■•-•^fCV is^|P(»iaimft Številka stane 12 v. ""3mm ■^B^'^wrM^s 36. Storilk«. Maribor, dne 5. septembra 1918, g 52. letnih. II ii im ummwi" List ljudstvu v pouk in zabavo. fcšsja vsak četrtek !a velja s poštnino vred in v Maribora s poSiljanjem h» dom za celo leto 8 K, pol lat* 4 K ln za ictrS leta 2 K. — Naročnina za NemCI|o S K, ca dnge S««a®s»teifstoi «*Š>s?« a iS.. Kd&r bod' sam po njega, plač« na leto lasno 7 K. — Naročnina se poiSja na t Upravniitvo »Slovenskega O os podarja" v Maribora. — List se dopoMJa 0» «(povedi. — U#f ,K»Mm^s ¡fe-uitra" dobivalo list brez posebne aaro&noe. — Posamezni Usti stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta itev. k. — Rokopisi te na vračajo. — Dpravntitvo' Koto&i cesta Itov. S, sprajpfij naročnino, inserate ia reklamacije. a« ¡starat« se ptacuje od enostopce petitvrste za eiikr; ' 46 vse., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 rta. Za večkratne oglase prfamia pofsat V »S&sffca BSftate aeawK^" stane besedi IG via. — InseraM se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije ao poitnint proda. Nemške šole na Slovenskem in si o v efeski starši» (Dopis iz Dravinjske doline.) V kratkem času se bodo zopet odprle ponemče-valnioe naših otrok na slovenskih tleh. Kakor golazen se bodo razlezli šulferajnski učitelji teh šol po slovenskih domovih, obdelovali slovenske starše, naj jim prodajo najdražje, kar imajo: svojo deco. In po-vdarjali bpdo ti tihotapci s slovenskimi dušami, da so i sami slovenskega rodu, da so pljunili i sami na narod, iz katerega so izšli, in prodali za dober de -nar svoj značaj; in zgodilo se jim ni nič za to, nasprotno, dobili so dobro mesto, ni jim treba k vojakom, kakor n. pr. slovenskim učiteljem, boljša oskrba s hra-!0 in drugih, podpor nebroj. Pričarali bodo otrokom in staršem vse mogoče in nemogoče dobrote, če se prodajo nemškemu molohu. In na tebi, slovenski oče, slovenska, mati, je , da se ne pustiš premotiti od teh prekupcev slovens -ki h duš. Da se bo tvoj otrok v šulierajnski šoli naučil nemščine, ne verjami. Naučil se ne bo niti nemščine niti slovenščine, pač pa se bo naučil zaničevati svoj materni ¿ezik. Pozabil bo na povelje nemškega vzgojitelja slovenski pozdrav, slovensko pesem, slovensko besedo, in gospod nemški vzgojitelj bo preko njega hotel vplivati tudi na tebe, slovenski oče, slovenska mati, in ti spodkopati oblast nad otrokom. — Tvoj lastni otrok te bo priganjal po navodilu svojega vzgojitelja, da imaš rabiti n. pr. samo nemške vžigalice, da, moraš hoditi samo v nemške trgovine. da moraš nemško pozdravljati, čeravno ne veš niči .nemški. In sam tak otrok bo osrečeval tebe in druge ljudi s svojim spakedranim pozdravom: „Griiss Gott!", ki je višina učenosti šulferajnskih šol. In njegov v-zor „učitelj" bo ga navadil, da bo znal s svojim nemškim pozdravom izzivati; prepovedal bo otroku slo -venski govoriti na cesti, zlasti Če pride kdo mimo . Ali ni žalostno, če vtihne naenkrat slovenska govo -rica takih neboglenih revežev, ako se jim približaš, in začno mrmrati nemščino, da je joj. Ali ni še bolj žalostno, da v takih krajih, kjer se šopiri kaka Ro-segger-Šola ali kaka druga šulferajnska šola. potihne slovenska narodna pesem, ki blaži dušo in zna-ča. slovenskega otroka. Namesto „Preljubo veselje, oh ki« si doma". žvr^olijo ti v.i, eljani otroci „Das deufsche Lied", ¿.Die "\Yacht am Rliein" in tiste, za ~ Q T W g Vojaški novinec. Belgijska povest. Henrik Konsjans; preložil a« „Srlav. Sarja* Ah 3. „Oh, Nežika, težava bo s pismom. Kaj pa, ako bi pisala fako-le? — Janez, mi smo v skrbeh, ker no nemo, Če si zdrav. Hitro nam moraš odgovoriti, ker troja mati sicer zboli in tako dalje; — to bo vendar razumel ?" „To že, ljuba moja, a to Se ni pismo; tako govore vsi ljudje, učeni in neučeni. Čakaj! Takole se prične zmiraj: Velecenjeni starši, s tresočo roko po-prlmem pero, da — da — zdaj mi pa kar nič ne pride o a misel." „Da vam pišem." „O, saj boISŠe veš od mene, Kako me imaS ea neumno! To ni lepo, Katrica!* „Kaj pa misliš, Nežika? Ako vzame pero v roke, tega vendar ne stori zato, da si masla namaže na kruh. Moram se ti smejati. Samo tega ne razumem, zakaj se tvoj brat vedno trese, kadar prične pisati. Gotovo težko piše? To pa je hudo, ker človek, ki so trese, piše še slabše." „Ne, stvar ni taka. Andrej ima v mestu vedno svoia pota in vedno zahteva denarja, zato se trese , ker so oče hudi. Kako pa je z vašo kravo, Katrica?" „No. Še dosti dobro. Dosti je prestala, revioa.. Zdaj pa. je najhujše pri kraju in se že boljša. Tele smo prodali. Tako pisana, ljubka Živalica je bilo!" Med zadnjimi besedami sta se bili deklici že oddaljili za nekaj korakov vsaksebi. „Pa pozdravi doma, Katrica!" je zaklicala Nežika odhajaje. „Glej, da spišeš pismo in Janezu spo- \ nemškonacionalno omiko tako značilne dijaSke Saui-und Fresslieder." Taka je vzgoja Šulferajnskih šol, ne blažujejo srca, ne utrjenje značaja, ne pospešenje učenja nem-Sčine, ampak pospešenje zatiranja vsakega poštene^ ga čuta, izzivanje, sovraštvo vsega, kar je slovensko. Vzgojijo se "v teh šolah kolikor možno slabotni Enačaji, duševni reveži, ki so nezmožni pozneje kaj več doseči, da nemčurska gospoda dobi lažje svoje hlapce in dekle. In ali jih vidite te ubog* potuhnjen-ce v poznejšem življenju ?! Ne vedo ne > »rav citati in pisati, vendar pa razpolagajo z neverjetno nadutostjo, ki so se je priučili y nemških šolah in so pripravljeni se udeležiti vsakega zlodejstrva proti svojemu narodu. To so tisti značaji, ki za frakelj žganja, za e-no smodko, za en guljaž prodajo svoje prepričanje. In ti slovenski oče, slovenska mati, ki sta gledala tekom vlojne mučeništvo in žrtve slovenskega naroda in jih tudi sama doprinašala, sta vendar le morala priti do prepričanja, da je Slovenec po svoji poštenosti, pridnosti in nadarjenosti z î:e Aisne severovzhodno od mesta Soissons so nadalje že 13. dan. Nemci se na. celi črti umikajo sicer polagoma, toda stalno, in vsa znamenja kažejo, da ve.eofenziva ČetverosDorazumovih armad še ni dose -cia vmunca. Najnujši naval teh