PoStnina pavšalirana
o
Političen list.
Naročnina znaša:
£ dostavlianiem na dom ali po poSti K 10'— mesečno.
četrtletno K 30’—.
€e pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna Številka stane 60 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Teietou uredništva St. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, četrtek 5. avgusta 1920.
St. 172.
Otvoritev železniške konference v Mariboru.
Konferenca za zvezo Maribor—Ljutomer v Radgoni. — Komisija za določitev mej pride v Maribor.
Črna in rdeče internacijonala
Doslej smo poznali le eno izrazito internacionalo, ki se je kot taka tudi udejstvovala, čeprav do predvojnih in do povojnih časov ni mogla še pokazati velikih, uvaže-vanja vrednih uspehov; to je bila delavska Internacijonala, ki je dobila vsled rdeče barve zastave njene socijalno-demokratičr.e organi zacije ime rdeča internacijonala. Oče te internacionale je bil Marx- Prvotno enotna se je tekom časa, posebno pa v sedanji povojni dobi, razbila v tri usporedne.S
Razlika med temi tremi pa ni idejna, ampak zgolj taktična. Cilj vseh pa je eden in isti — diktatura proletarijata, nadoblast delavskega stanu nad ostalimi. Te delavske internacionale so univerzalne. Njihov poglavitni evangelij je ta, da so interesi delavskega stanu vseh narodov enaki, da torej med delavstvom posameznih narodnosti ni vzrokov in povodov za medsebojne boje. Ker Pa je za skupno delovanje in složno nastopanje vsega delavstva sveta največja ovira narodnost, ali nacionalizem ter vera, so odločni sovražniki teh dveh idej. Njim sta narodnost in vera enako postranskega pomena, preko katerega gredo dalje za svojim ciljem. Ta internacijonala je torej v tem oziru idealna In edino prava, ker je univerzalna.
Druga internacijonala, klerikalna, ali vsled konservativnih stremljenj ter duhov-
Šaljive povestice o Nasredinu.
(Dalje.)
Oslova krivda.
Nekega dne je hotel Nasredin zajahati svojega osla, pa je vtaknil v streme najprej desno nogo, Ko je torej sedel na osla je bil obrnjen proti njegovemu repu namesto proti glavi.
Ljudje so se mu smejali in so ga vprašali, čemu je zajahal osla nar be.
»Jaz iaham prav«, je dejal Nasredin, »samo osel je obrnjen v napačno stran.«
Nasredin zdravnik.
Nekoč je prišel Nasredin v tuje mesto, lačen tako, da je komaj stal na nogah V mestu zve, da je knez težko bolan. Hitro odide k njegovi palači in pravi, da ga bo on poskušal ozdraviti, če bodo storili vse, kar bo ukazal. Prišel je k postelji bolnega kneza in naročil, da prinesejo skledo medu in velik
niških črnih kostumov, ker so ravno duhovniki njeni voditelji in očetje, črna, se snuje komaj sedaj. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je njena ideja nova, da jo je rodil ko maj sed&nji čas. Njena ideja je tako stara kakor je staro krščanstvo. Zasledovali pa so jo vsi papeži brez izjeme. Gonilna njena ideja pa je, pokristjaniti vse narode sveta in potem na podlagi enotne ivere združiti pripadnike vseh narodov kot brate v Kristu, Njen končni cilj pa je, kal or pri rdeči tudi diktatura in sicer diktatura papeža in duhov nikov, kot božjih namestnikov na zemlji Kakor rdečim, tako je tudi njim narodnost postranska stvar, ker jih ovira pri združevanju vernikov različnih narodov. Vera pa ki je rdečim tudi, istotako kakor narodnost, postranska stvar, je pri njih pa glavna vodilna in gonilna ideja. Tu pa tiči ena glavnih razlik med obema ter jemlje črnim univerzalnost in idealnost v tem univerzalnem smislu.
Dočim ni za rdeče niti sedaj nobene ovire, za združitev vsega delavstva na svetu, so črni vezani samo na one narode, ki so krščanski in katoliški. In sicer igra katolištvo tu glavno ulogo, ter je krščanstvo brezpo membno. Tu pa tiče ravno najbolj odkrit dokaz namena. In sicer v tem smislu, da im ne gre za krščansko misel kot tako, torej za kraljestvo, ki ni od tega sveta, ampak za svoje osebne koristi, za kraljestvo
hleb kruha Ko se je to zgodilo je Nasredin odlomil kos kruha, pomočil ga v medu mahnil ž njim trikrat nad knezovo glavo in ga potem pojedel. To je delal toliko časa dokler je bilo še kaj kruha in medu.
Nekaj ur pozneje je bolni knez umrl. Njegovi sorodniki so rekli Nasredinu: »Kako zdravilo si uporabljal, da je knez umrl?«
»Ako bi ne uporabil takega zdravila«, je rekel Nasredin, »tedaj bi jaz prej umil nego knez.«
Dober nasvet.
Neke noči je Nasredinovo ženo ugriznil škorpijon za prst na nogi. Prebudila je moža in rekla: »Za prst na nogi me je ugriznil škorpijon in boli me, da komaj prestajam. Kaj naj storim?« Nasredin se pa obrne na drugo stran in pravi. »Drugič pojdi obuta v posteljo.«
Izborna hrana.
