večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak (lan razen nedelj in praznikov ol> C*. nr*i zveier.
Uredntftvo upravnlitvo Kolodvor.ko ulim. Stov. 1B. - /.urednikom .o mo« govoriti vaak dan od 11. do 1». uro. - Rokopi.i .o ..o vrafiajo. - In.eratl: S0»t.topn» potit-vr.la 4 kr., pri v.6kraH>em ponav dajo p„pilit _ Velja za Ljubljano v upravnlitvu: *a oolo loto 6 gld., r.a pol lota 8 gld., *a 6otrt lota 1 gld. 60 kr., ua mo.oo 60 kr., poiiijatev na dom volja mo.efino » kr. vei. Po poiti volja »a o« o
loto 10 gl., ra pol lota B gld., ea čotrt lota 2 gld. 50 kr. In r.a jodon moseo 86 kr.	___________________
Štev. 220.
V Ljubljani v ponedeljek, 28. septembra 1885.
Tečaj II.
Prestolni govor.
V soboto otvoril je presvitli cesar slovesno državni zbor s sledečim prestolnim govorom:
Čestita gospoda obeh zbornic državnega zbora!
Na Moj poziv zbrali ste se začetkom novo dflbe vašega ustavnega delovanja okolo Mojega prestola.
Izražujoč vam k sprejemu srčni Svoj cesarski pozdrav, nadejam se v zaupanji na Vsemogočnega, da se bode vaše delovanje — za časa s tem otvor-jenega zasedanja — plodunosno in vspešno razvijalo, v blagor Avstrije in njenih narodov.
V tej nadi potrjuje Me obilje izkazane Mi dinastične in patrijotične udanosti, ki se Mi je pri Mojih potovanjih zadnjih let izražala v složnem ^kmovanji od vseh Mojih narodov.
Hvaležnega srca spominam se vseh teh moč avstrijskega državnega samosvestja označu-Mih pojavov.
V novem zasedanji čaka vas reševanje važnih Dslog.
Dfiba, za kojo se je bil po zjedinjenji z dr-?ttVnim zborom dežela ogerske krone določil prispevek v pokritje skupnih potrebščin monarhije, bl'ža se h koncu.
Zopet se vam bode o tem zjediniti ter ba-vi i se z vprašanjem leta 1878 z Mojo vlado deželi ferske krone na novo sklenjene carinske in tr-^"vinske zveze.
Te za ekonomične razmere obeh delov mon-a,ll>je tako važne zadeve bodete korenito prepotovali in v duhu pravičnosti in priličnosti rešili.
Listek.
Prokleta!
(ftoraan Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
„0, da! da! Vi ste moj prijatelj, moj zaščit “'k, moj . . .“ — „Dovolj!“ segne mu starček v bt!S(J(io —„0, jaz vas moram poljubiti!" vzklikne keou ves omamljen. In pri tem se vrže starčku v “uročje. — »Meni so zdi,“ zamomlja sam zd-se Murdoche, „meui se zdi, da je še kaj veselih tre-notkov v živenji." Glasno pa reče:	»Zdaj se je
nama ločiti. Jaz hočem ubrati pot pod noge ~ dolino." — jfojaj se H bova zopet videla?« »Danes zvečer." — »Tukaj ?“ »Ne, v Fremi-^urtu. Počakajte inc ob osmi mi piGd cerkvijo.
se mi, da skupno najdeva še kak spomin, ki N° tiče vas. Nu, bodeva videla!"
In ko se je Leon odstranil bil, obrne oc ^irdoche z veselje oznanujočim licem proti pri-ta vi seuillonski vskliknivši: »Ah, Ilouvenat! Ti Veliko Brce! Zdaj, zdaj poznam še le tvojo skri ,,0«t! . . . Ubožec ne slutiš, da si danes zjutraj od sebe odpravil otroka, ki si ga v skromni gostilniški sobici v Saint-Irunu v duhu zaročil z
Da se potrebni dopolnitvi hramb e ne zi-steme monarhije ugodi, predloži se vam v sklepanje načrt zakona o »črni vojski."
Ta institucija bode, ne da bi prebivalstvu v mirnih časih žrtev nalagala, vojne moči, ki so za slučaj resnih dogodkov na razpolaganje, prispodo-bila vojstvu drugih vlastij in tako trajno povečala brambeno sposobnost in moč države.
Preskrbovanje udov in sirot vojaških oseb ima se z zakonom definitivno urediti ter tako globoko občuteni potrebi zadostiti.
Mojo vlado, skrbečo za povzdigo splošne in strokovne naobražbe, podpirali bodete v njenem iz pravega uvaževanja skušenj izvirajočem prizadevanji, da se šolska mladina, ki tako izvanredno mnogobrojno v srednje šole vr6, napotuje bolj k onim obrtnim učnim zavodom, ki so namenjeni pospeševati industrijo.
Moja vlada vam bode izročila predlogo o spremeni carinskega tarifa, ki naj zboljša položaj industrijo in kmetijstva na domačem tržišči.
Tudi se bode moja vlada pri sklepanji trgovinskih pogodeb trudila, produkcijskim strokam, ki so navezane na izvažanje, inozemska tržišča ohraniti in po možnosti razširiti.
