OGLAŠAJTE V
najboljšem
slovenskem časopisu v ohiju
Izvršujemo vsakovrstno liskovine
XXXIII._lETO XXXIir.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 14, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 51
NOV GROB
ANNa
MLATKOVIč
St.
^hu,
uničil del staje 2a%%	prebivala, se kovr ' dima Anna Mlat-let Perman, stara 62 • tanovala je na 1850 E. 63
,	bila V Jarčjem
Krško na Dolenj-Waxv.	Članica društva
""'^nsville št. 31 SDZ.
Zapui "ahaja
' % bra to T	---------
Brin o- Louis Perman v
G,:::: °
»» 1053 E
se	soproga Johna, ki
ci ,v ^ državni umobolni-
Robesonu onemogočajo nastop na programih Mrs. Roosevelt
NEW YORK, 13. marca—Znanega zamorskega baritona Paula Robesona so danes obvestili, da je njegov nastop na nedeljskih televizijskih programih Mrs. Roosevelt bil preklican in da ne bo mogel sodelovati pri diskusijah.
Uprava The National Broad
se vrsi IZ
ovega pogrebnega zavoda
62 St.
naših i po Ameriki
Se	Minn.—v bolnišnici
^hishol^^ Robert Jenko iz ?°^kodoval se je pri
^°®lušati	je
Vetis],; J govori dobro slo-je bil tukaj rojen.
%i	Pa. — Pri druži-
Klancer so se 18. PUstiig ^ta\ile rojenice i n je bivša ^^P^ega sinčka. Mati
OaL °®®Phine Kardon. k prejei^"^'. —Anton Knaus
■ sli
Njegova mati Marija
, ^^ostno vest iz Soče, "Hirl u	je 14. februarja
^aug ^ ® S o v a mati Marija ^^Costi	Komac, v visoki
('jišča v A Poleg njega za-rj. J^eriki tudi hčer Ma-Klavora v Her-"^Adr starem kraju si-1 ^ein ^ več vnukov. ^%i jg' ^ — Po dolgi bo-^ Jeliav. ^®^fuarja umrl Pe-72 let, doma iz Spodnje Duple, S gj.°' v Ameriki 50 let, ^tva A ' je tudi tajnik '•	ga je zadel
Nelji od takrat je bil v ^arv	Zapušča že-
132 [v ^ je tajnica društva štiri sinove in tri ®tfo starem kraju pa se-
v^Utte lu
A —Tukaj je umrla
* (Anzelc), rojena j' ^^ara 69 let, članica v A Lazine pri Hilt ^	45 let. Zapušča '^'^JŽna dve hčeri. Bila je
at, .' Wis. — Stanko
ska 16, Slovenija,

'yana 4, Prehodni
^Ho zglasi Mrs. Albi-Okorn, ki se je ^iikee ^^^velanda, O., v


casting Co., ki je prevzela oddajo programa, je kot pretvezo za preklic Robesonovega nastopa omenila proteste, ki da jih je prejela proti levičarskemu umetniku.
Zamorskega baritona so povabili na sodelovanje včeraj. Toda komaj 24 ur pozneje so ga obvestili, da ne bo mogel nastopiti, ker bi njegov nastop "povzročil zmedo," posebno ker je Robeson nameraval govoriti o vprašanju zamorcev.
Neki uradnik Progresivne stranke je izjavil, da so iz urada Mrs. Roosevelt 9. marca poklicali, naj pošljejo Robesona kot svojega predstavnika na omenjene televizijske diskusije.
Mrs. Roosevelt ni podala nobenega komentarja v zvezi z zadevo. Toda njen sin Elliott je stranki poslal telegram in jo obvestil, da so "diskusije preložene." Obenem se je opravičil za morebitne neprilike, ki so s tem bile povzročene.
Glavni tajnik Progresivne stranke je v zvezi z zadevo objavil izjavo, v kateri je med ostalim rekel:
"Ko lastniki velikega radio omrežja izkoriščajo par protestov kot pretvezo, da oddaje postavijo pod cenzuro in nataknejo nagobčnik velikemu Američanu, ki govori v prid civilnim pravicam svojega ljudstva, potem so ogrožane demokratične pravice vseh Američanov."
Prvotno je bilo naznanjeno, da bo Robeson sodeloval pri diskusijah o vprašanju "Položaj zamorcev v ameriškem političnem življenju."
^ ABZ se bodo vrši-a v Milwaukeeju,
Ind—Dne 21. vJ,	Joseph Zev-
župnija Šmihel 'k i	na Dolenj-
Si, ^ J® eden prvih nase-t'lih . ^ (.^dianapolisu. Ob ča-^3a.li y °^enci tako pogosto
'»S^iak i«
g Obli pri njem prvo ^ i	je umrla
S«1 ^olehar?" tistega ča-in končno podle-
Pokojni za-
■"»»»UKC"«" f
^«0v ' vnukov m 9
NOVI AVTI BODO BAJE BOLJ POCENI
DETROIT, 13. marca — Časopis Automotive News je danes objavil članek, v katerem pravi, da bo neka neodvisna avtna družba kmalu začela izdelovati avte, ki bodo za $50 cenejši od odgovarjajočih Plymouth in Ford modelov in le okrog $60 dražji od Chevrolet special. ,
Dve družbi, Nash in Kaizer-Frazer, sta že naznanili, da bosta začeli izdelovati manjše in cenejše avte.
FRANCOSKI PREDSEDNIK BO PRIŠEL NA OBISK
WASHINGTON, 12. marca.— — Državni oddelek je snoči naznanil, da Zedinjene države kmalu pričakujejo obisk fran coskega predsednika Auriola, ki se sedaj nahaja na obisku v An gliji.
Zadnji teden je tudi francoski zunanji minister Schuman izjavil, da bo Auriol obiskal Ameriko, ampak da za enkrat datum še ni določen.
3,500 UBITIH V NEMIRIH V INDIJI
NEW DELHI, Indija, 13. marca—Indijska vlada je danes naznanila, da je v trpkih nemirih v februarju mesecu bilo ubitih 3,500 oseb. Najhujši spopadi med hindujci in muslimani so bili v provinci vzhodnega Ben-gala, posebno v glavnem mestu province Dacci, kjer so mnoga poslopja bila zažgana in oropana. Vsled nemirov je bila storjena tudi velika materialna škoda.
MAKO JE MAJHEN SVET!
SAMSON, Ala., 13. marca — Dve sestri sta zadnji teden res spoznali, da je svet majhen. Pa ne samo svet, celo Alabama. Sestri sta se srečali s svojo tretjo sestro, katero nista videli 70 let, čeprav so vse tri živele celo svoje življenje v Alabami.
LAUSCHETA PODPIRAJO
HAMILTON, O., 13. marca— Demokratski odbor Butler okrožja je danes podprl guvernerja Lauscheta in ostale demokratske kandidate za ponovno nominacijo na pihnarnih volitiah v maju.
Chicago. 111. — Društvo št. 70 ABZ bo proslavilo "Dan Ameriške bratske zveze" v nedeljo 16. aprila. Za tisto priliko pripravlja obširen in zanimiv program.
Eveleth, Miiui. — Društva ABZ v Minnesoti bodo proslavila "Dan Ameriške bratske zveze" v nedeljo 2. julija. Za tisto priliko se pripravlja velik program.
Odvetnik zaslovel, ker se je uprl dohodninskim davkom
Odvetnik Pred N. Acker, ki stanuje v Rocky Riverju, je čez noč zaslovel in postal junak vseh onih, ki niso navdušeni za dohodninske davke.
Acker, ki ima letne dohodke od okrog $25,000, se deset let ni ?menil za davčne pole. Ko mu jih pošljejo, jih mirno vrže v koš. Navadno vljudno pove vladi v brk, da dohodninskih davkov iz principa ne namerava plačati.
Odvetnika so zadnji teden postavili pod tako zvano "tehnično aretacijo" in najpozneje do srede se bo moral pojaviti pred Federalno sodnijo v Clevelandu, kjer bo imel svojo večjo bitko z vlado. Acker pravi, da bo šel tudi na Najvišjo sodnijo, če je potrebno, da izve, če je kje postavljena federalni vladi meja pri obdavčevanju državljanov.
Odvetnik prejema dnevno na tisoče pisem od svojih somišljenikov. Njegov telefon stalno zvoni, ker mu iz cele dežele dav-komrzneži čestitajo in gA, spodbujajo.
Acker je izjavil, da mu večinoma pišejo ljudje z nizkimi dohodki. Neki moški mu je pisal, da zasluži letno $3,200, vlada pa mu računa za davke $300. Takšna in podobna pisma prejema ne samo iz Clevelanda in bližnjega Akrona, pač pa tudi iz New Yorka in bolj oddaljenih mest.
Odvetnik si je pridobil veliko število prijateljev. Ko se pojavlja na ulici, mu vsak hoče čestitati in se z njim seznaniti.
Po mnenju Ackerja se najbolj vneto zoperstavljajo sedanjim visokim davkom ženske, ki kažejo večje zanimanje od moških za potrebo, da se nekaj stori.
CHURCHILLU NUDIJO SLUŽBO—HIŠE NAJ GRE BARVAT!
LONDON, 13. marca. — Angleški minister za zdrav-st\'0 Bevan je danes v teku debat glede vladnega stanovanjskega programa povabil voditelja konservativcev Churchilla, naj gre bar\ at hiše, ki jih vlada namerava zidati.
Churchill^ ki se v prostem času ukvarja s slikarstvom, je nastopil proti programu.
Bevan je med ostalim rekel:
"Če Mr. Churchill želi bodočim generacijam zapustiti nekaj, kar bo ostalo^ bi bilo najboljše, da prepleska par hiš."