Ko je bil Nasredin še deček je nekega
•izključno tega sveta — za absolutno nadvlado enega stanu, t. j. duhovniškega, kateremu načeljuje rimski papež. Njihova internacionala pa ima danes, ko je katoliška vera last le manjšega dela človeštva, dane nepremagljive meje. Raztezati se more le tako daleč, dokler ne naleti na tujo vero, na katere pripadnike se absolutno ne more razširiti. Rdeči niso dane nikake meje, njen dom je širni svet, črni pa so dane. In to je njena glavna slabost, ki bi se pa dala odstraniti s tem, da bi se ves svet pokatoličil, kar pa je nemogoče; vsaj v danih razmerah sedanjega časa ne.
Za nas, demokrate, idealen, v vseh posledicah konsekventen internacijonalizem ni nesprejemljiv. Udejstviti pa bi se moral istočasno povsod. Nesprejemljivi pa so za nas cilji obeh obstoječih internacijonal, rdeče in črne. Vodilna misel demokratizma je, da so vsi stanovi enako vredni in da mora prinesti svetu blagostanje edino le pošteno skupno delo vseh stanov. Radi tega smo sovražniki vsake diktature, najbolj pa diktature posameznega stanu ali razreda. Popolna nadoblast delavstva nad vsemi drugimi stanovi bi bila krivičaa in bi ne mogla obroditi pravice in blagostanja, stokrat krivičnejša pa bi bila še diktatura duhovništva kot skoro ne v poštev prihajajoče manjšine, nad ogromno večino drugih stanov. Narodni pa smb mi vsled tega, ker vemo, da le s tem, da priborimo
dne stal pred vratmi svojega doma, ko pride mimo berač in ga zaprosi: Sinko moj, daj meni nekoliko tistega, kar ste danes uživali. Nasredin pravi: »Celo noč je moj oče užival batinfe od moje matere, od zjutraj do sedaj sem jih p?, jaz užival od svojega učitelja.« Prosjak se je takoj napotil dalje in mrmral: Dog vam pomnoži tako hrano!«
Dober zdravnik.
Nekoč pride Nasredin k zdravniku in pravi ves onemogel: Bolan sem, daj me ozdraviti. »Zdravnik je spoznal, da ni bolan temveč lačen zato je ukazal, da se mu prinese jedi. Ko se je Nasredin temeljito napokal, je bil takoj zdrav in zadovoljno pravi zdravniku: »Oh, ti si izboren zdravnik. Ali bi ne hotel iti z menoj v našo hišo tam vsi bolehajo na taki bolezni?«
pravico vsakemu posameznemu narodu, smemo upati, da bo nastopilo, ko bo vsak imel, kar mu gre, resnično bratstvo med narodi in potom tega bratstva tudi bratstvo med stanovi.
Doba, kateri se bližamo bo velika borba dveh internacijonal, katerih cilj je enako krivična diklatura, črne in rdeče. Če pa bi ne bilo drugega izhoda, nego pokazati naklonjenost eni ali drugi, potem bi to naklonjenost zamogli pokazati le rdeči, ki je napredna in zasleduje manjše zlo, nego črna, ki je poleg tega še nazadnjaška in bi s svojo zmago vrgla človeštvo za stoletja nazaj v črno temo srednjega veka.
Če pride res do te borbe, je izid skoro gotovd očiten. Zmagala bo rdeča. Ker pa se v praksi ne bo obnesla, ker je nemogoča, bo naravna posledica, da se bo človeštvo čisto iz gole potrebe približalo samo demokratizmu, ki bo končno triumfiral nad črnimi in rdečimi. In čimprej se izbojuje boj med črnimi in rdečimi, temprej pride naš triumf, ki pa je prej ali slej neizogiben. Mogoče pa je, da ta triumf niti ni tako daleč, kakor si kdo misli, posebno če zmaga boljževizem že pri sedanjem pohodu, ker čimprej bo zmagal, temprej bo umrl.
Pasivna volilna pravica uredništva.
Slišijo se vesti, da izgubi vse uradništvo pasivno volilno pravico: zakon so izkuhali radikalci hoteč se obraniti srbskih učiteljev. Demokratski poslanci pa so mnenja, da je pravičneje, če se že napravi krivica, da ta zadene vse kategorije kakor pa samo en del. V toliko imajo menda prav, da menijo, da se bo vse uradništvo skupno lažje ubranilo te nasilnosti kakor pa učiteljstvo samo za se. Če pa ne računijo tako oportuno, potem je pa to nenavadna logika.
Bodi kakor koli! Če bi mi imeli uradniške organizacije, ki bi se zadevale poleg materijelnih tudi moralnih dobrin, ki so jih poklicane varovati, bi si seveda vsaka stranka premislila samo poželeti si takih sklepov, ne pa -jih v resnici tudi uveljavljati. Pa pri naših organizacijah kaj takega ja ni opasno; s tem pa ne mislim zadeti vodstva, temveč celotno članstvo: kajti vsi člani stoje vse preveč sredi političnih strank, tako, da niti ne čutijo onih udarcev, ki jih dobe skupno. Za sedaj niti1 ni upati, da bi se kaj spremenilo, zato je tudi vsaka tozadevna rekriminacija odveč.