V	soglasji s trgovinskopolitičnimi naredbami bode državna uprava gledč prometa obračala vso pozornost nujni nalogi pripomoči k povzdigi produktivne delavnosti in k varstvu domačega dela.
Na jednak način bode vlada, koji je razprostrta, važne prometne smeri imajoča železnična mreža na razpolaganje, na to mogočno pospešilo narodnega blagostanja največjo skrb obračala.
Blanche-o! Da, ti ne slutiš, da si od sebe odpravil njega, ki je sin Lucile Mellierove, dediča Jacquesovega, njega, ki ga tako dolgo iščeš; njega, ki bode mož Blanche-in in kojega še zmerom čakaš! “
22.
Blanche je bila v Fremicourtu nakupila več stvarij ter se vrnila proti poludnevu domov. Rou-venat ji ni ničesar rekel. Pa opazila je, da je mož tožen, raztresen in nemiren. Bil je v slednjem času večkrat tak. Deklica ni slutila, kaj prav za prav danes teži njenega botra.
Čas h kosilu se je približal; posedejo okoli mize. Oba starčka, Jncques in Ilouvenat, bila sta baš tako molčeča kakor deklica sama.
Mellier je strmel kakor navadno tji\ pred s6, a Ilouvenat jo molčeč opazoval Blanche-o. Dcklica to zapazi. »Zakaj me tako gledaš?" povpraša ga. —■ »Saj te večkrat tako gledam," opomni Rouve-nat s posiljenim nasmehljajem.
Blauche se veselo namuzne. »Ah ne; ti gledaš danes vse drugače!" — „A vender ne gledam jezno?" — »Kaj še! Baš naopak!" — „No vidiš! Jaz te sploh rad gledam, kakor se rad oziram po rožah; saj ti cvcteš liki roža!"
Da se lažje z g ra d 6 lokalne žele z nične črte, izroč6 se vam o pravem času primerne predloge.
Opetovana prizadevanja, da bi se dovršile večje kodifikacije v pravosodnem zakono-davstvu, se vznova prično, pri tem pa naj se ne zakasnd ona zboljšanja obstoječih zakonov, ki so nujno potrebna.
V	preteklem letu bile so vsled zločinov, izvirajočih iz anarhističnih nagibov, potrebne i z -i m n e n a r e d b e.
Da se pojavljajoča se prevratna prizadevanja izdatno preprečijo in da se zamorejo potem na-pominane izimne naredbe razveljaviti, predloži se vam postavni načrt.
Po spremembah carinskega in obrtnega za-konodavstva, katere so se sklenile v pretečenem zasedanji, kakor tudi po potrebnem pričetji zboljšanja položaja delavskih stanov, storili so se resni koraki, da se izpolnijo prevažne gospodarstvene in socijalne naloge.
Na tem polji bo se vam še z drugimi, vsestranske interese pravično pretehtujočimi reformami pečati. Jaz upam, da boste te reforme, ki izvirajo iz resničnih potreb prebivalstva in ki so mnogo važneje, nego mnogovrstni strankarski prepiri, temeljito uvaževali in ocenjali.
Izvršivši to nalogo ste Moje in prebivalstva hvale zagotovljeni.
Pred vsem upam, da dobe predloge Moje vlade, ki se tičejo zavarovanja muogobrojnib delavskih vrst proti nezgodam in boleznim, potem ureditve razmer bratovskih skladnic, vaše privoljenje.
Zdajci spregovori Jacques Mellier:	»Res	je,
Blanche, ti si morala danes doživeti nekaj veselega; žariš, kakor roža!"
Rouvenat se zgane; Blanche pa povesi oči.
Ne, da bi vedel, bil je Mellier jek njijnim mislim.
Odhajaje iz jedilnice reče Blanche svojemu botru:
»Danes zvečer po večerji, ko se sestanemo mi trije v očetovi sobi, moram vama nekaj priznati."
Rouvenat se strese. »Nekaj moraš nama priznati, praviš?" — »Da.“ — »Ali je skrivnost?" — »Da, toda samo še do danes zvečer."
V	Rouvenatovih očeh je zabliščala rosa Razumel je bil deklico, ter se hitro odstrani.
Imel je v bližini saint-irunski opravke. Zatorej napreže konja ter se odpelje.
Blanche vzame delo v roko ter se ž njim napoti v vrtno lopo. Lepi Fran je bil to opazil ter v hipci je bil pri deklici. Blanche ni zakrivala svoje nevolje. Pa kaj je to brigalo mladega Parizla? On stopi v lopo ter si prostor ubere pri deklici. Blanche je hotela vstati ter odstraniti se. A on jo trdo prime za roko ter jo prisili, da oslano. Oh jednem hripavo reče:
Postavni predlog o poded ovariji kmetijskih posestev sr e d n j e velik o s t i, kateri se vam predloži', ima namen ohraniti in okrepčati za družbini in gospodarski red zelo važni del prebivalstva.
O razmerah takih kmetijstev se je v posameznih deželah obširno raziskovalo in vi boste s hitrim sklepom o dotičnem postavnem načrtu deželnim zborom omogočili, da na to stroko zemljc-delstva obrnejo ono pozornost, katero' zasluži. Vsled poplavljenj v zadnjih letih pokazala se jo silna potreba urediti reke v m n o g i h d e-želah, posebno pa v Mojem, po taki nesreči opeto-vano hudo zadetem gališkem kraljestvu.