DomaČe vesti
Išče podatke o sorodniku
Anton Štangel v Avstriji bi rad zvedel za podrobnosti o smrti nečaka Franka Stange la, ki je bival v Clevelandu. če je komu kaj znanega o njemu, je prošen, da sporoči Mrs. Mary Bulič, 451 E. 149 St., ali pa pokličite IV 1-1249.
Izredna seja direktor! j a
Jutri, v sredo zvečer ob 7:30 uri se vrši izredna seja direk-torija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeležijo, ker so važne zadeve na dnevnem redu.
Zadnji dan za plačilev dohodninskega davka
Jutri, 15. marca je zadnji dan za plačitev osebnega dohodninskega davka. Vsak, kdor je zaslužil nad $500 tekom leta, ali pa če je dobil toliko v najemnini, itd., mora izpolniti svoje poročilo.
HO CI MINH NAZNANIL SPLOŠNO MOBILIZACIJO
SAIGON, 13. marca. — Radio postaja Viet Nama je danes sporočila, da je voditelj Ho Ci Minh naznanil splošno mobilizacijo v vseh področjih Viet Nama, ki se nahaja pod kontrolo njegove vlade. V vojaško službo bodo vpoklicani vsi Indo-kitajci stari od 18 do 45 let.
Vlada Ho Ci Minha, ki so jo priznale Sovjetska zveza Kitajska in vse vzhodno evropske države, vključno Jugoslavija, se nahaja v vojni proti Francozom in njihovi lutkarski vladi bivšega cesarja Bao Daia.
Aktivnosti Indokitajcev so zadnje čase postale bolj žive. Snoči so v Saigonu napadli Francoze z granatami in ubili okrog 15 vojakov.
ATTLEE NE ODOBRAVA IZOBCITVE KOMUNISTOV
LONDON, 13. marca — Angleški ministrski predsednik Attlee je danes zavrgel nasvet konservativcev, da se komunistični stranki prepove delovanje v Angliji. Zavrgel je tudi nasvete, da se iz vlade izobči tri ministre, Crippsa, Stracheya in Shinwella, ki so nekoč bili skrajni levičarji.
ITALIJAN SE JE UTOPIL V VINU
NEAPELJ, 13. marca — Neki italijanski kmet po imenu Francesco Falco se je danes utopil v vinu. Falcd je stal na robu velikega soda in padel v vino. Ko so ga iskali, je nekdo v šali pripomnil, da se je napil. Par ur pozneje so ga našli mrtvega v sodu.
Jugoslovanski voditelji poudarjajo v volilnih govorih, da dežela mora biti neodvisna od zapada in vzhoda
$120,000,000 ZA SKLADIŠČA ZA SURPLUS
WASHINGTON, 13. marca — Vladni uradniki računajo, da vlada troši $10,000,000 mesečno za skladišča, v katerih drži svoje velike zaloge surplusnih farmskih pridelkov.
To je le del stroškov v zvezi z vladnim programom za podpiranje cen 31 farmskih produktov. Za ta plan, katerega namen je preprečitev padanja cen, je vlada vložila $4,000,000,000.
Natančno ni mogoče izračunati, koliko znašajo stroški za vzdrževanje skladišč. Uradno se računa, da verjetno znašajo okrog $120,000,000 na leto.
Letos se bodo ti stroški celo zvišali, ko bodo farmerji izročili vladi na sto milijonov buš-Ijev koruze.
IZNAJDITELJ ZDRAVILA STREPTOMYCIN TOŽEN
NEW BRUNSWICK, N. J., 13. marca—Dr. Albert Schatz je danes tožil svetovno znanega iz-najditelja streptomycina dr. Selmana A. Waksmana. V tožbi trdi, da je on ^izAajditelj dežnega zdravila" in da mu kot takšnemu pripada polovica pro-fitov, ki jih je imel dr. Waksman •v zvezi z zdravilom. Odvetnik toženega zdravnika je izjavil, da so trditve dr. Schatza brez vsake osnove. Rekel je, da je dr. Schatz bil pomočnik dr. Waksmana in to le par mesecev v letu 1943.
JUGOSLAVIJA SE JE OPRAVIČILA ITALIJI
BEOGRAD, 11. marca. — Jugoslovanska vlada se je danes opravičila zaradi incidenta pri Poreču, ko je bil ustreljen neki lastnik italijanske ribiške ladje. V imenu vlade je obžalovanje izrazil italijanskemu ministru v Beogradu zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministra Ivo Vojvoda, ki je obljubil, da bo družina ubitega Italijana dobila odškodnino, jugoslovanski poveljnik patrole pa bo kaznovan.
" BEOGRAD, 12. marca—Jugoslovanski voditelji so zad-I nji teden imeli vrsto govorov, s katerimi so najbolj poudar-
I	jali potrebo, da se nadaljuje sedanjo politiko vlade, ki da j je neodvisna tako od vzhoda kot od zapada.
Sovjetska zveza je bila tarča i ~
napadov v govorih, ki so jih ime-1 vanskega premijerja je Sovjet-
II	notranji minister Aleksander ska zveza po sporu pred d vem i
Indokitajcem se bo pokazalo ameriško silo
MANILA, 13. marca—Vicead-miral Russell S, Berkey je danes naznanil, da bo nad področja Indokitajske, ki se nahajajo pod kontrolo levičarske vlade Ho Či Minha poslana skupina 80 ameriških letal. Letala bodo poslana z namenom, da storijo vtis na Indokitajce, ki se borijo proti Francozom in njihovi lukar-ski vladi za neodvisnost dežele.
Opazovalci menijo, da bodo ameriška letala poslana nad In-dokitajsko kot moralna podpora Franco^^om, ki si prizadevajo, da bi zatrli upore Indokitajcev.
Soglasno z naznanilom, bosta skupaj z letali poslani v indo-kitajsko pristanišče -Saigon tudi dve ameriški bojni ladji.
Domneva se, da je cilj teh manevrov, da se upornim Indokitajcem pokaže, da Zedinjene države ne opazujejo ravnodušno dogodke na Indokitajskem in da bodo stale ob strani Francozov.
Rankovič, člana Politbiroa MiTb-vjin Djilas in Moša Pijade. Vsi tri'je so govorili danes. Včeraj pa sta govorila predsednik srbske vlade Petar Stambolič in predsednik makedonske vlade Lazar Koliševski, ki je ostro napadel politiko sovjetske vlade, katero je primerjal s starimi "sanjami Romanov, da pridejo do Darda-nelov in Egejskega morja."
Predvolilna kampanja je zelo živa, kar je posebno značilno, ker ni nobene opozicije. Nedavno je jugoslovanski premijer maršal Tito izjavil, da v Jugoslaviji ni prostora za dva politična programa, da se nasprotnikom socializma ne bo dovolilo, da kandidirajo in da predvojne buržujske stranke ne bodo ponovno prišle na površje.
Cilj volitev, ki bodo 26. marca, ni samo, da se izvoli nove poslance, ampak obenem ustvari nacionalno enotnost nasproti deželam vzhodne Evrope, posebno Sovjetski zvezi. Jugoslovanski voditelji si prizadevajo, da bi v svojih govorih pojasnili politiko neodvisnosti od vzhoda in obenem prepričali ljudstvo, da Jugoslavija kot socialistična država ne more postati del bloka kapitalističnih držav.
Milovan Djilas, ki je govoril v Titogradu o odnošajih s Sovjetsko zvezo, je med ostalim rekel:
"Mi želimo rusko ljudstvo kot naše brate, toda ne želimo, da bi njihovi voditelji bili naši gospodarji."
Kar se tiče možnosti, da bi se Jugoslavija priključila zapadne-mu bloku, je Djilas izjavil, da že vsled same kontradikcije med kapitalizmom in socializmom to ni mogoče.
"Naša socialistična vlada je tako nasprotna zapadnemu kapitalističnemu svetu, da že po svoji naravi ne dovoljuje in ne pričakuje ničesar izven trgovinskih odnošajev, ki so skupni kapitalizmu. Vsled tega je jasno, da ne moremo storiti nobenih političnih ali pa ekonomskih koncesij zapadnemu kapitalističnemu bloku zaradi trgovinskih odnošajev, ali pa začasnih potreb, ker bi to pomenilo vračanje h kapitalizmu, mi pa smo pravično obsodili kapitalizem," je rekel Djilas.
Na splošno se pričakuje, da bo v bodočem parlamentu mnogo novih članov, ki so se izkazali lojalni vladi, posebno zadnje dve leti, ali pa so se odlikovali pri delu v industriji in poljedelstvu.
Tito priznal težave
BEOGRAD, 13. marca—Jugoslovanski premijer Tito je včeraj v bosanskem mestu Drvaru priznal, da ima Jugoslavija težave pri opremi svoje armade. Opozoril je, da bo ljudstvo moralo samo skrbeti za oboroževanje obrambenih sil.
Soglasno z izjavami jugoslo-
leti prenehala pošiljati vojaško opremo Jugoslaviji. Tito je pristavil, da bi stroški za opremo, ki bi se jo dobilo iz drugih virov, lahko spravili deželo v bankrot.
Najvišja sodnija o ustavnosti prevratnih seznamov
WASHINGTON, 13. marca — Najvišja sodnija je danes pristala, da bo podala svoj odlok, če so ali pa ne vladni seznani tako zvanih prevratnih organizacij ustavni. Na osnovi teh seznamov se odloča o "lojalnosti" vladnih uradnikov.
Na osnovi lojalnostnega programa se izobča iz vladnih služb one uradnike in delavce, ki so člani katere koli od organizacij, ki jih Justični oddelek postavlja na seznam "prevratnih - organizacij."
Sedaj je na seznamu vkupno 160 organizacij, večinoma komunističnih, "sopotniških" in proti-fašističnih.
