GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling 26. oklobra BO V ST. RUPERTU PRI VELIKOVCU odkritje spomenika partizanom PADLIM V BORBI PROTI FAŠIZMU ZA SVOBODO SLOVENSKE KOROŠKE četnik n. DUNAJ, V PETEK, 24. X. 1947 ŠTEV. 57 (85) Obisk delegacije Svetovne zveze demokratične mladine na Koroškem Njihova oporoka Zdaj, ko bomo odkrili spomenik nad grobom 85 slovenskih partizanov, ki so padli "a Koroškem v borbi proti temni sili fašizma. je naša dolžnost, da se ne udeležimo samo zunanjega slavja, ampak da bridko in Ponosno občutimo veličino njihovega dejala za stvar naše svobode. Ti in drugi partizani, ki so padli na Koroškem, so nam Opustili veliko oporoko, v kateri so s krivimi črkami napisane naslednje besede: ..Padli smo, da bi vi živeli. Nadaljujte borbo do končal Naša kri ne sme biti pretita zaman. Iz nje mora zrasti nova Sionska Koroška, dežela, kjer ne bo več narodnostnega zatiranja in socialnega zapostavljanja." Po samotnih gorah Slovenske Koroške leži še mnogo partizanov v neznanih, plit-vih grobovih. Ti grobovi so neporušljivi "rejniki in oni kričijo v svet — Wasliing-tonu, Londonu in Parizu: »Tukaj smo prelili svojo kri, tukaj so "■oje Jugoslavije!" Partizani Slovenske Koroške so šli v borbo, da bi popravili tisočletne krivice, ki 19» je iz dneva v dan, Iz leta v leto grmadilo imperialistično nemštvo nad slovenskim narodom. Cilji naših padlih partiza-"ov so bili istovetni s cilji vseh pravih ljudi, ki si želijo, da bi vladala na svetu praskica in poštenje in da bi govorila pamet "amesto atomske bombe. Ljudstvo Slovenske Koroške v svojih partizanih upraviče-"o vidi najlepši zgled požrtvovalnosti in Predanosti. V njih vidi nepopustljive, do Smrti zveste pobornike miru in demokrate, odločne sovražnike narodnostnega nasilja in kolonialnega zasužnjevanja. Zato bomo koroški Slovenci izpolnili oporoko "aših partizanov. Slovenskemu narodu so imperialistični Prekupčevalci dolgo časa zatrjevali, da ni "Zgodovinski narod", da ni imel svojih kra-*iev, cesarjev in tiranov. Zato so ga na koncu prve svetovne vojne razdelili kar *"ed štiri države. Večji del slovenskega "eroda je sicer prišel v Jugoslavijo, zato Pa je veliko število Slovencev ostalo pod Ostrijo in Italijo in majhno število pod Madžarsko. Koroški Slovenci smo se vedno čutili kot ^el slovenskega naroda — ne glede na me-K ki so nam jih vsiljevali in vsilili. Naj s*ho živeli v Avstro-ogrski monarhiji, v pr-v* avstrijski republiki, v rajhu ali v drugi "vstrijski republiki z zapornimi conami in v°jaškimi sodišči, vedno in povsod smo bili Slovenci in vedno bomo ostali Sloven-c*' ker ka j drugega nikdar in nikoli biti ne ’"°remo. Kri slovenskih koroških partiza-"ov je bila prelita predvsem zato, ker naši Partizani niso pristali na to, da bi impe-tialistično nemštvo izbrisalo slovenski ob-r"Z koroške zemlje ter s koroškimi Sloven-C1 ..obračunalo’ v izseljeniških taboriščih, z"Porih in krematorijih. Slovenski partizani na Koroškem so padli, da bi bil slovenil narod na Koroškem nacionalno osvobo-]eh in zedinjen z ostalimi Slovenci v svoji bfžavi — Ljudski republiki Sloveniji pod "Griljem Federativne ljudske republike Ju- 9°slavije. oporoka naših partizanov je jasna vse-slovenskemu narodu na Koroškem. Ka-°r v dnevih oborožene borbe proti našito in bedi nacizma, tako je tudi danes ves sl°venski narod združen pod okriljem ne-j"emagljlve in neporušne Osvobodilne r°ote. Osvobodilna fronta je vodila slovaški narod v tistih trenutkih, ko so v L°adonu, v Washingtonu, Parizu in drugih ^-stolnicah sveta že napravili križ čez ti-?Hh milijon Slovencev, za katere noben ""Perlalist ni verjel, da bodo preživeli, Se ^hj pa da bi odnesli zmago v tej veliki V Avstriji se že dalj časa mudi delegacija svetovne federacije demokratične mladine. Delegacija je doslej obiskala že več avstrijskih pokrajin, proučila življenje avstrijske mladine in- spoznavala politični in gospodarski položaj v Avstriji. V nedeljo 19. oktobra je delegacija svetovne mladinske federacije prišla na Koroško. V Celovcu so jo sprejeli zastopniki Zvezo mladine za Slovensko Koroško in zastopniki »Svobod, avstrijske mladine«. Popoldne istega dne se je delegacija udeležila mladinskega mitinga v Logi vasi pri Vrbskem jezeru. V'imenu okrajnega odbora ZMSK je delegacijo pozdravil Pavle Zima, v imenu Pokrajinskega odbora OF pa tov. Anica Sporu — Vida, ki je v kratkem govoru obrazložila dosedanfo borbo koroške mladine in orisala položaj, v katerem je sedaj slovenska mladinska organizacija na Koroškem. Tov. Vida je poudarila, da je bilo v okviru partizanskih edinic na Koroškem 70 % mladincev, ki so s svojo borbo, s krvavim plebiscitom postavili na laž krivični plebiscit. V skupnem številu partizanov, ki jih je padlo 1000 na Slovenskem Koroškem, je veliko število mladincev. Kljub velikim žrtvam koroških Slovencev v borbi proti fašizmu pa doslej nismo doživeli svobode, ki smo se zanjo borili. Dagaja se ravno nasprotno. Koroški Slovenci in z njimi seveda koroška mladina nimajo niti najosnovnejših narodnostnih pravic. Značilno je dejstvo, da oblasti na Koroškem doslej še niso priznale slovenske mladinske organizacije, čeprav je Zveza mladine za Slovensko Koroško nastala v času borbe proti fašizmu, v času, ko je ftdauji varnostni direktor Stossier, ki je proglasil ZMSK za ilegalno, še zvesto služil Hitlerju. Mladina Slovenske Koroške se zahvaljuje svetovni mladinski federaciji za sprejem v federacijo. Sloven- moriji nedavno minule vojne. Nič čudnega torej, če se slovenski narod na Koroškem danes kljub vsakdanjemu ciničnemu zapostavljanju in preganjanju še tesneje oklepa svoje zmagovite Osvobodilne fronte, svoje zastave, pod katero so se naši partizani borili in zmagali! Nekateri ljudje, ki so bili doslej navajeni kupovati in prodajati države in kopičiti dividende na račun zatiranih narodov, razumljivo občutijo velik strah, ker vedo, da se bliža konec njihovega gospostva. Z zadnjimi silami skušajo preprečiti osvoboditev malih narodov, tako tudi nas koroških Slovencev. Njihovi napori pa bodo zaman, če bomo zvesto izpolnjevali oporoko naših partizanov ln vseh tistih milijonov in milijonov ljudi, ki so v pretekli vojni dali svoje življenje za boljši in pravičnejši svet. Prej ko slej velja za ilas koroške Slovence neizprosna, brezkompromisna borba do zmage, do popolne narodnostne in socialne osvoboditve, do združitve z Jugoslavijo. Takšna je oporoka naših partizanov Iti častna dolžnost vsakega Slovenca na Koroškem je, da jo pomaga izpolniti. Ko postavljamo spomenik v St. Rupertu, nikdar in nikoli ne pozabimo, da nam 85 partizanov iz skupnega groba molče venomer ponavlja: „Tukaj je Jugoslavija!" sk:i mladina se bo še s povečano silo borila proti fašizmu za narodnostne pravice koroških Slovencev, za priključitev k Titovi Jugoslaviji. S tem bo dokazala, da je vredna biti član Svetovne zveze demokratične mladine. Tov. Anica Sporu — Vida je opozorila delegacijo Svetovne zveze demokratične mladine na dejstvo, da so britanska sodišča izrekla svoje obsodbe nad 30 slovenskimi mladinci zaradi tega, ker so nosili slovenske zastave ali ker so javno izpovedovali svojo zavest pripadnosti k slovenskemu narodu. Tov. Kolenik, zaveden slovenski mladinec je bil n. pr. devetkrat aretiran in šestkrat obsojen. Višek nasilja s strani britanske in avstrijske oblasti predstavlja napad na koroško mladinsko brigado, ki se je vra-čala z gradnje proge Šamac—Sarajevo. Slovenska mladina je zelo ogorčena zaradi obsodbe, ki jo je britansko sodišče izreklo nad brigadirji, ki so bili pri tej priliki aretirani. Po vsej Slovenski Koroški se vrstijo mladinski sestanki, na katerih slovenska mladina skupaj z napredno avstrijsko mladino protestira proti tej krivični razsodbi in zahteva, da britanske oblasti izpustijo zaprte brigadirje. Na koncu svojega govora je tovarišica Anica Šporn — Vida naglasila, da je potrebno, da si ZMSK ustvari močno skupno fronto z napredno avstrijsko mladino v borbi proti porajajočemu se fašizmu na Koroškem. V imenu delegacije svetovne mladinske federacije je govoril avstralski delegat Harrv Weiss, ki je najprej na kratko očrtal naloge delegacije. Delegacija ima namen preiskati problem mladine v Avstriji in Slovenski Koroški. Delegacijo sestavljajo jugoslovanski, poljski, avstralski in avstrijski delegati. Govoreč o nalogah svetovne mladinske federacije je Harry Weisš dejal, da je temeljni cilj vse napredne mladine sveta borba za trajen mir, za iztrebljenje fašizma, ki je v Avstriji velika nujnost, in za boljše življenje mladino v bodočnosti. Avstrijski delegat je poudaril, da je potrebno, da avstrijska napredna mladina in slovenska mladina na Koroškem sodelujeta v skupni borbi proti fašizmu. Avstralski delegat je potem govoril o svojih dosedanjih vtisih v Avstriji. Dejal je, da v Avstriji vlada organizirani kaos. 70 % otrok na Dunaju ima premalo hrane. Hrane je sicer dovolj, vendar jo je mo- Politični odbor Generalne skupščine Združenih narodov je končal diskusijo o ameriškem predlogu o ustanovitvi tako imenovanega 'Začasnega odbora«, ki naj bi opravljal posle Varnost, sveta. V tej diskusiji so nekatere delegacije podale nove predloge, ki ameriškemu osnutku niso nasprotovali, ampak