Vlada peča se s posebnim raziskovanjem in vam bode na podlagi teh izročila primerno predloge.
Moja vlada bode pri uporabi za javne interese potrebnih sredstev vselej vestno ozir jemala na razmere državnih f i n a n c.
Nadejam se, da boste tudi vi, uvažujoči raznovrstne interese in željtf, potreben ozir jemali na dohodke države ter šteli si v dolžnost, vlado v njenem prizadevanji, urediti državno gospodarstvo, krepko podpirali.
Naši o d n o š a j i z zunanjimi vlastmi so vseskozi p o v o 1 j n i in vlada popolno soglasje v prizadevan ji, da se ohrani mir, kojega potrebo vsi občutimo.
čestita gospoda obeh zbornic državnega zbora! Moje vlade nespremenljiva naloga ostane, ohraniti j e d i 11 o s t in moč države t e r j e d n a k o skrbeti za duševne in go s p o d ar stve n e interese vseh Mojih dežela in ljudstev.
Na vašo podporo zamorem pri teh prizadevanjih tem bolj zidati, ker je.glede na to, da se udeležujejo zastopniki vseli Mojih narodov ustavnega delovanja, jednostransko postopanje pri vprašanjih, ki so vašemu pretresovanju izročena, izključeno.
Naj bivaš pri tem vodil oni duh zmernosti, ki je najbolji porok hasnovitega delovanja, oni duh natančnega in strogega, a stvarnega pretehtovanja, ki je jedino sposoben z mirnim in vednim razvijanjem zakonodavstva dospeti do vspelia ter zagotoviti ustavnim naredbam trajno vrednost. Blagoslov Vsegamogočnega spremljaj vas pri vašem delu.
Dogodki v vzhodni Rumeliji.
Iz Plovdiva poroča se dne 24. t. in. v „Pol Corr.“ iz bolgarskega vira: Kakeršen je zdaj položaj, ni dvojiti, da bi odhod kneza Aleksandra iz vzhodne Rumelije imel usodne posledice za deželo, da bi se pričela anarhistična gibanja. Iz tega vzroka smatra knez za patrijotično in narodno dolžnost, da ostane v deželi kot čuvar reda, do-
»Imam ti nekaj povedati." — „Pa jaz vam nomam ničesar povedati!“ zakriči deklica zbavši se pogleda mladeničevega.
„Potem bodem govoril sam; kajti povedati vam moram, jaz . . .“
Hotela je zopet preč, a vnovič jo trdo prime. „Jaz vam moram nekaj povedati!" zasrdi se surovo.
Zdajci ga deklica zaničljivo pogleda. „Dobro, govorite!“ — »Veste, da vas ljubim?11 — »Vaše ravnanje mi tega ne dokazuje" zavrne deklica suho. — „I)a vas ne ljubim, ne bi bil prišel moj oče navlašč le-sim, snubit vas za-me. Znate, kaj se je zgodilo. Rouvenat in vi ste mojega očeta smrtno razžalili." — »Ker vas nečem poročiti To je vsem drugim jasno!"
Mladenič je škripal od jeze »Sicer se nočem možiti!" — »Zakaj se potoni shajate na bregovih sableuseskih? Uže veste s kom!" zareži se mladenič !
Blanche trešči pokonci. »Jaz, da se shajam iu povpraša. — „Da, vi! O, danes zjutraj gotovo niste tako vihali nosa, ko ste bili v družbi /. drugim! ... A naj sil le čuva, ta gizdalin, ta škri-car! Zakaj jaz vas strastno ljubim, Blanche, čujete,
klor sultan in Evropa nista o njeni usodi odločila. Vsakemu drugemu knezu, s katerim bi hoteli nadomestiti kneza Aleksandra, pretila bi še hujša usoda, nego je zadela Gavrila pašo, kajti knezova popularnost je izredno velika in narod kakor vojna
v	Bolgariji in vzhodni Itumeliji sta mu jednako udann. Ne moremo se načuditi brezkrbnosti prejšnje vlade, katera do slednjega treuotja ni nič vedela o nakanah Gotovo pa je, da se je to vse tako hitro izvršilo, da ni razen nekaterih poklicanih, nobeden, tudi zastopniki vlastij ne, o tem nič vedel. Ravno tako nepričakovano prišlo je tudi za kneza Aleksandra, kateri je skoro vse poletje zunaj dežele preživel, ko je dobil poziv v vzhodno Rumelijo. Knez je čutil, da se kot dober patrijot ne sme odtegniti pozivu naroda ter da ima kot človek dolžnost, odtrgati deželo in narod preteči anarhiji. Po teh nagibih odločil se je po korenitem premisleku slušati poziv vzhodnorumelijskega naroda, da varuje red in splošno varnost.
O položaji Srbije nasproti dogodkom v vzhodni Rumeliji poroča se iz.Belgrada: Jasno je, da bero-linska pogodba, ko se v jedni točki glede Balkana razveljavi, izgubi tudi za druge narode značaj nedotakljivosti. Inače bi bila samo okove na nogah drugih narodov. . . Če bi se bolgarsko združenje ohranilo, morala bi Srbija, potem ko je varujoča jo pogodbena pravica prenehala, nastopiti ona pota, katera bi bila primerna zahtevam njene državne eksistence.