Zasliševanja so bila ukazana v zvezi s tožbo Proti-fašističnega begunskega odbora, ki zbira prispevke za žrtve fašističnega terorja v Španiji. Proti-fašistični odbor je vložil tožbo, ker da so na osnovi Trumanovega lojalnostnega programa kaznovani člani te organizacije zaradi "svojih prepričanj, misli, izražanja misli in zveze z drugimi osebami."
Predsednik Trumanovega lojalnostnega odbora Seth W. Richardson je izjavil, da so seznami "prevratnih organizacij" važen del "lojalnostnega programa." Pristavil je, da lojalnostni programi sicer ne bodo izginili, pač pa bi izgubili mnogo na svoji učinkovitosti, če bo Najvišja sodnija proglasila sezname za protiustavne, kakor to zahteva Proti-fašistični odbor beguncev.
718 UBITIH V LETALSKIH NESREČAH
WASHINGTON, 13. marca — Na osnovi uradnih podatkov je leta 1949 bilo ubitih v nesrečah vojaških letal 718 oseb, uničenih pa 930 letal.
VOLITVE V RUSIJI
MOSKVA, 13. marca—Po neuradnih poročilih se je volitev za nov sovjetski parlament udeležilo 99 odstotkov od 110,000,-OOO sovjetskih državljanov. Včerajšnje volitve so prve po letu 1946. Vršile so se v prazničnem ozračju, čeprav je v mnogih delih dežele bilo izredno hladno vreme. Posebne slavnosti so bile v glavnem mestu Moskvi, kjer so kljub snežnim nevihtam bile prirejene predstave in festivali na ulicah. Moskovčani so ves dan plesali po ulicah in se veselili do pozno v noč. Volilni rezultati, kakor imena izvoljenih kandidatov, bodo naznanjena v prihodnjih dnevih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
14. marca 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson I-'5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)_____________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ______________________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________________
$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________
$10.00 .. 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"mrzla vojna" med nami
V naši ožji sredini, med ameriškimi Slovenci, imamo tudi nekakšno lokalno "mrzlo vojno", ki se dolgočasno vleče že tam od začetka tekočega stoletja. Iz te "mrzle vojne" so izobčene vse poštene diskusije perečih vprašanj in zamenjane z navadnim zmerjanjem, obrekovanjem, denuncijanstvom in strahovanjem. Naši stari zagrizeni nasprotniki, ki se sicer radi sklicujejo na krščanski nauk, po njemu pa se nikakor ne ravnajo, pridno izkoriščajo vsak za njih ugoden politični položaj na svetu in medna rodne napetosti, da bi sejali razdor in sovraštvo. Njihove metode so na splošno že dobro znane.
Kolikor mogoče, se skušamo izogniti kakršnim koli polemikam osebnega značaja, ker mnogi to upravičeno smatrajo za "navaden/ prepir." Toda ko naši nasprotniki, ki se stvarnim polemikam izogibljejo, skušajo z lažmi, po-tvarjanjem dejstev, zmerjanjem in obrekovanjem doseči svoje temne cilje, imamo ne samo pravico pač pa tudi dolžnost, da stvari postavimo na pravo mesto. V surovi borbi za samoohranitev nam nihče ne more očitati, če se celo lotimo sredstev in orodja, ki ga mnogi ne odobravajo. Toda nad vse smo vedno postavljali princip poštene diskusije.
Včasih stvarne diskusije ne zaleže j o dosti, ker stvarnih diskusij naši nasprotniki ne sprejemajo. Svojo borbo, javno in zakulisno, ne utemeljujejo z jasno postavljenimi vprašanji, ampak s strahovanjem. Svojo borbo vodijo v ozračju histerije, lova na coprnice, proti-komunistične gonje, in tako zvane^a vprašanja "lojalnosti." Njihov slovar je ubog. Ne vsebuje več kot dve besedi: "kooomunizem" in "looojalnost." Ne zoperstavljajo se nam z demokratično navado odprte polemike, pač pa s trikolonskimi "senzacionalnimi" razkritji in z resolucijami sprejetimi na zborovanju 15 let stare mladine in častne skupine naših starih mam'c. Nobenega pomena ni, da bi jim kaj dopovedovali, da bi vplivali na 15-letno miselnost, ali pa 70-letno vdanost zgrešenim in potvorjenim naukom, za katere naši nasprotiniki pravijo, da so "krščanski." Nasproti vsem argumentom in zdravemu razumu povsem jasnim vprašanj im postavljajo naši nasprotniki svoj "komunistični bav bav" in vpijejo o "komunistični nevarnosti" celo pri zade vah, ki nimajo nobene zveze s komunizmom. Kaj torej moremo takšnim nasprotnikom? Pustiti jih naj vpijejo, kakor že vpijejo leta in leta brez vsakih pozitivnih rezultatov v polni zavesti, da opravljajo Sizifovo delo? Saj končno ni tu sploh vprašanje vestne vršitve časnikarskega poklica in spoštovanje najosnovnejših principov svobodne diskusije, pač pa je to vprašanje, ki spada nekam drugam.
Še ni bilo urednika "E"., ki ne bi bil označen za "komunista" ali pa vsaj "sopotnika." Celo nekdanji uredniki E., ki so sami bili označeni za takšne, danes vpijejo v zboru s svojimi nekdanjimi in našimi sedanjimi sovražniki o "prevratnosti" našega lista, čeprav bi prav njim moralo biti jasno, da so to gorostastne laži. Ampak tudi lakšnim ne moremo zameriti, ker tudi ti spokorjenci drugega ne znajo-
Resnica je, da je mrzla vojna med vzhodom in zapa-dom prizadela ne samo ameriško ljudstvo in ne samo svobodo diskusije in svobodo tiska, pač pa tudi marsikatere pognala v položaj, ko morajo tajiti svoja lastna prepričanja. V demokratični družbi, verujemo, da se nikogar ne more obsoditi zaradi njegovih idej, zavedamo pa se, da je v okviru demokratičnih zakonov vsak odgovoren za svoja dejanja. Kaj bi naši nasprotniki rekli, vključno dva no-torična "napredna spreobrnjenca", če bi še danes "E." imela iste smernice, kakor jih je imela pred sedmimi, ali pa desetimi leti? Samo oni, ki vedo, kaj je "E." zagovarjala takrat, se v polni meri lahko zavedajo, da je prav danes list najmanj "komunističen" in najmanj "prevraten." Ampak kljub temu je zopet tarča napadov. Spet se o njem širijo laži in obrekovanja, zopet se skuša z moralnim pritiskom na naše zveste prijatelje in podpiratelje uničiti list, ki je z njihovo aktivnostjo in življenjem povezan že od njihove zgodnje mladosti.
Nič ne de, če položaj v deželi nam ne ustreza. Saj se položaji menjajo vsakih par let. Še včeraj smo za naše vojne zaveznike imeli Sovjetsko zvezo. Danes sprejemamo najbolj reakcijonarne elemente, celo one, ki so prisegli zvestobo Hitlerju in se rama ob rami z njihovimi hordami borili za uničenje človeštva in demokracije. Kako bo pa v bodočnosti? Ce se bodo izjalovili upi onih, ki špe-
Po 22 letih na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
18
Prijateljso smo se poslovili od gostoljubnih Lazaropoljča-nov in se odpeljali po strmi in nevarni poti navzdol. Vozili smo
gradu v odboru za prehranjevalni oddelek. V Sharonu je imel restavracijo "Snack Bar". V Jugoslaviji je samo začasno. Za tega moža pa se nisem nič-
se skozi Debar, mimo znane va-i kaj navdušil, kajti postavil se si Galičnik in se ustavili v Mav-; je za zelo modrega poznavalca rovem, kjer se gradi ogromna Jugoslavije in Amerike. Na vsak hidrocentrala. Videli smo, kako: način se je hotel ponovno se-preusmerjajo tok reke in grade i stati z nami, da nam bo razla-velikansko jezero. Tega ogrom- gal o Jugoslaviji in Ameriki, nega podjetja se nismo mogli: Večkrat smo videli tudi popa dobro ogledati, kajti prav tedaj | Gacinoviča, kateri je bil mnogo je zelo deževalo in snežilo. Ka-1 let v Ameriki.
dar bo izgrajena ta hidrocen- Predno nadaljujem, naj še trala, bo imela dovolj pogon-; omenim, da imajo v Makedoni-ske sile vsa Makedonija.	i ji in v nekaterih krajih Srbije
Iz Mavrovega smo se odpe-l posebna stranišča, katera se Ijali v Gostivar, nato v Tetovo! imenujejo čučavci, kar bi rekli in po Vardarski dolini nazaj v' v slovenščini počepniki. Ti po-Skoplje. V Makedoniji se nismo čepniki nimajo sedala, pač pa nameravali zamuditi toliko dni, j samo luknjo v tla. Zelo sem bil toda gostoljubni Makedonci bi I presenečen, ko sem videl prvič nam radi vse pokazali. Omenil' tak počepnik n a Lazaropolju. sem že, da smo si ogledali tudi i Vprašal sem za stranišče. Nek-tovarno za poljedelsko orodje v; do mi ga je pokazal. Ko sem predmestju Skoplja. Tovarna prišel vanj sem zagledal v tleh ima samo enega inženirja, vzlic i luknjo, a si nisem mogel misli-temu pa izdeluje 28 različnih! ti, da je tista lujnja stranišče.
poljedelskih strojev in strojč-kov. Ravnatelj je bil nekoč navaden delavec.