armad je vzhodno od Arrasa, kjer. skušajjo Angleži predreti nemško središče. Nič man1' srditi so angleški navali ob obeh straneh reke Scar¡>e v južno-vzhodni smeri proti mestu Cambrai ter ofenziva francoskih čet med rekama Sommo in Aisno v vzhodni smeri proti važnima nemškima postojankama St. Quentin in Laon. Ob reki Scarpi so Angleži potisnili Nemce nazaj za kakih 15—18 km, južnovzhodno od Arrasa pa zá 30 do 40 km, kjer je padla cela vrsta važnih postojank, kot Ayette, Bapaume, Combles, Bray, Peronne, Chaul -nes, Roye in Noyon v oblast angleško-francoskih Čet, Na Črti Arras—Cambrai se je Angležem posrečilo že »redreti nemško fronto ter zabiti v njo 15 km široko zagozdo. Ker so Angleži tudi dalje proti jugu vzhodno od mesta Peronne potisnili Nemce nazaj, raču -iiajo nemška poročila z možnostjo, da se bo Hinden-burg umaknil do črte Cambrai—St. ^Quentin. Ker pa Francozi tudi med Aisno in Oiso zastavljajo vse svo-.¡e sile, da bi prodrli do črte La Fere—Laon, je Hin-denburgov položaj postal precej opasen. Med Oiso in \isno se bije trenutno velikanska bitka, v katero so vrgli Francozi 2 milijona mož. Angleška poročila javijo, da je poslala Amerika meseca avgusta 240,000 mož na francosko bojišče, meseca septembra bode pa ;;osIala 28,0,000 mož. Ker se veleofenziva nadaljuje na celi črti, je v doglednem času računati z velikimi dogodki. SECKTiB&SKi QQ8PDD'AB« Hussarek so je tudi posvetoval z načelnikom nemških radikalcev, s poslancem Pacherjem. Pogajal se bo te dni tudi s Cehi, ki pa odločno odklanjajo Hus-¡sarekovo vlado, ter nadalje s Poljaki, ki so za sklicanje .finančnega odseka, ker smatrajo za neobhodno potrebno, da se napravi red v naših finančnih razmerah. Eno je pribito: !Tudi Hussarek ne bo dobil večine, ako hoče vladati samo s pomočjo Nemcev, ker v Avstriji ne more in tudi ne bo trajno vladalo no -beno ministrstvo brez Slovanov ali celo proti Slovanom. Nekatera poročila z Dunaja pravijo, da je Hus-sarekovo stališče že omajano in da bo — Šel. Sprememba avstrijske ustave. O spremembi avstrijske ustave se v zadnjem času mnogo govori, Še več pa piše. Tako je n. pr. priobčil nek solnograški list: „Vesti gledie spremembe avstrijske ustaV)e so oopolnoma resnične, ker se že vrše tozadevna dela . Dela vodi neka posebna komisija, katero je sestavil bivša ministrski predsednik dr. pl. Seidler." Kakšne osebe je imenoval dr. Seidler za člane te komisije , si pač vsakdo lahko misli sam in da v njej ne bode dosti Slovanom pravičnih in prijaznih članov. Posvetovanja na Dunaju, Nemški državni taj -nik pL Hintze je dospel dne 2, t. m. na Dfunaj, kjer se posvetuje z avstro-ogrskimi državniki o velepoli -tičnih vprašanjih in o vprašanju miru, Nemčija bi rada, naj Avstrija prizna nova kraljestva, ki jih u-stanavlja na vzhodu: Finsko, Lrvonskjo, Kuronsko, itd. Kakšne mirovne Črte-smernice ima nemški Hintze, sicer ne vemo, vemo pa, da je mir, kakoršnega si mislijo veliki Nemoi, nemogoč. Položaj je zdaj tak, da bodo morali Nemci opustiti vse svoje prešerne in vsenemške cilje, opustiti misel, da hi zagospodovali nad celim svetom. Mir je mogoč le potom sporazuma med vsemi se vojskujočimi se državami in na podlagi samoodločbe narodov. Vsi narodi, malii in veliki , morajo dobiti svojo svobodo in samostojno državno o-bliko. Seveda Nemci si niti v sanjfah ne morejo misliti, da bi morali opustiti svoje nadvladje nad Slo -vani. Raje se vojskujejo do skrajnosti, „Enotno vrhovno poveljstvo" si želijo Nemci nad nemško in avstro-ogrsko armado, D. septembra 1018. Kako kaznujejo v Ameriki nasprotnike vojske» Iz Združenih držav Severne Amerike se poroča, da se je te dni moralo pred nekim kazenskim sodiščem zagovarjati 100 ameriških velikih tovarnarjev , ker so se izrekli proti vojni. Veletovarnar Haywood in 19 drugih so bili obsojeni na 20 let ječe, 33 tovarnarjev na 10 let, 12 na eno leto in dva na 10 dni ječe. Vrhu tega je bil tovarnar Haywood kaznovan še | na plačanje 20,000 dolarjev. Laški zrakoplovcl so zadnje dni kaj predrzno napadli več naših krajev. Poleta v Kotor so se udeležili večinoma Angleži. Od petih letal so bila 3 sestreljena. Mesto Franzensfeste na Tirolskem so napadli Lahi iz zračnih višin dne 31. avgusta. Priplula je cela šuma sovražnih letalcev: Lahi, Angleži in ] Francozi. Vrgli so okoli 12 bomb. Razrušile so nekaj ; hiš, ubile nekemu častniku par konj in pet svinj ter j ranile 4 osebe. Streljali so od vseh strani na nje, a t niso jih zadeli. Malo poprej so krožili Lahi nad Bel-| jakom. Njih bombe so poškodovale tir na kolodvoru, | in razbile nekaj vozov, druge nesreče pa ni bilo. L&-| hi so pluli tako nizko, da so klicali našim vojakom , : ki so stali taci naokrog: Streljajte vendar! r Slutene!, Slovenke, darujte za Tiskani dom! Na drugih bojiščih* Nai italijanskem bojišču razven artile -riskih in živahnih zračnih bojev nobenih važnejših vojnih dogodkov. Dne 31. avgusta so vrgla italijan-ke letala več bomb na mesto Franzensfeste, ki so anila štiri osebe, ter več bomb v bližini mesta Ro -\ inj, ki pa niso povzročila nobene Škode. Dne 1. t. m. je pa napadlo 25 laških letal naše postaje za le -i ila ob Piavi, Napad nam ni povzročil nobene škode. Na albanskem bojijšču krajevni spopadi v dolini rek» TSemeni. — Na turških bojiščih severno od Jerihe v Palestine živahni spopadi med Angleži in Turki, Turška poročila pravijo, da se pri -pravljajo Angleži na novo ofenzivo y Palestini. Pogajanja za delazmožnost državnega zbora . Finančni odsek državne zbornice je sklican na dan 10. t. m. Vlada bi rada spravila pod streho nove davke, kot davek na vino itd., ker znaša državni pri -manjkljnj za tekoče leto okrog 19 milijard K. Novi ministrski predsednik baron Hussarek se je že začel pogajati z raznimi strankami, da bi dobil večino za jesensEo zasedanje državne zbornice. Dne 1. septembra je imel razgovor z načelnikom Jugoslovanske^ kluba poslancem dr. Korošcem, kateremu je obrazložil vzroke, ki silijo vlado, da je sklicala finančni odsek, ter da namerava čimpreje sklicati tudi državno zbornico. Hussarek je zanrosil dr. Korošca, da