Glede na vzhodnoruinelijpke zadeve poroča brzo-jav iz Carigrada, da se tam kmalu snide konferenca poslanikov, kateri se bodo imeli posvetovati o zda-njem položaji v vzhodni Rumeliji. K temu poročilu dostavlja „Wiener Abendpost": »Komaj je treba poudarjati, da javno mnenje vidi o tem eminentno mirovno znamenje. “ Iz Petrograda se poroča, da se razgovori glede dogodkov v vzhodni Rumeliji nadaljujejo. Oni dajejo nadejo, da se doseže sporazum najbližje interesovanih faktorjev in na njih podlagi splošno evropsko sporazumljenje. V ruskih vojaških krogih bi smatrali vojaško postopanje Turčije proti Itumeliji za napako ter priporoča se jej vkupno postopanje s izzvanimi vlastmi. Vrše se razgovori, naj bi se sklicala evropska konferenca in našla bi vsestransko priznanje, ker bi bila najprimernejše sredstvo najti izhod iz težavnega položaja. Po revoluciji v Plovdivu provzročenemu položaju odreka ruski kabinet svoje priznanje, dokler ga ne legitimirajo v tej ali oni obliki tisti faktorji, kateri so napravili status quo ante. Gospod Giers poda se iz Merana k svojemu caru v Dansko.
Iz Carigrada se poroča, da med vojaštvom vlada vojni duh, in povelje, naj se poda v vzhodno Rumelijo, bi se povsodi sprejel z navdušenjem. V sultanovo palačo pred kratkim sklicani generali izrekli so se jednoglasuo za neposredno vojno
jaz vas ljubim brezmejno! ... In ljubosumen sem tudi! če bi s« vam torej zljubilo, da bi drugega ogrevali s svojo ljubeznijo, potem ne vem, kaj se zgodi! Vi morate moja biti, in nikogar druzega! To vam prisezam!" „Frane vi ste znoreli!" zakriči deklica kakor iz sebe. — »Jaz sem vas le svaril!" divje zamomlja mladenič.
Blanche se ujezi. „To je preveč I" reče. »Olo-vek bi mislil, da imate kako pravico domene!... Na vaše žuganje in na vaše nesramnosti odgovarjam vam le eno: Fran Parizel, vi sle slab človek ! Do danes sem občutila do vas nerazložljivo mrzkost; zdaj pa, ko ste vrgli s sebe licemersko svojo krinko, gnjusi se mi pred vami!" To rekši deklica vstane ter ga še enkrat zaničljivo pogleda. On pa zagori poleg nje. »Vi ste jako predrzni!" zasiče. »Ali ne veste, da se zna najsil-nejsa ljubezen kar čez noč preobrniti na najsilnejše sovraštvo?"
In njegov pogled ujame se s pogledom dekliči-činim, a to tako divje, da jo groza potrese.
„0, jaz se ga bojim!" zatrepeče Blanche. Hotela je iti preč, a on jej stopi na pot. Deklica se pred njim ogne kakor pred strupeno golaznijo. »In ta človek je hotel, da bi mu postala žena!"
akcijo; a sultanu, ker se boji večjih zamotan j, se je zdelo bolje, držati se sveta Nemčije. Vedno pa se še misli, da se spopadejo turški vojaki z vstaši, in železniški uradniki v Carigradu so dobili ukaz, naj imajo veliko število železniških voz pripravljenih, da bi bilo možno vojake odpraviti na mejo.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Ker so se udeleženci kolikor mogoče na to ozirali, da bi osnovali krepke zadruge, in ker naj bi se, po mnenji zbornice, o določevanji kraja ravno na to okolnost oziralo, priporoča zbornica, kakor je storilo tudi c. kr. okr. glavarstvo logaško, naj bi vis. c. kr. deželna vlada po izreče* nili željah udeležencev določila kraje, po katerih bi se imele razširiti posamezne zadruge v tem političnem okraji.
Glede zapisnika o številu obrti davčnega okraja ložkega opomni zbornica, naj bi se po željah udeležencev kovači uvrstili v II. zadrugo (rokodelske in dopuščane obrti). Vsled tega bi se tudi število v to zadrugo spadajočih obrti naraslo od 41 na 57 in ono III. bi se zmanjšalo s 159 na 143.
V	enakem zmislu bi bilo preiueniti število obrti davčnega okraja logaškega; ker spadajo kovači v vrsto rokodelskih obrti, bili bi uvrstiti v II. zadrugo in bi se povečalo s tem število obrti te zadruge od 91 na 117, ono I. zadruge pa bi se zmanjšalo od 424 na 398.
Tudi v	davčnem okraji	idrijskem	bi bili	premestiti kovači iz IV. v III.	zadrugo.	Vsled	tega
bi se povečalo število III. zadruge od 09 na 71, ono	IV. pa	bi se zmanjšalo	s 130 na	128.
Ker se	dela barvarjev,	podobarjev in ntodi-
st.in vender bližajo bolj rokodelskim obrtim nego trgovinskim, bili bi tudi ti v III. zadrugo uvrstiti. Vsled tega bi se število obrti III. zadruge povečalo na 75 in ono IV. bi se zmanjšalo na 124.
