani, Šelenburgova ulica št. 5 U proem nadstropju nasproti glavne pošte.
OSTANKI rg; sredo > loboio l
za skoro	Ml
polouično ceni * ~
Kol pravilo Poljaki o Kronanju ruskega cara za poljskega kralja?
»Nowiny Wiedeftskie« pišejo pod naslovom »Nikolaj II. se menda hoče dati kronati za poljskega kralja«, da je ta glas brez podlage, da so Rusi sami največji sovražniki kronanja, obenem pa opisujejo kronanje Nikolaja I.
Car Nikolaj II. se hoče dati kronati za poljskega kralja! To je glas, ki so ga po laških listih ponovili dunajski časopisi. Nekateri izmed njih so še celo izrazili strah, da je morda resničen ta glas.
Kdor smatra te glasove za resne, kaže jasno, da Rusije in Rusov prav nič ne pozna.
Današnje poljsko kraljestvo je nastalo v maju in juniju 1815. Temu kraljestvu je dal Aleksander I. dne 21. decembra 1815 konstitucijo, ki jo je izdelal Adam Czartoryski. Nekoliko poprej je Aleksander dne 12. novembra 1815 sam prišel v Varšavo. Za to pot se je oblekel v poljsko vojaško uniformo in si opasal pas Belega Orla. Kronati za poljskega kralja se pa vendar ni dal.
Bilo je to prvo vprašanje, toda ne zadnje. Prišla so za njim druga, vedno bolestnejša, vedno groznejša za bodočnost Poljakov. Dne 1. decembra 1825 je Aleksander I. nenadoma dokončal svoj življenski tek v Taganrogu, tako nenadoma, da še dandanes o tej stvari krožijo razne pripovesti. V Varšavo je prišla ta vest dne 7. decembra. Instinktivno se je že slutilo, da poljskemu kraljestvu že preti velika nevarnost. Poljak se ni zmotil. Nikolaj I. je bil despot, sovražnik vseh konstitučnih uradov, in ni hotel biti v Petrogradu samovladar, v Varšavi pa konstitučen kralj. Res je v manifestu z dne 25. decembra 1825 slavnostno obetal spoštovati od brata dano poljsko ustavo, res se je dal dne 24. maja 1829. kronati z vsem razkošjem v varšaski katedrali sv. Jana za poljskega kralja, res je sam nosil poljsko uniformo in oblekel v njo prestolonaslednika, poznejšega carja Aleksandra II., toda vsakdo je slutil, da Nikolaj I. čaka samo prilike, da bi »e rešil konstitucije ln vzel poljskemu kraljestvu senco samostojnosti.
NI samo on to želel. Hrepeneli so po tem vsi vlado vodeči Moskali. Stanislav Smolla je v svojem znamenitem delu o Lubeckem dokazal na podlagi dokumentov, da Nikolaj I. po revoluciji leta 1830 niti misliti nI smel o ka-kemkoli zopetnem zbližanju s Poljaki, ker se je ttemu protivila cela klika civilnih in vojaških dignitarjev. ki je v stiskanju poljskega kraljestva imela vir bogatih dohodkov.
Radi tega se ni nič zboljšalo. Za naslednikov Nikolaja I. že niso samo petrograški dignitarji, ampak sto tisoči »pieskov« videli v kakikoli avtonomiji Poljskega kraljestva udarec po svojih žepih. Celo ta titel je začel rusi-fikatorje tako bosti, kot bode tatu značka lastnika na ukradenem blagu. Ruski tisk je začel opuščati ime Poljsko kraljestvo in ga nadomeščal z imenom »Privislanski kraj«. Ta novi naslov, dosti neumen, je zašel v uradne akte, dokler ga ni v tekočem letu privzela duma in izrinila iz zakona o samovladi mest v »devetih zahodnih gu-bernijah« oficielni naslov Poljskega kraljestva.
Rusija je zdaj izbrisala Poljsko kraljestvo in Nikolaj II. torej ne more biti kronan za poljskega kralja. Če bi tudi hotel zopet v življenje poklicati Poljsko kraljestvo, rusko uradništvo bi tega ne pripustilo, ker vedno še sanja, da bo po vojni vedno moglo odirati Poljake »Privislanskcga kraia«.
Na srečo se dnevi ruskih gostij na Poljskem že bližajo koncu.
Ruske trdnjave proli Turčiji.
V Sedanji rusko-turški vojski bodo ruske trdnjave igrale veliko vlogo. V zadnjih letih, ko je napetost med Rusijo in Turčijo naraščala, so trdnjave še znatno ojačili.
Prvi spopad se je vršil pri Erzeru-mu, ker Rusi vsled svojega posebnega načina mejnega varstva lahko hitro vpadejo v sovražno ozemlje. Ker je pa turška armada v veliki premoči, je pričakovati, da sc vojna prenese na ruska tla. Potem bo v prvi vrsti stala Turkom na poti trdnjava K a r s. Ta trdnjava jc vsled svoje lege naravno posebno zavarovana. 2c Turkom je služila kot močan branik. Griči Ak-Dagh, Ivara-Dagh, Top-Dagh itd. obvladujejo mesto in velike vojne ceste, ki vodijo v trdnjavo. Vsi ti griči, ki so strmi in neprehodni, tvorijo samostojne forte. Trdnjavsko okrožje znaša 15 km. V drugi vrsti pridejo v poštev starejše karske trdnjavsko zgradbe, ki imajo danes le majhen pomen; zgrajene so bile v le lih i853 do 1856 in izpopolnje-
ne leta 1864. Zgradil jih je angleški in-žener podpolkovnik Atvvell Lake. V vseh rusko-turških vojnah so igrale veliko vlogo. Leta 1877. je general Me-likov tod obkolil Turke, a Muktar paša jih je zopet osvobodil.
Na cesti iz Karsa v Erivan, kakih 60 km severnovzhodno od Karsa, leži močna trdnjava Aleksandro pol. Ta trdnjava popolnoma obvladuje veliko vojno cesto in tvori varno varstvo za Arpačaj. Trdnjava ima več fortov ter je opremljena z modernimi topovi. V njej je prostora za 20.000 mož.
Tretjo oviro sovražnemu vpadu tvori staro trgovsko mesto T i f 1 i s, katero so Rusi izpremenili v trdnjavo. Tiflis leži ob reki Kura in je znan po svojih toplicah (Tiflis = toplice). Tiflis varuje veliko vojaško cesto, ki vodi skozi kavkaško ozemlje. Cesta je za gibanje čet zelo dragocena in tvori tako-rekoč prometno pot med Evropo in Azijo. Cesta je precej dobro zgrajena in potrebuje močnega vojaškega varstva proti nemirnim prebivalcem. Utrjeno mesto se deli na več oddelkov, ki so popolnoma različni. Najmodernejši je severni del, kjer stanujejo večinoma sami Evropejci. V oddelku Isni na gori Nathlug leži stara trdnjava, ki so jo bili zgradili še Turki. Tudi je tu več vojašnic in utrdb.
Te tri trdnjave bodo glavna ovira turškemu prodiranju. Razen tega treba omeniti še trdnjavo Vladikav-kaz, ki leži severno od Tiflisa, onstran Kavkaza in jo je smatrati kot zadnje opirališče ruske armade na Kavkazu. Trdnjava varje železniško progo Vladikavkaz — Rostov, ki služi oskrbovanju kavkaških čet. Trdnjava je opremljena z več forti, ki vsekakor niso najnovejšega izvora.
Splošno treba reči, da je položaj ruske armade na Kavkazu izredno zavarovan, tako po naravi — gore in reke — kakor tudi vsled umetnih utrdb.
Nemška Belgija.