Na predvečer našega odhoda nas je sprejel predsednik LR Makedonije Lazar Koliševski. On je še mlad mož, toda na obrazu se mu pozna, da je veliko
Pričel sem se ozirati naokrog in premaknil sem ob steni sloneče deske, misleč, da je morda za njimi stranišče. Ni bilo druge poti kot da sem se sprijaznil s faktom, da je tista luknja stranišče. Tako stranišče sem pozneje našel celo v nekem hotelu
pretrpel v terorističnih nacifa-! v Skoplju. Torej ni bilo druge
šističnih zaporih. Razgovarjal se, je z n a m i več ur. Govorili smo o novi Makedoniji, makedonskem narodnostnem vprašanju, o Kominformi, Rusiji itd., itd.
' Ker smo se toliko časa zamudili v Makedoniji, smo se drugi dan z letalom odpeljali nazaj v Beograd. Z letala sem opazoval severno Makedonijo, nato pa Srbijo, katera ima mnogo lepih jJolja. Leteli smo tudi nad Kosovem poljem, katero je tako znano v srbski zgodovini. Na tem polju so Turki leta 1389 porazili Srbe, padel je tudi sam knez Lazar. Na misel mi je prišla zgodovinska povest "Jug", v kateri je opisana bitka na Kosovem polju. Toda ubit ni bil samo Lazar, pač pa tudi turški sultan Murat, na katerega je izvršil atentat Miloš Kabilovič prav ob času, ko je oholi sultan pregledoval svoje zmagovite čete. Srbski narod ni nikdar pozabil te bitke, katero so guslar-ji žalostno opevali skozi stoletja.
V Beograd smo dospeli ,po treh uiah vožnje. Isti dan smo obiskali pomočnika ministra za zunanjo trgovino Jardasa, kateri je pustil 30 let v Kanadi. Jardas govori tudi prilično dobro slovensko. On se je intimno
poti kot počepniti!
O tem sem pravil bratu Dol-fitu. On pa je dejal, da so fak-tično tako stranišča bolj higije-nična kot s sedali in da je pod njimi voda, ki vse skupaj sproti odnese. Jožko Oven pa mi je pozneje dejal, da je videl mnogo takih počepnikov pred mnogimi leti v Franciji, kjer je bil več let.
V Beogradu smo po povrat-ku iz Makedonije prespali, drugo jutro, 12. novembra, pa smo se z vlakom odpeljali v Sarajevo, prestolnico Bosne in Hercegovine. Bosna me je v mnogih ozirih spominjala na Slovenijo. Peljali smo se po progi Šamac Sarajevo, katera je bila izgrajena s prostovoljnimi mladinskimi brigadami. Peljali smo se tudi skozi predor Vranduk. O tej progi smo veliko čitali tudi v Prosveti. Izgradila jo je jugoslovanska mladina, kateri pa je pomagala tudi mladina iz mnogih drugih prijateljskih držav. Ta proga je svetal spomenik jugoslovanski mladini, zgovorna priče kolektivnega prizadevanja za ustvaritev boljšega življenja za vse sloje!
Peljali smo se tudi skozi Zenico, katera je glavni industrijski center v Bosni. V tem mestu so felike jeklarne in premogovniki in razne druge tovarne.
UREDNIKOVA POŠTA
Razna poročila društva št. 5 SMZ
Na zadnji mesečni seji dne 18. februarja je bila udeležba prav povoljna, kajti članstvo se je udeležilo v velikem številu. Hvala vsem, ki so tudi glasovali, da se za vsakega novega člana plačuje iz blagajne 25 centov nagrade in potem pa še nagrade iz Glavnega urada. Torej, bratje, na delo za pridobivanje novih članov!
Naš zapisnikar brat Kuhar se je precej ponesrečil pri delu. Delal je pri mašini, ko se je pripetila nesreča. Sreča je, da ga je slišal pomočnik in ustavil mašino, če ne bi nesreča s Kuharjem bila še hujša. Našemu dobremu članu želimo skorajšnje okrevanje!
Zadnjič smo šli od seje Federacije in se za hip ustavili pri članu Jos. Reparju, ki nas je spravil v prav dobro voljo. Želimo še drugim, da se tam ustavite. Ne bo vam žal.
Sedaj pa vabim članstvo, da se udeleži polnoštevilno prihodnje seje, ki se bo vršila 18. marca. Poravnajte tudi svoj asesment. Na seji bomo imeli veliko debate zaradi kegljanja (bowlinga) za prihodnjo sezono. Kakor je slišati se bodo udeležili tudi glavni odborniki. Torej, pridite vsi!
Z bratskim pozdravom
Louis Erste.
nim bratom njegove krvi onkraj morja in mu bo potom njih ohranjen trajen in hvaležen spomin.
Zdaj se pripravlja že tretji tovor knjig za odpremo v Slovenijo, apeliramo na vse, ki imajo strokovne knjige v posesti in jih ne rabijo, da jih darujejo sedaj, ko je še v teku kampanja.
Za odbor;
Josephine Petrič.
Knjige lahko izročite Mr. Tavčarju v uradu SND, v Col-linwoodu pa pri Mrs. Poljšak na 1114 E. 169 St., ali pa Mrs. Coff na 17802 Delawan Rd.
razgovarjal z nami. Med dru-
gim nam je povedal, da mnogi y	se veliko gradi
sovražniki Jugoslavije zelo pretiravajo, ko govorijo, da se danes v Jugoslaviji brezobzirno iz
Naj še omenim, da sem si Bosno predstavljal vse bolj za
sekava jo gozdovi. Dejal je, da j ostalo kot v resnici je. Po dolgi vožnji smo končno dospeli v Sarajevo, katero je poznano po vsem svetu. V tem mestu je bil izvršen leta 1914 atentat na av-strijskega prestolonaslednika Ferdinanda, nakar je Av-stro-Ogrska napovedala vojno majhni Srbiji.
(Dalje prihodnjič)
se gozdovi absolutno racionalno izkoriščajo in da se izsekava-jo v prvi vrsti taki, kateri so pregosti. Trdil je tudi, da ni sedanja izvozna trgovina lesa še daleč dosegla izvoza v primeri z izvozom lesa v stari Jugoslaviji. Poudaril je tudi, da ministrstvo, v katerem področju so gozdovi, ne bi dopustilo prekomerno izsekavanje gozdov. Naj še omenim, da mi je Jardas zelo ugajal, posebno pa še zato, ker je ohranil tisto ameriško pristnos domačo, dasiravno ima danes visoko pozicijo.
Naj .ge omenim, da smo srečali v Beogradu Jovana Koledi-na iz Sharona, Pa. On je v Beo-
Po uradnih podatkih je bilo leta 1949 v angloameriški zoni Svobodnega tržaškega ozemlja okrog 2000 avtomobilskih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 28 ljudi, ranjen pa je bil 1001 človek. Povprečno se je vsak dah zgodilo po 7 avtomobilskih nesreč.
kulirajo na vojno in na totalno uničenje človeštva (naši nasprotniki nedvomno tudi na to špekulirajo), se bomo pomenili na drugačen način. Tu ne bo več vprašanje na kakšen način bomo strariovali in izkoriščali nevednost ljudstva, pač pa se bo treba argumentu zoperstaviti z argumentom, dobri ideji bo treba postaviti nasproti boljšo idejo. V takšno demokracijo verujemo in za takšno demokracijo smo in bomo.
Poročilo o knjižni kampanji Progresivnih Slovenk
Zdaj, ko smo Progresivne Slovenke tako sijajno proslavile važno Obletnico naše organizacije in smo po tem velikem do godku skoro prišle k sebi tako rekoč v normalni tir, bo na mestu, da obvestimo našo, javnost še o enem lepem uspehu, ki so ga dosegle Prog. Slovenke od nosno knjižni kampanjski odbor, ko je dne 20. februarja odšla iz Clevelanda na pot v Slovenijo druga pošiljka knjig. Zopet 18 zabojev vsebujoč 293 znanstvenih knjig, 263 revij in 84 strokovnih priročnikov. V tej zbirki je vključenih 32 kupljenih knjig, vse ostale so veliko dušno prispevali naši zavedni ljudje. Tu so njih imena. Iz Cle velanda: Emma, Vera in Marian Candon, Jos. Durjava, Frances Gorshe, Theresa Gorjanc Vinko Jurman, John Krebel, Math Kobal, John Metelko, Mrs. Frank Mak, John Mramor, John D. Petric, Vincent Salmich, B. J. Stanovic, Frances Stefancic, Anton Terbovec, Eleanor Starina in društvo Triglav. Frank in Stanley Odar, Canton, O., Eleonbr in Frances Zakrajšek, Alliquippa, Pa., Louis Rozich, West Newton, Pa., ter Wilma Paulovich, Mt. Harris, Colo. — Vsem navedenim naša topla zahvala. Vaš knjižni dar bo nad-yse hvaležno sprejet v Sloveniji od učiteljstva in dijakov, ki se jih bodo s pridom posluževali ter iz njih zajetim znanjem pomagali svojemu narodu do vsestranskih boljših življenskih razmer, to nam zagotavljajo tople besede v pismih, ki jih stalno prejema odbor od tamkajšnjih šolskih predstavnikov.
Naša druga pošiljka vsebuje zbirko strokovnih knjig, last pokojnega Louisa Štefančiča, katere je darovala njegova mati poznana Mrs. Frances Stefancic iz 1194 E. 175 St. številne drage knjige iz področja kemije, fizike, radio in elektrotehnike, iz katerih se je Louis izpopolnjeval, bi ga nedvomno privedlo do boljšega življenske-ga obstanka, ki bi tudi materi olajšal večer življenja, da ga ni sredi pota zaustavila smrt. Poslej bodo njegove knjige-prija-teljice služile v'dobrobit nežna-
Mr. Subel bo predaval Progresivnim Slovenkam
Pri našem krožku št. 2 Progresivnih Slovenk nam se zopet obeta par ur dobrega duševnega užitka. V sredo 15. marca bo naš gost in predavatelj gospod Anton Subel, ki bo govoril o naši slovenski pesmi in glasbi.