Opirajoč se na to predlaga odsek: Zbornica naj se izreče v zmisli tega poročila.
Predlog se vzprejme.
V. Gosp. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča vsled dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 23. julija 1885, št. GG02, s katerim se prašu, da li po tukajšnjih veljavnih obrtnijskih in trgovinskih navadah z vodo zredčeni špirit neha biti kot tak predno je dober za piti; da li je na ta način iz njega napravljeno žganje umeti kot novo samobitno trgovsko blago.
Odsek predlaga: Zbornica naj pritrdujoč odgovori prašanje.
Na priporočbo gosp. zbor. svetnika P a kiča vzprejel se je predlog jednoglasno.
VI. Gosp. zbor. svetnik Vazo Petričič poroča o prošnji za preložitev na dan 10. avgusta
Nič ne more popisati zaničevanja, s katerim je deklica te besede spregovorila. Frana so te besede rezale kakor bičanje preko obraza.
nPustite me ven!" veli Blanche osorno. On prekriža svoje roke čez prsi ter se postavi na lopin uhod, da deklica ni mogla ven. Hudoben nasmeh poziblje se po njegovih ustnih ter njegov pogled vzplameni kakor pogled tigrin po noči! Blanche se je tresla nepotrpno3ti in jeze zaradi te drznosti.
Lepi Fran nadaljuje porogljivo z maličijo«-nim nasmehom: „ Hočem te spustiti, ako mi prostovoljno daš poljub!"
Razjarjena vpije deklica: „Še to je manjkalo, da me zaničuješ! Ti si tedaj res brezvesten malo-pridnik!"
Fran se zakrohoče, »Prej ali slej boš moral'1 vender to storiti!" Potem pa še smelo dostavi' „Ako mi prostovoljno nečeš dati poljuba, vzame"1 si ga pa sam!"
Blanche je bila kakor uničena; plašno P° gleda skozi listovjo, a ni se jej bilo nadejat' P° moči od nikjer!	■	o
I,ppi Fran se jej približa z razprostrt'"1 1 kami. Hotel jo je prijeti; a ona nl«,fl • » u vedala bom svojemu očetu!" *»ioCe'
določenega sejma v M oz el ji na dan 20. maja vsaeega leta.
O tej zadevi povprašane občine prošnji niso »trdno ugovarjale, in ker ne gre za pomnožitev obstoječih sejmov, proti tej tudi vzrokov v na-lodno-gospodarskem oziru ni, predlaga odsek: Zbornica naj se v odgovoru na vis. c. kr. deželno vlado izreče za preložitev sejma.
Predlog je bil vzprejet.
VII.	Gosp. zbor. svetnik Mihael Pa kič poroča o prošnji odbora za oskrbovanje premoženja v Prigorici za dovoljenje treh letnih sejmov za blngo 'u živino.
Tako prošnjo je bila podala občina dolenje-va.ška, v katero spada Prigorica, I. 18G1 in 1870., le s to razliko, da se je prosilo, naj bi se sejmi vršili v Dolenji Vasi. Zbornica je morala takrat predlagati, naj se prošnji odreče, z ozirom na veliko število obstoječih sejmov v političnem okraji kočevskem; dalje z ozirom na to, da ni bilo pravih vzrokov za dovoljenje, in pa zato, ker so temu ugovarjale občine s sejinskitni pravicami. Ako se pomisli, da Prigorica niti miljo ni oddaljena od Ribnice, ki ima pet letnih sejmov za blago in živino, in da ima prav bližnja Sodražica tudi tri letne sejme, je tedaj težko dvojiti, da bi teh osem sejmov prebivalcem dolenjevaške občine ne ponujalo zadostne prilike, oskrbeti si potrebnega blagu, kakor tudi spečati svoje izdelke in živino
Vrhu tega nasprotujejo izbrani dnevi s sejm-skiini dnevi družili občin, ki so se po največ, izrekle proti dovoljenju, — na kar se mora posebno zaradi tega ozirati, da se ne odškodujejo uže obstoječi sejmi.
To pomišljajoč se izreče odsek, kakor poli-tično oblastvo, proti podeljenju, predlagajoč: Zbor-niCu naj se izjavi v zmislu poročila.
Predlog je bil vzprejet.
(Dalje prihodnjič.)
(lr:
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	soboto ob 12. uri otvoril se je slovesno ŽHvni zbor s prestolnim govorom Nj. veličan-StVil cesarja. Za občinstvo odmeujeni prostori bili davno pred otvorenjen prenapolnjeni. V zbor-,|lci postavili so se članovi poslanske zbornice na lovo, članovi gospodske zbornice pa na desno prestola; prostor pred prestolom bil je prazen. Točno ob 12. uri prišel je Nj. veličanstvo cesar spremljan Po svojem spremstvu v dvorano; šel je po stopnicah na prestol, se vsel ter se pokril; ministerski Predsednik podal je i<j. veličanstvu cesarju prestolni govor in na to prečital ga je presvitli cesar glasno. Prestolni govor podajemo v vsem obsegu >ia drugem mestu.
Fran se jej poroga: „Svojemu očetu hočete tovedati? Ilahaha! Vaš oče je predaleč od tukaj!" ^ »Znorel je, znorel!“ momlja Blanche zmerom b°lj plašna.