Računati torej moramo s tem, da izgubi uradništvo pasivno volilno pravico, da bodo rezali uradništvu kruh in delili domovini zakone samo duhovniki in advokatje. Uradnik pa jezik za zobmi, Ti nisi niti deležen pasivne pravice, ti sploh ne veš in ne znaš drugega kakor ti naroči tvoj šef; če se boš še brigal za javne zadeve, prideš v preiskavo, boš suspendiran, če gre po milosti pa vsaj prestavljen.
Treba se je torej zavarovati že sedaj, rešiti še vsaj to, kar se da rešiti. Sedaj takoj, ko sede še vsaj posamezni uradniki med poslanci, kajti, če se ti ne bodo zavzeli za uradniške pravice, potem nimamo tega upati tudi ne od bodočih duhovniških in advokatskih parlamentov.
Prvo kar moramo zahtevati je, da se § 15 spremeni v toliko, da izgubi uradnik če sprejme poslaniški mandat samo plačo za
poslansko dobo; mesto pa mu ostane. Ta določba bi se vsaj še nekako dala opravičiti, četudi težko, ker odvetnik ohrani svojo pisarno, župnik svojo faro, kmet svojo kmetijo; samo uradnik, ti živi na cesti, če se pobrigaš tudi za celokupnost.
Naslednja zahteva pa bodi, da se sprejme tudi dodatna določba, da so vsi oni, ki so kot uradniki oropani pasivne volilne pravice tudi presti vseh davkov. Tako je z vojaštvom, tako bodi tudi z uradništvom. Nikakor pa ne gre, da bi moral uradnik plače ;ati davke, tamkaj pa, kjer se državno premoženje uporablja pa bi ne smel imeti pristopa.
Te minimalne zahteve mora staviti naše uradništvo. Če pa še čutijo naše stranke kaj socijalne pravičnosti, in pri tem računamo posebno na demokratsko stranko, potem ne morejo nikdar dovoliti, da bi postalo uradništvo v naši domovini popolnoma brezpravno.	St.
Dnevne vesti.
O okrašenju hiš o priliki Orlovskega tabora. Klerikalci zvračajo vso krivdo, da mariborsko občinstvo ni okrasilo svojih hiš o priliki Orlovskega tabora na naš list. Sicer to ni res, ker je občinstvo to storilo iz lastne zavednosti, vkljub temu pa nas veseli, da nas smatrajo za tako uplivne. Poleg tega pa Še nesramno lažejo, da so člani našega uredništva hodili od hiše do hiše agitirat in da so celo grozili. „Straža" pravi naravnost, da je „narednik" Pirc pri tem svojem poslu moral bežati na neko dvorišče, o čemer pa on sam popolnoma nič ne ve. Še bolj nesramna je laž o „nekem gospodu z juga", ki je baje šel, da se ogne preganjalcev, na „žemlje" k Friedau. Resnici na ljubo povedano, „gospod Z juga" že mqpec dni ni bil na Koroški cesti, pri Friedau pa sploh še nikoli, in za časa Orlovskega tabora celo dva dni sploh ni bjl v Mariboru. Sicer pa vemo, da je „Straža" nasedla g. Verstovšku, ki je te skrivnosti pripovedoval okrog že dan poprej ter se je napram nekemu gospodu, hi ga je opozoril, da to ni mogoče, ker bi sicer naš list ne mogel izhajati, če bi uredniki agitirali po mestu, da imamo mi rokopise za list že od poprej. Seveda se je dotični gospod tej naivni trditvi gosp. poverjenika od srca smejal in njegovemu smehu se pridružujemo tudi mi.
7 škofov in 3 papeži v Mariboru.
Kakšne Juči" svetijo v novo ustanovljeni papeževi armadi, se je slišalo v nedeljo med sprevodom. V vrstah tistih, ki so smatrali sprevod za procesijo in so izprva glasno molili rožni venec, se je potem, ko so videli, da se namesto procesije vrši pravzaprav maškerada, govorilo, da je v Mariboru 7 škofov in kar troje papežev Če upoštevamo, da je prvotno ime papež pravzaprav slovenski oče, smo videli, da je bilo to pot v Mariboru še več papežev.