mu najznani, icako stališče zavzemajo Jugoslovani na -pram načrtu vlade. Dr. Korošec je izjavil, da za. sedaj ne more podati nobenih določnih izjav, vendar pa vi očigled neprestanemu zasledovanju in pregan -janju Jugoslovanov ne more biti nobenega govora o tem, da bi Jugoslovani spremeniti svoje stališče. — Vrednost avstrijske krone je začela zopet pa -dati napram tujemu denarju. Na denarnem trgu na Dunaju so plačevali za nizozemski goldinar 5,17% K, za karolinško marko 1.67 K, za švicarski frank 2.51 K, za švedsko krono 3/»Vi K, za bukareški lev 1.10 in pol K in za bolgarski lev 1.27% K. — Dne 12. avgusta ie na dunajskem trgu poskočila cena nemške marke, za katero smo plačali pred vojno K 1.17 do 1.19, na K 1.65. Švicarski frank je stal K 2.50, t. j. frank, za katerega smo plačali pred štirimi leti 95 v. V Berolinu dobimo seda} za. 1 K 60 pfenigov, v mirnem času pa 85 pfenigov. V Curihu nam dajo za avstrijsko krono samo 38 centimov, pred vojno 1 K 5 v. Vzrok take vrednostne izgube tiči v preveliki množini papirnatega denarja, katerega posledica, je tudi neznosna draginja. Razmere v Rusiji. V Rusiji je še vedno vse križ-kražem. Vrši se prava meščanska vojska. Bolj-ševiki so vedno bolj osovraženi, ker so prijatelji — Nemčije. Po celi Rusiji se širi klic: „Proč z Nemci! Nemčija, roke proč od Rusije! Ubijmo jih!" Dne 30. avgusta zvečer je socijalistinja Dorge Kaplariova v Moskvi streljala na voditelja sedanje boljševiške vlade, Lenina, in ga z dvema streloma nevarno ranila. Krogli so mu baje že potegnili iz života, vendar še visi njegovo življenje na tanki niti. — V Petrogradu pa so isti dan ustrelili ljudskega komisarja za no -tranje stvari, Urickega. Bil je pri priči mrtev. — O češkoslovaški armadi zadnji čas ni važnejših poročil. Angleški listi pravijo, da je sedaj v Rusiji že nad 60.000 mož Angležev, Francozov in Amerikan -cev. Ta armada hoče v Rusiji organizirati velik odpor proti Nemcem. - Zopet dva umora v Moskvi. Po umoru Urickega se je vršila hišna preiskava v hiši angleškega poslanika v Moskvi. Pri tem je prišlo do hudega spo -pada med bolj še viki in njihovimi nasprotniki. Ubiti sta dve osebi, od teh en Anglež. BoljŠeviki so zasedli poslaniško palačo in zaplenili tam vse kar so le našli - V Odesi v južni Rusiji so neznane osebe spustile v zrak veliko nemško skladišče streliva. Uradno se prizna, da je ubitih nad 50. ranjenih pa nekaj sto oseb, več tisoč prebivalcev je pa. brez strehe. — Skoda znaša več sto milijonov. Rumunski kralj ostane sovražnik Nemčije. V Rumuniji se opaža veliko sovražno gibanje proti vsemu, kar je nemško. Rumunski kralj je kljub nemški vojaški sili, ki gospodari na Romunskem, odločen pristaš četverosporazuma. Berolinski listi pišejo, da je Nemčija napravila, veliko pomoto, da ni takoj odstranila kralja in kraljico. (Kako bi ga naj odstra nili, tega na, ne povedo.) Razmerje med Španijo in Nemčijo je nejasno . Snanska vlada, sicer zatrjuje, da, hoče ostati še nadalje nepristranska, a da nikakor ne bo trpela, da bi nemški P-Čolni potapljali njene ladije. Ker so P -čolni zadnji teden zopet potopili nekaj velikih španskih parnikov, je španski ministrski svet poslal v Berolin oster ugovor. Cim bolj se umikajo Nemci na. Francoskem, tem bolj raste na Španskem razpoloženje, da naj tudi Španija napove Nemčiji vojno. Duhovniške testi. Župnijo Loče je dobil vlč. g, Franc Lom, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, župnijo Jnrklošter pa vlč. g. Jurij Cvetko, kaplan ▼ Zrečih Župnijski izpit so napravili te dni naslednji čč. gg. kaplani: Alojzij Leben od Sv. Urbana pri Ptuju, Ivan Messner iz Ptuja, Franc Polak iz Hoif ter vojni kurat Franc Zagoršak. Obletnica izvolitve papeža Benedikta XV. se e obhajala dne 3. t. m.r obletnica kronanja pa se bo obhajala dne 6, t. m, V cerkvah bo verno ljudstvo slavilo to obleltnico prihod/njo nec^eljo, dne 8. t m. Dolžnost vsakega vernega katoličana ie, da proslavi, vsaj z molitvijo, Sv. Očeta kot največjega glasnika miru! Častni občan. Občini Sv. Jurij ob Taboru in Stročja vas pri Ljutomeru sta imenovali načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Ant Korošca svojim čar stnim občanom» Slovenske gorice prihodnjo nedeljo gotovo ne bodo zaostale za Slov. Bistrico glede na udeležbo. Na enako veselico ie prišla tam pred šestimi tedni tisod-glava množica, bližnji peš, oddaljeni na krasno o-kinčanih vozovih z velikimi narodnimi zastavami. Aj tudi naše ljudstvo v Slovenskih goricah ima čut za narodne prireditve, ima ponosa v sebi dovolj, da se jih tudi udeleži. Kakor slišimo, je vspored tako ob širen, da bo vsaki gost nesel najlepše spomine od te veselice. Zato vsi na nedeljsko narodno slavnost k Sv. Lenartu! Mladeniško slavje v Št. Iljn. Dne 8. septembra se bo v St. Ilju v Slov. gor. blagoslovila zastava mladeniške Marijine družbe. Slavnost bo združena s sestankom mladeniških Marijinih družb iz celih Slov. gor. Mladeniči, pridite dne 8. septembra t obmejni St. Ilj! Narodna slavnost v Slov. Bistrici. Jernejeva nedelja, na katero se vrši pri nas cerkven shod, je lila že od nekdaj določena kot dan za narodno veselico v Slov. Bistrici. Zato je naša Čitalnica priredila tudi letos, kljub temu, da smo imeli podobno prireditev že dne 21, julija t. L, na Jernejevo nedeljo, popoldan, narodno veselico in sicer s sodelovanjem Celjskega pevskega društva. Vsi prostori našega Narodnega doma so bili nabito polni. Navzoči niso bili samo ljudje iz slovenjebistriškega okraja, ampak tudi iz mariborskega in konjiškega. Posebno iz Konji» je prišlo zelo veliko gostov, ostali pa, ki se prireditve niso mogli udeležiti, so poslali denarni prispevek 100 K, ki je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru , Spored narodne veselice je bil zelo obširen. Najprej so nam zapeli Celjani nekaj umetnih pesmi, med njimi Vilharjevo „Proljetni zvuci." Petje je bilo v v - -kem oziru dovršeno. Nato se jie vprizorila gledališke igra ..Malomestne tradicije", v kateri so nastopili slovenjebistriški diletantje. Vsi igralci sc rešili svoje vloge izborno