Lepi Fran pa se jej nadalje roga: „Ako ho-^te morda svojega očeta obiskati, lehko vam uže 'l0Vem, kje da biva. Prav blizu ga ni; pa dobra ^i, kakerSna ste vi, ne bode se branila, potovati t^eiko morja, da objame svojega očeta, ki je tako V|-lo pošten človek !“ — »Pa kaj tu govori, kaj li tu govori!« vikne blanche vsa obupana
Mladenič nadaljuje: »Aha, vaš boter vam iz-vest.no nič ni o tem povedal; stari lisjak! Natvezal va™ je, da ste hči Jacques Mellierova; ne-li? In
vi	ste to verjeli? Uže trideset let je dobri Mel-'jer vdovec. Imel je le enega otroka, Lucilo; ta j* mrtva. Kar se vas tiče, niste niti v sorodu z pellierom! In če ste tu na pristavi, imate se zavaliti Rouveuatu, ki se je neki dan umislil, da Vils tukaj sprejmo. — Vidite torej, milostiva gobica, da nemate bili za kaj tako prevzetni, ter
V	soboto otvorili sta se obe zbornici ogei’-skega državnega zbora V dolenji zbornici stavila sta poslanca Iranyi in Helfy interpelacijo o vnanji politiki, osebito z ozirom na Kromeriž in dogodke v vzhodnji Kameliji. IIelfy vprašal je tudi o navzočnosti cesarja v Bosanskem Brodu. Interpelacije izročile so se predsedniku, kateri bode v kratkem nanje odgovoril.
Tuje dežele.
Volilno gibanje v Francoski postalo je na mnogih krajih zelo truščno. Umestnost volilnega boja, pravi „K. Z “, obstoji zdaj le samo v tem, da se nasprotnik prevpije. O pametnem postopanji ni več govorice, in zmaga ostane le onemu, kdor ima najboljša pluča in jih umeje z veliko vstrajnost]'o rabiti.
Grški kralj potoval je minoli teden po svojem kraljestvu. V soboto govoril je javno z balkona zbrani množici ter jo opominal, naj se zadrži mirno ter naj zaupa njegovemu patrijotizmu ter pre vidnosti vlade. Časi so resni; zgodilo pa se bode vse, kar zahteva čast in korist Grške. — Častniki sklicali so se v službe; na mejah pa se zbirajo močne vojne čete.
Razne vesti.
—- (Roj , ki jo snubitev razdrl ) „Slov. čebelar in sadjorejec" pripoveduje poslednjo dogodbico šlo/,koga učitelja: Ko som v počit nicah na popotovanji lepega večera prišel v noko vas, zapazim nasproti gostilne, kjer sera prenočil, lop in velik čebelnjak, pa prazen. Prašal sem goste, katerih jo veliko bilo, od kod da to prido, da je čebelnjak prazen. A namesto odgovora, so vsi začnejo smojati. Vprašam v drugič in zopet smoli. Zdajci se vender nekdo oglasi in začno pripovedovati:	„	13i 1 o jo v času, ko so žensko obročo
nosilo, in v nasprotni hiši stanoval jo bogat kraot, ki jo imel čebelnjak s čebelami napolnjon. Imel jo pa tudi bčor, in kor jo bila lopa in bogata, imela je tudi dovolj snubačev. Prihodnjo nedeljo napovedal se jo tak snubač, in da bi ta hčerka svojemu prihodnjemu možu (misleč?) precej pokazala bliščobo in gospodščino, naroči si v mestu velik obroč. Ker pa ta obleka ni za dolo, temveč lo za ženski kinč (?), obesi jo pod streho, kjer so je napihovala, kakor zrakoplav ali (Luftballon). Nodolja prido in z njo tudi snubač. Dekle precej hiti pod streho iu vtakne glavo in život v obroč, hoteč ga obleči. Pa •- grozni klic na pomagaj se zasliši in dekle, kakor obnorela piano po stopnicah k vodnjaku. Kaj pa jo vonder bilo? Zadnjo dni jo novedoma nek roj, gotovo drugič, zolo radoveden čebelarju všel in so v ta obroč nastanil, in ga s satovjem in modom opravil. Bilo jo vso okroglo in slamnatemu panju podobno, satovje so je pustilo na železne obroče dobro prilepiti. Čebelo niso poznalo šego, zatorej so jim jo čudno in hudobno zdelo, ko so naenkrat, človeška glava v njih hiševanjo pomoli, zato so jo pa tudi dobro obdolalo. Snubač so jo vrnil in nič ni bilo iz toga, kor nevesta se s takim obrazom ni mogla predstaviti Ogled jo bil brez uspeha. Ko je poznejo nek drug snubač to nevesto snubil in so z njo zaročil (takrat bila jo užo zopet zdrava;, stavila jo ona pogodbo, da čobol no več k hiši, in od tega časa žaluje čebelnjak po čebelah.11
da.
vam le čast ukažem, ako vas vzamem za svojo
Soprogo !“
(Daljf' prihodnjič.)
Domače stvari.