ga samo dopolnjevali in razširjali. Namen vseli teh predlogov je bil, da bi diskusijo še bolj komplicirali in na ta način ustvarjali ugodne pogoje za sprejem ameriškega osnutka v tej ali oni obliki. goče kupiti samo na črni borzi. V velikem industrijskem centru Donavvitzu ima le 6 otrok predpisano težo. Večina delavcev v Avstriji ima samo po eno obleko. Za tako gospodarsko stanje je odgovorna avstrijska vlada, ki prodaja Avstrijo dolarskim imperialistom. Napad na mladinsko brigado v Podroščici je označil avstralski delegat kot protidemokratičen ukrep. Po njegovem mnenju ne more biti nikdar zločin narodna zavest, pač pa je zapiranje zaradi narodne zavesti zločin. V imenu delegacije svetovne mladinske federacije je avstralski delegat izrekel najostrejši protest faradi ravnanja britanskih vojakov in avstrijskih žandarjev ob priliki n.tpada in je obljubil, da bo delegacija podvzela vse, da se zaprti brigadirji izpuste na svobodo. Poljski delegat je sporočil koroški mladini pozdrave poljske mladine in naglasil, da poljska mladina sloji na strani mladine Slovenske Koroške v borbi proti avstrijskemu imperializmu. Prisotni mladinci so burno pozdavili jugoslovanskega delegata tovariša Saša Cvahteta, ki je dejal v svojem govoru, da‘je prav za prav čudno, da mora priti na obisk k mladincem Slovenske Koroške v tujo državo. Mladina Slovenske Koroške se je borila v vrstah partizanskih edinic sknpaj z ostalimi slovenskimi in jugoslovanskimi mladinci pod vodstvom maršala Tita. Takrat ni bilo nika-kih meja, partizanska borba jih je odpravila. Tovariš Cvahte je poudaril, da jugoslovanska mladina spremlja borbo koroških Slovencev za priključitev k Jugoslaviji, da jugoslovanska mladina nudi mladini Slovenske Koroške vso možno pomoč, hkrati pa je naglasil, da je v borbi proti novo porajajočemu se fašizmu v Avstriji potrebno, da slovenska mladina čim tesneje sodeluje z na-predno mladino Avstrije. V imenu »Svobodne avstrijske mladinec je pozdravila miting zastopnica pokrajinskega vodstva za Koroško in dejala, da je slovenska in avstrijska napredna mladina doslej sodelovala že v mnogih akcijah in da se to sodelovanje iz dneva v dan poglablja. Več tisoč mladincev je z navdušenjem poslušalo govornike, jih mnogokrat prekinjalo s ploskanjem in odobravanjem. V imenu ZMSK je udarnik z mladinske proge podaril delegaciji album s slikami iz narodno osvobodilne borbe koroških Slovencev. O tem vprašanju je govoril tudi vodja ukrajinske delegacije D. Manuilski. Med drugim se je dotaknil sprememb, ki jih je Marshallov predlog doživel. Najprej, je dejal Manuilski, so o tem odboru govorili kot o »stalnem odboru za vprašanja miru in varnosti«. Kmalu nato pa se je spremenil v Začasni odbor in v njegovi definiciji se besedi »mir in varnost« nista več pojavili. Tudi o funkciji, da bi preiskoval sporna vprašanja med državami, ni bilo več govora. Vneti pristaši ameriškega načrta so si prizadevali, da ZN morajo biti čuvarji miru in varnosti GOVOR MANUILSKEGA V POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE OZN bi ta odbor predstavili kot odbor, ki bi zasedal takrat, kadar bi skupščino OZN preložila, ali kot navadno skupino političnih referentov, katerih naloga je tako rekoč v tem, da pripravljajo akte za člana Generalne skupščine. Po mrzličnem nemiru pristašev ameriškega osnutka pa se vidi, kako nesi-gurni so vsi tisti, ki bi za vsako ceno hoteli spremeniti statute OZN. Naj so njihovi predlogi po obliki še tako raznoliki, vsebina je vedno ista: prikopati statute OZN, da bi potem anglo-ameriški blok brez nasprotovanj lahko 57 državam predpisoval politično zadržanje. Oclbof, ki bi ga sestavljali predstavniki vseh 57 držav, ki bi imel polnomočja Generalne skupščine in poleg vsega še polnomočje, da posega v kompetence Varnostnega sveta, ni nikak pomožni organ. Manuilski je dalje ugotovil, da bi v vsaki državi, kjer bi poskušali ustavo države tako brezobzirno spremeniti, izzvalo to proteste. V OZN, kjer se srečujejo interesi različnih držav in kjer bi bil zaradi sodelovanja med temi državami potrebno posebno skrbno obravnavanje ustaljenih ustavnih predpisov, pa delajo z Ustavo kot s krpo papirja. Vladajoči krogi v ZDA govorijo o zakonih takrat, kadar se jim zdi to primerno, in kršijo zakone, kadar iim gre to v račun. Oni kršijo statute OZN, ne da bi jih motilo dejstvo, da s svojim ravnanjem ogrožajo obstoj organizacije. SOVJETSKA ZVEZA ŠČITI PRAVICE MALIH NARODOV Manuilski je nato omenil primere, ko so predstavniki Sovjetske zveze glasovali v Varnostnem svetu proti anglo-ameriški večini. »Ali so bila to morda vprašanja, ki bi bila povezana z morebitnimi imperialističnimi nameni Sovjetske zveze?« je vprašal. »Ali se je v teh primerih morda mislilo na ustanavljanje vojaških oporišč, ki bi ogražala varnost ZDA in Velike Britanije? Ali je Sovjetska zveza hotela dobiti kakšne kolonije? Ne. V vseh primerih so predstavniki Sovjetske zveze branili pravice malih narodov. Dvakrat, v aprilu in juniju 1946, je Sovjetska zveza glasovala proti anglo-ameriški večini v španskem vprašanju, ne da bi pri tem, v protislovju s svojimi nasprotniki, imela kakršne koli koristi v španskih rudnikih bakra, ampak samo zato, da bi izvojevala demokratične pravice za špansko ljudstvo, ki jih je Franco pogazil v prah. Petkrat je sovjetski delegat iz istih vzorokov giasoval proti anglo-ameriški večini v vprašanju Grčije. On ni zahteval oporišč in arzenalov v Grčiji, ampak je skušal doseči samo to, da bi ta dežela ne bila več orodje v rokah tujih držav in da ne bi več-ogrožala miru in varnosti na Balkanu. Šestkrat je glasovala Sovjetska zveza proti anglo-ameriški večini v vprašanju sprejema novih članov v OZN. Tudi takrat je nastopila za pravice malih narodov in proti politiki zapostavljanja Albanije, Bolgarije, Romunije in drugih držav, katerih politični sistem ne ugaja trgovskim krogom Cityja in \Vall Streeta. Sovjetska zveza se je končno zoperstavila temu, da bi mali albanski narod, na temelju nedopustnih in dvomljivih obdolžitev, da je miniral angleške ladje, diskriminirali. DOLŽNOSTI ZDRUŽENIH NARODOV Organizacija Združenih narodov, je Manuilski dalje izjavil, je poklicana, da čuva nad mirom in varnostjo. Dolžnost D ZN je, da zahteva, naj odnosi med državami temeljijo na načelih, ki jih priznava statut OZN, na enakopravnosti narodov in spoštovanju neodvisnosti, ne pa na temelju načel svetovnega gospostva nekaterih držav. Dolžnost OZN je, da zahteva, naj se države držijo pogodb in sporazumov, ne pa da jih ta ali ona država enostransko popravlja. Zahtevati mora, da doktrine, ki ogrožajo mir in varnost, kskor doktrina predsednika Trumana, ostanejo v mizici, ne pa da pred očmi OZN stopajo v akcijo. Zahtevati mora, naj se ukrepi kakor je Marshallov načrt, ne izvajajo mimo OZN, ampak pod nadzorstvom OZN, da se pri tem prepreči gospodarsko zasužnjenje epustošenih evropskih držav po ZDA. Dolžnost OZN je, da zahteva, naj se izvede priporočilo, ki ga je sprejela Generalna skupščina OZN 14. decembra 1946 o omejitvi oboroževanja, ne pa da si umiva roke, če je sedaj mesto razorože-vanja tekma v oboroževanju. Njena dolžnost je tudi, da pokliče na odgovor države, v katerih vodijo nebrzdano vojno propagando. Ce tega ne podvzame, se odpove vsem svojim najvažnejšim ciljem in nalogam in okrepi atmosfero protizakonitosti, ki jo je privedla v tak, za vse prijatelje miru žalosten položaj. Ce govorimo o krizi OZN, je nadaljeval Manuilski, potem je to zaradi siste- matičnih kršitev statutov OZN, drugič, zaradi naporov ZDA, ki hi iz OZN hotele napraviti orodje svoje zunanjo politike, in tretjič zarad. vojne psihoze, ki so jo v ZDA umetno ustvarili. In zdaj nam predlagajo, da bi to krizo izlečili z novo kršitvijo statutov — z ustavitvijo or gana, ki bi anglo-ameriškemu bloku pomagal, da bi OZN še trdneje dobili v svoje roke fn ki bi vojnim hujskačem dal še več hrabrosti. Manuilski je nato govoril še o govoru angleškega delegata Shawcrossa in na koncu dejal: Mi ne zahtevamo nič ekstremnega. Zahtevamo samo eno: da se držimo statutov in samo statutov, ki so življenjski zakon OZN. Deželni šolski svet zvesto stopa po stopinjah Maier-Kaibitscha Znane so metode, s katerimi so koroški šovinisti v deželnem šolskem svetu pod vodstvom »Heimatbunda« vedno iz-nova preprečili ustanovitev slovenskih šol, da so lahko v svojstvenih »dvojezičnih šolah« nadaljevali s ponemče-valnim delom. Izgovor je bil od nekdaj vedno isti: Želja staršev in tistih, ki so za vzgojo pristojni. Kako so to željo potem z vsem mogočim pritiskom konstruirali, je ravno tako dobro znano. Upali smo,.jla se bo po strašnem nauku nacističnih let vsaj v tem oziru nekaj spremenilo. Vendar temu ni tako. Da bi preprečili ustanovitev slovenske gimnazije, ki jo je Slovenska prosvetna zveza zahtevala pri Prosvetnem ministrstvu na Dunaju, je koroški deželni šolski svet segel po starem preizkušenem sredstvu. Z odlokom štev. 14.616 od dne 3. oktobra 1947 zahteva od staršev otrok prvega in drugega razreda srednjih šol odgovor na naslednje vprašanje: »Želite, da Vaš otrok obiskuje Realno gimnazijo s samo slovenskim poučevalnim jezikom, da ali ne?