Ker ima g. Subel dolgoletne skušnje, nam bo povedal marsikaj zanimivega in poučnega. Naša pesem ima lepe božajoče melodije, tako da smo Slovenci lahko ponosni. Naša pesem je tudi že večkrat zaslovela na raznih tekmovanjih v Evorpi. O vsem tem nam bo več povedal g. Subel in nam to natančno razložil.
Ker smo imele polno užitka z našim zadnjim predavanjem, ko je gospod Zorman govoril o Župančiču, upamo, da bomo imeli tudi ta večer veliko užitka.
G. Subel je 14 let bil član največje opere na svetu—Metropolitan opere.
Članice, apeliram na vas, da se udeležite seje v sredo zvečer in prav tako tudi tega predavanja. Ravno tako so valšljeni drugi krožki in občinstvo. Prepričana sem, da boste vsi hvaležni predavatelju in Progresivnim Slovenkam za tako krasen večer. Ko se človek udeležuje takšnih kulturnih in poučnih predavanj, se počuti zadovoljnega in prerojenega.
Seja bo ob 7.30 zvečer, da jo bomo lahko končale do predavanja, ki bo ob 9. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
A. B., članica krožka št. 2.
KOROŠKE VESTI
Naše ljudstvo odgovarja na obrekovalno gonjo celovške škofije
Naše koroško delovno ljudstvo odgovarja na hujskanj® škofijskega ordinata v Celovcu s prepričljivimi, preudarnimi izjavami. Le nekaj pripomb teh odgovorov: če nam branij" čitati glasilo demokratičnih koroških Slovencev in če nam za branjujejo prejemati zakramente, potem je umestno vprašanje, zakaj ni v Beljaku, kjer je okolica. 75%-no slovenska,
Ijen tudi tak duhovnik, ki je zmožen slovenščine. V CeloVcU ni slovenskega spovednika, o kar je umrl pater Valerij. Tu ' ne moremo pozabiti, da se ^ cerkvena oblast v Celovcu v c® su nacizma prav nič poteg za naše, krivično preganj®^ ljudi. Ničesar nismo shšali, bi bil celovški škof obsodil ganske, krivoverske nauke Rosenbergove mistike in P krščanske rasistične teorije, poln molk je spremljal dvom J ^ vo "versko naravno vzgoJ po raznih "Bundih" in zacijah. Nihče ni črhnil bese ' ko so šarili "pimpi" okoli kva med mašo, razbijaU.po s jih bobnih i n namerno nio ^ cerkvene obrede. Ob vsem ®
Jugoslovanski film v Los Anglesu, Calif.
Los Angeles, Calif.—Slovenci, ki živijo v Los Angelesu in okolici, so vabljeni, da nas obiščejo 1. aprila v Hrvatsko-Američki dvorani na 330 S. Ford Blvd., kjer bo Jugoslovanski-ameriški filmski odbor prvič kazal slike iz Jugoslavije.
Prva slika, ki bo kazana, je "To ljudstvo bo živelo." Poleg te glavne slike bodo kazani še krarjši filmi iz raznih delov Jugoslavije. To so zvočne slike v našem jeziku. Prosimo vas, da pridete točno ob 7.30 zvečer, ko bomo začeli kazati filme.
Našemu ljudstvu priporočamo, naj jih ne ovirajo razni spori, pač pa naj vsi pridejo in vidijo, kako dela in se bori naše ljudstvo v starem kraju. Vstopnica z davkom je 74 centov. Vsi ste dobrodošli. Za odbor:
Joe Musa.
m ce-
lil
v nas v svoj
je zares čudna, presenetljiva sumljiva skrb, ki jo kažejo na krščanska načela in n^P ni slovenski tisk, ki baje ^ ogr ža cerkev in vero". Takšne podobne stvari utrjujejo zaupanje, ki ga imamo tisk.
Delavnost naše mladine
Največja mladinska	^
tev je bil lani Mladinski Št. Jakobu in na Blatu P" berku. Pri tem smo se čali predvsem o uspehih S ° ske fizikulturne zveze, ki ^ žuje vsa slovenska fizkui društva. Organizirali smo metne tekme, smučarski .j v Selah. Sestavili pa smo delovno brigado, ki je gradnjo avtomobilske ceste ograd- Zagreb, ko so ji gt-strijski oblastniki odrekli no dovoljenje. Razen tega J® ganizirala mladina tudi manjših prireditev, vneto J® delovala pri prireditvah skih prosvetnih društev,
no je pomagala tudi pi"'
•ogr®'
nju in populariziranju P' ma Demokratične fronte nega ljudstva, ki ga je v poslednjo koroško vas. ^
četku novega leta pa smo
org»"
- -O"-----i.
nizirali dva smučarska združena s smučarskimi kaškimi tekmami. Z učenjem hočemo postati P vredni člani svojega
zvesti sinovi slovenskega šega delovnega ljudstva-
Demokratična fronta nega ljudstva
Itoro'
del«'

KOPRIVA
Veliko, svet, zelišč goji; jih seje, jim priliva.
Rahla zemljo, gnoji skrbno, z njih cvet, al' sad dobiva.
Lc ena jc, kot vsakdo ve, zelišč, ki čast ne vživa. Ob plotih le potice se,
ime ji je—kopriva.
Tam, kjer le-ta se bahati, nemoteno vse prerašča,
gorjp ti kmet, ne bo za mlet. Tam prazna bode kašča.
Zato lc tam., kjer plot visi, kopriva se potiče;
razmršen cvet nje le smrdi, nikogar nič ne miče.
—S—
V Celovec so se gati našega delovnega iz vseh delov Slovenske ške. Prišli so na redni zbor svoje politične je, Demokratične fronte go
■nos^ ,0
nega ljudstva. S pozorn
itivn"
sledili poteku manifesta zborovanja, zlasti ročiloma Franja Ogri^^' Izvršnega odbora Den^" ju ne fronte delovnega tov. dr. Franca ZwitteO*'
Po statističnih	gjja
ameriškega vira je Frai^ pfO'
vedno na prvem mestu ■ ,
■je ^
izvodnji vina, čeprav J® 1 gO coska proizvodnja v zadj^j
letih silno nazadovala, je Francija pridelala ^0 .jjjo-
lUJi;
nov hI. leta 1939 —
nov hI., leta 1947 pa

milijonov hI. Italija je
0'
gem mestu. Na tretjeP^ V je Španija. Največji nap^® vinski proizvodnji države, ki so leta 1934 le-le nekaj nad 5 milijon"^ jji, ta 1947 pa že 20 milij®'^"
14- marca 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAIN a
v rastočem mestu aluminija
^ Strnišču, na enem iz-^^jvGčjih gradbišč doma in *sej srednji Evropi, ne hiče
posebno
potegnil
ne zmeni za zimske dne-
močneje
® in veter, ki je te dni
cez ravnine Dravskega
polja.
2	naselje Strnišče se
e^anjšano hitrostjo razvija središče. V delav-lili "l^selju so nedavno izvo-ko	odbor. Samo ta-
Kjjt^ '^^^ujejo in nič drugače! toj ! prepričani, da bo sto zraslo lepo mlado main tta	montirajo stroje "GraS®v ^^adbeni koliektiv zida n naprej gradi ter ^tajah^Z obeh po-Ustjv]' pred kratkim de, rZti' mimogre-ste ^dajo danes dolge vr-nih vagonov, namenje-nijj g °^arno glinice in alumi-sto in T J tovarno je potegnilo razvili . rok. Tu bomo talieiji ^'^^^^^odnjo aluminija v Samo kakor so jo doslej
Ho razv't-^^^^^ industrijsko moč-ite dežele.
Vsgppj.
boksit^ ^'^anio dovolj: tako iz katere se pri-
IN EVROPSKA
mer
®ačbi	JG razlika v ož-
je treb	točk, ki jih
%ere_ b%	od evropske
^lskiK°v'®^ pri moških ali pri ^ čevljih.
Na
'^ŽelHo'')"^®^" vam pišejo,
Št. *1 T* G m pol, št. 40 je
je 10 st št. 42 je 9, št. 43 - St. 44 je n.
Ženski '
%Qj§l čevlji so navadno bi iia gornje mere. Ta-®.37 g. P'^er: št. 38 bila štV 5, 36 št. 4.
A	*
"^ško 32	št. 40 je ame-
f 38.	je 34; 44 je 36: 46
®čk	itd., vedno za
"^ere.	Manjše od evropske
Sko
deklicah dru-Nškn ^era. št. 38 je *4 je 18 ^2:40 je 14; 42 je 16; ^ 46 je 20.
^ri	*
Y oblekah pa se za-2 št. 42, kar je i" 34; 46 je ^ je 40 . ■ ^0 je 39; 52 je 41; lO	jG 44. (Se vrti
^ točk razlike.)
M ^	*
15 : št. 35 je ame->1 i.'®'»pol; 36 je 14; 37 je
° je 15; 39 je 15 in j« 16; 42 je I 43 je 17.
dobiva aluminij—kakor tudi premoga in električne energije Boksit bomo kopali doma v Istri v bosanskem boksitnem revirju pri Krupi in drugje. Za proizvod njo aluminija pa je najvažnejše da so v bližini tovarne tudi premogovniki in viri električne energije. Zato gradimo na Dravi nove velike hidrocentrale,. pri Šoštanju trmoelektrarno, iz razširjenega velenjskega rudnika pa bomo c Strnišče dovažali premog.
Nič več ne bomo razmetavali in prodajali po sramotno nizki ceni dragocene rude boksita, kakor so to nekdaj delali kapitalisti. Takrat v stari Jugoslaviji je od 400,000 ton nakopanega boksita vsako leto pokupila Nemčija 90%, prodajala pa nam je aluminijaste izdelke po 20 do 30-krat višji ceni.