Takoj potem, ko sta padli belgijski trdnjavi Liittich in Namur, je pisala »Vossische Zeitung«, da je nujno potrebno, da se spoji Begija z Nemčijo, ne zato, da bi nekoliko milijonov za-vratne morilske druhali dobilo čast »pripadnikov rajha«, temveč ker so Antwerpen, dohod h kanalu, in druge koristi, izhajajoče iz priklopitve Belgije, naravnost neprecenljive. Še prej, preden je padel Antvverpen in so Nemci prodrli do morja, je frankfurtarska revija »Das Freie Wort« označala besede nekega grofa Pavla Hocnsbroecka za zelo modre, da je neposredno utelešenje Belgije takorekoč nemogoče, prav tako, kakor tudi, da bi ostala podvržena dežela samostojna. Poleg tega, da bi se niti Valoni niti Flamci ne podvrgli germanizaciji in bi ostali veleizdajski živelj en masse, bi bila tudi velika zapreka belgijski katolicizem in klerika-lizem, kakor misli avtor, ki prav duhovniškemu vplivu pripisuje silni odpor Belgijcev. Nemška država mora pred vsem nastopiti kot protestantska sila. Z ozirom na belgijske težave na-značuje pisatelj te-le pogoje »nove Belgije« :
1.	Belgijske trdnjave se razrušijo, ostane samo Antvverpen.
2.	Antvverpsko trdnjavo zasedejo Nemci v obrambo proti Angliji.
3.	Kraljestvo izgine in dežela pride pod nekako varuštvo in pod nemško nadzorstvo, ki bo odločevalo o vsakem važnem vprašanju.
4.	Pod to upravo, nad katero je nemško nadzorništvo, se more potem pripustiti deželni zbor, ki pa se bo ba-vil samo z notranjimi vprašanji, narodnim gospodarstvom.
5.	Poleg velike vojne odškodnine morajo Belgijci plačati nemški državi na leto toliko in toliko milijonov davkov, katerih proračunjenje se prepusti nemškim finančnikom.
6.	Belgijske armade ne bo več, temveč samo redarstvo za vzdrževanje reda, popolnoma pod nemškim vodstvom.
7.	Belgijski Kongo mora postati nemška kolonija.
8.	Belgija izgubi diplomatsko zastopstvo v inozemstvu in nemški konzuli in poslaniki prevzamejo varstvo belgijskih interesov.
9.	Belgija bo imela v Berolinu zastopnika, ki bo pri državni vladi posredovalec v belgijskih stvareh.
10.	Belgija preneha biti suverena ter postane sucerena država, kateri bo gospodar Nemčija. Velika Britanija kot vrhovni gospodar mnogo-indijskih malajskih držav nam predstavlja dobro to razmerje. Tako je Francoska suceren pirenejske republike Andore.
2. sešitek je ravnokar izšel.
Izhaja 1. ln 15. vsakega msseca. Četrtletna naročnina (6 zvezkov) K 3'—, vsak posamezen sešitek velja 60 vin.
To delo, ki je opremljeno s krasnimi slikami, ne bo nudilo samo enotnega In nepretrganega popisa vojske, temveč bo podalo tudi v svojih prihodnjih sešitkih mnogo vojnih dogodkov, slik in črtic, ki Jih niso prinesli časopisi. Uredništvo ..Svetovne vojske" ima namreč na razpolago veliko izvirnih poročil, posebno od naših slovenskih vojakov. Delo bo torej nad vse zanimivo, tako da si Je bo vsakdo shranil za spomin na težke dni svetovne vojske, katere Je doživel. Časopisi se pogube, to delo pa bo ostalo nam in zanamcem za spomin na hude boje, katerih se je udeležilo toliko naših. — Zato naj ne bo slovenske hiše, ki bi te knjige ne hranila. Pa tudi vojakom, ki se bodo vrnili iz bojev, bo ta knjiga dragocen spomin in kronika slovenskega junaštva.
Družbenik Marijin.
Molitvenlk za Marijine družbe. — Izdalo škofijsko vodstvo M. D. Drugi natis. Platno, rdeča obreza K l-50, zlata obreza K 230, šagrin, zlata
obreza K 2 80.
Ta dolgo pogrešani ln zaželjeni molitvenlk za Marijine družbe je ravnokar Izšel v novem natisu, lepi opremi in priročni obliki. Kakor prvi natis je razdeljena tudi ta izdaja na tri glavne dele: I. Pravilnik, II. Obred-nik, IU. Molitvenlk. Cena je zelo nizka.
Voditelj n srečno uečn
Molitvenlk. Spisal Anton Mrkun, župnik. Drugi natis. Cena z rdečo obrezo K 1'—, šagrin, zlata obreza K 2"—, fino vatirane platnice K 2-60, najfinejša teletina K 350.
Zaradi priljubljene vsebine in priročne lepe oblike se je že prvi natis tega inolitvenika tako razširil, da je bilo vprašanje po drugem natisu vsesplošno. Nov natis presega glede na svojo zunanjo opremo in priročnost vse druge slovenske raolitvenike; zadovoljil bo vsakega, ki si je želel lep in priročen inolitvenik s primerno vsebino. Oblika je zares lična, velikost in debelina sta med seboj v tako prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike za molitvenik ne moremo želeti.
Slovenskim fantom za slove na not
službo.
Spisal Jernej Hafner, kaplan. Platno rdč. obr. K l-20. šagrin zl. obr. K 2 20
najfinejša vezava K 3-20.
Stariši skrbite, da dobe Vaši sinovi, ki so odšli v vojno službo, ta molitvenik. Z njim jim bote dali najboljega spremljevalca, ki jim bo klical v spomin Vaše zlate nauke in jih varoval, da ne zaidejo v tujini. Pa tudi tolažil jih bo in jim pomagal, da bodo vdano in zaslužno vstrajali v mnogih naporih in nevarnostih vojaškega življenja. Tudi če jih smrt doleti na bojnem polju, jo bodo vdano sprejeli iz božje roke.
Tolažba dušam v vicah.
Priredil Frančišek Bleiweis, župnik. Drugi natis. Cena K 120, z zl. obr.
K 2-—, najfinejši šagrin K 2 60.
Molitev za verne duše je sv. Cerkev vedno priporočala kot posebno zaslužno delo. Letos je pa spomin na mrtve zlasti na one, ki so darovali življenje na bojnem polju, še posebno oživel v naših srcih, V dolgih vrstah so položeni k večnemu počitku in njih grobovi ostanejo pozabljeni. Njih nema prošnja „prosite za nas" sega vsakemu kristjanu globoko v srce. Ta molitvenik nas uči zaslužno molitev za mrtve.
Sli
Zbirka 75 Evharističnih pesmi za mešani zbor. Zbral in uredil Stanko Premrl. Cena partituri Iv 6-—, glasovi po 60 vin.
75 lepih za naše zbore primernih pesmi obsega ta zbirka. Zastopanih je 33 naših najboljših skladateljev. Izbira je toraj velika zadosti, da bo našel vsak pevovodja v nji svojemu zboru prikladnih pesmi v izobilju. Najpriprostejši cerkveni zbor na deželi do najizvežbanejših korov v mestu mora zadovoljiti ta zbirka.
Zemljevid Gorenjske.
Cena 80 vin.
Ta zemljevid je na novo izdelan in z vso skrbnostjo prirejen. Širok je 1 ni, visok pa 60 cm in bo prav dobro služil ne le turistom, lemveč tudi za domačo rabo. Dobil se bo tudi napet na platno s palicami za na steno, pa tudi zložljiv v žepno obliko.
Kifiliiki Bukvam
3169
u Ljubljani.
Podos domovine.
V	Zalemlogu ima »Strojevčeva mati« Frančiška Demšar, preje Weber, pet krepkih junakov v bojnih vrstah, in sicer je: 1. Alojzij Wcber pri sanitetnem oddelku kot narednik v Galiciji; Leopold Weber v trdnjavi Herman; Frančišek \Veber je kot veterinar v Galiciji pri poljski artiljeriji; Ivan Weber, desetnik pri 27. pešpolku, je bil ranjen na levi nogi po dveh strelih v stopalo in se je ozdravljen zopet povrnil na vojsko; Jožko Weber je ordonančni podčastnik pri poljski artiljeriji. Zadnji se jc odlikoval s tem, da je sam postrelil šest kozakov, ki so mu ubili konja in potem na kozaškem konju došel zopet k svojim.