« Odgovor na to vprašanje je že vnaprej jasen in je vsa komedija samo krinka, da M odgovornost za odklonitev slovenske srednje šole odvrnili od sebe in se izgovarjali na »željo« ljudstva. Slovenci smo takih komedij siti in sedaj samo še ugotavljamo, da je vse govoričenje o popolni enakopravnosti koroških Slovencev navadna podla laž. Znano je, da je veliko število slovenskih staršev doprineslo žrtev odpovedi večletnega sožitja s svojimi otroki samo zato, da bi obiskovali slovensko srednjo šolo. Kljub vsem šikanam in neprilikam so dovolili svojim otrokom, da so skrivaj šli čez začasno mejo v šole v svobodno domovino. Znano je, da veliko število slovenskih staršev svojih otrok sploh ne da v nemške srednje šole samo iz strahu, da bi tam postali janičarji svojega ljudstva. Znano je, kolikemu ponižanju in zasramovanju je izpostavljen mali slovenski študent na nemški srednji šoli! Kdo torej bo pri tem od deželnega šolskega sveta perfidno inscenira-nem plebiscitu odločal o slovenski srednji šoli? — Nemci in od njih kupljene duše! Zato glasovanja ne bo spremenilo tudi ne dejstvo, da bodo kuverte baje odpirali »v navzočnosti nekega notarja in nekega častnika britanske vojaške uprave« (ki je, kakor znano, svoj posebni šolski oddelek pri koroški deželni vladi že opustila). Koroški Slovenci odločno odklanjamo ta manever koroškega deželnega šolskega sveta in prosvetnega ministerstva! Iz izkušnje dolgih let dobro vemo, da Dunaj vedno namenoma prepušča odločitev Celovcu, Celovec pa se sklicuje na željo »staršev in za vzgojo pristojnih«. To željo pa so si znali zagotovili v svoj prid s stoletnim načrtnim zatiranjem odvisnega slovenskega človeka, s strahovanjem slovenske dece in z Judeževimi groši 1 Leta 1920 je deželni glavar Le-misch ^postavil trditev, da imajo za izvedbo načrta popolne germanizacije časa samo še za dobo ene generacije in da morajo pri tem sodelovati šola, cerkev in država. Nadzorstvo nad to izvedbo pa je bilo poverjeno »Heimatbundu« pod vodstvom Maier-Kaibitscha in predsedstvom Perkonigga, ki je ves čas sedel tudi v koroškem deželnem šolskem svetu in odloča v njem tudi še danes. Ker jim kljub vsemu nasilju zadnjih let do sedaj popolna germanizacija zaradi osvobodilne borbe koroških Slovencev le ni uspela, jo danes nadaljujejo. Omenjeni odlok koroškega deželnega šolskega sveta priča, da brez sramu stopajo po stopinjah Maier-Kaibitscha, hkrati pa očitno postavlja na laž hinavske besede deželnega glavarja, ki je v svojem govoru za 10. oktober izustil; »Mi mislimo zelo resno s slovenskimi šolami in s popravo škode in dež. vlada je resnost tega svojega namena dokazala, da smo storili, kar koli smo mogli.« To tako poudarjeno resnost s slovenskimi šolami najjasneje potrjuje odlok koroškega deželnega sveta, ki je podrsan »po naročilu deželnega glavarja«. Vse hinavstvo koroške narodnostne politike se vidi v tem, da hkrati, ko postavijo pred sodišče Maier-Kaibitscha, brez sramu in načrtno stopajo po njegovih stopinjah in nadaljujejo njegovo politiko. Za zimo pretijo glad, mraz in tema Na Dunaju v zadnjih tednih zopet z zaskrbljenostjo gledajo na tedenske živilske dodelitve. Spet se dogaja, da so dodelitve sicer na papirju, da pa zaman povprašujejo v trgovinah za nakazanimi živili. Tako so zadnji teden zmanjšali dodelitev mleka in je izostala dodelitev mesa kljub temu, da je bila na papirju objavljena. Zato Dunajčani že danes s strahom pričakujejo zimo. Nc samo da ni potrebne zaloge za prehrano, je veliko število delavcev razočarano predvsem zaradi tega, ker tudi ne dobijo'obljubljenega premoga v zameno za drva, ki so jih v zaupanju v Figlovo akcijo za papirno industrijo prostovoljno napravili med svojim dopustom. O dodelitvi druge premogovne zaloge za zimo se sploh ne more govoriti. In še tretje zlo zime se že danes opaža na Dunaju. Že sedaj številni obrati zaradi pomanjkanja električne energije samo s polovično zmogljivostjo delajo, medtem ko so privatniki menjaje se vsak drugi teden čez dan in šc pozno v noč brez luči. RAZSTAVA življenja in borbe koroških Slovencev v Narodni šoli v St. Rupertu pri Velikovcu bo odprta od 26. oktobra do 3. novembra 1947 vsak dan od 9. do 17. ure. Vstopnina za odrasle '2 šilinga, za mladino 1 šiling- Slovenska prosvetna zveza- »strica«, nikakor pa noče napraviti ukre-pov, s katerimi bi najprej z lastnim' sredstvi odpomogla vsestranski krizi'.. D® je to mogoče, so pokazali naši najbližj1 sosedi, ki s svojim načrtnim gospodah stvom stalno dvignilo življenjsko raven svojih narodov. To je moral priznati celo avstrijski prehranbeni minister Sag' meister, ki je v razgovoru z zastopnikom avstrijske informacijske službe izjavil' »Avstrija je obdana od držav, kakor od Madžarske, Jugoslavije Češkoslovaške, ki so brezdvomno doživele tudi težke čase kot mi v Avstriji. Avstrijsko ljudstvo pozna zaradi mnogih še obstoječih vezi življenje izven meja svoje države in le predobro ve, da v teh državah nikjer več ne gladujejo.« POLITIČNE Mraz, glad in tema so torej zimske pošasti, ki že danes strašijo avstrijsko prebivalstvo. Tega strahu ne morejo pregnati niti lepe obljube 1800 kalorij, ki jih je ffred kratkim dal prekranbeni minister v zaupanju na ameriško pomoč. Tu bi lahko pomagala samo disciplina kmetov pri oddaji predpisanih količin in načrtno gospodarstvo. V resnici pa veleposestniki sabotirajo vsako oddajo in se vlada krčevito brani načrtnega gospodarjenja. Po zadnjih poročilih znaša do 30. septembra oddaja živil šele 19 odstotkov predpisane količine. Razumljivo je zato, da cene iz dneva v dan rastejp in so za življenjske potrebščine narasle od leta 1945 trikratno, medtem ko so se povišale mezde in plače le za dvakrat. Vedno glasneje zato po vsej pravici delavci zahtevajo ponovno zviša-neje mezd in plač, z večjim denarnim prometom pa se bliža še četrta pošast — inflacija. Vsemu temu je kriva politika vlade, ki vse svoje delo usmerja po naročilih zapadnih imperialistov in vse svoje upanje gradi na pomoč ameriškega V nedeljo so bilo v Franciji občinske volitve. Po dosedanjih rezultatih je Komunistična partija Francije nc samo ohranila, temveč celo učvrstila svoje pozicije in dobila 30,6 odstotka vseh odda-nih glasov. Največ glasov je dobil" stranka generala De Gaullea, in sicer na račun ostalih meščanskih strank^ v prvi vrsti pa na račun katoliške ljudske stranke, ki je izgubila 3 četrtine glasov. Stranka De Gaullea je dobila 36,4 odstotka glasov, socialisti 19,3, republikanska ljudska stranka 9,3 in ostale manjše meščanske skupine 2,3 odstotka oddanih glasov. MonarhofašistiCna grška vidita je prepovedala izdajanje centralnega organ" grške Komunistične partije »Risospastis^ in organa EAM - a »Eleftheria Ellada«« Kakor poročajo grški listi, je vlada izdala to prepoved na zahtevo Amerikancev, ker so ti listi sistematično razkrinkavali politiko ameriških imperialistov v Grčiji. _ V Solunu so 19. oktobra usmrtili 52 mož, ki so bili obtoženi sodelovanja s partizani, 21. oktobra pa 13 in v Atenah 26, med njimi dve ženi. Centralni konn-tet EAM-a je protestiral proti terorju Sofulisove vlade in izjavil, da se bod° tuzemski imperialisti in koloboracicn** sti kmalu prepričali, da so njihovi 0®“ črti za zasužnjenje Grčije neizvedljiv1. Sovjetska zveza je letos dosegla rekordno žetev. Rezultati žetve in oddal0 pridelkov so prekosili v^a pričakovanj"’ dasi je v nekaterih pokrajinah vladal" velika suša. Presežki žetve, ki jih bo S°' vjetska zveza lahko uporabila za izvoZ’ se cenijo na 8 do 10 milijonov ton žita. Namestniki zunanjih ministrov, ki v Londonu razpravljajo o bivših italij®0 skih kolonijah, so določili 36 clansh komisijo, ki bo te kolonije obiskala, n bi ugotovila želje prebivalstva. Ameriška vlada je odbila predlog p® vjetske zveze, da bi obe državi v zac° ku 1948.1. umaknili svoje čete iz Korej^ Kakor poroča ameriško zunanje J®1' nlstrstvo, so v zadnjih štirih mesecih P -slali iz Amerike v države Evrope za £ milijonov dolarjev orožja, municije vojno-tehničnih pripomočkov, čisti ® biček Združenih držav znaša n»W dvesto tisoč dolarjev. :e V Beirutu se je pričelo zasedanj Arabske lige pod predsedstvom Pre£S sednika libanonske vlade Rijada Solha. Na dnevnem redu zasedanj® . j vprašanji Palestine in Egipta. Eg*P * list »Al Balag« je objavil članek, v ka rem pravi, da je »glede Palestine j"s... da imperialistične sile nimajo dob temveč slabe namene. Neuspeh Varn nega sveta, da bi zadovoljil upravičuj egiptske zahteve za umik britanskih iz Egipta, je odkril namene velikih perilllističnih šil kakor tudi nji*1 udeležbo pri nasilju in zatiranju«. KRIVDA JE DOKAZANA V MT SLOVENSKI NAROD TERJA ZADOŠČENJE V vseh državah, ki so bile žrtev' Hitlerjeve agresije, so ljudstva obračunala z oni-mi elementi, ki so s svojo politiko pomagali, da je prišlo do te najhujše katastrofe za posameznika in države. V Jugoslaviji, Madžarski, Poljski, Češkoslovaški, Bolgariji in drugje so narodi obsodili vse politike, ki so bili odgovorni za to katastrofo in hkrati z njimi tudi njihovo zavoženo politiko. V Avstriji pa je že proces proti Schmidtu pokazal, da niLi ni volje za preusmeritev politike. Možje na najvišjih položajih so zagovarjali tega ministra, ki je Avstrijo povedel v na j več je zlo, in s tem izpovedali, da se strinjajo z njegovo politiko izdajstva. Podobno sliko kaže tudi proces proti vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu pred celovškim ljudskim sodiščem. Ta proces, ki bi moral razgaliti vso šovinistično politiko zasužnjevanja in ponemčevanja našega ljudstva v zadnjih 25 letih in predvsem Poslednjo peklensko akcijo izselitve, ki je bila hladnokrvno, preračunano, in priprav- ljeno uničenje našega ljudstva, po svoji zasnovi, izvedbi in cilju jasno kaže namen avstrijske reakcije, da bi skrbno prikrila ozadje, krivce in povzročitelje tega edinstvenega nemškega nasilja nad malim slovenskim narodom v osrčju Evrope. Niti sedaj, ko obravnava traja že teden dni, še ni uspelo dobiti celotne slike o pripravah, obsegu, grozovitosti, materialni škodi in o žrtvah tega zločina. Nasprotno, vse kaže, da sodišče namenoma skrbno čuva, da ne bi prišlo preveč stvari na dan in da bi svetovna javnost ne zvedela za resnične dogodke na Koroškem od leta 1920 dalje. Zato dvoletno zavlačevanje in skrbno zože-vanje procesa na leta, ko je nasilje doseglo višek in na osebo Maier - Kaibitscha. Vendar še tako skrbno pripravljena obtožnica, še tako perfidna izbira prič in porotnikov in še tako ozka pot obravnave niso mogli preprečiti, da ne bi dosedanji potek dokazal, da krivda ni samo v izselitvi, da se ni pričela šele 14.