Na prostranem gradbišču
Med orjaškimi industrijskimi zgradbami glinice in aluminija se v Strnišču zlahka izgubiš. Tu so naši delovni ljudje lani opravili velikansko delo. To gradbišče je drugo najboljše v vsej Jugoslaviji. Kolektiv "Gradisa" je na tem največjem slovenskem gradbišču, ki ga vodi inženir Borut Maister, lani opravil 76,819 kubičnih metrov zemeljskih del. Delavci so v tem letu vgradili 18,689 kubičnih metrov armiranega betona in 7,716 kubikov opeke. Zgradili so 7,500 kvadratnih metrov novega cestišča in razentega še mnogo drugih objektov v tovarni.
Po sredini tovarne in proti naselju vodita široki asfaltirani cesti. Po tovarni, ki se bo razprostirala na prostoru 10 kvadratnih kilometrov, bodo položili nič manj kakor 32 kilonietrov normalnega železniškega tira. Tu bo stala cela vrsta objektov, od katerih bi bil nekdanjih časih vsak že izredno velika .tovarna. Nedaleč vstran v naselju rastejo poleg osem že dograjenih trinad-stropnih stanovanjskih blokov, opremljenih s centralno kurjavo in vsemi drugimi udobnostmi novi bloki, kot del bodočega mesta. Med ljudmi, ki ustvarjajo to edinstveno delo, je nad 100 delavcev dobilo naslov udarnika samo v preteklem letu. Med njimi so delavci Ignac Žerjav, Peter Ulaga, Marija Grah in Janez Ovca, ki že delajo za poslednje leto petletke. Brez teh gradbincev ne bi mogli monterji, ki imajo prav v Strnišču trdo, a uspešno šolo, osvojiti toliko zna-
nja in spretnosti za nadaljnjo izgraditev naše industrije aluminija.
Le enkrat bodo potrebne človeške roke
Pred štirinadstropno zgradbo bo rdečkasta boksitna ruda prvič padla na tekoči trak. V tovarno bo pripeljal vlak do obeh lijakov na razkladalni postaji. Le takrat bodo delavci v Strnišču prijeli za lopate. Potem pa bo ruda zdrobljena in zmleta po tekočih trakih in v kleščah žerjavov potovala iz peči v sto in sto velikanskih kotlov in spet v peči, dokler ne bo iz nje stekel aluminij—dragocena kovina bodočnosti.
Dolga je pot, preden bo iz boksita naposled v elektrolizi stekel čisti aluminij. V Strnišču pravijo, da bo to trajalo najmanj nekaj mesecev. Vsak se je še začudil temu odgovoru, pa je vendar pravilen. V bodočem skladišču boksita je danes polno strojev in opreme. V tej veliki 140 metrov dolgi dvorani, ki bo z žičnicami neposredno povezana z razkladalno postajo, bo že prvi dan, ko bodo zaropotali drobilci, vse polno prahu. Toda ne dolgo. Sesalne naprave bodo posrkale ves prah, drugi stroji pa ga bodo "stisnili" in spet bo pred nami boksit v obliki briketa.
Pod visoko strešno konstrukcijo, ki so jo izdelali in montirali monaerji tovarne "Djuro Dja-koviča" iz Slavonskega Broda, se bodo vsak dan grmadili novi velikanski kupi boksita.
Naši monterji so sestavili 100 metrov dolgo rotacijsko peč
V sušilnici bodo v štirih rotacijskih pečeh predvsem sušili in naprej predelovali boksit. Ta oddelek imenujejo "kalcinacija I." (Kalcimacija je kemični pro-
JOIN OPPOftXUNITY

/A/y£Sr//V US. SAV/A/6S 80N^
ees, V katerem se boksitu odvzamejo voda in razne kovinske spojine s pomočjo sode in žganega apna). Občudovanja je vredna spretnost, s katero so naši monterji v tem oddelku sestavili prvo 10 metrov dolgo in 2.80 milimetrov široko rotacijsko peč brez vsakih podrobnih načrtov, brez tujih strokovnjakov, ki so prav tu obupali in popustili.
Pri tem delu so se odlikovali mladi, a predani monterji inženir Franjo Grunfeld, inženir Stane Tonejc, Rudi Majcen, Marijan čuček, Anton Kobol, vodja montaže Albin Tomše in drugi. Ti zaslužijo še večje priznanje zato, ker so predstavljale te peči najtežje delo v tovarni glinice in aluminija. Peči bodo kurili z ge-neratorskim plinom, ki bo segreval peč na 1,200 do 1,300 stopinj. Znotraj bodo oddane s šamotno opeko. Tristo ton boksitne mase se bo nenehno vrtelo v vsaki izmed štirih peči, ki jih bodo poganjali posebni elektromotorji. Tukaj se bo prav za prav začela pot predelave boksita v aluminij.
V separaciji, kamor bo tekoči trak potegnil boksitno maso, je montirano največ opreme—različnih mešalnikov, kotlov in filtrov. Vsako uro bo separacija skupaj z drugimi oddelki tovar-
ne potrebovala milijon litrov vode, ki jo bodo črpali iz vodnjakov v bližini tovarne. V separaciji bodo pod visokim pritiskom iz boksitne mase ozličili primesi, ki bodo odpadale v obliki "rdečega blata."
Vendar je za čiščenje boksitne rude potrebno še 46 drugih kotlov takoimenovanih "dekompo-zerjev," ki so jih izdelali, zvarili in xgradili delavci tovarne "Franc Leskošeka" v Mariboru. Največji izmed kotlov visokih 18 do 22 metrov, imajo prostornino do 1,000 kubičnih metrov. Tndi takih orjakov prej nismo nikdar izdelovali doma.
Iz tega oddeleka bodo tekoči traki spet odnesli boksitno maso v nov oddelek v "kalcinacijo II." Šeel tu bodo naposled v nekoliko manjših rotacijskih pečeh popolnoma osušili prečiščeno boksitno maso in jo zmeli v belkast prah glinico—aluminejev oksid brez vode. Ob vseh teh velikanskih napravah, ob 400 kotlih v prvem delu tovarne in ob sto drugih napravah bo delo povečini avtomatično usmerjeno le majhno število delavcev.
Trije mariborski otoki bodo služili samb tovarni glinice in aluminija
Tri hidrocentrale, tako velike, kakor bo hidrocentrala na Mari-
M us. SAV/N6S BONDS
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
borskem otoku, bodo dajale električno energijo tovarni glinice in aluminija bodo potrebovali 2,500 kilovatnih ur električne energije. Če bi zmanjkalo električne energije v kateri koli izmed treh po 450 metrov dolgih dvoran za elektrolizo le za pol ure, bi zaradi primesi kriolita, ki pospešuje taljenje aluminija v elektrolitskih pečeh, vse skupaj "zmrznilo." Danes je zgrajena prva dvoran^ za elektrolizo, ki bo imela 164 elektrolitskih peči.
Ta dvorana je ponos vsega delovnega kolektiva. Takrat, ko bodo v njej prvič izločali tekoči aluminij, bo morala začeti obratovati vsa tovarna. Zavrteli se bodo stroji v srcu bodoče tovarne—v energetskem oddelku, ki bo proizvajal toplotno, plinsko, pa tudi električno energijo neposredno v tovarni. Takrat bo iz 142 metrov visokega dimnika, poleg katerega se bodo uvrstili drugi manjši, naznanjal dim, da že dela veliki gigant, zgrajen v prvi jugoslovanski petletki. Dvorana za elektrolizo bo v nočeh žarela daleč naokoli.
% (Po "Slovenskem poročevalcu")
razne novice
—	Danski tovarnar Bierrad Esbjerg Islandsgade je naznanil svoj nov patent: izdelal je uro na električni pogon, ki ima samo tri kolesa. Pri preizkušnji je tekla nepretrgano 6 mesecev. Za enoletni pogon zadostuje baterija 3 V.
—	V neki planinski vasi azer-bejdžanske SSR so našli človeka, ki je star, kakor poroča moskovski radio, 141 let. Živi skupno s 117 letno ženo, v njegovi vasi pa žive samo njegovi otroci, vnuki pravnuki in prapra-vnuki.
—	Poročajo, da je Anglija 1. 1949 dosegla rekordno proizvodnjo 15.5 milijonov ton surovega jekla (leta 1948 — 14,8 milijonov ton). Za. letošnje leto sklepajo, da bo angleška proizvodnja dosegla 16 milijonov ton.
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 1-2730
INGOLIČ;
MLADA LETA
POVEST
veselja, ko je j®
Sil	'■ Ko je pa izpil dva
"^^daljevanje)
^il

jo je objel, jo no-io ji govoril brez
"k ■ '»kat 't)	čudovite besede,
0(} kar rdela od sreče
\ J	da govori z njo
4^
o vsem, da mu je
ima rada! Saj ne pa	kakor ga imeti
2^' ^ ^ še tako boji je-
je J.
Živela kakor v sa-

Kakor v sredi zime nenadoma vzcveteli rdeči nageljni.
Prve dni se niti zavedeti ni mogla. Otrok v šoli ni videla, tudi upravitelja in ne drugih ljudi. V sebi je nosila toliko opojne sreče, da je čutila samo njo.
Šele čez dva ali tri dni se je v šoli začela zavedati, da bi vsega teg^ ne smela. Kaj ko bi kdo zveddl? Ko bi kdo prišel popoldne k nji? Francka? Ali pa ko bi se Kekčeve vrnile, saj so dejale, da pridejo za božič ?
Drugih pomislekov ni več imela, saj mu ničesar ne more
odreči! Saj je v vsem toliko lepega, omamnega .
Ah, da bi bila že njegova žena, potem bi ne bilo tega strahu pred tujimi ljudmi.
iDa, da, potem bi bilo vse drugače!
Postala bi mati!
Mati!