in mogočno ploskanje je izrazilo zado-voljnost in hvaležnost občinstva. Po i^ri so zopet zapeli Celjani celo vrsto narodnih pesmi, katere je s-preiolo občinstvo z burnim ploskanjem. G1, dr. Reis-man je nato i ozdravil došle Celjane ter drugo občinstvo in v svojem govoru povdaril posebno pomen takih prireditev v času, ko nam naši narodni nasprotniki prepovedujejo vsako politično zborovanje. Naslikal je muke in trpljenje naših ljudi v tej vojni, ki je postalo že neznosno, Tolaži nas samo misel ter prepričanje, da plavamo boljši bodočnosti nasproti. NaS ideal, Ki rh-doji v zedinjeuju in samodržavnosti tro-edinega naroda, bo kmalu postal meso in kri, bo že prav kmalu uresničen. Da pa se ta naša želja doseže čimprej, je treba neumornega dela in jeklene vo-lie. Govorila sta še tudi g. Rebek iz Celja in g. Pet. Novak. Celjani pa so še zapeli Aljažev „Na dan." — Prosta zabava, ki se je vršila na dvorišču, deloma v. notranjih prostorih Narodnega doma, je bila sicer nekoliko motena od dežja, ki se je nenadoma vlil na nas, kar pa ni prav nič zmanjšalo zadovoljnosti in dobro volje udeležencev. Cela slavnost nam je pokazala, kako potrebno je Bilo začeti po Štiriletnem odmoru z delom v Slov. Bistrici. Vsak udeleženec se je Čudil, odkod toliko ljudstva. Pa je to Čisto razumljivo. po tolikih mukah in trpljenju zahteva človeška duša malo razvedrila, da pozabi nekoliko to trpljenje. Slovensko ljudstvo pa hoče tudi pouka, se Koče izobraževati in sp dostojno pripraviti za lepšo svojo bodočnost. Vojaki bodo dobili odslej namesto 850 gra-moii 430 gramov kruna na dan. j. septembra 1918. S L O V ñ N S K i GOSPODA R. títrwi A. Gojencem kn.-šk. dijaškega semenišča v Maribora se v zadevi krušnih kart naroča, naj svoj od hod naznanijo prehranjevalnemu uradu ali občinskemu uradu in o tem sebc-j prinesejo pismeno potrdilo. — To velja tudi za vse druge dijake izven Maribora. Dovoljenje za pošiljanje živil pa se dobi pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Visoko odlikovanje slovenskega vojnega karata. Profesor na c. kr. gimnaziji v Maribora, zdaj vojni karat pri 26. strelskem polku č. g. J. E, Kociper, je dobil v priznanje svoje hrabrosti in požrtvovalnosti pred sovražnikom od cesarja viteški križec Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom in z meči. Čestitamo! Odpast letnika 1871. S 15. septembrom se začne po obljabi domobranskega ministrstva odpuščati letnik 1871. Odpulčene nameravajo nadomestiti z mlajšimi letniki, ki so do sedaj bili oproščeni, Ker je sedaj na poljih in vinogradih najnujnejše delo, bi bilo dobro, da se vpoklic oproščen-eev mlajših letnikov vsaj za eden do meseca zavleče. V spomin svojim trem nečakom, padlim na laškem bojišču, daroval je Č. g. kaplan M. Z. za Tiskovni dom v Mariboru 200 Kt za slovensko šolo v Mariboru 200 K, Slovenskemu društvu v Celovcu 100 K in za Krekov dom 100 K. Padli so: Janez ZakŠek iz Vidma ob Savi, Milan Zorko iz Laškega trga in poročnik Pepi Zorko iz S t. Pavla na Koroškem. Prejeli so raznovrstna vojaška odlikovanja, najlepše in najvišje odlikovanje pa jim naj podeli slovenski narod v zasluženem častnem spominu, ker se v najtežavnejših razmerah, o katerih sedaj ne moremo pi -sati, ostali zavedni jugoslovanski junaki. Vrnitev civilnih oblek vpoklicancem. Na interpelacijo glede vrnitve civilnih oblek vpoklicancem o-ziroma njih sorodnikom in svojcem je odgovorila vojaška oblast, da so nadomestni kadri obvezni, vrniti civilne obleke vpoklicancev, ki so ali pacfli na bojišču, ali pa umrli, njih sorodnikom, oziroma njih svojcem. Invalidi dobe svoje civilne obleke pri nadomestnih kadrih, ali pa se jim morajo doposlati na naslov njih bivališča. Nove poštne pristojbine. Kakor smo že poro -čali, so stopile s 1. septembrom t. 1. v veljavo nove nošene določbe, kajti zvišane so razne nristoijbine , kot pristoibine za pisma, dopisnice itd. Opozarjamo naše čitatelje zlasti na sledeča določila, da se ravnajo po njin, da ne bodo trpeli škode in imeli sitnosti: Za navadno nismo, kojega teža znaša do 20 gramov, znaša sedaj pristojbina 20 v (poprej 15 v), za vsakih nadaljnih 20 gramov teže pa po 5 v več. Za navadne poštne dopisnice, torej za take, katere izdaja, poštna uprava, znaša pristojbina sedaj 10 v (poprej 8 v); na take dopisnice ie torej še treba prilepiti znamko za 2 v. Za razglednice pa znaša pristojbina 10 v. Za ekspresfaa pisma znaša pristojbina sedaj 60 vin. ((»oprej 30 v). Pripomni se, da stare poštne dopisnice z znamko umrlega cesarja Franca Jožefa niso več veljavne. Na take dopisnice se mora prilepiti znamka oo 10 v. Tudi vse. poštne znamke s podobo rajnem, cesarja so neveljavne. Za stare dopisnice s podobo rajnega cesarja in za pisma, na katera je nalepljena poštna znamka s podobo rajnega cesaría, mora na-slovljenec plačat, kazen, in sicer za dopisnico 20 v, in za navaono pismo 40 v. Torej pozor! Promet z nahrbtniki je prehranjevalni minister Paul strogo prepovedal. V tozadevnem ukazu pravi, aa se bo odvzemalo žito, moka in krompir, 'ki se prenaša v nahrbtnikih, tudi v najmanjših množinah . Vsakdo, kdor proda ali kupi ta živila brez oblastvenega dovoljenja, se bo občutno kaznoval. Kupljeno blago pa se bo zaplenilo. Ž andar j i dobijo naročilo , da strogo pazijo na nahrbtnike. Mi smo mnenja, da so živila, ki se prenašajo z nahrbtniki, vedno boljše spravljena, nego žito ali krompir, ki se v uradnih skladiščih nasiplje na velike kupe in je v nevarnosti, da splesni in segnije. Sukanec — surovo maslo. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. nam pišejo: V zadnji »številki „Slov, Gospodarja" ste poročali, da je mariborski trgovec Bii -delelcit prodajal špulo sukanca jio 36 K,, pri čemur je „zaslužil" pri eni špuli K 4.50: kljub temu nezaslišanemu zaslužku je okrajno in okrožno sodišče v Mariboru razsodilo, da trgovec ni navijalec cen in da je njegov „zaslužek" primeren! Za kmete pa veljajo menda druge postave, to priča sledeči slučaj : Ravno pred enim letom je kmetica B. V. iz Crmlen-šaka prodala pol kilograma surovega masla za .5 K. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu jo je po dolgem cin-canju obsodilo zaradi navijanja cen na 48 ur zapora in isto okrožno sodišče v Mariboru, ki smatra K 4.50 za primeren „zaslužek" pri prodaji ene špule sukanca, je to sodbo potrdilo!!! In vendar je stalo % kg surovega masla v mirnih časih najmanj 1 K, ena špula sukanca pa samo 24 v! Ali se naj kdo pri takih sodbah čudi, če zgubivajo ljudje zaupanje v, pravičnost naših sodišč?! Ali imajo razni vojni dobičkarji po mestih kak vzrok, se čuditi, če kmetice več ne nosijo svojih s krvavimi žulji pripravljenih pri -delkov v mesta, kjer bi jih moralo pod vsako ceno prodati! ? Izredno visoke cene vinu. Na Ogrskem kupu -jejo vino lanskega letnika po izredno visokih cenah. V okolici vinorodnega kraja Somogy plačujejo za lansko vino 15 do 24 K liter, letošnji vinski mošt na 10—15 K. — Slovite tokajske vinograde je pa uničila toča. Pomanjkanje in stradanje na kmetih. Ko so na Dunaju skrčili krušno množino za polovico, je bilo umevno veliko vika in krika. Tudi pomoč Je priha- slišal, da so tudi na kmetih ljudje, ki trpe pomai. jala kolikor mogoče naglo. Do danes pa še nikdo ni kanje in glad. So to rodbine malih kajžarjev, vini -čarjev in rodbine vseh onih s stalno plačo, ki vedo, kaj zaslužijo. Ti ubogi ljudje velikokrat kar po cele tedne ne dobe sploh nobene moke in nobenega kruha. Godi se jim hujše kakor zadniemu revežu v mestu . zlasti če morajo preskrbovati še kopico otrok. Vlad -pa skrbi samo za ljudi v mestih, za reveže na kmetih se ne zmeni. Značilna tablica. Iz pisma nemškega vojaka na francoski fronti povzamemo: Bili smo na neki visoki planoti blizu mesta Montdidier. Naš poveljnik nam je zaukazal, naj ponoči vržemo v sovražni jarek več < letakov' v katerih vabimo Francoze in Angleže, naj \ opustijo bojevanje in naj gredo uživat k nam ugod- , nosti, ki jih nudi Nemčija prijateljem iz sovražnega I tabora: šampanjec, sir, klobase, suhor, ogrske salame in bel kruh iz ogrske moke, pečenko avstrijskih orašičev itd. Drugo jutro smo našli v našem jarku tablico z odgovorom: „Hvala za ponudbo! Mi Francozi in Angleži nimamo prav nič veselja iti k V a m pasti lakoto, ko imamo vsega v izobilju: zjutraj ob 6. uri dobi vsak od nas fini telečji guljaž, oziroma po -lovico papricirane piške, ob 8. uri domačo sivinjsko klobaso, opoldne 1 liter goveje juhe z rezanci, kolački ali rižem, 40 dek govejega mesa, dve prikuhi in 20 dek pečenke ter kos močnate jedi; ob 5. uri pop. črno kavo ali čaj s pristnim rumom, zvečer ob 9. u-ri mrzlo govedino z jesihom in oljem ali guljaž z rižem. opolnoči zopet čaj ali kavo. Vsak vojak dobi tu pri nas na dan hlebček kruha (ki tehta 1& kg) iz ržene ali pšenične amerikanske moke, ter opoldne in popjoldjie ter zvečer pol litra vina. Ce pa je še komu vse to premalo, se je treba oglasiti samo pri podčar stniku in takoj dobi iz rezervne zaloge še toliko vsakovrstnih finih evropskih, ameriških ali ¡avstralskih živil, kolikor mu le srce poželi. Sira, kruha in špe-ha pa nosimo vedno dovolj seboj. Da ne boste mislili, da. va.s farbamo, vam bomo odslej vedno nekaj naših dobrot odstopili." In res so nam ponoči francoski zrakoplovci skozi osem dni zapcfredoma spuščali bombe z imenovanimi živili v: naše jarke.. Dopisi. Maribor. Kdor se hoče za zimo preskrbeti s sadjem, nai se do dne 15. septembra oglasi pri mestnem prehranjevalnem uradu, Rotovški trg štev. 6 . Cena za 1 kg jabolk približno 1 K. — Manjpremožni bodo dobili kruh za nižjo ceno. Tozadevne nakaznice \ se dobijo v uradu za krušne karte, Elizabetna cesta štev, 14. Za oddelek „H. A. 1.", in sicer za začetne Črke A do K, se dobijo jutri v četrtek, dne 6. t. m., za vse ostale pa v soboto, dne 7. septembra. Za oddelek „H. A. 2" v ponedeljek, dne 9. septembra, za oddelek „H, A. 3" v torek, dne 10. t. m., vsako -krat od 9. do 11. ure dopoldne. Železničarji dobijo te nakaznice v ponedeljek, dne 9. septembra, dopoldne, Rotovški trg štev. 6. Vsak naj j>rinese seboj družinsko nakupovalno karto, železničarji pa listek za kruh. Leitersberg-Krčevine. To-le se je zgodilo pri nas. Prijatelj je prišel k prijatelji in mu je rekel : . Prijatelj, daj otroka v nemško solo. Gospod Bernič-nik so rekli, da mora vse v nemško šolo. Sedaj je vojska in vsak vojak mora znati nemško, slovensko pa ni nič treba," — In je odgovoril prijatelj prijate-liu: „Prijatelj, pojdi se solit! Vem, da gospod Ber- ničnik hvali samo to pr...... nemščino in ti trobiš za njim tja v en dan, Jaz že vem, kaj je mojemu fanju treba. Ce slovenščino tudi res za celi svet ne potrebuje, pa. jo potrebuje za mene! Poglej sem, starejši sin mi piše iz vojske po nemško. Vidiš, slovenski sin slovenskemu očetu po nemško! In zakaj? Hodil je v nemško šolo in siromak ne zna po slovensko peresa, obrniti. Jaz pa ne znam njegovih nemških kljuk razrešiti. Prijatelj, ali naj lezein za vsako pismo pose -be k gospodu Berničniku, da mi ga raztolmaČi? In če mu hočem poslati na fronti par očetovskih spominov in tolažilnih nasvetov, ali mora ubožec vedno posebej naprositi dobrega človeka, da mu prebere to pismo? AJi»-'>i mu ne bilo bolj domače pri srcu, če bi sam b» . in na samem premišljal pismo svojega očeta? Kaj praviš, prijatelj? Pojdi in drugič mi prinesi bolj pametnih nasvetov!" — Drugače nič novega/ Št. Ilj v Slov. gor. Cesarska slavnost se je obnesla, četudi je vreme nekoliko motilo. Igralci in tudi pevci so zadovoljili navzoče, kakor tudi dekleta v kavarni, Vsem, ki so na ta ali na on' način kaj prispevali za slavnost. naj Bou povrne! Vstopnina in kavarna sta dala nad 400 K, kar se vporabi v dobrodelne namene. Sv. Lenart v Slov. gor. Povsod se govori po vseh farah Slovenskih goric o narodni veselici prihodnjo nedeljo. Povsod že kinčajo vozove, s katerimi I se pripeljejo oddaljeni gostje in povsod agitirajo na-i rodno zavedni ljudje za. veliko udeležbo. To je pač \ dokaz, da je tudi naše ljudstvo postalo navdušeno za \ jugoslovansko skupnost in da hoče* porabiti to prili-j ko, da pride skupaj z drugimi Slovenci, s katerimi ! vsled vojnih razmer ni moglo občevati. Pridite ¿si , \ ki ste dobre volje, ne bo vam žal pota! Sv. Lenart v Slov. gor. Ker pride pevski zbor Dramatičnega društva že v nedeljo zjutraj iz Mari -bora. smo ga naprosili, da naj prevzame petje pri pozni službi božji, da slišijo tudi tisti krasno petje, ki popoldne ne bodo mogli priti na veselico. , Sv. Rupert v Slov. gor. Za nedeljsko narodno ! slavnost pri Sv. Lenartu, ki jo priredi mariborsko \ Dramatično društvo, kojega predsednik, g. profesor Voglar, je naš domačin, vlada po vseh tukajšnjih občinah veliko zanimanje. Nikdo ne bo zamudil te tako dolgo pogreSane prilike, da sliši zopet prelepo j>esem in uživa za nekaj ur odkritosrčno veselje, 'Agitirajte '.udi tam, k er še ljudje ne razumejo pomena take narodne prireditve! Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 17. avgusta i. 1. je na Dunaju umrl praporščak-prostovoljeo Alojz Kolbl, sin s, oštovane Kolblove družine pri Sv. Duhu na Stari gori. Ran en je bil dne 1. julija po italijanski granati. Pet dni je ležal slabo obvezan v neki laški kaverni v družbi nekaj ranjenih Italijanov. Rešili so ga naši Prej elj ali so ga iz vojne bolnišnice na Du-,.a\ k.er je izdahijil. Lojzek je bil priden mladenič; kot dijak-sedmošolec mariborske gimnazij je bil povsod priljubljen. Po svoji smrti je še bil odlikovan a veliko srebrno hrabrostno kolajno, Junak, počivaj v mirul iiajdiua. V tretje gre rado pri nesrečah; tri vojne žrtve objokujemo na Gornji Hajdini v tem letu. Jel ki e podlegel Martin Pal, vzoren gospodar, blag sosed, zanesl.iv prijatelj, mirol uben znača", vnet pristaš in ljubitelj našega jugoslovanskega časo, is-ja. Naj ¡očiva v miru v bližini svojega doma! — Padel e mladenič Franc Onič, edini sin matere vdove. Rn ni France je bil le ega obnašanja doma in v cerkvi, ljubil je delo, molitev, slovensko časopisje in svo.o skrbno mater. Upamo, da je Gospod dobrega mladeniča že obudil k novemu boljšemu življenju in an A ..,, gA (iztepeno) in čebelui «P l £ O vosek kupuje po najboljših esnah. Agentura Bayer, Maribor, Tegetth&fi-ova ulica 67. Posodo dam sam. 1144 X M*r**da »e: X Dvtro hrvatsko domače milo se dobi pri J. Walzl, Maribor, Drav-aka uliea. 1174 Nova ženska volnena obleka s« proda. Zvvettondoiferstrafle št. 48 «p. Pobreije pri Mariboru. 1)82 Proda se pessstvo, zelo lepo, a «peko krito lidano hiio, s lepimi kletmi ia drugimi prostori, zraven jo tri oralo dobrega zemljii-ia » sadenoinikom. naredi s« lahko vinograd, ker j« piav drbris solnčna lega Cena po dogovora. Matevž Pekešak pri 3v. Tomaia, p. Šmarje pri Je Itak, 1118 , Prasee in svinjo različne veliko-ati se proiaj» v Grabosoš« štev. IS. pošla Sv. J»rij ob &*»v. 1122 Knonadstropna blia, aa šolnini legi, 11 sob, 9 kakiuj, velika klet in vrt v mestu se proda pod lahkimi pogoji sa 4J.080 K, Maribor, Mosartstraie 69. 114» Dvonadstropna blia, na »olnčal leri, 16 lob, 6 kuhinj, 6 predsob pod eelo hišo klet, se proda za 63 000 K. Mos&rtstrafa 69, Maribor. 1146 Hlapec, rojaSiiae prost, k ima veselje do konj ia je zmožen roditi gospodarstvo, »e išče v žapnišie. Nastop takoj. Plailo po dogovoru. Kje, por» nprara-pod _Hla-peo it. 1179.« 1 nadviničar in 3 riničarji se sprejmejo pri graščini Dor-■ava, p. Moikanjei pri P taji. Natančni pogoji pri graščinske* oskrkništr«. 1180 Krojaški pomočnik ter učene« se takoj sprejme pri krojaške* mojstra v Sloveaj-Graden. 1181 Pridna dekla se »prejme sa velo-possstro, kjer je goitilsa ia mesarija Ponudbe pod „Dekia it. 117U® na upravo lista, Gosp» ali dskle se sprejme na malo posestvo kot gospodinja, tudi taka s enim otrokom. Naslov pod „Zanesljiva it. 1176 na upravo lista. 117» Msjer. tžanjen, vojaščine prost a malo družino želi službo. Bazam« se aa vinograd in sadjarstvo. Naslov na upravo pod „Maier 11»».* Isuriesega kevača, če tudi nekoliko invalid, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehevi vasi p. Slivnica pri Mariboru. 1166 Hlapec h kravam se takoj sprejme. Vpraša se pri županu dr, Schmidarer, Maribor, Koroika ul. itev. 58. 1161 Enonadstropna hiša z reč stanovanji, vrt za zelenjavo in hlevi, blizu mesta Maribor •e proda. Kje, pore gostilna Marck, Leitersberger-jera e. blizu W<5gererjeve torarne. Maribor. 1178 XX Mnhbe : XX Zanesljivega vlalöarja b 8 do 4 del. močmi sprejme «a dobro piado. Vincen« Kilhar, trgovina z leznino, Tegetthofova uliea 1, Maribor. 1173 N% malo, tik C«lja leieče posesti sito, na katerem bo redi dvoje goved in četvero svinj, se išče tre-šen in delavna, če tndi is bolj prileten hlspec, ki bi imel vess-lja do sadjarstva In modernega čebelarstva, proti dobri plaii v tra no siuibo. Mihael Levstik, učitelj iu pos. B-eg pri Celjn. Štajersko. 1169 Kuharica, stara če« 85 let, vajena kmetijstva, s« sprejme o novo» letu v žnpnišče Ponadbo na u-pravo pod „Kuharica št. 1167., Odgovor dobi lo tista, ki ba sprejeta v službo. Za vinogradsko posestvo g, grofa Attems aa Poaruka pri Maribor« so išče dobro izobražen vlniiar » tremi delavnimi močmi, kateri iasa lastao Sivino, ako mogoče tndi vožne krave, pod «godnimi pogoji. Predstavi so naj pri oskrbniku posestev grete Attess» na Spielfoldu. 11(8 dedna kuharica,perabna za vse ia delam»»«», popolnoma zdrava in saaias, ki ana samostojne mvi čansko kakati, dojiti 2 kravi in 5i tati 2 praliča. Plač» M K, 40 ! enoletne nagrade. Ponudbe na: nKub«ri«a v at h d hiši it. 1121* na «pravo. Uieaee poštenih stariev so sprejme takoj v trgovino a mešanim blagom Adaib. Globočoik v /a1-•a. 1116 Majer S^Z- akem dela in v iivinoreji, »ena v svmjereji, se sprejme takoj. Dobro plačilo, stanovanje, krasa ali polje, družine z odraslimi g trosi imajo prediott Feliks Robii, pos. Lemba^ pošt» Bistri «a pri Mariboru. 1104 Vlniiar s >—4 del mečmi se sprejme v ftoraji frolakavt pri g. De stakni. 11*7 Vlniiar i t dal. motel m Bso- strnieo pri Mar iker« s« iičo. praia se pri oskrbnika ttaaa v Kamnini pri Maribora. 110« Sprejme se takoj spretna pisarniška moč vet«» nemškega in slovenskega jezika in c lepo pisavo. Skepozitura v Mariboru, Sodnijska ulica 14. 