—15. aprila 1942 in da Maier-Kaibitsch ni edini krivec. Izselitev je delo koroških šovinistov Toda predsedniku in državnemu pravd-ftiku očitno ni za to, da bi odkrili vso veliko mero krivde, da bi posegli po izhodišču te nečloveške zarote proti življenju koroških Slovencev, tja, kamor so pokazale priče, ki so na lastni koži občutile zločinsko delo Maier-Kaibitscha. S svojimi izjavami in predloženimi dokumenti so le priče dokazale odgovornost obtoženega zločinca in vseh tistih, ki so mu pomagali pri zločinskem delu raznarodovanja v prvi avstrijski republiki in potem pri „končni rešitvi koroškega vprašanja" z izselitvijo in fizično iztrebitvijo domačega slovenskega ljudstva. Zato je vsekakor značilna izjava Predsednika, da „ni stvar priče predlagati, katere priče naj se pokličejo". Kljub temu Pa mora sam predsednik ugotoviti, da je Uačrt Izselitve prišel iz Celovca in da je Maier-Kaibitsch igral pri tem vodilno vlogo. To je pri očitni zožitvi procesa vsekakor Važna ugotovitev. Maier-Kaibitsch sam mota priznati, da so bili vsi njegovi sodelavci v uradu, ki je odločal o izselitvi, z eno sa-nio izjemo izključno domačini — Korošci. In to ne mroda Korošci, ki so se bavili s kgroškim vprašanjem šele od 14,—15. aprila 1942 dalje, temveč ljudje, ki so delali za to že od leta 1920, kot Hauptmann Fritz in Kaplaner in današnji ,,socialist" dr. Wan-ner. Proces pa je pokazal še več: da so se s Kaibitschevo politiko strinjali vsi koroški velikonemški šovinisti in nacisti, ki so bili povezani med seboj v „Heimatbundu". Sam državni pravdnik je dejal, da se je pri zborovanju „Abwehrkampferjev" maja leta 1942 v kolodvorski restavraciji v Celovcu strinjal z izselitvijo tudi današnji namestnik celovškega župana Krassnig. Dr. Mo-bius, znani zastopnik klerofašistične diktature, pa je v pričevanju izjavil, da je bil v borbi za »nedeljivo Koroško z Maier-' Kaibitschem vedno na isti črti". Zato je tubi branil Maier-Kaibitscha pred aretacijo v basu klerofašizma, Maier-Kaibitsch pa ga j« iz hvaležnosti kasneje obvaroval pred koncentracijskim taboriščem. Prav tako z Navdušenjem pove nacist dr. Miltschinsky, ki je imel pred sodiščem dolgo predavanje 0 ..slovenzaciji" na Koroškem, in ga je mo- ral zaradi njegovih nacističnih nazorov večkrat prekiniti celo predsednik sodišča, da je bil vedno istih nazorov kot obtoženi Maier - Kaibitsch. Tudi inženir Schumy je moral priznati, da je sam svetoval Maier-Kaibitschu, naj ostane na Koroškem, da ne nastane kakšna »nesreča", to je, da nadaljuje nasilno germanizacijo, oziroma, kakor on temu pravi, da nadaljuje staro politiko »sprave”. Če pritegnemo v to vrsto še predsednika »Heimatbunda", profesorja Perko-nigga, ki je kot narodno politični referent pod Sucherjem predlagal Seyss Inquartu Maier-Kaibitscha kot »strokovnjaka" v deželno vlado, potem bi bil krog zaključen in se je treba ozreti samo dve desetletji nazaj, da vidimo- kako je »reševanje koroškega vprašanja" po teh ljudeh moralo privesti do Kaibitschevega režima nasilne izselitve in fizične iztrebitve koroških Slovencev. Vsi ti izjavljajo seveda danes kot priče, da so bili proti izselitvi in da so obsojali to zločinsko početje, pri tem pa pozabljajo na svoje nekdanje izjave! Menda ministra Schumyja ni treba opozarjati na Pliberk, l#o je grozil z izgonom vseh zavednih Slovencev čez mejo, in na njegovo zagovarjanje nasilja nad Slovenci 21. 3. 1922 v Zitari vasi? Resnično neprijetne stvari za odločilnega politika, kar je že 9. oktobra 1924 „Arbeiterwille" komentiral na naslednji način: »Gospod Schumy bi mogel biti sicer dober strokovnjak za kmečka vprašnja in dober »Landestierzučhtin-spel^tor", ali politik ni. Prava nesreča za Koroško je, da stoji njej na čelu gospod Schumy, ki je pokazal že v času Luden-dorffovega nastopa na Koroškem poskuš-njo svojega političnega znanja." Ali je gospod Miltschinsky pozabil na svojo preteklost, ko se je tako »ovekovečil" s svojo šovinistično knjigo, ki ni imela drugega namena, kakor da zakrije nacistično leglo v »Heimatbundu"? In ali je treba gospoda Perkonigga še enkrat opozoriti na njegovo predavanje na Dunaju o »rešitvi koroškega vprašanja", ki ga je podal z besedami, da mora to vprašanje biti rešeno »če ne drugače — s silo"? Naše ljudstvo zahteva obsodbo vse politike načrtnega raznarodovanja vodje NSDAP in od župana", kar potem skuša spet pokazati kot »nepravilnost." v aktih. »Heimatbund” se po njegovem sploh nikdar ni bavil z registracijo Slovencev. Res zanimivo, povsod tam, l^j6r gre za krivdo, je pozabil in se tudi po »najizčrpnej-šem izpraševanju vesti" ne more spomniti, ali je bil navzoč pri posvetovanju v Trbižu 27. 9. 1941, kjer je bil izdelan natančen načrt o izselitvi koroških Slovencev. Zato se verjetno tudi ne spominja na svoje predavanje 21. oktobra 1926, na katerem sta bila med drugim navzoča tudi dr. Mayer od prosvetnega ministrstva in dr. Lorenz, in kjer je med drugim dejal: »Heimatbund trenutno ugotavlja natančno imovinsko stanje koroških Slovencev, da ne bo poučen samo o osebi, kakor do sedaj, ampak tudi o gospodarski moči nasprotnika. Na podlagi zemljiških knjig in posestnih listin bomo ugotovili gospodarsko stanje za vsako posamezno osebo in jo v katastru zaznamovali." Gotovo je na podlagi tega katastra na zborovanju »Siidmarke" 1. 1928 v Hainburgu poročal njen predsednik dr. Gross. »Skupno s kor. »Heimatbundom" začeta naselitvena akcija z naseljenci iz raj-ha se obetajoče razvija." Obstoj takega seznama in zvezo »Heimatbunda" z izselitvijo 1942. leta pa je potrdil kot priča tudi Richard Wedam, ki je v »Heimatbundu" opravljal posle, ki se tičejo izselitve po »Heimatbundovi" liniji. Kaibitsch rad poudarja, kako pri Rainerju ni bil priljubljen in tudi noče nič vedeti o »Heimatbundu" kot zbirališču ilegalnih nacistov. Ali je tudi sodišču neznan slavospev v čast Maier-Kaibitscha v »Karntner Grenz-rufu" z dne 11. 2. 1942, številka 41, str. 4, tore j tik pred izselitvijo pod naslovom „Un-ser Hauptmann — Kampfer fiir ein deut-sches Karnten" in s podnaslovom »Der ne smemo in tudi major Maier-Kai-»Heimatkreisov" 'Ja vse to so te priče v obrambi svojega lirika Maier-Kaibitscha in v obrambi ideljive Koroške" pozabile. Ni pa na vse pozabilo naše ljudstvo in zato zahteva se obtožnica razširi na vse krivce raz-rodovanja, ki so tako v avstrijskih ob-teh kot v različnih šovinističnih narod-■Uaarnih organizacijah, predvsem pa v eimatbundu". Zaradi zločina raznarodo-Uja so sodili tudi v Niirnbergu in zato radi tega zločina poleg Maier-Kaibitscha idajo na zatožno klop vsi tisti, ki so »regali" koroško vprašanje. Zato naše ljud-'o žahbeva od sodišča, da zasliši vse na-Priče, ne pu da pripušča vse razbreme-he priče, medtem ko žrtvam samim no-dati besede. Gauleiter vviirdigte die Verdienste Maier-Kaibitsch''? V članku, ki prinaša tudi sliko majorja Kaibitscha v izdelavi Ant. Schop-fa iz arhiva NS — Gauverlag, je po članku izjavil Rainer: »Tukaj na starem koroškem obrambno-bojnem ozemlju je moja najsrčnejša želja, da izrečem majorju Maier-Kaibitschu svojo najvdanejšo zahvalo.” Nadalje piše člankar: »Ob tej priložnosti pa nočemo pozabiti, da je bitsch z ustanovitvijo (krajevnih podružnic »Heimatbunda", op. ur.), ilegalnih formacij NSDAP, ustvaril v Podjuni in v Rožu platformo, na kateri j* bilo laže neovirano delati. Posebno je poudariti v tej zvezi večerne priredicve v »Haus der Heimat" v Dobrli vasi, kjer sa je nedeljo Za nedeljo v zimskih mesecih v letih 1936—37—38 zbirala nacionalsocialistična mladina okrožja Velikovec k narodnostnemu delu." Ko omenja »osvoboditev" Mežiške doline in Jezerskega in Kaibksc.be-vo imenovanje za vodjo urada poverjenika Reichsfuhrerja SS za utrjevanje nemštva v teh pokrajinah, članek konča: »"Poleg tega Hodi še vedno koroški »Heimatbund". Obe nalogi ga postavljata v vrsto onih mož, kkskupno z gauleiterjem ustvarjajo novo in