Anton Sovre, železniški čuvaj v pok. in posestnik v Krškem, ima pet sinov, od katerih so že štirje vojaki in vsi na severu. Najstarejši, Anion, 29 let star, profesor slovenske gimnazije v Gorici, služi kot poročnik pri 96. pešpolku. Kari, 26 let star, učitelj v Radečah, je nadomestni rezervist pri 87. pešpolku. Franc, 24 let, železniški uradnik, je desetnik pri železniškem polku, in Janez, 20 let, desetnik pri 17. pešpolku. Prvi in drugi sta lahko ranjena ter odrineta kmalu zopet nazaj na bojno polje.
V	občini Draga živi na svoji kmetiji 681etni Jožef Jakoš, ki ima pet sinov na vojni: France služi pri 27. črnovojniškem polku, je oženjen in star 40 let; Feliks služi pri 17. pešpolku, stai je 30 let in leži sedaj ranjen na Ogrskem v bolnišnici v Sza-masujivaru; Janez je pri 17. pešpolku, star 27 let; Alojzij je pri 27. dom. pešpolku, zdaj je v Hercegovini pri obmejnih orožnikih, star 25 let; Avgust služi pri 17. pešpolku, star 21 let.
Pet sinov vojakov ima Jožef Ko-šenina v Gomilskem na Štajerskem: Franc Košenina, korporal, služi pri Rdečem križu na Dunaju in je star 34 let; Milhijor Košenina služi pri trdnjavskem polku št. 4 v Pulju, star 28 let; Jakob Košenina služi pri 5. dragonskem polku v Galiciji, star 25 let; Ivan Košenina služi pri 87. pešpolku ter je bil ranjen v Srbiji, star 23 let; Josip Košenina služi pri mornarici v Pulju, star 21 let.
Posestnik Andrej Kopač v Žirih je oče šestih sinov vojakov. Prvi najstarejši, ki bi bil sedaj 42 let, je služil pri 17. pešpolku, a je že umrl. Drugi, star 39 let, je sedaj v vojni kot črnovojnik. Tretji, star 37 let, je sedaj v vojni kot črnovojnik. Četrti, star 33 let, je služil pri 17. pešpolku in je bil ranjen na bojnem polju. Peti, star 29 let, je služil svojčas pri trdnjavski artiljeriji, a biva sedaj v Ameriki. Šesti, star 22 let, služi pri 27. dom, pešpolku in je tudi na bojnem polju. Matija Kopač, ki je služil pri 17. pešpolku 12. stotniji in je bil ranjen, se pogreša. Od 25. avgusta ni o njem nobenega glasu. Kdor Raj ve o njem, naj sporoči na njegov dom.
Posestnik Fil. J. Hribar iz Sneberij, občina D. M. v Polju, ima štiri sinove vojake. Prvi je bil rojen leta 1875., drugi leta 1877., tretji leta 1880., četrti leta 1882.
Kako si ie prisislil wM iT. pešpolka odlikovanje.
Iz pisma (dat. 2. nov.) slovenskega vojaka doma iz Zduš pri Kamniku, poddesetnika S. Balantiča, ki služi pri 17. pešpolku in ki je bil odlikovan s srebrno hra-brostno svetinjo I. vrste, posnemamo: Prej-šni mesec smo imeli dolge marše, po 25 do 30 km ali še več na dan.
Dne 15. oktobra smo prišli zopet v boj, dne 16. oktobra pa smo napadli Ruse. Boj je bil silovit. Takoj ob svitu dneva je pričela prodirati proti sovražniku naša roj-na črta. Jaz sem bil poslan z dvema možema kot patrulia naprej k nekim hišam ob gozdu. Ko sem bil že kakih 300 korakov od določenega kraja, je že priletelo nekaj krogel na nas, a za to se nisem zmenil in korakal sem pogumno naprej. Prišel sem v bližino 70 korakov k nekemu hlevu, za katerim ste stali dve hiši. Za hišami so bili Rusi, ki so zopet začeli streljati na nas. Poslal sem enega moža nazaj k stotniji, da bi javil, da je sovražnik za hišami v gozdu. Za njim sem poslal nato tudi drugega, sam pa sem stekel za omenjeni hlev. Ravno v tistem času je prišla od leve strani tudi ena patrulja 1. stotnije, tako da smo bili za hlevom štirje možje. Medtem so Rusi začeli streljati na našo rojno črto, ki je bila oddaljena 100 korakov. Poveljnik patrulje 1. stotnije je poslal nato enega moža nazaj. Komaj pa je naredil 20 korakov, je bil zadet do smrti. Nato je poslal drugega. Ni še naredil 10 korakov, že ga je zadela krog'ja zadaj v glavo. Izbila mu je čepico na tla pred njega, padel je nanjo in bil takoj mrtev, V tem času so prišli v omenjeni hlev, za katerim sem bil skrit jaz in poveljnik patrulje 1. stotniie Rusi, ter začeli streljati na naše. Oni od 1. stotnije je skočil za vogal, misleč, da bo bolj varen. Komaj pa je stopil za vogal, že je bil zadet od Rusov, ki so bili zunaj hleva. Kroglja mu jc predrla prsa ravno nad srcem. Zgrudil se je ob zidu na tla. Mislil sem, da se bliža tudi meni zadnia ura. Kal naj sam storim?
Tedaj mi je padla v glavo misel: »Saj nisi sam. Angelj varuh je s teboj in Marija. Pogum!« Stopil sem tesno ob zidu, nastavil puško in meril proti vratom, izza katerih so streljali Rusi v hlevu. Mislil sem si: Kakor hitro pomoli kdo glavo ven, ga ustrelim. In res pogleda nekdo za zid, če je še kdo za njim. V tistem hipu sprožim in zadel sem ravno v glavo. Ostali so se umaknili in začeli potem r-trebali name skozi vrata. A toliko se ni nobeden upal pogledati ven, da bi me zadel. Jaz pa sem streljal v vrata hitro, kar sem mogel. Zadel sem še dva. Od zunaj pa so frčale pri tem kroglje v vogal, za katerim sem stal, da je omet kar stran letel z zida. Medtem so se Rusi pri vratih zopet umaknili, a prišli so kmalu zopet v tretjič r.azaj. Kmalu nato je prišla v bližino kakih 50 korakov 1. stotnija, ki je takoj pričela streljati v vrata. Rusi so končno odšli iz hleva in ko so bili zunaj, so nekoliko ponehali s streljanjem. Pazno sem pogledal skozi vrata v hlev, če je še kdo notri, a ko sem videl, da nikogar ni, sem jo Tibral k 1. stotniu, ki mi je bila najbližja. Za menoj so se vsule kroglje, a zadela me ni nobena. Za ta čin sem bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda, ki mi io je pripel dne 17. oktobra na prsa stotnik Kunze, povelinik 1. batalio-na. — Sedai oa stojimo oddaljeni kakih 100 korakov od Rusov, skriti v strelskih jarkih. Kdaj se bomo zopet spopadli, ne vem.
Kako so se slovenski vojaki borili proli Srbom.