— (Srbska kraljica Natalija,) katera se je bavila 14 dnij v Opatiji, odpeljala so jo predvče-ranjim zjutraj z Roko domov v Bolgrad. Kraljica bila jo v Opatiji mnogo občudovana zaradi njone posebne lepoto in duhovitosti. Minoli torek obiskal jo je v Opatiji tržaški namostnik baron Pretiš.
— (Vojaštvo) Dne 2. oktobra odita v Ljubljani in v Colji nastavljena oddelka 20. lovskega ba-talijoua čez Trst v Koper.
— (Zalaganjo vojaštva s kruhom in vinom.) Dno 5. oktobra 1885 so bodo v pisarni c. kr. vojaško oskrbovalnico po pismenih zapečatenih ponudbah obravnavalo o zalaganji s kruhom in ovsom vojaštva v Ljubljani in na Toplicah za loto 1880. Natančneji pogoji se poizvodč v pisarni c. kr. oskrbovalnico kakor tudi v trgovinski iu obrtnijski zbornici.
— (Požar.) Včeraj ob 4. uri popoludne naznanil jo čuvar na Gradu požarni brambi, da gori v bližini tovarno za kolomaz, lastnina gosp, Rozmana Takoj podala so jo gasit ljubljanska požarna bramba. V za-ložišči mesarja gosp. Kopača gorela jo slama, seno in druge reči. Ker so jo ogouj lo polagoma širil, možno je bilo tam hranjene predmete odstraniti. Ob 7. uri se jo ogenj užo blizu popolnoma udiišil; Škode ni posebne. Na pogorišče prišli so takoj začetkom požara gospod deželni predsednik baron Winkler s prezidijalnimtajnikom vitezom Sclnvarzom in župan Grasselli.
— (Nesreča.) V soboto padol je s streho Kir-bischove hišo na Kongresnem trgu kleparski pomočnik Anton Fajdiga Pal je na dvorišče na trda tla tako močno, da si jo v toliki mori pretresel možgane, da jo užo ponoči v bolnišnici umrl.
— („Prva gorenjska kmetska posojilnica v Pod bro z j a h . rogistrovana zadruga, z o m e j o u o zvezo") vpisala se jo pri deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani v zadružni register. Zadruga ima svoj sedež v Podbrezjab in ima namen, dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom, dajati posojila svojini zadružnikom ter sprejemati denar na obresti. Poroštvo zadružnikov za zavezno zadruge je omejeno. Tačasni udje ravnateljstva so gospodje: Anton Zarnik, ravnatelj; Pran Paulin, denarničar; Janoz Ar-nož, Anton Koršič in Aleš Paulin, odborniki. Zadružno firmo bojo, oziroma bodota dva uda ravnateljstva veljavno podpisovala Naznanila zadruge razglašajo ravnateljstvo z oznanili v uradnici nabitimi.
(„Ljudske knjižnice") 18. snopič prinaša dve daljši povesti: „Roglova Franca.“ (Resnična do-godba ) Podomačil H. Maj ar, in „Blagor milosrčnim!“ (Povest po F. M Wendlovom nemškem izvorniku. — Prosto predelal Janko Leban.) Konečoo pa so dodane šo kratko „Kratkočasno in poučne povosti “ (Ido IX) Poslovenil Vekoslav B on ko vič.	Zvezek (61 stranij)
stano O kr. Dobiva so po vseh knjigarnah.
Slav. slovenskemu občinstvu.
Istemu naznanjam, da sem se preselil v Sisek in prosim, da mi pisma in naročila semkaj pošilja. Druga knjiga mojih glasbotvorov je izšla in se pri meni dobiva za 1 gold. GO kr. Prva knjiga je po polnem razprodana in sem pripravljen, prirediti drugo izdajo, ako se dovoljen broj naročnikov oglasi Slovenska pevska društva opozarjam osebito na najnovejše moje, še netiskane možke in mešane zbore, ki se na zahtevanje dobč v prepisu.
V	Sisku, koncem septembra 1885.
Velešto vanjem r. S. Vilhar.
Vabilo na naročbo.
Z oktobrom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem ca.su ponove, da se pošiljanje lista ne pre.trtja. Aajbolje se lo učini po pi^shii nakaznici, na. cegar odstriže/c treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsaeega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo leto ... v..............gld.	JO-—
„ pol leta..........................„	5-—
„	četrt leta..........................2-50
„	en mesec.......................... —85
Za Igubljano:
za celo leto......................gld.	6-—
„	pol leta.......................... 3-—
, četrt leta........................„	1-50
„	mesec............................  _.r,o
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 28. septembra. Bratiano bil je opolu• dne sprejet pri cesarji v privatni avdijenci.
London, 23 septembra. Salisbury se je vrnil domov. — „Times“ pravijo, da je vest, da britska vlada zahteva intervencijo v vzhodni Uumeliji tor status quo v Balkanskih državah, neutemeljena. Britska vlada ni storila nikakih posebnih korakov, ona dela marveč soglasno z drugimi vlastmi, da se odvrne kolizija ter so uravnajo nasprotujoče si zahteve.
Pariz, 27. septembra. „IIavas“ poroča, da so vse vlasti sprejele ruski predlog, naj se snide konferenca v Carigradu
Plovdiv o, 27. septembra. V Plovdivo prišla je deputacija turških velmož, da izrazi knezu Aleksandru svojo udanost ter se mu zahvali za mir in red, ki vladata v deželi. Do zdaj ni nobenih znamenj, da bi hotela Turčija z orožjem vmes poseči; dokler bode knez Aleksander vodil zadevo , ne bode se čul prvi strel od bolgarske strani proti Turkom. Po vsej deželi nadaljujejo se skrbno vojne priprave.