lepo Koroško." Da se Maier-Kaibitsch tega članka ne spominja, je razumljivo, nerazumljivo pa je, da ga ne pozna sodišče kljub dvoletnemu zbiranju obremenilnega materiala. Iz vsega tega lahko samo sklepamo, da sploh ni bilo resne volje, da bi bili kaznovani vsi krivci najstrašnejšega nacističnega zločina na Koroškem, Kako bi bilo sicer mogoče, da sodišče nima na razpolago niti nacističnih časopisov, ki so vsekakor vsaj po svoje komentirali strašno dogajanje časa? Zločinci še vedno na svobodi Namen je prozoren: na vsak način je treba zakriti krivdo Avstrije in »Heimatbunda", razbremeniti Maier-Kaibitscha in vso krivdo naprtiti Berlinu, gestapu in tudi še neposrednemu izvrševalcu Hienzeju, ki je s svojo policijsko enoto prav po SS-ov-sko preganjal naše ljudi iz lastnih domov in jih odvažal v taborišča. V isti smeri gre tudi zagovor Kaibitscha in obramba njegovega zagovornika. Proti vsemu temu pa govori ugotovitev samega predsednika sodišča: da je načrt izselitve prišel iz Celovca in da je Maier-Kaibitsch pri tem igral vodilno vlogo. Maier-Kaibitsch sam v svojih dokaznih predlogih najprej ugotavlja, »da je izselitev v prvi vrsti odvisela od krajevnega Le tako je mogoče, da so pred nedavnim izpustili na svobodo zločinca dr. Pachnek-ka, ki je bil v teku tega procesa tudi hudo obremenjen? Kako bi bilo sicer mogoče, da do danes še niso aretirali najožjega sodelavca Maier - Kaibitscha v »Heimatbundu" in v izselitvenem uradu, današnjega nastavljenca deželnega vodstva SPOe nacista dr.RichardaWannerja? On, ki je baje šele tik pred izselitvijo za to namero zvedel od svoje matere, se je že 27. septembra 1941 kot merodajna osebnost udeležil znamenite seje v Trbižu! On, ki je napisal knjigo »Oberkrain ruft dich", je napisal tudj v kmečkem koledarju za leto 1943 na strani 47 članek o »nalogi Koroške v veli-konemškem rajhu", v katerem med drugim izvaja: »Tako vsebuje naloga Koroške v velikonemškem rajhu v bistvu dve veliki področji: 1. Koroška mora stati na straži Rajha na jugu in je v izpolnjevanju te naloge odgovorna 85 milijonom Nemcem Rajha in 2. Koroška je po zlomu jugoslovanske mnogonacionalne države prejela nalogo, da napravi Gorenjsko, ki je. nemško kulturno in v veliki meri tudi nemško narodno ozemlje, spet nemško, da skupno s Koroško postane močna trdnjava Rajha proti slovanskim narodom na Balkanu." Ko v nadaljevanju proslavlja obrambne boje, govori tudi še o nacistični julijski vstaji 1934, kjer je »prebivalstvo Koroške izrazilo, da za stalno ni voljno;’ da bi izdajalo svoje številne sinove, ki so v preteklosti dali življenje, da ostane Koroška nemška in svobodna in da izroči deželo, ki je svojo vsenemško vlogo vedno stoodstotno izpolnila, tuji in ljudstvu sovražni državni sili... Saj kljub ponovnemu porazu v letu 1934 Korošec, ki je v neprestani obmejni borbi postal trden, ni izgubil upanja in je ostal zvest in nemški do dneva, ko ga je Fiihrer z ostalimi nemškimi brati in sestrami Vzhodne marke povedel domov v Rajh vseh Nemcev. Zlom jugoslovanske mnogonacionalne države v aprilu 1941 obmejno- in narodno-političnim nalogam Koroške nikakor ni napravil konec, nasprotno koroškemu prebivalstvu je postavil mnoge velike naloge in cilje ... Spričo slavne preteklosti in uspe- hov koroškega ljudstva za domovino, Rajh in skupno nemštvo bo gotovo uspela tudi izvedba teh večji Koroški postavljenih nalog v dobro vsenarodne skupnosti." Kako so izvajali te' naloge, je pač najbolj vzorno pokazal dr. Wanner sam. Kljub temu pa je še vedno na svobodi in ga niso aretirali kakor Karla Fritza, katerega ponovni aretaciji se zaradi njegove v teku razprave odkrite zločinske soudeležbe le niso mogli izogniti. Ob takem postopku sodišča je pač razumljivo, da po večini nastopajo le priče, ki so posredno ali neposredno sodelovale, in zato Maier-Kaibitscheva zločinska dela poskušajo pokazati kot domoljubna dejanja. Vsi vprek se dobro spominjajo vseh malenkosti, ki so obtožencu v korist, očitno pa jih zapušča spomin povsod tam, kjer bi morali izpovedati o zločinskih pripravah in zločinski akciji te izselitve. Okrajni vodja NSDAP dr. Pototschnigg je v pismu Maier-Kaibitscha z dne 16. 10. 1944 pod značko dr. Po/Bu popolnoma jasno izpovedal, da izselitev ni bila izvedena zato, da bi se naselili Kanalčani, temveč zato, da se dokončno reši koroško vprašanje. Isto je potrdil tudi najvišji urad reihsko-misarja za utrditev nemštva v Berlinu, ko je v odgovoru z dne 30. 6. 1942 pod številko 30.534 na pismeno prošnjo za dovoljenje vrnitve izseljene družine v domovino cinično odločil: „K temu pripominjam, da se je po navzočih dokazih vaš sorounik Janko Zwitter priznal vedno k slovenskemu narodu. Vrnitev celotne družine je zato iz načelnih razlogov nemogoča." Izselitev, in to je kljub zožitvi pokazal tudi proces, je v resnici samo zaključna faza poizkusa nasilne rešitve koroškega vprašanja in mora proces, ki hoče zadostiti pravici, poseči globlje in zajeti vse krivce nasilne germanizacije od leta 1920,dalje. Dokazov in prič je na razpolago našteto. Vsak drugačen postopek je prozorna igra, namenjena svetovni javnosti, da zakrije vse, kar bi moglo za Avstrijo neprijetno in neugodno vplivati na rešitev obmejnega vprašanja, ki se bo z njim v kratkem ponovno bavil mednarodni forum. OF - naša organizacija! Poprava škode slovenskim izseljencem Ravno v zadnjem času je marsikaj slišati, kaj vse so oblasti dale slovenskim izseljencem, da bi jim bila poverjena škoda, ki so jo utrpeli zaradi izselitve. Ko smo o vseh teh dobrotah brali v listih, smo se seveda upravičeno čudili, kajti pri nas v Globasnici prav dobro vemo,, koliko škode skušajo povrniti slovenskim izseljencem. Naslednji primer bo popolnoma jasno pokazal, kako so avstrijske oblasti naklonjene slovenskim izseljencem. Terezija Kuhi in g, pd. Rihkova, iz Podjune pri Globasnici je bila leta 1942 s svojim starim, bolnim očetom izseljena in odpeljana v taborišče Hagen-hUchach, odkoder je pozneje prišla v taborišče Hesselberg. Doma v Podjuni je imela majhno, a dobro urejeno domačijo, kjer je z veseljem delala. Njeno veselje so bili polje, travniki in živina. To, da je bila izgnana v tujino in da ji je bila zaplenjena vsa imovina, pa še ni bilo vse. Ko je bila v taborišču, ji Je namreč neznan iopov zažgal še hišo in gospodarsko poslopje. Ko se je leta 1945 vrnila v domovinoj je morala iskati strehe pri tujih ljudeh. Stanovala je zdaj tu zdaj tam, njeno romanje in prenašanje pre-. ostalega imetja pa še ni bilo končano. Pričakovati bi bilo, da ji bodo šle oblasti na roko, da bo njena hiša čim prej spet zgrajena, skupaj z gospodarskim poslopjem, brez katerega ni mogla obnoviti svojega gospodarstva. Zgodilo pa se je ravno nasprotno; zdaj je že 27 mesecev doma, njena hiša še vedno ni zgrajena in stanovati mora pri dobrih ljudeh. Niti dovoljenja za zidavo ji še niso dali, čeprav je že davno zaprosila zanj in zanj že neštetokrat intervenirala. Ta primer jasno kaže, kako sedanje avstrijske oblasti popravljajo škodo slovenskim izseljencem in kako so jim naklonjene. Vse njihovo ravnanje nam kaže, da bi najrajši videle, ko bi nobenega slovenskega izseljenca ne bilo več nazaj. To opažamo na eni strani. Na drugi strani pa imajo nacisti, to se pravi, tisti, ki so krivci izselitve, vse možnosti, da si zidajo nove hiše. Med njimi so takšni, ki novih hiš sploh ne potrebujejo, ker imajo že tako lepa in prostorna stanovanjski poslopja. Takšnih primerov je dosti, tu pa bi navedli samo primer iz Globasnice, ki je značilen. Globaški nacistični župan Lovrenc L a s s n i g ima v Slovenjah pri Globasnici veliko posestvo in lepo hišo, kjer je dovolj prostora za več ljudi. Tam lahko udobno stanuje vsa njegova družina. A za tega mogotca je bilo vse to prema- Uredništvo je prejelo od slovenskega antifašista, ki je zaprt v graških zaporih Karlau pismo, ki ga v celoti objavljamo: Mir in spet mir je srčna želja ljudskih množic. Toda, Če pogledamo resnici v obraz, spoznamo, da je ta toliko zaželjeni mir še vedno tako daleč, kolikor daleč je delovno ljudstvo sveta od zavednosti in sloge. Dokler bomo delavci in kmetje dopuščali raznim izko-liščevalcem, da nam bodo krojili usodo, bo vse govorjenje in tarnanje okoli miru brez usoeha. Mir. ki ga nam vsiljuje reakcionarji, nas močno spominja na . večni mir«. Že v vsej dobi avstro-ogrske monarhije smo bni južni Slovani in še posebno Slovenci izpostavljeni brezobzirni pan-germanistični politiki ponemčevanja in madžarskim ter italijanskim potujčeval-nim težnjam. Da je ostala tudi po prvi svetovni vojni kar tretjina slovenskega naroda pod tujim gospostvom, je dokaz, da tudi takrat svetovni reakciji ni bilo do tega, da bi priznala svobodno življenje malim narodom. Takratna »antantah. je nadaljevala kupčijo s slovan- lo. V glavo mu je- šinila misel, da mora postaviti še eno hišo — in sicer spodaj — v Globasnici. Kupil je zemljo, začela so se prva dela, vse je šlo neverjetno hitro. Vsak pošten človek v Globasnici je bil prepričan, da Lassnig ne bo dobil dovoljenja za zidanje, kaj šele dodelitev materiala. A ni trajalo dolgo, ko so že prišli zidarji — medtem se je nakopičil tam že potrebni gradbeni material — in registriranemu nacistu Lassnigu so pričeli