Šentlenarški okr. zastop in njegov „tajnik“. Takoj po nastopu kler. deželne vlade nastal je v severnih obmejnih občinah velik ropot in šum, kateri se še danes tupatam pojavlja. .Tu sfrči ta, tam oni napotec, stolči „liberalnih" gerentov in prisednikov padajo ter se seveda v pomnoženem številu zopet postavljajo in nanj sedavajo ljudje boljšega kalibra. Klerikalna metla je z res posnemanja |vredno radikalnostjo sčistila vse urade ter jih napolnila 7. deloma jako sumljivimi značaji. Tu najdeš izdajalce, nemškutarje, da celo osebe, ki so leta 1914 pomagale zapirati poštene Slovence. Navedem samo en primer: fanez Schibert in Ivan Roškar, poslanec. Ali vse to reformiranje nič ne pomaga Cene še vedno padajo, draginja pa raste in bode rastla, dokler bodo še dihali klerikalni vodje. Tudi pri Sv. Lenartu je deželna vlada temeljito pometla in sicer na podlagi grdih laži. Padel je gerentov stolec, sfrčala sta 2 prisednika obč. sosveta, Ali vse to se je zgodilo mirno in dostojno. Deželno vlado je posnemal tudi podnačelnik okr. zastopa in predsednik okr. hranilnice, Ivan Roškar, kojega srce bije le za ^dobrobit ljudstva" in za povi-
šanje lastnih dijet, ki bi naj nadomestovale zgubljeno mastno ministersko plačo. Ta „pravico-Ijubni" možakar takoj odslovi knjigovodjo okr. hranilnice, zelo vestnega uradnika z ženo in 3 otroci in s 400 K, reči: štiristo kron mesečne plače in „tajnika" okr. zastopa. Odslovljenje prvega vršilo se je kaj enostavno: „KIjuče sem in z Bogom". Dobro vedoč, da se drugi ne bo pustil kar tako vreči iz prostorov okr. zastopa, poveril je Ivan Roškar posle okr. zastopa novo-došlemu odvetniku dr. Veble-tu. 17. februarja t. I. — sv. Pusta dan — pride novopečeni poverjenik v trško gerencijo, izroči pismo ge-rentu, ki je istočasno na prošnjo okr. zastopa začasno opravljal pisarniške posle, ter zahteva ključe. Dotično pismo se glasi doslovno: „Vele-cenjeni gospod tajnik 1 Obveščam Vas, da Vas z današnjim dnem odvežem nadaljnega poslovanja kot tajnik okr. zastopa, ker kljub naloga še niste sklicali seje v svrho sklepanja o proračunu za tekoče leto. (Nesramna laž 1 op. dop.) Plača se Vam nakaže do 1. aprila 1920, s katerim dnem itak poteče Vaša poslovna doba v smislu Vaše odpovedi, ki se je vzela na znanje.
— Svoje agende,	spise in
ključe blagovolite izročiti načelniku, ako bi bil ta zadržan, podnačelniku ali pa njegovemu po-oblašč ncu g. dr. Vebletu. Z odi. spoštovanjem Roškar." Tajnik odločno zavrne dr. Vebjetovo zahtevo po ključih, češ, tako se ne postopa s človekom, ki že nad 40 let učiteljuje in ki ipia V prostorih okr. zastopa zraven svojih privatnih reči kot predsednik župnijske aprovizacije za 18.000 K blaga. Dr. Veble:	„Tedaj ne daste
ključev ?*' „Tajnik“: „Ne“. Komaj odide dr. Veble, se že zopet vrne, pa zdaj z asistenco v osebi Ivana Roškarja. Že navedena zahteva itd. se ponovi samo s to razliko, da je Ivan Roškar nameraval prodajati svojo znano surovino pomešano z lažjo, da je okr. odbor sklenil
— seja 2 članov v krčmi — ali „tajnik" mu je kmalu zamašil nesramna usta. Iv. Roškar se očividno pomiri ter se zadovolji s ,,tajnikovim" zagotovilom, da izroči ključe, kakor hitro uredi svoje reči. Hinavski nasmeh in še bolj hinavski rokostisk Roškarjev in končal je I. del klerikalne komedije. Drugi dan, bilo je na pepelnico, hoče tajnik v pisarno okr. zastopa. Ko odpre vrata, se od daleč zapazi veliko „žabo“
— okroglo ključavnico — z močno verigo, katera mu zabrani v6top v pisarno. Istočasno dobi „tainik" sledeče pismo: ..Velecenjeni gospod nadučitelj f Po naročilu okr. zastopa si Vam usojam naznaniti, da je dal okr. zastop zapreti pisarno s posebnim ključem in da je nadaljno poslovanje v pisarni dovoljeno v navzočnosti enega izmed g. odbornikov ali pa v moji navzočnosti z odi. spošt. dr. Veble 11 (Drag špas! Nesramno zahtevanje 1 op. dop.) Vsled energičnega nastopa „tajnikovega“ pride dr. Veble, odstrani lastnoročno žabo z verigo ter odide. Tretji dan zjutraj ista klerikalna prikazen: žaba z verigo. Le ko je vmes posegel Suman, kmet in župan v Radahovi ter namestnik Roškarjev, je imel tajnik zopet svoboden vstop v pisarno. Tako je skončal II. del klerikalne gonje. Tajništvo je prevzel znani kaplan Martinek, ali ta duhovni samec se ne zadovolji z dosedanjo plačo mesečnih 160 K temveč zahteva mesečno 500 K. Tako gospodarijo pravico- in resnicoljubni klerikalci. Radovedni smo, ali ubogemu kaplanu dovoli zahtevano plačo za dobrobit ljudstva vneti Roškar. Prav je imel bivši trški gertnt, ko je na javno obešenem razglasu odgovarjal ..Straži1' med drugim to-le: ,,Ljudje, ki brez posebnega vzroka preganjajo človeka, ki tudi v zelo nevarnih časih ni zatajil svoje majke Slovenije in je radi tega moral mnogo trpeti, ljudje, ki tako počenjanje svojih pristašev četudi molče odobravajo niso pravi Jugosloveni, ampak naši mladi državi zelo nevarni elementi! Glej Jugoslavija, to so tvoji izdajalci! Škoda, da ni več generalov Smiljaničev!