Ni to njena skrivnostnej-ša želja, njeno največje pričakovanje? Ali ni sedaj za vso to ljubeznijo, gorečo in iskreno, vendar nekaj praznega? Samo spomin ostane, sicer topel in lep, toda ob njem grenka in težka misel. Toda potem, ko bo za to gorečo ljubeznijo nekaj skrivnostnega, velikega ? Ko se ljubezen ne bo nehala samo s sladko utrujenostjo in trdnim spanjem, marveč bo sredi sanj zaživelo nekaj novega, skrivnostno čudovitega ! Zasanjala bo in tedaj bo sredi sanj pod njenim srcem vzklilo novo življenje!
Novo življenje!
V njuni ljubezni bo življenje! Sedaj ga pa ni! Ničesar ne vzbudi njuna ljubezen, ničesar take-
ga, kar še nikoli ni bilo. Ali sedaj ne zamujata vedno iznova najsvetlejšega in najskrivnost-nejšega trenotka v vsej ljubezni, tistega zaradi katerega in vsled katerega sta tudi onadva dobila življenje in zaradi katerega je njuno življenje dragoceno, veliko?!
O, da bi bila kmalu Tinetova žena, in mati novemu življenju!
Marta je bila zadnje dni omamljena od te misli, nosila JO je s seboj v šolo, jo trosila med svoje otroke, ko jih je božala, jim gledala oči in pripovedovala samo lepo o njih mamicah, ki jih morajo ljubiti, in to misel je potem zvečer razodevala Tinetu v poljubih, z vsem svojim telesom, ki ga je Tine božal, ljubkoval in ljubil, omamljen od sladkosti, ki so se mu tedaj šele prvič odkrile.
Toda zjutraj je bila Marta žalostna.
Vse to je še tako daleč!
Najmanj še tri leta!
Saj ne vidi njih konca! Tri
leta bo goljufala samo sebe za najlepše, za najsvetejše.
Saj ve, da ne more biti drugače.
O, ko bi živela sama, ko bi ne bilo mame in drugih ljudi, tedaj bi hotela vendarle postati mati, četudi bi ne bila žena. Ne bi več grešila nad ljubeznijo, in ko bi Tineta ne bilo, bi imela bitje, ki bi vzklilo iz njene ljubezni, ki bi jo vedno in vedno spominjalo nanj! Toda sedaj je tako, da se mora tega bati, da se mora braniti!
Kaj pa, ko bi se že sedaj poročila? Tine bi lahko kljub temu študiral in ona bi bila žena in mati!
Da, to bi bilo najlepše! Večje sreče si ne more misliti!
Toda to so previsoke sanje. Takšne sreče Marta ni vredna!
Tisti dan je bila tiha. Večkrat je prijela Tineta za roke, mu gledala v oči in zašepetala:
"Tine, me imaš zelo, zelo lad?"
Tine jo je vselej objel in ji goreče govoril o svoji ljubezni.
A Marta se ni potolažila. "Me imaš rad kakor ima mož ženo?"
In Tine jo je spet objel. A Marta je še vedno izpraše-vala:
"Kakor mož ženo, ki je mati?"
"Da, Marta! Nihče ne more imeti rajši svoje žene, kakor imam jaz tebe!"
Toda Marta še ni vedela:
"Pa bi me imel tako rad ko sedaj, če bi bila mati?"
"Seveda! Zakaj pa ne? Vedno, Marta!"
"In če bi bila tvoja žena?"
"Vedno, vedno, Marta, te bom imel tako rad ko sedaj!"
Kljub temu Marta ni vedela. Dalje pa si ni upala izpraševati.
Popoldne bi Tine moral oditi.
Tako dolgo sta se poslavljala, da nazadnje ni šel.
"Doma bova vendar tako daleč drug od drugega. Še nocoj ostanem. Jutri odpotujem na vse zgodaj; ti pa prideš zvečer. Nihče ne bo nič slutil."
In je ostal.
Dolgo v noč sta se pogovarja-
la. Vse si morata še enkrat povedati! Vse še enkrat doživeti!
Marta je spet poskušala.
Govorila je Tinetu o otrocih. Kako jih ima rada, kako so nekateri dobri in pridni, kako so srečne matere, ki imajo takšne otroke. Posebno majhni so tako lepi. Takšni, ki jih imajo matere na prsih, ki nič ne morejo brez matere, ki bi brez njih kar umrli. Kako more biti materi lepo, ko vidi, da dete, njeno dete, živi samo od njene ljubezni; saj ko ga dobi, vsaka kapljica njene krvi prispeva nekaj.
O, to mora biti čudovito!
Tine je poslušal.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
]4. marca 1950
FERDO GODINA:
BELETULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
Komu bi potožil svojo bolest? Je človek na svetu, ki bi me razumel, ki me ne bi napačno sodil?
Ne sme me soditi dekan Je-rebič, ne plebanuš Cotlin in ne moja mati! Ti, Bog, me sodi s svojo pravičnostjo. Če grešim, kaznuj me!
Postal sem pozoren. Sem po cesti je šla mala skupina žensk v čudnih, pisanih oblekah. Pred njimi pa je šel — Kandič.
Prvi hip nisem verjel svojim lastnim očem. Ko pa se mi je Kandič nasmejal, dvignil klobuk in • mi pomahal gor na okno, sem moral verjeti.
"Me poznaš?" je vpil vihravo na cesti in se z ženskami ustavil. Bile so kmetice s Krasa. Neprijeten občutek me je spreletel.
"Prišel si?" sem se začudil. "Mislil sem, da te ne bo." Nehote sem iskal med Hrvaticami oni ženski obraz, pred katerim je klonil Kandič.
"Pridi dol," me je klical Kandič.
Stisnila sva si roke. Nato sem segel v roke vsem ženskam in še malemu fantu, ki je stal pri Kandiču in me gledal s črnimi očmi. Ves čas pogovora je v Kandičevi bližini stala mlada stasita ženska. To je bila gotovo ona, o kateri je nekoč govoril Kandič.	.
Ljudje so šli mimo nas in nas pozdravljali. Kandič je bil po stari navadi ves nasmejan, živ in dobre volje.
"Mi smo prišli najbolj daleč. Si že bral mašo?" me je nenadoma vprašal.
"Ne."
"Ti bi moral biti doma v Lendavi."
Nisem mu mogel po pravici povedati, kaj me je zadržalo v Turnišču. "Škofu sem dvoril snoči pri večernicah," sem dejal.
"Bi lahko maševal še jaz tu?" me je vprašal.
"Lahko."
Med vriščem je še nekaj naročal svoji družbi. Nato pa sva se obrnila in šla v farovž. Prijel ma je pod roko. Kandič mi ni bil več ljub.
"Zdaj si jo videl?" mi je ves srečen šepetal. Oči so se mu smejale.
"Ta, ki je stala poleg tebe?"
"Da."
V sobi ni nehal pripovedova-
ti o svojem potovanju in njunih srečanjih.
"Hiteti morava," sem mu rekel, da bi ga prekinil.
Stresal si je prah z obleke.
Nekdo je potrkel. Vstopila je alministratorjeva sestra.
"Mislila sem, da spite," mi je veselo rekla.
"Ne! Sem že davno pokonci," sem dejal. Ko je zagledala pri omari Kandiča s krtačo v roki, je na mah zresnila obraz, se obrnila in šla.
Mislim, da sem bU Mariči edini dobrodošel gost poleg škofa na kongresu in sploh, odkar sta živela Grafič in njegova sestra v farovžu v Turnišču.
"Kaj pa to?" je vprašal začudeno Kandič.
Na njegovem farovžu ni bilo takih navad.
"Mudi se, Kandič," sem rekel. "Če bova še sploh dobila mesto, je vprašanje."
Zapel se je in pogladil po laseh. Odšla sva maševat. Jaz bi bil rad čimpreje prost. Streči sem moral pri škofovi maši. Mogoče se bodo Krampačevi in Brunnerjevi pripeljali pred veliko mašo.
Komaj sva prišla do zakristije. Vse polno ljudi je bilo okrog cerkve. Stari, mladi, moški, ženske, vse je bilo pomešano. Dobila sva v tistem času proste oltarje. Maševala sva hkrati, on pri glavnem, jaz pri stranskem oltarju. On je stopil pred Boga vesel in srečen, a jaz nemiren in žalosten.
Kako žal mi je bilo, da nisem bil tudi jaz eden izmed tisočev, ki so stali pod kostanji in na poljih ter gledali gor k oltarju. Sklanjali so glave in upo-gibali kolena pri vsaki škofovi besedi "Jezus". Upognil bi tudi jaz kolena, poslušal bi vdano besede visokega pastirja z mirnim srcem in s trdno, neo-majano vero v lepoto življenja in v brezkrajno, nedoumljivo neskončnost.
A kaj zdaj? Kaj sem? Povej mi ti moja ljubljena mati, ki si me rodila.
Bojim se, da izgubljam vero v Boga, bojim se, da me je zasovražil oni, čigar služabnik sem.
Velike množice ljudstva so bile strnjene okrog cerkve. Tja čez cesto so segale, do njiv, od koder je topel jesenski veter nosil duh po koruzi in dozorevajoči ajdi. Škof pa je stal na prižnici, ki je bila! ovita z ven-
Red Cross Campaign Poster for 1950
ci in postavljena poleg oltarja pred cerkvijo.
Če ne bi bil duhovnik, bi ob-delaval ta polja. Leto za letom bi mi bila v veselje. Bal bi se toče, suše in močne zime, vesel bi pa bil lepega vremena in obilnega' božjega blagoslova.
A kaj zdaj? Tu sedim poleg Grafiča v bližini škofa in zrem dol na'te tisoče glav, ki se nemirno premikajo, v svojih srcih poveličujejo Njega, ki je pred tisoč devet sto leti umrl za nje in za vse, ki živimo na zemeljski obli. O Bog, zakaj nisem eden izmed njih?