111» Majer a 2—8 d«l. močmi se sprejmi s 1. novembrom. Graščina „Lindenhof" p. ttoroja Sv. Kun-got». 1181 Ufcenee, krepki faat ia boljše bito, zmožni obek ¿e»- | kor e dobrimi spriiorali, se \ takoj sprejme. Hrana is s t»- c »ovanjc prosto. Prodajalna s ' šelftzjem in špeeerijckim bla- | pom HL Aadražie, Maribor, l Sckmider trg it. 4 1161 I T najem raeti, «tiroma k«- | piti s« ieli pesestvo »4 10 | oralor maprej % dobrimi po- | slopji ia gosdom. F.oandk« { na naalor Jm. Legrsrt, To- $ l«Bje pri C«Ij«. 1150 ' ia kaamoloma Donačke gore vsakovrsfee mllcske kaane na prodaj. Tudi irmljs sa domačo rabo. Jožef Plaaina Sogatee, Sta erako. Ul Profl milici Ia podganam izborno sredstvo pref. garfer in «b. »a-itvirne k altarse btsil „Terror mit WitbemBg." Zelo učinkujoče sredstvo z» pokončevanje. Ona natrošeuja IMS g. proti mi-üm U K, proti podganam 17 K i* v po poii»s*ju od Banaja. Dobavitelja c. in kr. vojnega ministrstva, e. kr. nižieavgtrijsik» na meetuije, deielnih knltnrnik svetov itd. Ra^na ieijstvo Terror zavoda Dunaj I. Weidertergasee 17, tele*)» 13Í43. (M^ose.) Pesor I Poser! •va dijaka ie sprejmeta na stanovanj» in hrano. Ma»b«r, Caai- aogcH« t, VT. t. J168 Fetlatai fad sa da aa svojega. Vsi se izve pri hišniku Tegettho-fera uLoa 31, Maribor. 11»7 Dijak in alije gimaazij« aa sprejme na stanovaajo in hrano. Naslov pove g, Kranja K Maribor, Wild«nraia«rjeva ul. 16, vrata it. 2. 118« Učenca sprejme mizarija Kaiser-str ale 18, Maribor. 100S Vcijo poprave so petrobne pri inpaišča in meinariji v Kotljah na Koroškem. Delo se bo oddalo potom licitacijo dno 13. oktobra t. 1. po sv. maii. — Stavbinskl odbor. 1164 i Vjetnlke, ki so se vrnili x Buske-ga, vljodao prosim, da mi sporo-če, ako je koma kaj znsao o mojem možu četovodji Budolfn Krul« 17. pp. 8. maršbaoB, ki ee je n&-«adnjs nahajal v novem Oinsk® v Sibiriji. Stroike rada povrnem. Sporočila prosim na naslov: Marija Krule, Ruše pri Mar. 1171 Stanovanje s hrano in oskrbo v mestu, ne išče sa dijaka in deklico z» prihodnjo šolsko dobo. Ponudbe na županstvo Lehen pri Ribnici p. Brezno. 1190 , Sosedje trgovskega konznmuega , ob.ta lihko svoj« prodajo označijo, ako pošljejo svoj nsslov na lučebno tovarne Hugo Polak, KraL Vinograii, Praga, Jungmanova «. 88, telefon pigsm« »49». telefon tovarne 5456. • H16 Dijak so vzair;S ea hraao m posteljo po dogovora. Maribor, Me-ljska ulica 65. 1134 Zamenjan za slanino oair. drura živila črno zimsko suknjo za moške, dolgo in težko, par visokih škornjev in še novo *»*,ko gim. »ko obleko, posamič »li ne ska. paj. Naalov,- R,do Rainer ,l07en_ ska šola, Hractnik ob 8ak 1117 VU» so etanevanjo v pritličja ali t f^e« naditro«« » i-g Ponaabe pod „»•»«vanjo» u ». pravo tofa lista. uao Oljnam kopija, mej»tok7d«le „Marija c Jesničkoa" «Bietaiae ca denar in iivila. VpMŠa se pri g. Boese, Maribor, Geoposka «lisa *». U, aadaar., vrata d. 1188 Mornariška vAaja »B^jI7d«5ka obleka ca 8-1« letaka i*9s* se odda za iivUa. ▼li»«bergsr1 Ma »bor, Bismarkova «l 19. L nad. levo. i£Sg Cement, apae, tehtnice, uteie, ito-diluko, braoparilne kotle, olje sa •troj, sol pciponcda trpovis.« z fe-leajom in fcgmna špecerijskega bla«a H. Primus, Maribor, Triei-ka ooeta 2S, tik bolaioc. 10M Ncfircbco cpcmoolko priporoča kamnosek Kobea Fraac, JUi*. <07 Prodam lepo posestva v Wag»a-dorf« it. »», okraj Lipalea; obsega 9 oralov njiv, travnikov in gozdov, poslopja vsa aldan», a opek» krita hiia. Apolonija Borabek v W»geadoefa. I ITI Nekaj skoraj novih oblek za otroke in stropna sretilka se zamenja proti žirilom. Vpraša se r pekariji v Edmnnd Sehmidori «lici 6 r Maribo-m- 1177 spomin dop rs« a «Pi» v, naraenl™ velikosti so točno isprrii po vsaki doposla-ni fotograáji aa ceno 22 K. M. »nst, Gradec, Kloetenvieagasse it. 26. 1080 Naročite si „barvo" in barrajte si sami platneno roloeno in staro «bleko, katera zgleda kakor nova ter pobarvajte si delome s raje« da si prihraaite milo. Barra bo dobi sledeča: čraa, modra, rdeč«, seleča, rajava, sira in lilo r uritkih sedaj ie po 60 r, r trgovini barv aa obleke. K Loibner „pri zvoneu", Celje. — Za eao žensko obleko je treba 7 zavitkov barre, sa žensko blago 3 sar. in za predpasnik 2 zavitka. Vsak si lahko krez trada barra sam, ker rsakemn naroČilo se prideae slevaasko aarodilo. Raapoši-ijo s« po pobiti! 1123 Tuiaega croa naznanjamo vsem sorodnikom »nancea in prijateljem preialostno vest, da ie aaš pr»!jubljeni sis, brat, svak in «trie gospod Zahtevajte aastonj in poit-nine prosto moj oenik s podobami ur, zlatince, sre-brnine, godbenik instrumentov itd. Ivan Konrad, ces. in kr. dvorni dobavitelj, Most it. 1964, (Brüx) (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 80.—, iz bele kovine (Gloria-srebro), Goldin ali jeklene Remont, ure z dvojnim pokrovom K 86.—, 40.—, 50.—, 60.—. Violine K 22.—, 24.—, 26,—, vlačne harmonike K 26.—, 28.— in višje. Za ure triletno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali denar naeaj. (4 Duk). Barva za obleke flhlpb P°ba™'SBiS izgleda V^g UUlCaU in nadomesti samo llUTU tedaj, če se le r najstanovitnejšo pristno Ia najboljšo barvo pobarva. Vsak si sam bres truda in muke labko pobarva v poljubni barvi obleko in kaj dragega, naj si bc ia kakinegakoli biv ga — Najmanjša pošiljatev js je 10 zavitkov K 10'20 s poštnino in navodilom Trgov«! 100 zavoj. K 40"—, pri 1000, K 55-za 100 zavitkov. — Comrniadon „Mtilata", Grade«, StoyiorgKsse 60/IL 800 onjak B S Za oslabele vsled starosti, sa slabosti v želodva in proti isgubi telesne moči je vinski konjak prava poživljaj a. Pošilja 2 polli-terski steklesiei fracko z zabojč-kom vred »t 60 HL — Benedifet HerU, graštiak na greL*iuu Golič pri Konjioah, Štajersko. 