Nove tržne cene. Na tozadevna vprašanja služi v splošno pojasnilo: O. vladni komisar dozdaj ni imel časa ne volje, da bi preskrbel že zdavno potrebne nove tržne cene. Morda se te dni vrši tozadevna seja, pri kateri nameravajo zastopniki kmsumen-tov zahtevati tudi splošno ureditev cen glede gostiln in, kavarn, pred katerimi imajo merodajne oblasti ne morda iz osebnih ozirov
tako velik rešpekt, da so dozdaj mirno gledale poljubno povišanje cen. Če hočemo tudi to korupcijo ozdraviti, morajo izginiti tisti zastopniki konsumentov, ki varujejo bolj interese producentov kot konsumentov.
Zavedni mariborski javnosti. Čitateljem našega lista je dovolj znano, s kakšnimi težkočami se je moralo boriti preteklo sezono naše slovensko gledališče, ta naša najnovejša kulturna institucija. Le neumornemu trudu ravnateljstva in drugih, za naš napredek dovzetnih narodnih mož se imamo zahvaliti, da bo gledališče tudi še naprej obstojalo in to še v večjem razmahu in na višji umetniški stopinji nego prvo sezono. Toda sedaj, ko je odstranjena ta prva nevarnost, se je nenadoma pojavila druga, nič manjša od prve — vprašanje stanovanj za naše igralce. Poleg onih prvovrstnih moči lanske sezone se je posrečilo pridobiti ravnateljstvu še novih. To pa le pod pogojem da se jim pravočasno preskrbi stanovanje, ker drugače ne pridejo v Maribor. To težko vprašanje ogroža sedaj z vso resnostjo po-polen obstoj našega gledališča v prihodnji sezoni. Obračamo se torej na našo zavedno javnost, da tudi v tem oziru, kakor je v mnogih drugih, pokaže svoje razumevanje ter priskoči na pomoč. Kdor bi lahko odstopil kako sobo, ali kdor ve za kakšno, se naproša, da to sporoči našemu upravništvu, ali pa gledališki pisarni naravnost. Upamo, da ta naš apel ne bo ostal brez uspeha.
Črna kava ceneja. Kavarna „CentraI" je prva znižala črni „Moka" kavi ceno od 2'20 na 2 K. V najdražjem mestu Zagrebu so znižali cene tudi beli kavi na 2 50 K in je kava zdatno bolja kakor pri nas.
Primarij dr. Mirko Černič ne ordinira do 28. avgusta.
Najdeno. Pri telovadbi na Teznu je našel nekdo 1 K, serijska številka 723.875—1222. Dotični Orel, ali pa Orlica, ki jo je izgubil, }o najde v škofiji, kamor se je oddala v varstvo.
Ciril-Metodovih vžigalic še zdaj nimajo naše trafike in trgovci, izvzemši kolikor nam znano, trafika v Gosposki ulici. Zahtevajte dosledno povsod Ciril-Metodove vžigalice I
Sto kron za razobešenje zastave. K oskrbnici graščine barona Tvvickla je prišel v dneh Orlovskega tabora neki duhovnik ter jo prosil, da bi razobesila zastavo, ker pa tega ni holelav ji je ponudil 100 K. Pa tudi za 100 K se ni dala zapeljati in gospod je moral oditi ne da bi bil kaj opravil. Ne vemo, če se je to prakticiralo tudi drugod, izključeno pa ni in je celo mogoče, da so oile vse zastave, ki so bile razobešene naročene In plačane.
„Straža“ in »Slovenski Gospodar" ne sprejemata j»eč objav Trgovskega gremija. Trgovski gremij je poslal uredništvu >Straže« In »Slovenskega Gospodarja« notico o oddaji Saharina v svrho objave. Uredništvo teh dveh listov pa je notico vrnilo z opazko, da od gremija ne sprejme nobene ndtlce več in sicer zaradi tega, ker niso trgovci za »Orlovski« tabor okrasili svojih hiš in prodajaln. Ker ta dva lista zavračata notice, bosta gotovo tudi zavrnila inserate. Zato pa opozarjamo naše trgovstvo na to dejstvo, da bodo v bodoče vedeli, kje naj inserirajo-Trgovski gremij v Mariboru.
Mariborska pukovska okružna komanda se je dne 4. avgusta 1920 preselila •z meljske v dravsko vojašnico, štev. tel. 10.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno na tem mestu objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev preračunov za I. polletje 1920, da se po naročilu ministerstva za socijalno politiko z dne
24.	julija 1920 št- 8419 podaljšuje vnovič rok za predložitev preračunov za I. polletje 1920 radi predstoječe novele na nedoločen čas. Do izrečnega poziva od strani podpisanega zavoda se torej preračuni za I. polletje 1920 nimajo prepložiti- Zamudne obresti se ne bodo računate radi te zakasnitve.
Delegacijsko zborovanje Zaveze jug. učit. društev v Mariboru. Dne 27, in 28. avgusta t.T. zboruje delegacija slovenskega učiteljstva v Mariboru. Slovenski Maribor je dolžan, da gostoljubno sprejme pionirje slovenske kulture in da jim da za enb ali dve noči prenočišča. V imenu podpisanega društva prosimo, da se javijo oni, ki bi hoteli dati stanovanje učitelju ali učiteljici proti primernemu plačilu. IPnjave sprejema predsednik podpisanega društva, Krekova ulica 1, (deška meščanska šola).
Novi formularji za deklaracijo carinskega blaga. Glavna carinama v Ljubljani naznanja, da se mora od 1. avgusta počenši prodajati prijave za carinsko ekspedicijo blaga po novem formularju, katerega je predpisala generalna direkcija carinske uprave. Nove formularje se dobiva pri upravi državne tiskarne v Beogradu po 0'25 dinar za komad.