zidati v Globasnici novo hišo. Nihče ne bi imel ničesar proti temu, da si Lassnig zgradi deset ali dvajset novih hiš, če bi bile razmere drugačne. Danes pa, ko velikovški gradbeni urad odžene vsakega izseljenca, taboriščnika in antifašista, ki pride vprašat za gradbeni material, s tem, da materiala ni in da ga ne more dati, se nam zdi to čudno. Odkod pa je dobil Lassnig ogromno količino opeke, cementa in drugih stvari, ki so potrebne za novo hišo? Zdi se nam, da je za naciste vsega dovolj, kar si le poželijo, samo za slovenske izseljence in antifašiste ni mogoče dobiti nobene stvari. In to imenujejo »demokracijo« in »enakopravnost«?! Vprašamo oblasti, kdo je bolj potreben gradbenega materiala — ali Terezija Kuhling, ki je zaradi izselitve izgubila Stara sem že in zelo težko pišem. Vendar Ti moram, dragi »Vestnik«, napisati nekaj vrstic. Dne 28. septembra je bilo v naši farni cerkvi vedno češčenje in kljub svojim 70 letom sem se odločila za precej dolgo pot, in sem šla tudi tja, da opravim pobožnost. Prav lepo je bilo in kar vesela sem bila, da sem se odločila. Pridigal je pater Odilo, ki nam je razkladal verske resnice. Kar čudno sem pogledala, ko je naenkrat pričel prav besno udrihati na prižnici in govoriti o »nekem listu«, ki ga beremo in da tak list, ki po njegovem nespoštljivo piše o papežu, škofu in duhovnikih, ne spada v krščansko hišo. Tako sem se razjezila nad tako pridigo, dk vso mašo nisem mogla več moliti. Seveda pater Odilo ni rekel, kateri list je to, vendar sem takoj vedela, da misli na »Slovenski vestnik«. Saj ga prebiram od prvega dne, ko je začel izhajati, in zato tudi natančno vem, da je resnično vse, kar piše. Vem pa danes tudi, zakaj pater Odilo tako strupe- skimi narodi in reakcija tudi danes stopa po istih stopinjah kljub neštetim obljubam med drugo, svetovno vojno, ko so potrebovali odločni boj malih narodov proti fašističnim zavojevalcem. Ne smemo pozabiti, da mednarodni velekapitalisti še nikoli niso vodili računov o prelitem znoja, krvi in solzah svojih narodov, kaj šele o drugih. Svetovna reakcija je pehala narode iz krize v krizo, od vojne do vojne in skuša tudi danes spet podrediti narode v osrčju Evrope svoji kolonialni politiki. Govorijo o miru in demokraciji, o pravici in človekoljubju, mislijo pa na denar, svetovni trg in izkoriščanje delovnega ljudstva. Jasno nam je, da ne moremo o trajnem miru v svetu govoriti, dokler bodo veleposestva, trgovina, industrija in predvsem vojna industrija v rokah izkoriščevalcev, ki z njih pomočjo pehajo delovno ljudstvo v bedo in suženjstvo. Le kadar bodo delavci in kmetje ter vsi delovni sloji ljudstev vzeli svojo usodo v svoje roke in bodo razpolagali s plodom svojega dela sami, bosta zagotovljena blaginja in mir med narodi. vse, hišo in gospodarsko poslopje, in mora danes stanovati pri tujih ljudeh — ali nacistični župan Lassnig, ki je kriv izselitve Terezije Kuhling in drugih slovenskih družin, ki so bile izseljene iz Globasnice, a ima veliko posestvo in stanovanjsko poslopje, kjer vsa družina lahko udobno stanuje? Če smatrajo to za popravo škode slovenskim izseljencem, o kateri so vedeli prav v zadnjem času toliko povedati, potem jim moramo povedati samo to, da so popolnoma zgrešili pojem poprave škode, ki jo mi pojmujemo popolnoma drugače. S tem ravnanjem pa^sami najbolje dokazujejo in potrjujejo, da Avstrija podpira naciste, antifašiste zavedne Slovence pa ponovno zapostavlja in zatira. Svetovni javnosti bi s svojimi lažnimi izjavami radi dokazali, da koroški Slovenci v sedanji Avstriji uživamo vse pravice in ugodnosti. To pa jim ne more uspeti, kajti naši argumenti so resničnejši in — močnejši! Nam ni treba lagati, kajti za nas govore dejstva, ki bodo v svetu bolj učinkovala kot lažnive trditve avstrijskih oblasti. Mi koroški Slovenci vemo, da sedanje avstrijske oblasti nočejo obračunati s preteklostjo, temveč nadaljujejo s preteklostjo, nadaljujejo z germanizatorsko politiko »Heimatbunda«, politiko iztrebljenja koroških Slovencev, ko jo je predvidela nacistična ideologija. Zato pa bo naša borba še bol j odločna in brezkompromisna, dokler ne dosežemo svojih pravic in svoje dokončne svobode! no govori proti edinemu našemu listu in zakaj se tako besno zaganja proti resnici, ki jo razkriva naš »Vestnik«. Mislila sem vedno, da slišimo v cerkvi samo božjo besedo in šele kot stara že-, na sem morala spoznati, da temu ni tako. Globoko sem verna in tudi jaz no bi prenesla napada na našo cerkev in duhovnike. Vendar tega tudi v »Vestniku« še nisem našla. Če pa piše o krivicah, ki se godijo nam koroškim Slovencem tudi od strani škofijstva, Au moram samo pritrditi. Kje je bil takrat pater Odilo, ko so morili nacisti po vsej Evropi in še prav posebno med slovenskim narodom? Kje je bil takrat papež, ki se danes zavzema za krvoločneže, ki so pomorili na tisoče in tisoče naših nedolžnih ljudi? In kaj je delalo takrat celovško škofijstvo, ko so preganjali slovenske duhovnike z naših fara, iBorili naše sinove, može in hčere in nas pošiljali v taborišča, kjer smo trpele predvsem slovenske matere, ko so umirali naši možje in sinovi pod rabljevo roko, od gladu v taboriščih in so padali no frontah? Celovški škof lani 15. aprila še tihe maše ni pustil brati za temi našimi žrtvami. Ko so morili nacisti duhovnike in vernike se nihče ni zavzel zanje. Danes pa, ko zahteva slovenski narod svoje pravice in kaže na vse krivice, ki so se nam godile in se nam še godijo, nas hočejo celo v cerkvi učiti o tem, da moramo Slovenci pač molčati in naprej prenašati krivico. Hotela bi vprašati pridigarja, kaj je takrat delal, ko so prelivali vojni zločinci kri slovenskih ljudi in požigali njihove domove. Zakaj se takrat ni postavil v bran proti krivici, kar bi bil kot katoliški duhovnik pač moral in zakaj je prišel sedaj sejati razdor med nas koroške Slovence? Mislim, da je to zločin,pehati ljudstvo v še večjo bedo in blatiti njegovo borbo za pravico- da pa ne more biti krivo zahtevati pravico od vsakogar, posebno še oJ predstavnikov katoliške cerkve. Predolgo smo morali pogrešati božjo besedo v materinem jeziku in ne morem molčati k temu, da bi tudi sedaj izrabljali naše cerkve za hujskanje proti tistim, ki se borijo za to, da se tako gorje nikdar več ne ponovi. To sem ti hotela povedati, naš »Vestnik«, in še to, da ostanem tudi naprej tvoja zvesta naročnica. Borimo se za kruh in mir Pismo stare matere iz Šmihela BOROVLJE Na cesti, ki pelje iz Sel, Bajtiš proti Borovljam, je promet precej velik, ker iz toga foratega kraja spravijo vsako leto veliko količino drv in raznovrstnega lesa. Pri tem pa se marsikdaj dogodi nesreča. Pretekli mesec sc je tovorni avto prevrnil v globok jarek potoka na cesti malo od Bajtiš naprej proti Selam-Pozneje so ga dvignili in naložili na drug tovorni avto. Toda komaj so nesrečni prostor zapustili, je prišlo še do večje nesreče. Cesta je ozka in avto je iz neznanega vzroka zapeljal preveč na rob in oba voza s štirimi'osebami sta padla v 20 m globok jarek. Na veliko čudo m bil nihče mrtev; dva sta dobila teži° poškodbe, dva pa sta bila samo mam opraskana. — Pri p. d. Nemcu na Rutah so bili tatovi. Mladi gospodar je prišel zvečer okrog desetih domov. Kar zagle' na na travniku pred hišo tele, ki je bile prej v hlevu. Gre pogledat in v tem hipu ga napadeta dva tatova, ki sta hotela telico odpeljati. V borbi s tatovoma je dobil gospodar težje poškodbe. Tatova sta zbežala in ni za njima sledu. WURFK0MANDE NAPADAJO NAŠE MLADINCE Zgledu britanskih vojakov in avstrijskih žandarjev, ki so napadli mladinske brigado v Podroščici, se pridružujejo v različnih »Wurfkomanda« organizirani nacistični in šovinistični elementi. Tako je skupina 15 članov »Wurfkomande« iz Štebna napadla v Šmihelu 12. oktobra Stanka Vautija, brigadirja prve koroške mladinske brigade. Fašistični zlikovci so Stanka Vautija pretepli in gfl vrgli po stopnicah s prvega nadstropja Hkrati so mu strgali s prsi značko Mladinske proge ter na svoj znan način psovali jugoslovansko demokracijo in maršala Tita. Pri tem je značilno, da so bili navzoči tudi avstrijski orožniki, ki so mirno gledali, kako so nacistični po-divjanci pretepli mladinca Vautija. Eden izmed orožnikov je na koncu celo dejali da ima napadeni mladinec dovolj. Avstrijski orožniki so s svojim zadržanjem dali članom »Wurfkomande« le vzpodbudo. • ZVEZA KOROŠKIH ZADRUG javlja Zadružni tečaj, ki bo v Dolah ob Vrbskem jezeru, se bo pričel 3. novembra-Opozarjamo tovariše kandidate, ki še id' so poslali prijav, da jih pošljejo takoj-Prijava naj vsebuje priimek in im°» rojstne podatke, poklic in karakteristiko-Prijave naj se pošiljajo preko naših $lfl' nic na zvezno pisarno v Celovcu. Tečajnikom je hrana in stanovanje razpolago v šoli, vendar se naj vsak kandidat pri svoji občini odjavi ter na! prinese odjavo s seboj, da bo šolska uprava lahko dobila zanj živilsko nakaz-nico. Ta tečaj je prvi te vrste po vojni. P*1' poročamo ga vsem, zlasti mlajšim družnikom, ker si bodo z njim pridobi]1 potrebno znanje in vpogled v zadružništvo ter gospodarstvo, kar bo v koris splošnemu gospodarskemu položaju ko-foških Slovencev. Zveza koroških zadrug v Čelov«11* Pavličeva ulica 7. .................................