Slovenski vojak, podčastnik, nam piše: Dne 28. oktobra smo korakali iz Tuzle v smeri proti sovražniku. Dospeli smo v velike hribe in šume. Prišla je vest, da leži kake 4 km pred nami okoli 8000 mož močna sovražna četa. Bila je že noč, ko smo se ustavili, da bi prenočili. Naš poveljnik nas je peljal na neki hrib, da bi zavarovali z leve strani našo glavno četo. Postavili smo poljske straže. Bila je grozno mrzla in temna noč, vendar Da je minula brez kakih posebnih dogodkov. Naslednji dan smo ves čas marširali naorej. Bili srro zelo zmučeni in gladni. kajti že dva dni nismo nič drugega jedli kakor preteklo noč na straži vsak mož po eno mesno konzervo. Sovražnik se je umikal brez boja. Ko smo dospeli tako na vrh nekega hriba, se nam ie dovolil kratek počitek, med katerim nas je nagovoril naš polkovni poveljnik, češ, da znamo priti še ta ali naslednji dan s sovražnikom skuoaj in da pričakuje od nas, da se bomo izkazali kot pravi junaki in slovenski fantje. Nato smo zonet odkorakali dalje. Vreme je bilo leoo, soln-ce fe prijazno svetlikalo na nas. Potili smo se močno pod našimi telečnjaki, a obupali nismo. Bili smo veselega srca, čeravno nas je močno mučila vročina in glad. Marširali smo do noči — ob 5. uri popoldne se je že mračilo. Peljali so nas oo neki stezici na neki gosto zaraščen grič na katerem smo se utaborili. Drugo jutro so nas odvedli s hriba zopet nazai na cesto, na kateri so čakale že drude čete, pripravljene na odhod. Bili smo zelo dobre volje, kajti pokrepčali smo se prej s konzervno kavo. Okoli 10. ure dopoldne je nastala grozna vročina, tako da smo komaj dihali. Zrak je bil grozno soparen. Med maršom je dobil poveljnik našega voda, neki poročnik, povelje, da mora zavarovati oddelek strojnih pušk. Korakali smo po zelo strmi in slabi poti. Prodirali smo počasi naprej in dospeli okoli 2. ure popoldne do nekih koč, v katerih smo ujeli 2 četaša in zaplenili 2 vreči krompirja, ki smo ga razdelili med stotni:o. Ko smo dosoeli zvečer na mesto, ki je bilo določeno za naše taborišče, so kmalu nato začele pokati puške. Zadele so skupaj naše in sovražne patrulje. Okrog in okrog nas so bili sami strmi griči in gosti gozdovi. S počitkom ni bilo nič. Poslan sem bil s 4 možmi na patruljo, da bi dobil zvezo z našo poljsko stražo. Kljub utrujenosti in gladu sem bil vesel, da sem mogel iti na patruliranje. Noč je bila mrzla, a krasna. Vseskozi so se širili gosti in temni gozdovi, nad nami pa se je smehljala bleda luna. Tuintam se je začul kak posamezen strel naših in sovražnih straž. O polnoči je bila moja služba končana in vrnil sem se v taborišče, v katerem je vse spalo najmirnejše spanje. Jaz pa nisem mislil na počitek. Tekom dne sem namreč zaplenil izgubljeno tele v neki zapuščeni srbski naselbini in to sem sedaj zaklal z dvema drugima vojakoma. Meso sem razkosal in ga razdelil med moj voj, ki |e štel 15 mož. Kmalu nato pa je dobila naša stotnija povelje, naj zasede bližnji hrib, visok 1600 m, da bi zavarovali našo glavno četo in tren. Ob 1. uri ponoči smo že plezali na strmo goro. Blizu vrha smo prišli v visoko praprot, v kateri smo se skoro popolnoma skrili. Prodirati v temi naprej je bilo zelo mučno. Nato smo prišli na mesto, zaraščeno zelo na gosto z žitom, kar nas je seveda zopet zelo oviralo v hoji. Le z velikim trudom smo dospeli na določeno mesto. Pr! tem se je tudi nebo pooblačilo, da je nastala tema kakor v rogu, Niti drug drugega nismo videli. Proti 3. uri zjutraj je začelo močno snežiti, tako da nam utrujenim ni
bilo niti možno vleči se na tla. Kljub temu, da sem bil oblečen v suknjo in zavit v zimsko odejo, sem bil premočen do kože. Ognjev nismo smeli zakuriti, da bi nas ne zvohal sovražnik. Ko se je zdanilo, smo bili vsi lačni in žejni, od mraza pa smo se tresli, da so nam kar kosti ropotale. Ob svitu dneva smo zagledali pred seboj polno n'i-vo koruze. Ko nam jc dovolil naš stotnij-ski poveljnik, da smemo napraviti globoko v gozdu cgeni, kmo planili na koruzo kakor levi. Začeli smo peči koruzo, jaz pa sem nataknil na palico tudi svojo teletino in tako smo za prvo silo utešili svoj glad. Med tem je prišlo povelje, da naj odidemo naprej. Prišli smo še na precej oglajeno cesto, na kateri smo naleteli na 79. pešpolk. Med naihujšim nalivom in gromenjem topov in ragljanjem strojnih pušk sem dobil povelje, naj zavarujem stotnijo z leve strani s 6 možmi. Ob nekem potoku smo se združili z našo glavno četo. Korakali smo preko neke železniške Proge na visok hrib in ko smo dospeli ob 2. uri popoldne na vrh, se je vsul na nas naenkrat dež krogelj. Razvili smo se naenkrat v bojno črto in začeli prodirati proti sovražniku. Pričeli smo streljati. Streljali smo le kake četrt ure brez vsake škode za nas ter pregnali sovražnika iz njegovih prvih pozicij. Tako smo prišli na neki črič, na katerega je kmalu dospela tudi naša artiljerija. Zopet sem dobil povelje, naj odidem s 6 možmi in preiščem gozd na našem levem krilu. Ko sem se vrnil in naznanil, da ni nevarnosti, je naša stotnija začela takoj prodirati naprej. Kmalu smo zagledali pred nami v najhujšem ognju dve naši stotniji. Ko je dospela naša stotnija na rob gozda, smo udarili na sovražnika z baioneti. Pokazal nam je pete, mi pa smo udrli za njim. Bila je strašna gonja za življenje in smrt. Tako smo prodrli dalje na neki jako visok hrib.
Tu pa smo prišli v grozen ogenj. Kroglje so na nas letele kakor toča v najhujši nevihti, vmes pa so padali šrapneli in granate. To je bilo strašno! Imeli smo že več ranjenih in tudi par mrtvih. Med padlimi Je bil smrtno zadet poveljnik mojega voda, poročnik Modes, kakor tudi dr. Pompe ter je bil ranjen tudi naš stotnijski poveljnik Glaisner. Boj je trajal do trde noči. Poveljstvo je prevzel poročnik Ranzinger, ki me je na večer poslal k našemu majorju kot ordonanco. Odšel sem v dolino k majorju, ki sem ga našel v neki srbski koči. Prosii sem ga, da bi smel s svojim tovarišem odložiti telečnjak, kar mi je tudi dovolil. Ko sem nato razvil svojo zimsko odejo, ki sem jo imel zvito v telečnjaku, so padle iz nje na tla srbske kroglje, Moj tovariš je medtem skuhal kavo z namenom, da bi jo pila v bližnji koči, v kateri je ležal ranjen dr. Pompe. Ko mi je nalil kavo v skodelico, sem široko odri usta, ves začuden. Kava je izginila iz skodelice kakor kafra. Pogledam in vidim, da ima posoda 6 lukenj od srbskih krogelj. Prijela me je neznanska jeza in prisegel sem pri puški, da se maščujem za izgubUeno kavo. Prilika za to se mi je tudi kmalu nudila. Ves potrt sem se vle-gel v neki kot in zaspal. A nisem spal četrt ure, ko so me zbudile svinčene srbske muhe. Ako bi se ne zbudil, bi me ubile spečega, ker Srbi ne upoštevajo, če spiš ali bdiš. Pripravil sem puško za strel, a čez par minut je streljanje že ponehalo in bilo je zopet vse mirno. Stisnil sem se zopet v svoj kot in tako sladko zaspal kakor doma pri zakurjeni peči. Noč je minila brez kakih posebnih dogodkov. Zjutraj dne 6, oktobra je bilo zelo lepo vreme. Naši vojaki so si preko noči izkopali strelne jarke, a o sovražniku ni bilo ne duha ne sluha. Poslali so na poizvedovanje patrulje, ki so pa naznanile, da jo je Srb popihal nazaj. Jaz sem dobil nalogo, naj zberem z nekaterimi možmi orožje padlih. Ko sem to izvršil in oddal orožje nekemu našemu oddelku, smo odkorakali dalje. Med ognjem šrapnelov smo prišli v teman gozd ter prodirali v smeri, odkoder se je čulo gromenje topov. Naenkrat zagledamo sovražni oddelek strojnih pušk. Odločili smo se, da ga napademo. Splazili smo se do njega po trebuhu, uničili 2 strojni puški in moštvo pobili. Medtem je došlo povelje, da ostanemo na onih višinah še cel dan in da naj pridejo k trenu od vsakega oddelka po 4 možie iskat meso in druge stvari za me-nažo. Napravili smo si ognje in ko smo kuhali in jedil, smo mislili, da imamo ženito-vanje. Prišla je zopet mrzla noč in zopet me je doletela čast, da sem bil poslan na patruliranje.