Društvo jugoslov. državnih uslužbencev v Mariboru sklicuje za 6. avgust ob poj 19. (pol 7.) uri zvečer javen shod. Dnevni red: 1. 50% povišanje draginjskih doklad za mesec junij, julij in avgust. 2. Službena pragmatika. 3. Pasivna volilna piavica. 4. Protest proti po-draženju premoga in železnice. 5. Znižanje železnice za vse vožnje državnih uslužbencev in njih obitelji za najmanj 50%. Shod se vrši v porotni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru.
V tekočem letu se sprejme 100 učencev v voj. zanatljijsku školu (voj. rokodelsko šolo) v Kragujevcu. V prošnji, katero mora vsaki prosilec lastnoročno pisati, naj navede katero rokodelstvo se hoče učiti. V isti mora tudi izjaviti, da se podvrže vsem šolskim obvezam in predpisom. Prošnji se morajo priložiti s edeče listine (dokumenti): 1. Dovoljenje starišev ali	varuha,	potrjeno	od	pristojne
politične oblasti. 2. Krstni list kot dokaz, da ni mlajši od 12 in ne starejši 15 tet. 3. Šolsko spričevalo kot dokaz, da je s prav dobrim uspehom dovršil 4 razredno ljudsko šolo ali z	dobrim	uspehom	kak razred
srednje šole in da je bil v šoli dobrega vedenja. Oni, kateri ne prosijo neposredno iz šole, morajo od pristojne občinske oblasti doprinesti potrdilo, kašno je bilo njih obnašanje in kaj so delali v času od izstopa iz šote do	trenutka,	ko so vložili	prošnjo;
ako so bili	medtem	v srednji	šoli,	tudi po-
trdilo dotične šote. 4. Potrdilo pristojne občinske oblasti, da je državljan kraljevine SHS. Kolekovane prošnje je vposlati najdalje do
25.	avgusta 1920 neposredno voj. zanatliskoj školi v Kragujevcu. Prijavljeni kandidati bodo 28. avgusta 1920 ob 8. uri v pisarni upravnika vojno zanatljiske škole v Kragujevcu zdravniško pregledani. Po dovršeni zdravniški preiskavi morajo Sprejeti kandidati položiti izpit iz predmetov, katere se učijo v 4. razredu ljudske šole. Redovno predavanja počne 1. septembra 1920. Natančnejši podatki se dobe pri polkovni okružni komandi v Mariboru.
Sokolstvo.
Predsedstvo Mariborske Sokolske Zupe poživila vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži župnega zleta v Guštanj. — Vozi poseben vJak a polovičnimi voznimi cenami, Vlak odhaja iz Čakovca ob 2 in pol, iz Maribora ob 5 url zjutraj. — Sokolstvo, kakor tudi prijatelji- Sokolstva naj vporablja izključno snmo
ta vlak. — Javite v Guštanj število obedov. _
Zdravo! Predsedstvo M. S. Ž.
Posebni vlak v GuStanj odhaja točno ob 5 uri zjutraj iz glavnega kolodvora. — Predsedstvo M. S. Z.
I. pokrajinski zlet jugosl. Sokolstva v Mariboru. Zletni odbor je v svoji seji, dne 3. t. m. sklenil: Odobre se vsi zaključki’ predsedstva in stavbnega odseka glede prevzema telovadišča na Tezni, Telovadišče se priredi za največ 1800 telovadcev pri prostih vajih in se v ta namen prestavijo tribune proti južni strani za 30 m. Zletišče, na katerem se vrši po končani telovadbi veselica,
bo električno razsvetljeno in preskrbi vsa tozadevna dela družba Melistroja v Mariboru. Cene za vstop na telovadišče se določijo sledeče: stojišča na tleh 5 K, na tribunah 15 K, sedeži krog telovadnega prostora po 20 K, na glavni tribuni po 30, 40, 60 in 80 K, na drugih po 25, 40, 50 in 60 K, na vzvišenih mestih na postranskih tribunah po 100 K, za ples ves večer 5 K. Sprevod se razvršča na Tržaški cesti in vrši po Frankopanski, Valvazorjevi ulici, Kralja Petra trgu, Gosposki, Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti, Sodni ulici, mimo Narodnega doma na Glavni trg, kier je po pozdravu razhod, Z ozirom na to; da ima vsa priredba izključno sokolski značaj, sodeluje pri pohodu samo sokolsko članstvo (člani in članice) v popolnem predpisanem kroju, za sokolski naraščaj in deco ter ženstvo v narodnih nošah se določijo posebna mesta pri obhodu. Rešilo se je med drugim še več važnih zadev železniškega, stanovanjskega in veseličnega odseka.
Sokol v Mariboru opozarja svoje članstvo, da se vrše obvezne redovne vaje za člane v kroju odslej naprej redno vsako soboto v dvorani Narodnega doma ob 20. (8.) uri zvečer. Sokol se vdeleži župnega izleta v Guštanj korporativno s praporom. Udeležba je za vse člane v kroju, telovadce in telovadke obvezna in ne sme manjkati nihče.