989 Vino Is sadni mošt, motno, pokva-jeno, zavreto kakor tudi diii po _ "esnobi se popravi. Prod se vzorec poslati na naalov: Peter Sker-bee pri deželnem odbor«; Goriea. Primorsko. »S ZAHVALA.'" Trli Rnšasi o »i roma vrli otbor ZnseUkeg* bralnega draltva v Buiah so priredili pr«d nekaj tedni lepo igro v korist nam nesrečnim oslepelim sloveaskim vojakom. Pod spretnim vodstvom blagorod-ao g. Marijo Glaserjovo je igra tudi dobro «spela, kajti pred nekaj dnevi smo po dotiini blagi gospej prejeli na naslov častit« sestr« Klar« Vrhnn«, OdUlen Blia-desanstalt. Leonhardstracse 180, Grade», velikodušno sveto 60C K, to je »isti dobiček od dotične igre. Zctorej izrekam» vsem igral •en na tem mestu najsrčaejšo zahvalo. Najlepša hvala »a tudi blagi gospej Olaserjevi, ki je ta-k*rek«i vs« stvar araaširal» t«r spjptno vodila, da je mogla igra tako lepo «speti. Rac «i preveč veselo živeti vedno v črni temi, pa ko čujemo, kako vneto se zbi rajo naši slov. »«bratje in sosestro po naši mili slovenski domovini, pri igzak in sestankih, da ki s tem pomagali nam svojim slovenskim nesrečnim »obratom, smo ginjeni od sr«a, ter sm« lakko povsod ponosni na svoje blago slovenske dobrota! ke, katerim Bog plačaj I — Slovanski slepai v Grad«u 87. pešp., dne 80. a<( Po kretkj muini bolesni, dobljeni v v«jaškl sluibi mirno v Gospodu zaspal-Nepozabnega pokojnika priporo čamo v molitev in blag spomini Anten in Neža * kot starši, tast* v narednik, Ferdo poročnik, Ludvik učitelj, Rajcicad «radnik, Milka učiteljica, bratje in sestre. Mlcl, Ernc, Štefanija svakinje. Blanche, Magda Rlko, Ma-rijua, Mirko, Nada, Erika, Dcian 1168 nečaki in nečakinje. Zahvala. Boija Previdnost sam je iztrgala preblagega soproga, predragega očeta i» star rega odeta gospoda Ivana Zapečnik, katerega zemeljske ostanke smo izrodili dne 27. avgnsta 1918 materi atmlji. Imel je veličastea pogreb, s« kar se moramo zahvaliti r prri Trsti preč. dukoržiini, ki je ed blizu in daleč prihitela k zadnjemu spremsta ljnblje-aega «mrl«ga. esokito prež. gg. arhidijakou* Hrasteljnn za rodstro in r dušo segajoč govor, prof. dr. Med vedo, župnika Fišeijo za prekrasne poslorilne besede. Tisočera hvala bodi percem, ki so blagega rajnega počastili z zadnjimi nagrobnimi pesmicami, žapaostra Eibiice in Jaaževega Vrha, šolskemu vodstrn in mčiteljstrm, erož-ništvu, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ia sploh vsem, ki so spremili pokojnega na «jo-govi zadnji poti. Bog povrni vsem darovalcem prekrasnih reneer. Plačaj Bog mnog«- f krat tistim, ki so nam poslali izraze svojega sožalja in ki so nam za časa bolezni lajšali prekritke ure, Dragega pokojnega pp, priporočamo r blag spomin, njegovo zlato dnšo r molitev! Ribnica na Pohorju, dne 2. sept. 1918. Žalajoča obitelj Zapeč-nikova. 1169 Naročajte in razširjajte §!oy. tepdaija! Posoctalkll Vsakovrstna piiNCa ia odraelo perutnino, kunce ic svinje ozdravite griže (tudi krvava) in vsaktere draljavosti ter difterije celo gotovo edino le s PALMA. To, mnogo preskuleno, » najboljšimi spričevali in leta 1910 c veliko »rebrno svetinjo odlikovane sredstvo s navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, če v naprej pošljete 6 Kj ali večkra*-toliko. — Ker snovi za PALMA dobiti ni, je* pa tega izdelka h» malo imam, svetujem, da naročim takoj. — I. E. Weill, Mariboc, ®ospo«&s uliea 88., (trgovina s papirjem.) 406 Miii-piiaifi stesicg-M Izdelovanje te raapošiljate« preiskui. radikale« EŠmfrB» oče ga unifeval». sredstva, za katero dohajajo vssk daa sahvaln« pisma. Za podgane i. miči K 6 — aa ičnrka K 4 50; tinktur» a» steniee K 2 —; uničevale« moljev K 2 —; praSek proti mrie-aom K 1-80 in K 3 —; aem »padajoči raapraševaleo E 120; tinktura proti uiem pri ljudeh K 150; mašilo »a uii pri živini E 2-—; prašek aa uii v obleki in perilu K 2 —; tinktura aa bolhe pri pseh K l"5(r, Prašek proti kurjim užem K 2 —; tin-ktusa proti mrčesu na sadju in selesjadi (uničev. rastlin) K S-—. — Pošilja po povzetju Z*- aa pokočavanje mrčesa. M. Uskcr, Zagreb 35. PetrlcJ-cka alica 31111. 6» Že tedaj je potreba, da Skrbite! Jesensto enoj en j e je najvažnejše! S teža" rami dobirate kajniti ki vsebnje do 14 % KALIJU. Zato prosim cen j. odjemalce, da mi takoj padajo naročila, da zamo-rem v jeseni pravočasno vstreči. Pojasnila in skrajne ponudbe na raz polago! VINKO VABIČ, veletržec, Žalec, Južno-štajerska. (3 Kosse.) Zahvala. Povodom prebritke izgube našega nejosabneja sina in brata vojaka) S Janeza Paullčp. fl Horstetsr * Rumeno, ki je 20. avg., po dolgi mečni bolezni, katero si je nakopal po dolgotrajnem bivanju na laškem bojišča, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal, se prav iskreno sahval asa vsem dragim, ki ste ga obiskali 9« na smrtni postelji, mu ozaljšali mit-vsiki oder s mnogimi iopki in venci, ter priili kropiti Iskreaa hvala tudi preč. duhovičini, gg. pevcem in vsem dragim, ki ste izkazali globoko sočutje in spremljali blajeg* pokojnike od hišs žalosti k večnemu pečitk«. Bog poplačaj I Dragega rajnika pa priporočamo v mol tert Bv. Lovreiae, dno 28. avg. 1918. 1180 Žalejoča rodb. Oconkcr. KUPUJEM: les za jame od 12 cm naprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo lja-llansko L bije, čreslo/letošnje kostanjev lesi od 10 cci hrastov les /naprej. Prosim ponudbe sekraj- | nimi cenaoii, množin in navedbo roka sa> odd^o VINKO VABIČ, Žalec, 7 Južno ktejer. Knlantno poslorasje. Takojšne plačilo proti auplikatom, <4 Mosse.)' i. .. ---v "¡ •: • - ' v." ■ - ■ 'Ú^-ví " :■■•■■■■•••' ■ .X'" ■•-> ■■ , t -i . -..-•.■■ . • - ■.: -t; - ¿V\ - • vi A - "-"■■t- ' . ZAHVALA. fiodbina Arztniek-ova izreka vsem, ki so se doe 20. ovgasta 1918 ndeležili pogreba gospoda IVANA ARZINŠEK, trgtfos in poaMtaika v Strasltsh, iskreno sahralo. Posekno se sakvali sorodnikom, preč. gg. sosednjim dnhovnikom, bo-goslovsken n profesorja velč. g. dr. Lukman-o, ouobito domačemu rlč. g. žapnikn Tiktorju Jreglej sa tolažilne obiske in rso ljnbezen, ki jo je skazoval rajnemu v fcvljeajn in smrti. Potem s« lepo zahvali blagor, g. Rudolfa Roger, c. kr. okr. sodnik« v Konjicah, prijar teljem ih znaneem is Koniio, Titaaja i« Zreč, i« domačim faranom, ki se rajaega v Častnem številu «premijah na njegovi zadnji ženi el jsk i poti. 1164 Imeaovana rodbina tndi priporoča rajnega Irena v blag spomin in pokožno molitev. Stra«iee, d«e 29. avgusta 1918. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno draStvo. Dflaonorni orednik j Franjo Éetiot. Jisk tiskarne sv, Cirila r MarilSoni»