Drugega dne smo marširali naprej oc 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ta dan je bila nedelja. Prodirali smo skozi goste šume, v katerih nI še nikdar pela sekira. Prišli smo na neko visoko planoto. Koma j smo se pripravili k počitku, nas je napadla neka srbska straža, ki je pričela na nas streljati. To je trajalo kakih par minut, Srbe smo namreč hitro pregnali, nakar smo skuhali kavo. Vlegli smo se k počitku.
O polnoči smo vstali in začeli kuhati menažo, ko smo prejeli meso. Ob 1. uri smo delili zopet kavo, sladkor, sol, slanino, sir in kruh, ki pa je bil nnpnlnnm« zdrobljen. Ob 4. uri zjutraj je začelo deževati kakor da bi lilo iz škafa. Nas je grozno zeblo in bili smo vsi premočeni. Ob tem času smo
tudi odkorakali. Bila je taka tema, da so morali naši poveljniki z lučjo iskati pota. Ob tej priliki sem bil s svojim vojem zopet poslan na patruliranje.
Tako živimo mi tu doli na južnem bo« jišču.
Hoji s Francozi v Boki Koiorski.
Cenzurirani nemški listi v Lincu prinašajo naslednje poročilo o izjalovljenem francoskem bojnem poizkusu:
Francozi so zopet enkrat pripeljali svojim črnogorskim zaveznikom municije in živil. Več francoskih ladij je na 40 km od Boke Kotorske ščitilo izkrcanje blaga, druge francoske ladje so pa kakor običajno križarile krog naše obale. To jutro smo si hoteli mi privoščiti Francoze, katerim se očividno niti sanjalo ni o kakem našem napadu. Izdana so bila potrebna povelja; na vsako stran ob vhodu v Boko Ko-torsko se je postavila po ena ladja: torpedovka in razdiralee torpedov. Razen tega jo bil pripravljen podmorski čoln. V zrak so sc pa dvignili hidro-plani.
Francosko brodovje je mirno plulo svojo pot naprej, le križarica »Ernst Renan« se je približala obali na 12 km, ne da bi najmanj slutila nevarnost, ki jo je čakala. Nenadoma udari blizo »Renana« silna eksplozija. Križarica se hitro okrene in z vsem parom beži, bruhajoč ogenj iz vseli svojih topov. Videti je bilo, kako so udarjale krogle v morje 200 do 400 metrov od ladje. Kaj je bilo? Naš podmorski čoln se je »Renanu« preveč približal in ni mogel več oddati torpeda. Med tem je pa naš hidroplan na ladjo vrgel bombo, a je nI zadel. Francozi so tedaj postali pozorni in opazili tudi naš podmorski čoln komaj 100 metrov daleč proč. Začeli so ga obstreljevati, a čoln se je hitro po-greznil in pod »Renanom« srečno ušeL Nato so Francozi začeli obstreljevati našo torpedovko ob vhodu v Boko, a tudi ta je srečno ubežala nazaj v kotor-sko luko. Francozi so se tedaj spravili s svojim ognjem nad torpednega razdiralen, toda ta je tako spretno manevriral, da je brez najmanjše škode ušel nazaj v Boko.
Črnogorci so se dne 19. m. m. tudi zopet vzdignili nad utrdbo Vrmač v Boki. Kakor neumni so streljali z Lov-čena, Vinka in Vrištica, ne da bi bili napravili najmanjšo škodo. Topovi so očividno francoski ladijski topovi Kadar je megla Črnogorci mirujejo, drugače pa nikoIL
v roškem neinito
Pismo slovenskega vojaka iz ruskega ujetništva.
Gospod Anton Rutnik, doma iz Sv« Kunigunde na Pohorju, je pisal dne 23. oktobra svoji ženi sledeče pismo: »Predragi domači! Bodite mi vsi skupaj, a posebno pa Ti, ljuba žena, prav prisrčno pozdravljeni v dragi domovini! Jaz sem daleč v tujini in sicer ležim v bolnišnici in tudi kot ujetnik med mnogimi tovariši. Godi se nam tukaj še ne preslabo, a boljše bi bilo v domači bolnišnici. Ranjen sem bil na bojišču že dne 28. avgusta in tedaj so me pobrali ruski vojaki in me spravili v bolnišnico. Sedaj sem globoko v tuji deželi v mestu Rezan. Ranjen sem na desni nogi. Srečen bi bil, ako bi ležal v domači deželi. Usoda me je spravila daleč od doma. A upam, da se vidimo, a seveda potem, ko bodo sklenili mir; potem se vrnemo vsi ujetniki zopet med domače. S prisrčnim pozdravom Vaš Anton.
Iz ruskega ujetništva. — Vlak z avstrijskimi ujetniki ponesrečil.
Karel Netek, vojak 8. domobranskega pešpolka, rodom iz Smichovega je poslal sledeči zanimivi dopis iz Pavlo darskega Ujezda, kjer se nahaja v ruskem ujetništvu. Netek niše: V Kra-kovem je bil naš polk prideljen armadi, ki je imela nalog, da prekorači rusko mejo v radomski guberniji. Prednje čete armade so tvorili češki polki. Ko smo prekoračili Vislo v lublinski guberniji, nam je bila določena smer proti mestu Opolu. Na tem pohodu je že prihajalo do manjših spopadov med prednjimi stražami in ni bilo dneva, da ne bi bilo ranjencev. Tretjega dne, ko smo prekoračili Vislo, smo se ravno pripravljali za prenočitev v nekem gozdu pred Opolom, kar nas je presenetila kozaška patrulja. Izstrelili smo nekaj strelov na kozake in ti so začeli bežatL Mi pa smo udarili za njimi in bili smo prepričani, da bodo to prvi naši ujetniki. Naenkrat pa se je začel za nami sumljiv šum in istočasno se je oglasilo streljanje strojnih pušek. Preden smo se mogli dobro zavedati, kaj je pravzaprav, so nas že obkolili bradati možaki, ki so se nam prav odkritosrčno sme-iali v obraz. Bili smo zajeti in odvedli
BO nas med ruske vojake. Prvo noč smo prespali v nekem skednju, drugo jutro pa so nas odvedli na železnico. Tisti dan smo se precej udobno pripeljali v Moskvo, kjer smo se popolnoma odpočili Zjutraj so nam naznanili, da od-idemo v Nižji Novgorod, odtam pa v Samaro in dalje v Omsk. Na tej vožnji se nam je pripetila grozna železniška nesreča. V Safranovem Je zadel naš vlak v drug vojaški vlak in sicer zato, ker so bila ogibala napačno postavljena. Učinek trčenja je bil grozen. Šest voz je bilo popolnoma razbitih in pod razvalinami voz se je nahajalo veliko število mrtvih in ranjenih. Od ujetnikov je ostalo 16 mrtvih in 35 ranjenih. Mrtvi so bili pokopani z vojaškimi častmi, ranjenci z drugimi ujetniki so nastopili nadaljnjo pot v posebnem vlaku. Ostanek potovanja smo preživeli v smrtnem strahu, da ne bi se pripetilo ponovno trčenje ob velikanskem prometu, ki smo ga opazovali na vsaki postaji. Srečno smo dospeli v Omsk. Ko smo izstopili iz vlaka, so nas porazvr-Btili in tedaj sem šele mogel presoditi vse število ujetnikov. Češki vojaki so bili v znatni večini. Nato smo odkorakali k pristanišču parnikov. Po dva-dnevni vožnji s parnikom smo prišli končno tjakaj, kamor smo bili namenjeni, v Pavlodarski Ujezd, mesto ob sibirski meji, ležeče ob desnem bregu kalne reke Irtiša. Mesto ima 8000 prebivalcev. Za obed imamo zeljnato ali krompirjevo juho, 18 dek mesa in ka-Se. Zvečer govejo juho in 14 dek mesa in za ves dan kruha. Zime ne čutimo, toda pitne vode primanjkuje. Rusi pijejo vodo iz reke, katere so navajeni. Ujetniki obolevajo po tej vodi, ker je grozno kalna. Podnevi hodimo k reki, kjer premetavamo z lopatami pesek. Za to dobivamo na dan 25 kopejk. V mesto smemo le v spremstvu šaržev. Zamenjal sem si v mestu avstrijski denar, toda dajejo za krono samo 20 kopejk, kar je zelo malo.