Jezdni odsek ima danes v četrtek ob 21. (9.) uri zvečer v Narodnem domu sestanek, h kateremu se vabijo vsi dosedanji člani na zanesljivo udeležbo. Prijaviti se morejo na novo tudi drugi člani Sokola v Mariboru in Studencih, toda te že popolnoma izurjeni jahači. Z ozirom na važnost sestanka se računa na vdeležbo vseh.
Telovadno obleko in blago za društvene kroje ima v zalogi br. Fran Majer na Glavnem trgu, kjer naj si članstvo naroča vse stvari.
Zadnje vesti.
Konferenca za prehodni promet y Nemško Avstrijo.
Maribor, 5. avgusta. Danes dopoldne se je tu v Narodnem domu sešla za ves bodoči prehodni železniški promet važna, odločilna kon* ferenca, zastopana po vladah obeh držav ter deželnih vlad za Slovenijo, Koroško, Avstrijo in strokovnjakih, oziroma predstavnikih za promet, upravo, carino, saniteto, telefon, brzojav, pošto iu policijo. Zastopani so izven Maribora: Beograd 3, Ljubljana 10, Beljak 7, Celovec 2, Gradec 5, Dunaj 28 (juž. In drž. železn.), torej približno 70 delegatov. Konferenco je otvorlj E. de Rocco, sekcijski načelnik v ministrstvu sa’ obračaja Beograd v francoskem jeziku. Za njim je navzoče pozdravil Andrej Vrečko, ravnatelj jugoslov. južne železnice ter izrazil željo, da se udeleženci konstituirajo v odseke in takoj prično z delom. Zastopniki koroške vlade so takoj zahtevali prosti promet že pri Grabštajnu, kar je de Rocco vzel na znanje. Dopoldanski dnevni red: sestava odsekov, debata o prehodnji črti Radgona, Špilje, Dravograd, Grabštajn, Vetrinje, Bače. O izidu popold. konference poročamo jutri.
Zveza Ljutomer—Maribor.
Maribor, 5. avgusta. Ob enem s konferenco v Mariboru se je danes sestala tudi v • Radgoni posebna konferenca, ki rešuje vprašanje piehodne zveze iz Jugoslavije— Špilje— Radgona—Ljutomer. Pri tej konferenci sta udeležena za Nem. Avstrijo dvorni svetnik Glanz, za Jugoslavijo vseuč. profesor dr. Pitamic. Uspeh te konference se predloži konferenci y Mariboru v končno rešitev.
N
\
Komisija za določitev državnih mej v Mariboru.
M a r i b o r, 5. avgusta. Po doslej ofici-jelno še ne potrjenih vesteh se preseli komisija za določitev državnih mej iz Pliberka v Maribor.
Demarkacijska črta na Koroškem.
Velikovec, 5. avgusta. Med |našo in antantno plebiscitno komisijo se je dosegel sporazum v tem smislu, da demarkacijska črta ostane, uvedejo se le olajšave v osebnem prometu. Hujskače imajo naše oblasti pravico izgnati ali pa kaznovati, tudi če so iz cone B. Nemci so radi tega silno razburjeni.
Radič obsojen.
Zagreb, 4. augusta. Danes se je razglasila obsodba Radiča. Radič je obsojen na dve in pol leti prisilnega dela, ki se spremeni v navadno ječo*
Rusko-poljska vojna.
DKU Varšava, 4. avgusta. Frontno poročilo od 3. t. m.: V odseku Brody se bitka s polisko konjenico še nadaljuje. Po poročilih zrakoplovcev se je prebil od naših čet obkoljeni sovražnik proti Kremenecu. V naših rokah je ostal velikanski vojni plen. Podrobnosti še niso znane. Na Seretu v odseku Mikulajev poskuša sovražnik na vsak način prodreti proti zapadu.
DKU Moskva, 4. avgusta. Pri prehodu čez Bug smo napravili mnogo vojnega plena. Naša sredina se bojuje 30 verst severovzhodno od Siedleca. V odseku Tarnopol traja naše napredovanje kljub sovražnemu odporu dalje.
DKU Berlin, 4. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča iz Marienwerderja: Boljše-viške čete so na severnem krilu napravile v prodiranju odmor ter pritegnjejo iz ozadja težko artilerijo. Razpoloženje v Varšavi je zelo pobito in vesti o predstoječi boljševiški revoluciji v Poljski se vedno bolj množe. V poljski armadi se širi močna propaganda za vzpostavitev vojaških sovjetov po boljše-viškem vzgledu.
Srbski predlog.
DKU London, 4. avgusta. Bonar Law je izjavil včeraj v spodnji zbornici, da se je predlog Srbije odstopil zvezi narodov. (Kakšen predlog se tu misli nam ni znano. Op. ur.)
Eksekvatura za angleškega konzula.
LDU Beograd, 4. avgusta. (Uradno.) Vlada je izdala eksekvaturo angleškemu pod-konzulu v Skoplju, g, Berdu.
Antanta in Rusi.
DKU- London, 4. avgusta. Londonsko časopisje je nr.enja da se zadržanje sovjetske vlade ne bo spremenilo še tako kmalu. Angliji in ostalim aliirancem radi tega ne bo prestalo drugega, nego z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpreti Poljsko- Kamenec, Krasin in drugi ruski odposlanci bodo primorani Anglijo zapustiti.
Slovo od Albanije.