Saloniki, 27. septembra. Do zdaj se v Macedoniji ni še kalil mir.
Atene, 27. septembra. Izdal se je ukaz, naj se oborožijo vojne ladije in torpedni čolni. Garnizije v Peloponezu se odpeljejo na meje.
Atene, 17. septembra. Kralj dospel je sim in je bil navdušeno sprejet. Kralj govoril je k zbrani množici ter dejal, da zdanji resni odnoSaji zahtevajo hrabrost in previdnost; treba bode prinesti velikih žrtev; ljudstvo mora zaupati patrijo-tizmu in modrosti vladarjevi. Narod je te besede z navdušenjem pozdravljal.
Rio Janeiro, 27. septembra. Obe zbornici sta sklenili, naj se odpravi robstvo.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 28. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.........................81-95
>	»	»	»	srebru......................... 82 40
Zlata renta............................................109'25
6°/o avstr, renta......................................98‘70
Delnice nšrodne	banke............................. 865- —
Kreditne delnice....................................... 282'75
London 10 lir sterling....................................125-55
20 frankovec............................................... 9-95
Cekini c. kr........................................... 5194
100 drž. mark..............................................61-70
TTmvll so:
Dnč 26. septembra. Fran Pech, lokomotivni vodja, 51 1., Krakovske ulice St. 21, osrčna vodenica. — Mariin Lipnikar, mizar, 25 L, Cesta na Grad št. 12, plačna tuberkuloza. — Irma Orehek, hči zaseh. uradnika, 6 tednov, Emonska cesta št. 10, črevesni kat&r. — Andrej Uranič, gostač, 79 1., Kurja Vas št. 7, opešanje.
V	civilni b61nici:
Dnfe 25. september. Fran Paulin, gostač, 25 let, rak. — Marija Šmajd, gostinja, 83 1., starostno opešanje.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 26. septembra.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 8 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 6 gld. 20 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 37 kr.; proso 4 gld. 71 kr.; tur-šica 6 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — lu-., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Špeh po 64 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2‘/g kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 64 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 6 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dnč 26. septembra.
Trst:	25	77	11	10	24.
Linec: 90 30 35 69 53.
Meteorologično poročilo.
' s Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v nam	To™P°- ^ Vetrovi ratara		Nobo	Mo- | krina v min j
h a (X d> l/l ZD •M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-31 729-81 729-99	14-6 17-4 16-8	svzh. sl. vzh, sl. jzpd. sl.	obl. dež	33-50 ' dež |
a O, O Ul l> OJ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729 15 728-66 729 15	14-6 22-8 17-2	bzv. jzpd. sil. jzpd. sl.	megla obl. dež	500 dež
V službo se vzemo
4 tesarji (cimpermani), 3 mašinski ključavničarji
(Maschinenschlosser) in 1 liveo (Eisengiesser). Za to službo prosijoči delavci naj se pri c. kr. rudniškem vodstvu v Idriji oglasč, ob enem pa navedejo plačilo, katero zahtevajo, ustmeno ali pa pismeno, in predlož.6 delavske bukvice najdalje do 10. oktobra t. 1. Sprejmo se samo izurjeni delavci in zamorejo po dobri službeni porab, tudi stalno sprejeti biti.	_	■	)
C. kr. rudniško ravnateljstvo
v Idriji, dnč 15. septembra 1885._____|
EK
Prvo berilo in slovnica
za slovenske ljudske šole
sestavila Eazing-er in Žumer,
založila	(148)
Kleinmayr & Bamberg,
pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra t. 1.
Kisla voda, kopelišče Radvanj
Vsled	r
obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri : protinu, kam nji v žolči, mehurji i ledvicah, zlati žili, braiubo-rici, brahoru, zlatenici, želodeč-nili boleznih in pri katiiru v obče.
Kopclji, stanovanja in restavracija ___________________po ceni.
s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino". Garodovi poskusi so dokazali, da jc ogljeno-kisli ,,Lithion‘: pri protinskih bolečinan najboljše najgotovojo zdravilo. 62—25
Tržaška
I
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	86—18
Ur. llirseli
dobro znani specijalni zdravnik za sifilitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navčdu	(58)	23
sifilitiko in kožne ‘bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni soala in v mehurji, polucije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popčludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
•v nLjji^.Tolja.-ni
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Ra singer in A. Žumer. 25 kr.
Brozovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija.
Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič-BUošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek : TomMi Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. >	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške faro, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovcnski slovnik. Vezan 2 tdd.
70 kr.	b
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. amid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkčli dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 60 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub-ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razloro-ktti pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico /4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki. Rudeči kapiol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčlcl, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Tj ubij ana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli, na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih
II
i
e j Sil* izdajal
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno
 *____
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po z©16 aaizleilh. certali.
Odgovorni urednik J. Nagli*
Tiskata in -/.alatrut* Ig. v. Kloininayr 4 Fed l!m»t,or‘f v Miljani