Savinjčan v Sibiriji v ruskem ujetništvu.
Vojak 87. pešpolka 9. stotnije, naš vnet pristaš mladenič Anton Marovt, piše svojim domačim v Braslovčah pismo, datirano z dne 12. septembra, došlo v Braslovče dne 12. novembra. Pismo se glasi: Dragi mi domačini! Vse vas lepo pozdravim in vam naznanim, da sem še pri življenju, pač pa sem ru-Bki ujetnik. Ko se je začelo v Galiciji napadati, sem bil že prvi dan v ognju, ali ranjen nisem bil, akoravno so svi-eale krogle večkrat mimo mene. Drugi dan sem bil z dvema drugima tovarišema ujet od ruskih kozakov. Bil sem namreč dne 26. avgusta v ognju, drugi dan pa ujet. Zdaj sem daleč na Ruskem, v Sibiriji. Avstrijcev nas ie mnogo skupaj. Žalostne čase imamo sedaj, vem, da tudi doma v mili domovini ni nič veselega. Ako bom zdrav in ako mi ni smrt v tujini namenjena, se nndem no sklenjenem miru domov. Ako mi je Bog odločil tukaj umreti, pa molite za mojo dušo. Kakor je Njegova sveta volja, tako se naj zgodi. Pismo se vsako uradno pregleda, predno gre napre].
Šest častnikov, ki stoje dalje zadaj za obema, pripada k štabu obeh nadvojvod. Skupaj z nadvojvodi tvorijo pobožno občinstvo pri tej znameniti službi božji.
Pred svojo stražno hišico stoji vojaška straža, priprost vojak. Gotovo ne sluti, kakega zgodovinskega pomena je prizor, kateremu sme prisostvovati kot tih sodrug. Toda tudi" njega gane svečanost trenutka, sveti mir tihe maše, ki se bere za prestolonaslednika Avstro-Ogrske in ganeralisima naše armade v trdnjavi, okoli katere divjajo morilni boji.
Grozota vojne se ne da popisati.
Janez Tomažič, četovodja pri 9. artilerijskem polku, piše dne 24. oktobra gospodični Topolnikovi v Radgoni: Nahajam se že več dni neprestano dan in noč v strašnem artiljerijskem boju in sem se žvižganju in eksplodiranju sovražnih topovskih krogelj tako privadil, da n. pr, mirno jem in pišem, ko padajo kroglje krog mojega topa. Ena mi je preluknjala desni rokav plašča, ko sem pisal, a pisal sem mirno naprej. Spimo kot krti pod zemljo, če je čas. Galicija je kakor nalašč za vojsko. Grozota vojne se ne da popisati, mora se jo osebno skusiti in videti. Naši ljudje nimajo niti pojma, kako dobro jim gre z ozirom na tukajšnje prebivalce!
O ruskih vohunih.
Leopold Bandelj, četovodja 97. pešpolka, bivši načelnik Orla v Vel. Žabljah, ki se sedaj ranjen nahaja v graški bolnišnici, piše: Mogoče Vas bo zanimalo, če Vam poročam kaj o delovanju ruskih vohunov. Pišem Vam, kar sem sam doživel. Radi teh ljudi je morala naša vojska dosti trpeti. S telefonom, z lučjo, z ognjem in vsakojakimi znamenji so naznanjali sovražniku, kako močni in kje so naši oddelki. Prvi, ki je streljal na naš polk, je bil neki krčmar, Rusin. Ko je bila pozneje v vasi nastanjena naša stotnija, je zmanjkalo nekemu možu 45 kron. Sum je letel na gospodarja hiše. Preiskali smo hišo in njega. Denar smo dobili pri njem; v hlevu pa smo našli skrito precej veliko sliko ruskega carja in carjeve družine. Tam kjer sem bil nastanjen jaz, nam je bila ponoči razdrta lestva, po kateri smo hodili spat v podstrešje. Namen je bil ta: če bi bil ponoči alarm, bi bili popadali drug za drugim dol in se pobili. Ko smo lestvo zopet popravili in jo postavili na prejšnje mesto, so nam nasekali kline. Hoteli so na vsak način, da se ponesrečimo. Seveda je potem tudi nam potrpežljivost minila in smo obračunali ž njimi, kakor se spodobi. Pridemo v drugi kraj. Tam zalotimo tri ljudi, kako so ponoči Rusom z lučjo dajali signale. Seveda so dobili za svojo skrbno čuječnost od nas vsaki po štiri kroglje, dasi so se tega na vso moč branili. In takih dogodkov je bilo vse polno.
vprašal, čemu stanujejo pod zemljo, so mi povedali, da imajo strah pred krogi jami, ki so že celo okolico razbile. V teh rovih pa so se čutili še precej varne. In lahko trdim, da je bilo to podzemeljsko stanovanje kmetiški družini dobro poroštvo, da se ji ne bo nič žalega pripetilo. Bivališče je bilo preprosto, ali bistroumno izkopano. A bivanje v takem jazbečjem gradu par tednov, ljudje božji, to niso mačkine solze. Vsi so dišali po zemlji, v katero so se bili poskrili.
V jarkih.
Domobranec piše z bojišča v Galiciji: »Dozdaj sem še živ in zdrav. Stojimo v rojni črti kakšnih 800 korakov oddaljeni od Rusov. Kroglje, šrapneli, granate sika-jo in žvižgajo nad nami in med nas, a tudi mi ne držimo križema rok. Zdaj smo že na tretjem mestu. Tukaj je naša naloga, zadržati sovražnika, dokler ne pridejo naši. Zakopani smo v globokih rovih in živimo tukaj kakor črvi zagrebeni v zemljo. Glavna stvar je, da nas sovražnik ne opazi, sicer bi se usula svinčena toča na nas. Meni se godi bolje kakor drugim, ker mi ni treba streljati (pisec je častniški sluga) in sem lepo na varnem. Hrane imamo dovolj in si jo grejemo na sveči, kadar nam jo prinesejo vso mrzlo. Vsak dan pričakujemo odločitve. Kaj še bo, ne vemo, ali vsi upamo v zmago našega orožja! Na tem mestu smo že sedem dni. Pozdravljam vse znance. A. Š.«
Slike iz vojne.
Sv. maša v Przemyslu.
(Nekaj dni pred zopetno obkolitvijo Prze-mysla.)
V nedeljo zjutraj je v gozdnatem delu utrjene okolice Przemysla.
Nebo je oblačno. Skozi zastor oblakov prodira le medla dnevna luč. V gozdnati pokrajini vlada mir. Nič ne moti groznega bojnega hrupa, ki divja na vseh straneh onstran trdnjavskih okopov.