DKU Milan, 4. avgusta. „Avanti" poroča, da se je v pogodbi med tiransko in rimsko
vlado zagotovila popolna neodvisnost Albanije, Italija zapusti Albanijo z Valono vred, ter si pridrži samo še otok Laseno Danes je pričelo odpošiljanje italijanskih čet čez morje.
Dr. Brejc obžaluje.
LDU Ljubljana, 4. avgusta. Povodom dogodkov ob priliki poseta udeležencev mariborskega Orlovskega tabora na Bledu, med katerimi so se nahajali tudi Francozi in Čeho-slovaki, je danes popoldne predsednik dež. vlade za Slovenijo, g. dr. Brejc, posetil predsedstvo čehoslovaških Orlov v imenu dež. vlade za Slovenijo in izrazil svoje obžalovanje nad dogodki ter izjavil, da se bo uvedla stroga preiskava in se bodo krivci eksemplarično kaznovali. Senator prof. Šramek je to izjavo g. predsednika vzel z zadovoljstvom na znanje. Nato je g. predsednik nameraval z istim namenom poseliti tudi odDoslanstvo Francozov, ki so pa medtem ie odpotovali.
Madžari obsojajo dalje.
DKU Budimpešta, 4. avgusta. Vojaški preki sod je obsodil komunista Rigocskyja na 10 let težke ječe, poostrene s samoto.
Predujem Nemčiji.
DKU London, 4. avgusta. Spodnja zbornica je sprejela vladni predlog o dovolitvi 5 milijonov funtoy Nemčiji kot predujem, da zamore poravnati svoje obveznosti napram Franciji.
Bolezen Alekse Šantiča.
LDU. Sarajevo, 4. avgsta. Naš znani pesnik Aleksa Šantle se nahaja že delj časa v tukajšnji državni bolnici na zdravljenju. Zdravstveno stanje se mu je v zadnjem času znatno zboljšalo.
Iz seje zveze abderitov.
DKU. Pariz, 4. avgusta. Po poročilu »Chicago Tribune« je v San Sebastianu zborujoči svet zveze narodov sprejel francoski prodlog o ustanovitvi generalnega štaba zveze, ki bo sestojal iz vojaških In mornariških strokovnjakov in ki bo imel nalogo sestaviti operacijski načrt za slučaj, da bi kak član zveze narodov prekršil zvestobo ter napo>-vedal vojno.
Borzna poročila.
LDU Dunaj, 4. avgusta. Berlin 4'48, Curih 2900; valute; nemške marke 446, romunski leji 420, levi 320, švicarski franki 28.75, francoski franki 13.00, lire 900, angleški funti 635, dolarji 175, rublji 290; v prostem prometu: Zagreb 244—263, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice ali v žigosanih kronah 102 do 114, Praga 375—395, Varšava in Krakov 8$ do 102, čehoslovaške krone, pettisočaki 376—400,
manjši bankovci 377—401, novi dinarji 975 do 1025.
LDU Curih, 3. avgusta. (Borza). Berlin 13.—, Newyork 588, London 21.78, Pariz 44.30, Milan 30.25, Praga 11.—, Beograd 30'—, Zagreb 7-50, Budimpešta 3 25, Varšava 2 80, Dunaj 3.27, avstrijske žigosane krone 3 30.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Zlet Sokolskega So-, veza SHS v Maribot dne 29. augusta 1920!
Mala oznanila.
Mlad gospod išče sobo z vso oskrbo v bližini kor. kolodvora. Naslov naj se naznani uprav-ništvu.	3—1
VisokoSolec ižče stalno sobo z ali brez hrane za takoj. — Naslov v upravi.
Proda se postelja in ogledalo. — Vprašati: Prečna ulica št. 4, I. nadstropje.
Proda se Hlia s 3 sobami, 2 kuhinjama
in hlevom, vse v dobrem stanju, za 110.000 kron. Naslov pove u-pravništvo. 2—1
Na prodal Je v Prevaljah zelo lepo, elegantno, popol« noma novo pohištvo iz hrastovega lesa (kuhinja in spalna soba za 2 osebi) radi neugodne selitve. Cena 11.500 K. Naslov pove uprava »Mar. del.« 2-2
Proda se otroški voziček. Vprašati: Stritarjeva ulica 3, I. ndstr.
Proda se lep glasovir,
otroška posteljica in palma. Vprašati: Kamniška cesta 5, pritličje desno.
ter sveža in pristna pijača (vina od 12 K naprej) kakor dobra kuhinja je cenj. občinstvu na razpolago v
restavraciji »Maribor”
na Grajskem trgu št. 1.
-Godba začne svirat ob 18. uri in sicer brez vstopnine, brez pobiranja in brez povišanih cen. — Priporoča se
3—3
V, Šober.
»©•©•©•©•©•©J®®©©©©®®®®©©#
Kupujem vsako množino
brezovega lesa.
Ponudbe z ceno na	2—1
Anončni zavod „VEDEŽ“ Maribor Gregorčičeva ul. 6. Telefon 132.
Podpirajte Jugosl. Matico*!
Tovot-mast
Bencin ® DiseS-o!je a Strojno-olje
®	dobavlja	prooiptno
i »Mineralna rafinerija** Dravograd
i
Dopise na centralo v Mariboru.
12—1
m
v
Telefon štev. 30.
ir
Brzojavi: Rafinerija. ffv
Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh mestih Jugoslavije.
J