******** KUPIM ENOLETNO ŽREBE Kupim enoletno žrebe, kobilo sredoj0 težke pasme. Za njo dam skoraj pop0,' noma novo gnojnično črpalko na moto ni pogon in avtomatično pripravo za n* sanje znamke »Dahlia«. Predpovoju cena 400 šilingov. Eventualni večji zu ^ sek doplačam. Ponudbe na upravo P°l »Poštenost«. Globoko žalujoči naznanjamo, da se je naš ljubljeni MATIJA pri izvrševanju svoje železniško službe v cvetoči miadosti 22 let smrtno ponesrečil. Vsi, ki ste ga poznali, ga ohrfl* nite v trajnem spominu! CECILIJA IN ROK VVElSlC, v imenu vseh žalujočih. Sveče, dne 16. X. 1947. Mladinske brigade gradijo gozdne ceste v Sloveniji Gozdne ceste so bile v predaprilski Jugoslaviji v zelo slabem stanju. V notranjost gozdov so vodile slabe poti. ^ato se je dogajalo, da je bilo ob cestab nekaj kvadratnih kilometrov gozda popolnoma izsekanega in so nastale fjoli-čave, medtem ko je v globini gozdov propadalo in ležalo na tisoče kubičnih metrov neizkoriščenega lesa. Danes je drugače. Nobena goličava ne sme ostati nepogozdena, nobeno drevo ne sme pasti v gozdu zaradi starosti in trohneti zaradi nedostopnosti terena. Takoj po osvoboditvi je takratno ministrstvo za gozdarstvo pri vladi Slovenije začelo reševati konkretne naloge, že leta 1945 so bili v Sloveniji popravljeni vsi v vojni poškodovani gozdni objekti. Leta 1946 je ljudska oblast že začela z načrtnim delom. V tem letu je bilo zgrajenih 1,4 km novih gozdnih kamionskih cest, popravljenih je bilo ^5 km gozdnih cest, 15 km cest pa popolnoma obnovljenih. Leta 1947 so bila vključena v plan dela za gradnjo novih gozdnih cest ter večja ali manjša popravila gozdnih cest. Načrt za leto 1947 obsega dela za popravilo in gradnjo 61 km novo zgrajenih kamionskih gozdnih cest od tega 60km novo zgrajenih kamionskih gozdnih cest. Doslej je 80 odstotkov vseh del letošnjega plana izvršenih. V bčdočih mesecih pa bodo opravili še ostalih 20 odstotkov, tako da bo plan stoodstotno izpol-njen. Pri letošnjih planskih gradnjah cest so mnogo pomagale mladinske delovne brigade. Osem mladinskih brigad je delalo en do dva meseca na različnih krajih Slovenije. Te brigade so skupno zgradile 15 km novih gozdnih kamionskih cest. ' Najboljša izmed vseh mladinskih brigad, ki so gradile gozdne komunikacije, je bila brigada »Franca Rozmana-Stane-tac, sestavljena iz mladincev srednje tehnične šole v Ljubljani. Brigada si je s požrtovalnim delom dvakrat priborila naziv udarne brigade. Skupaj z »Bičkovo brigado«, ki je prav tako postala udarna, je gradila cesto na Jelovico, na odseku Runo-Rastovka. V kratkih dveh mesecih sta brigadi zgradili dva in pol kilometra nove kamionske ceste. To je prva cesta, s katero bo postala dostopna tudi Jelovica. Dosedaj je bilo mogoče z Jelovice spravljati les le po žičnicah, ki pa so na zgornji postaji dostopne samo pozimi. Prihodnje leto bodo na Jelovici še izpopolnili cestno omrežje. Tako bodo po novi kamionski cesti lahko izvozili z Jelovice na leto preko 10.000 ma lesa. Brigada »Čapajevac, ki Je zgradila 2 km dolgo kamionsko cesto pri Pod-preski na Kočevskem, je omogočila, da bodo že letos po tej cesti izvozili 11.000 ma lesa, ki ga sicer ne bi bilo mogoče spraviti iz gozda. Konjiška brigada »Milenka Kneževi-ča« je na Pohorju v dolini Oplotnice zgradila 2,3 km dolgo gozdno cesto, h kateri gravitira 4200 ha gozda, kar pomeni okrog 2000 m1 letnega prirastka, ki pride v poštev za prevoz. V Savinjski dolini pa je pohvaljena mladinska brigada zgradila 1,1 km kamionske ceste, ki je važna zaradi tega, ker bo omogočila prometno zvezo s Savinsko dolino, s Črno in Prevaljami. Tri mladinske brigade so zgradile še ceste v Kočevski reki, Kočevskem Rogu in na področju Dravskega gozdnega gospodarstva, kar vse bo omogočilo izvoz lesa iz doslej nepristopnih gozdov. Petletni plan Ljudske republike Slovenije določa zgraditev novih kamionskih cest ter večjih in manjših popravil v dolžini okrog lOOtf km. Zgraditev teh cest bo omočila ne le izvoz desettisočev kubičnih metrov lesa na leto, temveč tudi pravilno lego in vzgojo gozdov. ma reviziji vseh pogodb, katere je sklenila jugoslovanska pobegla vlada. Pogodbe, ki bi jih v bodoče s komer koli sklenila ta vlada, ne bodo priznani. Sklenjeno je bilo, da se kralju Petru II. prepove vrnitev V domovino vso dotlej, dokler po vojni narodi sami s svobodnimi volitvami ne rešijo vprašanja monarhije in končne notranje državne ureditve. Sprejet je bil sklep, da se organizira Jugoslavija kot demokratska federativna država, v kateri bodo vsi narodi dobili svoje pravice in ki bo imcia telo federačne edinice: Hrvaško, Slovenijo, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Bosno in Hercegovino. Taka oblika notranje ureditve Jugoslavije ni abstraktna tvorba, ampak edino pravilna rešitev, ki temelji na splošnih željah vseh narodov Jugoslavije in na težkih izkušnjah preteklosti. napadom nemških, italijanskih, bolgarskih in drugih osvoje\alcev na našo domovino se ni pričelo ,-amo trebljenje našega naroda, marveč se je tudi z vso silo začelo širiti sovraštvo med posamez nimi narodnostmi, da bi se narodi sami med seboj uničevali.. Ustaši so pod nemškim pokroviteljstvom ubijali na stotiso-če Srbov, Mihajlovičevi četniki pa so pod • italijanskim in nemškim \odst\om pobijali na desettisoče muslimanov in Hrvatov. Našim narodom je grozila strašna nevarnost popolnega uničeja. Ko so naše edinice dospele v vzhodno Bosno, je na dnu bistre Drine ležalo na tisoče trupel nedolžnih žena, otrok ip starcev — muslimanov. V Bosni in Hercegovini, zlasti pa v Krajini, smo našli globoka brezna, polna trupel poklanih Srbov —-žena, otrok in starcev. Naše geslo je bilo bratstvo in edinost narodov Jugoslavije. Na vse načine smo ogorčenemu življu in zapeljanim četnikom dokazovali, da vsi Hrvatje in muslimani niso zločinci, ampak da jih je le majhen del v ustaških odredih, ki pod nemškim vodstvom vršijo grozodejstva. Na vse mogoče načine smo nesrečnemu muslimanskemu in hrvaškemu življu dokazovali, da Srbi niso zločinci, da uganja zverstva samo peščica Mihajlovičevih in Pcčanče-vih četnikov in nedičevci. To je bilo na- z Nemci, nedičevci, Bolgari itd. scdolo-val v borbi zopet nas s svojimi 18.000 četniki — inozemske radijske postaje pa so istočasno poročale, kako.Draža M hajlovič napada z juga in tako pomaga partizanom. Ali je bil kdaj v zgodovini kak narod, ki prenaša tako težke žrtve, deležen tolikega cinizma in tolike kri Vice? Sedaj je te prevare konec. Izdajalec Mihajlovič je s Paveličem in Rupnikom postvaljen na sramotni oder zgodovine. Hvaležni smo našim zaveznikom, ker so, čeprav precej pozno, vendar še pravočasno spoznali, kdo se v Jugoslaviji beri in komu je treba pomagati. Mi smo tri leta nadčloveške borbe prestali take napore, se borili pocr takimi pogoji, da temu morda ni primere v zgodovini. Bili smo majhna oaza v Hitlerjevi evropski trdnjavi in ogromna sovražnikova sila si je stalno prizadevala, kako bi nas uničila. Toda kaj je bilo tisto, kar je prekrižalo Hitlerjeve načrte? To je bila predvsem neomajna volja naših narodov in odločnost, da rajši umro z orožjem v rokah, ko tla postanejo sužnji fašističnih zavojevalcev; to je bila globoka vera v zmago zaveznikov s Sovjetsko zvezo načelu. V procesu te velikanske, neenake borbe je nastala in rasla naša' herojska Narodno osvobodilna vojska, ki je vselej iz največjih bitk izšla še močnejša in še vztrajnejša. Danes (1944) imamo Narodno osvobodilno vojsko, ki šteje okoli 390.000 borcev, vojsko, ki je s svojimi lastnimi rokami otela sovražniku orožje. Z zavezniško pomočjo v orožju nam je mogoče ustvariti vojsko od 700.000 do 800.000 vojakov, ki bo skupaj z zavezniki zadala poslednji udarec nemškim fašističnim osvajalcem. Danes imamo svojo pravo narodno vlado, ki je vzniknila v tej borbi in katero je narod sam izvolil. Naš narod želi in je prepričan, da bodo zavezniki kmalu priznali to vlado za edinega pravega predstavnika narodov Jugoslavije. Danes imamo svoje vrhovno zakono dajno telo — Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijo, ki skrbi, do bo notranja ureditev naše domovine postav- porno delo naših junaških brigad in par- ljena na resnična demokratska načela. SRBIJA HRVATSKA SLOVENIJA Tito: Borba narodov zasužnjene Jugoslavije Veliki okupatorjev napad na našo filavnino naših ostalih krajev in sil ni Preplašil — temveč je imel prav nasproten učinek. V vseh teh borbah so se dodajala množična junaštva, ki bodo v velik ponos bodočim pokolenjem naših na-tedov. Vzporedno z razvojem partizanskih °dredov in Narodne osvobodilne vojske Se je ustvarjala in izpopolnjevala naša Orodna oblast. Že leta 1941 so se na Osvobojenem ozemlju Srbije, Črne gore itd. začeli po vaseh in mestih ustvarjati teirodni osvobodilni odbori. Tl so Nadomestili stare’ vaške, občinske in (*ruge oblasti, ki so se — vse od kgaja "" vdinjale okupatorju. Ti odbori so v ^Četku imeli v glavnem nalogo oskrbo-vati partizanske odrede, poleg tega pa postopoma prevzemali nase vse nove dolžnosti, katere morajo opravljati vaŠke, občinske, okrajne in okrožne °blasti. v Ko je bil jeseni leta 1942 osvobojen te velik del Jugoslavije, se je pokazala Potreba, da se ustvari za vso Jugoslavijo