Ob vznožju mogočnega hrasta je postavljen oltar in ob oltarju kleči v beli masni obleki vojni kurat, za njim pa stoji kot ministrant vojak. Dva častnika, na levo od duhovnika, prisostvujeta maši. Prvi — jedrnate postave in snežnobelih las je očividno zrelejše starosti; Toda v nezlomljeni življenjski moči stojita, od njegove postave odseva zavest moči, in močna ramena so videti kakor ustvarjena za breme velike odgovornosti. To je nadvojvoda Friderik, višji poveljnik celotne armade naše monarhije. Na njegovi desni strani stoji elastična, mladostna moška postava našega prestolonaslednika, ki kaže v vsem svojem obnašanju maiestetičen mir, zaupanje v božjo voljo, moža, ki stoji ob važnih spremembah časa in kateremu je svetovna zgodovina odkazala v določevanju nove usode narodov visok poklic.
Z vidno globoko pobožnostjo prisostvujeta oba moža bogoslužnemu dejanju mašujočega duhovnika. Iz njunih src kipe molitve k nebu, molitve za zmago našega orožja, za blagor narodov, za srečno bodočnost monarhije, za zmagoslavje, ki naj bi zjasnilo večer življenja kronanega starčka, k kateremu se v tej posvečeni uri obračajo njuna čustva.
Podzemeljska bivališča.
V današnjih dneh je Galicija dežela vojnih operacij. Ljudje, kar se jih ni izselilo, so se zavarovali pred smrtno-nosnimi kroglami kakor vedo in znajo. Ponekod so te naprave otroške, drugje pa zopet praktične, pri katerih je duh primitivnega seljana deloval. Neki častnik pripoveduje svoj dogodek v Galiciji blizu ruske meje, kjer so se skozi vasi valile silne armade. Prehodili smo — pravi — najmanj 20 vasi, ki so bile popolnoma opustošene, in v katerih ni bilo nikjer žive duše. Na večer smo prišli v neko vas, in jaz sem bil jako vesel, da se bom zopet enkrat naspal pod streho. Okupiral sem kme-tiško hišo, ki je bila docela opustoše-na. Pohištva v njej sploh ni bilo, samo pri ugasli primitivni peči je stala klop, katere sem se kar razveselil in se na njej zleknil. Človek na vojni ni izbirčen, in če eden ali dva meseca spi le pod milim nebom ali po šotorih, da so mu noge težke kakor svinec, tedaj se pač razveseli pod streho klopi kakor perzijskega divana ... Ali o polnoči je naenkrat nekaj zaropotalo, in zdelo se mi jc, da se nekdo okoli plazi. Planem s svojega »perzijskega divana« in v sobi proti oknu — stoji ženska senca. Na neoborožene ženske se ne strelja. Iz previdnosti pa sem prijel žensko in jo zaslišal. In tedaj se je pojavil nenavaden prizor človeške previdnosti. Družina je bila ostavila hišo in se je preselila na vrt. Zjutraj sem si mogel ogledati novo bivališče kmetiške družine. Pod drevesom so imeli izkopano globoko jamo, na njeno odprtino so pa bile položene žaganice, vrh njih je pa bila ilovica in grmičje nametano. Takoj sem videl, da je to bivališče gradil »trdnjavski duh«. V jami so bili podzemeljski rovi, in v njih je bivala cela družina, Genljivo je bilo, ko je mati priklicala iz lukenj vse prebivalce. Prilezli sta na dan dve mali tri- ali štiriletni deklici, ki sta imeli obličje in nos ves od ilovice. Naposled se je izkopa* iz luknje tudi oče in starejši deček. V rovih so imeli nastlano s slamo, a hrane je bilo še dokaj nanošene. Vsi rovi so bili izkopani v ovinkih,, Ko sem jih 1
Zadnje poglavje romana.
Neki nemški častnik piše s severnega bojišča: Končno smo se naselili v vasi, kjer sem bil priča zadnjega poglavja pravega in žalostnega romana. Ravno sem hotel odpreti vrata neke kmečke hiše. V tem mi pride nasproti podčastnik in mi veselega lica naznani, da je malo prej v gozdu z nekoliko vojaki deloma razpršil, a deloma ujel polovico neke ruske stotnije. Skozi nizka vrata smo stopili v slabo razsvetljeno sobo in takoj sem zagledal otročje lice mladega ruskega vojaka. Ležal je na slami s smeškom na ustih kakor da spi in sanja kaj lepega. Stopili smo bližje in jaz sam sem položil roko na njegovo čelo — bilo je hladno. Mrtev! Vojaki stoje v polkrogu — naenkrat nekaj mrmrajo — zdi se, da jih stresa groza, te hrabre fante, ki se drugače ne boje ničesar. Eden od njih stopi naprej: »Ponižno naznanjam, da je ta ruski vojak — dekle! Izvedeli smo, da je to bila zaročenka nekega ruskega častnika, s katerim se je ramo ob rami borila v vseh bitkah in nazadnje padla, zadeta v prsa, dočim je njen zaročenec ujet.« Še tisti dan sem jo dal pokopati — drugače morajo mrtvi sovražniki čakati, da dobimo toliko časa, da jih moremo pokopati in jim postaviti križe na grobove.
Vohun,
Najbolj zanimanja vreden je v vojni izdajalec, ki za denar ali obljube izdaja svojo domovino, svoje rojake. Nekaj čisto drugega je vohun, ki služi svoji domovini skoro gotov smrti, ne da bi imel pričakovati, da se bo njegovo ime kdaj imenovalo v javnosti s častjo. Nedavno se je poročalo, da je bil v Londonu usmrčen vohun Lody. Nekdo, ki se je vrnil iz Londona v Nemčijo, opisuje v »Frankfurter Zeitung« tega neznanca tako-le:
Bilo je 3. novembra. On je bil vohun. Kot ameriški odvetnik (mednarodni ameriški odvetnik je poklic, ki raste v seda-
njem času kakor goba v vlažnosti) je neprestano delal izlete ob obrežju, proučeval pristanišča, gibanje in namene angleške mornarice, ki je tičala skrita na severu Angleške kakor zaprta za dvanajsterimi jeklenimi stenami. O tem, kar je videl, je pisal preko Kodanja v Nemčijo. Trajalo je precej časa, predno ga je doletela usoda. Vedel je tako, kakor je vedel Tsingtav za svoj padec, da bo prišel dan, ko bo brala cenzura njegovo pismo, ko mu bo prišla na sled policija kot navadnemu, za-ničevanemu, plačanemu vohunu.
Imenoval se je Hans Lody. Časopisi so ga opisovali z vsemi pripomočki razburjene fantazije, ki jih obvladuje v sedanjih1 časih. Ali je Hans Lody njegovo pravo ime ali psevdonim? Toda med razpravo pred sodiščem — angleški listi so prinesli o njej poročila — se je izkazal plačani, zaničevani vohun kot junak svoje domovine.
»Kaki so bili vzroki vašega postopanja?« ga je vprašal sodnik.
»Izpolnil sem le nalogo, ki mi je bila poverjena od domovine!« je odgovoril vohun kratko in mirno. Razprava je trajala več dni in ves čas je kazal popolno uda-nost v svojo usodo in neomajano možatost, ne da bi skušal doseči kake milosti od strani sodnikov. Med razpravo se je zgodilo nekaj, kar je zbudilo začudenje. Nek neznanec, Anglež, je stopil iz vrst občinstva ter mu ganjen vsled usode človeka, ki je vršil svojo dolžnost in katerega čaka smrtna obsodba, podal roko. V ozračju vohunske sodne razprave, prepojenim sovraštva, se je upal podali Nemcu roko, ki mu jo je krepko stisnil. Seveda so ga takoj aretovali. Pri energični preiskavi, ki se je je udeleževalo vse časopisje, se je dognalo, da ni bil z obtožencem v nikakršni zvezi, da ga je sploh v sodni dvorni videl prvikrat in da je dostojen angleški državljan, ki se je dal premagati od čustev svojega srca. Izpustili so ga takoj na svobodo.