Škof je doktorju Kareliju in jezuitu Vozliču prepovedal govor. Govori zdaj sam! Koliko skrite borbe je za kulisami velikega kongresa; koliko je prikrite borbe med služabniki božjimi za hrbtom tistega Sina človekovega, ki je pred tisoč devet sto leti umrl zaradi krivic, zahrbtnosti' in sovraštva. Ali danes ne bi bilo potrebno, ^da bi umrl Sin človekov še enkrat za iste grehe?
Sedim poleg Grafiča. Grafič stalno giblje s čevljem in drsa po stari deski. Ta človek se mi zdi kot moja mati. Trd, premišljen je, a obenem dober; le tople, skrite ljubezni ni v njem, kakor je v moji materi. Mogoče se mi zdi dober zato, ker sem našel pri njem uteho zaradi neznosnega življenja na farovžu v Lendavi. Ne vem. Negibno sedi in zre v množico. Glava se mu sveti v soncu, lica so mu polna krvi.
Kaj se je zgodilo danes pred škofovo pridigo, tega ne bom nikoli pozabil. Ko se je škof na-pravljal, bi moral biti vsekakor dekan tisti, ki bi mu stregel.
Grafič pa se ni niti ozrl na dekana, ki je stal v bližini. Tudi plebanuš Cotlin je stal spredaj poleg dekana, zadaj za njima pa smo stali vsi ostali duhovniki.
Grafič se ni oziral na nikogar. Vsaka pomoč od strani Je-rebiča in Cotlina bi bilo vsiljevanje. To je čutil vsakdo.
Grafič se v hipu obrne in z očmi išče nekoga med nami. Lica so mu visela in male višnjeve oči so šle od obraza do obraza. Na meni so se ustavile. Spre-letelo me je, ker sem zaslutil, da se bo zgodilo nekaj nerodnega. Deležen bom trde Grafičeve prijaznosti.
Grafič je nagubal čelo, me pogledal in potegnil z glavo v eno stran. Vsi so se obrnili k meni in pred seboj sem imel takoj prazen prostor. Pristopil sem.
Grafič se je sklonil k meni in mi dal cimbalum:
"Pomagajte!"
Čutil sem, da mi je kri šla v lice. V zakristiji je nastala grobna tišina. Težko, neprijetno ozračje je zavladalo v zakristiji, in temu je bila vzrok Grafi-čeva ostra, nezadržana volja. Dekana Jerebiča in plebanuša Cotlina si nisem upal pogledati.
iiBliil»liil»iiii»iiii»iiiimi"il»liilBliiiaiiiiBim,ii,i,i„mi
Zastopniki Enakopravnosti
Prepričan sem bil, da sta se od včeraj do danes že dvajsetkrat kesala, da sta sprožila misel za kongres.
Zdaj sedim tu na tribuni na častnem mestu poleg Grafiča in ne daleč od samega škofa. Jaz lendavski kaplan, zasovražen pri dekanu in osramočen pred svojo materjo.
Daleč sem od vsega tega, kar se dogaja okoli mene. Nobene opore ne čutim v Grafiču niti v samem škofu. Neprestano iščem med ljudstvom samo svojo ljubljeno Rahelo.
Še eno neprijetnost sem doživel tisti dan, preden sem odšel iz Turnišča.
Moje mesto pri skupnem kosilu na farovžu je ostalo prazno. Nisem mogel sesti za mizo, dokler nisem vedel, kaj je z Rahelo.
Šel sem med množico, ki je takoj po dvanajsti uri začela kopneti. Hodil sem med ljudmi in' iskal svoje ljudi iz Lendave.
Obupan nad vsem sem šel preko pokopališča v hrastov gaj, ki je stal tik ba farovškim ogradom. Šel sem med križi, ne da bi pogledal en sam napis, ne da bi pogledal rože, ki so rasle na grobovih. Zdaj mi ni bilo mar cvetja.
Tudi v moji vazi naj se rože posušijo. Pri vsakem najmanjšem neprijetnem dogodku mi je prišlo na misel:
"Sedaj bo konec? Konec bo neizmerne, močne ljubezni?"
Sraka se je spustila z veje in zaplavala nad hišami, ko sem prišel med drevje. Travo pod drevesi* so pohodili romarji, ki so se zatekli sem pred soncem.
AVTO NAPRODAJ
1947 Super Sedanette—Buick izdelka, z vsemi pripomočki. Samo en lastnik. Za podrobnosti pokličite lastnika na
SOHIO GAS STATION 18610 Lake Shore Blvd., KE 1-9711
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611


This simple but forceful picture, symbolic of Red CroM Mrvloe, is the work of Stevan Doh»nos, noted nwgaxtne wtiat.
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1 -6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 1-4457 •
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
HBIIilBIIHMIIIiailllBIIIIBIIIiBIIIIBUIfiniBtlUBIHIWUfll lllilllBllllBilllilllllllllBlllllIIIIBIIIiailllflllllBlirillllBll
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Tu in tam je ležal na travi med listjem zmečkan, masten papir ali oglodana kost.
O ničemer nisem razmišljal; ne o Raheli, ne o sebi, ne o materi, še manj pa o današnjih dogodkih v Turnišču. Skrita borba med dekanom in Grafi-čem, katere se je udeležil celo škof, mi ni prišla niti na misel. Veseliti bi se je moral, kajti vedel sem, da je zgubil igro s kongresom Jerebič. Pa kaj je bilo to meni, ko ni bilo Rahele, ko ni bilo nje, zaradi katere sem se veselil kongresa.
Iz te otopelosti me je prebudil vesel pogovor in smeh. Ni mi bilo prav, da je bil kdo v moji bližini.
Pogovor je bil vedno glasnejši. Nekdo je šel čez pokopališče proti gaju. Ko sem se obrnil, me je spreletelo in od tistega trenutka Kandiča nisem maral več. Šel je s Hrvaticami čez pokopališče proti meni. Videli so me od cerkve in so krenili v gaj.
Tako, kot sem pač mogel takrat, sem se nasmehnil, da bij prikril svojo nevoljo.
"Nisi bil pri kosilu?" me je
vprašal v svoji razigranosti Kandič.
"Ne, slabo se počutim." sem mu odgovoril.
"Mi bomo šli, ne Iva?" se je obrnil k mladi ženski in jo prijel za ramo, smelo, nič boječe.
"Da!" je odgovorila in pobe-sila pogled.
Neka stara žena, ki je bila tudi s Kandičem, je imela milijon gub na obrazu, globoke oči, sive lase in nekaj neprijetnega v sebi.
"Da, da, gospodi" je dejala, čeprav je Kandič ni pogledal. Nekaj tistega hlapčevstva sem čutil v teh besedah kot mnogokrat pri naših starih ženskah, ki bi ves dan skakale okrog mene in bi blebetale najrazličnejše neumnosti.
"Daleč imamo nazaj. Iva, ali ne?" je spet vprašal Kandič lepo žensko, očividno bi jo rad spravil v pogovor.
"Da."
Ona se ni dala "premakniti
Gledala je trdovratno v tla kot otrok, če ga vprašaš, čigav je-"No Iva, daj, gospod te vpra; šajo," je govorila stara skoa edina zoba, ki sta ji štrlela iz zgornje čeljusti.
Mene je bilo sram, da je Kandič puščal oči na njej dalj, ko bi se spodobilo. Samo gledal je in se smejal. Ostale žens e so se prav tako smejale, Iva P® je gledala v tla in molčala. ^ ni polti je pristojala bela ka.
(Dalje prihodnjič)
ENO OPREMLJENO
SOBO ŽELI DOBITI V NAJE POŠTEN MOŠKI, SREDNJIH ^ ' JE STALNO ZAPOSLEN.
Naslov se naj pusti v uradu ^
lista.__T'
MOŠKI, ki govori slovenščino
angleščino, dobi službo. , ^^ati imeti avto. Vas naučimo jgnio našo novo, revolucionarno oP na tak način, da boste služili do $100 na teden. Izkušnja jjj dajanju ni potrebna. Podr dobite danes v Ukraim^" . 2255 W. 14 St., med 9.30 ZJ' 7.30 zv.
URADNIKI DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA"
za leto 1950
Predsednik Frank Baraga; Podpredsednik John Lekan mL; Tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083; Blagajnik-zapisnikar John Leskovec; Nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Tony Pet-kovšek; Zastopnik Kluba društev SND John Lekan mL; Zastopnika Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
sAie
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. čE IMATE NAPRODAJ, pokličite
IV 1-7646
(.REALTOR

8-Cap
Percolfttor
Cookte Sheet
6-Qt. Covered Sauce Pot
Angel Food Cake Pan
9K** Open Fry Pan
This sensational offer is made po#-Bible by a special purchase from a nationally known manufacturer— Every Piece Perfect—Come early-Each piece 99c while they last.
Ten other value items on sale, not illustrated.
GRDINA HARDWARE
6127 ST. CLAIR AVE. UT 1-3750
Prop.
Joe Penlto
Ed. March
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju In znancu. Če Imate kaka priporočila za Izboljšavo čtl-va, sporočite ga In skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
OSIER'S ROD & REEL REPAIR
SEDAJ POD SLOVENSKIM VODSTVOM 1241 EAST 59th ST. — Tel.: HE 1-8043
Prodajamo vsakovrstne potrebščine in opremo za ribo lov; popravljamo in imamo razne komade za popravila*
Children are
more lihely 1o get this:
When parents regularly buy these'

/ ^
Automatic saving sure saving—
US. Savings Bonds
enakopravnost
This /j an oBicial U. S. TreMtury prtpirerf under Muspices of Tretsury Department and Adverti^M