Nemški vohun Hans Lody je bil v več slučajih spoznan krivim izdajstva ter je bil obsojen. Toda sodnik kazni ni javno proglasil. Seveda je določena smrt kot kazen za zločine, kakršne je zakrivil Lody; Za usluge, storjene domovini, leži sedaj pokopan v tuji zemlji.
Ubogi Imajo srce na pravem kraju.
V neko trgovino v Brnu je stopila revna žena in si je izbrala tri volnene ostanke baje za otroke. Ko ji je merila trgovka blago, je žena pripovedovala, da so pri nji doma begunci s Poljskega, in da imajo troje otrok. »Sirotke se mi smilijo«, je pravila revna žena, »skoraj nagi so, a mraz že pritiska. Pa sem rekla, sama pri sebi: še za sol nimam skoraj pa vendar pojdem tem sirotam kupit nekaj krilec.« In clobra ženica je med tem neokretno štela novce, zavite v cunjo. Ali kaj — ko ji je nedo-stajala clesetica. In zdaj se je zgodilo nekaj karakterističnega. Trgovka, splošno znana kakor jako premožna brnska meščanska, ji ni hotela odnehati tistih fickov — češ, kaj so ji mar otroci beguncev.
Zobna krema
Naročajte »Slovenca,,!
Zemljevid k najnovejšim zmagam nad RusL
se sprejme v trgovino z meSauim blugom. Ponudbe pod »pošiea dečko« F. B. ua upravo lista.
Vajena sem v vsem gospodinjstvu in tudi gostilne. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 3127. (Znamka za odgovor!) 3127
• PORODNIŠNICA. ] LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 41
SEPoram:FrawRU-DR FR. DERGANC1
Vsakovrstne nove hrastove
ima naprodaj AVGUST REPIČ v Ljubljani (v
Trnovem.)	Popravila se točno izvržujejo.
rožie m kolesa
na obroke. — Posamni deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. DnSek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drz. žol. 2124, Češko. 4733
iiižia se 1. december,
dan veselja za onega, ki naroči turško srečko ter t njo tega dne
tudtne. Turška srečka je varen vrednosten papir, naročite jo takoj in enkrat
pran ioistiB z&tienete!
Pojasnila in pogoje radi nakupa brezplačno razpošilja: Srečkovno zastopstvo 11. Ljubljana.
Zaloge v Ljubljani: fl. Šarabon in J/lihael K&sfcnep.
• v v
za notranje, kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sBSter križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopaliSče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c 16.
Teleion št. 141
V najem se odda s 15. decembrom dobro vpeljana
Ob
Liubllana. Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industnfo i Stare nojovice se ceno podpleluieiol
Specialna tnehaničnu pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderCke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materljal za stroje itd. na drobno in na debeio.
Pletilni stro) patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
Ponudbe sprejema uprava „Slovencn" pod številko 3134.
HMMo zajamčeno, pristno
||§ Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
VtžTŠjo^	a< dež. življ, in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na dožitfiljs in smrt, otroškitv dol, renlna in ljudska, nezgodna in jamstisna zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1913. . •.................................K 170,217.149--
Stanie garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496i7
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička ... K 432.232'66
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
2171 03" Sposobni zastopniki se spre/me/o pod najugodnejšimi pogoji.
r	» nr/Mm	* *

Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 5G K in letnika 1913 od 40—45 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
V^šT rizling iggjg
Je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
V zalogi je tudi pristno troplnsko žganje, cena 2 K 20 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oglaševalec gjiasoDirieo ln trgooec glasbil
LpSslfžma, Pollanska cesta št. 13
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev ter vsega glasbenega orodja, najboljših strun „Welchold" In drugih ter vseh potreben glasbil. - Jamčim pismeno 10 let i m prodajam po nepretlranih cenah. — Specialni zavod za uglaievanje ter popra-v la glasovirjev In vseh glasbil.
Vglašujem »Glasbeni Matici", »Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Vsak inštrument v moji zalogi je strokovnjaško preiskan.
Najcenejša posojevalnica.
za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrhne
m n imb ii Mu ■"HsfgJ11
v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in kon-fekcijski trgovini W Bm~ tmr MV <8Mr MT !W" UBUlnl 113
zahtevo brezplačno.
eieieieie
>©©0 (9 Izboljšajte
<9(9©©©=
eieieie
0 ©
češkim budieviškim delniškim pivom plzenskega tipa.
Zahtevajte ga v vseh ljubljanskih gostilnah, v grand hotelu .Balkan' v Testu, v hotelu .Uacroma' v Gradežu, v palačah ppv. hrvatske šte« dione v Zagpebu in ^apredak* v Sarajevu, Beranek v Banjiluki itd.
Infofmaslie daje Ješka delniška pivovarna v ČeSkih Budejovieeh, 8oza Rohpmann v ujubljanl in Bogumtl Ponka v Tfatu.	34S3
=©©00©-©00©
Potao-sartKCifikš za žage in stroji za obsSeStSBSHše lesa vseh vrst, posebno patentovani farzo-jarme-nik, larenenik - cepalnik, uengciian.jarmenik, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarje, ko-larie, strugarje, sodarge, iesar|s itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje psMstas šz upognjenima iesa.
Streji za HupijenšE issa. Stroji za izdelovanje lesne umne.
Modne turbine največ porabnih stopinj.
Preciziiski regulatorji. Patent priglašen.
Streli za izdelooanle cement, sodou. moderne transmisiie.
Prevzema popolno O-premo tonarn za celokupno lesno Industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratov v tu-ininozemlju.
Tačasno v delu: turbinska napraoa za proo kranj. dež. elektrarno. 2 turbini po 1600 kon!. sil.
Tuoarna za sirote G. TOHHIES,
Dunajska c«stn St. 33. - Uslanovl|eno 1847.
o$a pohištva JAVOR"
limska cesta št, 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje izdelke ter izvršitev vseh mizarskih del kakor opravo hotelov, prodajalen, izložb, vsa stavbna dela itd.
Ljubljana,
vino
priporočano za maiokrvne, 3 litre 5 kron,
51)
3 litre i krone, oboje fianko ln po poštnem povzetju. J. PANGERC, Dolina pri Trsta. 31U8
Odlikovan na razstaviv Badoljlcl leta 1904 s Caitne
diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se .. dobi pri Gabri-	i
jeiu Eržen, Za- -V^T puže posta Be-gunje pri Les- VJ™! cab, Kranjsko.
k %
■I # IfS r
Za pristnost se jamCI. Cene zmerne.
not
Presker
krojač v LJraMlanl, Sv. Petra cesta 11
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč, duhovščini v izdelovanju vsakovrstni duhovn ike Otileke (talariev itd.;, iz trpetnee* in solidnega blaga, po nizkih cenah. Bil 68
Kantina Corazza
Levada (Istra)
601
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se poSilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamCi.
pr tla znanje! 18
Vsem svojim cenjenim narofinikom naznanjam, da 1. novembra preselim svoje sprejemaliSCe za snaženje in barvanja oblek — iz Souvanove
o Scai^EfSijeoo hišo
v šelenburgovi ulici št. 6.
Zahvaljujem se za dosedanjo nakio. njenost, priporočam se tudi za nadalje za. vsa v mojo stroko spadajoča dela z zagotovilom hitre in vestne postrežbe.
S spoštovanjem	3170
Hnton Eoc
kemična pralnica in barvarija, Šelenb.ul.8.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Ui Najnižje cene!	Točna postrežba! UJ
iBk	_1391
^ffirz^i:--Ifffflfiif---MiliM—
JCajceneiši nakupni vir
volne za pletenje
vseh kakovosti.
Dzdetovanie životnih pasov, nogavic, snežnih cepic, zimskih zapestk in kolenogre cev.
Joni jaget
£}ubl,ana, Židovska ulica B.
2781 _