Politično telo, ki bo vodilo vse odbore, odroma bo od Vrhovnega štaba prevzelo razne politične funkcije, ki so se pod si-0 razmer vse bolj in bolj koncentrirale v njegovih rokah. Bilo je sklenjeno, da s° skliče Antifašistični svet narodne ('f;voboditve Jugoslavije. Svet se je, kakor je znano, sestal 6. novembra v Biha-CP; udeležili so se ga odposlanci vseh Porodov Jugoslavije. Sprejeti so bili ^oljnosežni odloki in izvoljen je bil ,l2vršni odbor. Svet je imel vsestran-korski značaj in v njem so bile zbrane ?se politične struje ne glede na versko *P nacionalno pripadnost. Naloga Sveta DffiSaBESOMDOI l—l—1 MAKEDO- • BOSNA IN ČRNA NIJA HERCEGOVINA GORA je bila mobilizirati vse za pomoč Narodno osvobodilni vojski in nadaljevati z ustvarjanjem narodno osvobodilnih __- „ odborov ne le na osvobojenem, ampak vojni Jugoslaviji privedlo do katastrofe; hiHi no neAavntininnpm nmmliu kaZUOVati VS6 glavne kl'ivC6 te StiaSlte tragedije naših narodov in ustvariti no- tizanskih odredov, brezkompromisnih borcev nele proti okupatorju, marveč proti ustaškim in četniškim zločincem, ki so bili samo orožje v okupatorjevih rokah. Ti naši napori niso bili zaman. V tej edinstveni in nadčloveški borbi je bila ustvarjena trdna edinost in bratstvo narodov Jugoslavije, kakršnega pred vojno nikdar ni bilo. Sedaj prevzema Srbe, Hrvate in Slovence, Črnogorce, Makedonce in vse ostale ista misel: čim prej izgnati okupatorja iz naše domovine, za vsako ceno preprečiti, da bi se še kdaj vrnilo tisto staro, kar je v pred- Mi imamo — in to je naša najvažnejša pridobitev — bratstvo in edinost narodov Jugoslavije. (Konec.) C Drobne novice tudi na neosvobojonem ozemlju. Poleg Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je bila že leta 1941 osnovana Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je imela za Slovenijo funkcije istega značaja kakor Antifašistični svet za vso Jugoslavijo. Poleti 1943. leta je bilo osnovano Zemaljsko antifašistično viječe Hrvatske. V drugi polovici istega leta je bilo osnovano Zemaljsko antifašistično viječe narodnog oslobodjenja Bosne in Hercegovine ter sveti za Črno goro, za Sandžak itd. V istem času so bili vzpostavljeni tudi po vsej Srbiji narodno osvobodilni odbori, kot centralni organ pa je bil osnovan Pokrajinski narodno osvobodilni odbor. Ta razlika v nazivu prihaja odtod, ker je v Srbiji — zaradi velikega 'terorja okupatorjevih čet, nedičevcev in Mihajlovičevih četnikov — bilo nemogoče izvoliti odgovarjajoče organe s pomočjo najširših volitev. 29. novembra 1943. leta je bila v Jajcu druga plenarna seja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Plenarnega zasedanja se je udeležilo 240 delegatov iz vseh delov naše domovine. Na plenarni seji so bili sprejeti daljnosežni in zgodovinski sklepi. Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije se je spremenil v vrhovno zakpnodajno telo Jugoslavije 3 vsemi pravicami parlamenta. Izvoljeno je bilo predsedstvo 56 članov z dr. Ivanom Ribarjem na čelu. Osnovan je bil tudi Nacionalni komitet osvoboditve Jupfhsla-vije kot začasna narodna vlada. Sprejet je bil sklep o razveljavljenju, ozire- vo, resnično demokratsko federativno Jugoslavijo, v kateri bodo vsi narodi Jugoslavije živeli v bratski slogi in ljubezni. Ogromno navdušenje ljudstva, ki se je v tvezi s sklepi drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije pokazalo po vseh delili Jugoslavije, na osvobojenem in ne-osvobojenem ozemlju, dokazuje, da smo na pravi poti in da bo ideja, ki nas je vodila tri leta te vojne — zmagala. Iz vsega tega je videti, kako pravilno je bilo naše stališče, ko smo sprožili narodno vstajo takoj v začetku, preden bi se sovražniku posrečile njegove peklenske namere. Samo v treh mesecih leta 1941. je sovražnik na Hrvaškem, y Bosni, v Hercegovini in Vojvodini uničil s pomočjo zločinskih ustašev več ko pol milijona Srbov. Tisti, ki so v domovini in zunaj nje stalno pridigali, da še ni čas, so zločinsko grešili nad našim narodom, saj so ga na ta način silili, da sam upogne tilnik pod okupatorjev rabeljski meč. Skoro dve leti je bila svetovna javnost varana glede dogodkov v Jugoslaviji. Nam je to seveda v marsičem otežkočalo borbo. Naši borci in kmetje po vaseh so od jeze škripali z zobmi, "ko so Culi, kako je bil po raznih radijskih postajah in po časopisih slavljen glavni izdajalec Draža Mihajlovič, ko je vendar v istem času pod poveljstvom nemških oficirjev vodil borbo proti nam. Vzemimo samo primer brobe okoli tfonjie kjer je Draža Mihajlovič Letos je zelo dobro obrodil riž v Makedoniji na Kočanskem polju. Spomladi je kazalo, da ho letina slaba, ker se je zgodaj začela huda suša, pozneje ga je dež dovolj namočil, da si je riž opomogel! Nekateri klasi imajo do 270 zrn, kar je rekord. Na kočanskem polju ni bilo že deset let tako dobre letine riža. Pri gradbenih delih v Skoplju so ol) dobri organizaciji dela eno izmed številnih stanovanjskih hiš, ki jih sedaj naglo gradijo v Skoplju, sezidali v grobem v petih uriih. V Luzovcu pri Šibeniku so pred meseci začeli graditi naselje za delavstvo, ki je zaposleno v tovarni aluminija. Načrt določa zgraditev 150 večjih in manjših poslopij. Do konca letošnjega leta bo zgrajenih 15 hiš, ki bodo imele vsaka po 4 stanovanja. Pod streho je že 9 hiš. y Makedoniji ni bilo še v nobeni stavbni sezoni toliko gradbenih del kakor letos. Razen številnih šol gradijo tudi precej industrijskih poslopij. Med najpomembnejša letošnja dela spada graditev tekstilne tovarne z delavskim naseljem v Tetovem. To bo ena največjih tekstilnih tovarn v Jugoslaviji. Uporabljala bo prevsem domače surovine, saj je Tetovo središče ovčarstva. Na mladinski progi Šamac—Sarajevo je izvršeno nad 90 % vseh zemeljskih del. Zgrajeni so mostovi preko Save in Spreče. Od 15 velikih mostov preko Bosne in Lašve bodo na enem delu kmalu končana betonska dela. Tudi 19 predorov v skupni dolžini 2000 metrov bo pravočasno gotovih. Treba je še opraviti okoli 600.000 m* zemeljskih del in pdložiti okoli 150 km tračnic. Da bi se omogočila čim popolnejša zadovoljitev potreb potrošnikov in glede na povečanje proizvodnje je vlada FLRJ odobrila svobodno prodajo okenskih šip, električnih žarnic in cementa. m. s, VAN, BRATJE, PA PESEN UDBEZNI BOHI IH VEČNA ZAHVALA VAN BOBI! Takrat ko so nacistični zatiralci dvignili svoje krvavo orožje za zadnji udarec proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem in ko so njihove motorizirane tolpe požigale slovenske domove in pobijale narod po vsej slovenski zemlji, se je naš narod vzbudil in dokazal, da v njem kljub stoletnemu zatiranju in potujčevanju ni zamrlo zdravo jedro svobodnih prednikov. Ko so ★ CIRIL ŠOREC Maier-Kaibitsch in z njim vsi zvesti hlapci nemškega imperializma in njegovega pohlepa po slovenski zemlji Ziikri-čali v svet, da na Koroškem ni več slovenskega vprašanja ter so začeli z odkritim in brezohzirnim iztrebljanjem slovenskega niiroda tu in onstran Karavank, se je vzdramilo potrpežljivo ljudstvo, ki je vedno verovalo v pravico. Spoznalo je, da bodo zatirani narodi dosegli svobodo in pravico samo z odločno borbo, v skupnem boju proti fašističnemu nasilju. Ves slovenski narod so je boril za svobodo in življenje in koroški Slovenci, ki so delili njegovo usodo, o se dvignili z orožjem v roki kot prvi ;n edini na velikem prostoru »tretjega ;ajha« in so zedinili v velikem osvobodilnem gibanju slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Zaživelo je osvobodilno gibanje, ki so ga širili med narodom prvi glasniki svobode po naših vaseh in hribih. Oglasile so se poleti 1942 prve partizanske puške po Karavankah in kmalu je zadonela pesem partizanskih lmrcev tudi se* verno od Drave, od Karavank pa tja do Osojskega jezera in do golih vrhov Svin-ške planine, od Strojne čez Guro in daleč v Ziljsko dolino, povsod, kjer slovensko ljudstvo živi in se bori že stoletja za svoj obstoj. Povsod tam je vstal slovenski partizan, da bi priboril svojemu teptanemu ljudstvu svobodo in zlomil fašistično nasilje. V sleherno sloven- H m 0 *%4CS I m. FRANCE TAVČMAN — LENART ★ rp BS_________ ** ..... t. .> MATIJA VERDNIK — TOMA2 sko vas je prodrl klic po svol>odi In povsod se mu je ljudstvo .odločno odzvalo. Niti streljanje niti izseljevanje stotih in stotih kmečkih in delavskih družin ni moglo zadržati razmaha osvobodilne borbe. Iz malih partizanskih skupin so z vedno večjim dotokom novih borcev nastale čete in bataljoni, ki l \ 'J ZUPANC JANEZ ANTON HOBEL 'Vi FELIKS HOBEL sovražnikom, ki je za vsako ceno hotel zatreti osvobodilno gibanje iu njegov na* dalinji razmah. Neštete žrtve so padal® med slovenskim antifašističnim prebivalstvom, ki je povsod z navdušenjem sprejemalo borce in jih požrtvovalno podpi* ralo. Oboroženi odpor slovenskih partizanov pa ni krepil samo odpornega duha slovenskega prebivalstva, ampak je da* 1 sijšlfšl MALKA ORA2E — TATJANA so se združili v Vzhodno- In Zapadno-koroški odred ter pod skupnim vojaškim vodstvom uspešno kontrolirali ozemlje južno in severno od Drave. Spomladi 1944 je bila kor. partizanska vojska tako močna, da je lahko v večjem številu prekoračila Dravo in vodila na pobočjih Svinske planine hude borbe s 'f VOLBENK 2ELODEC — LADO jal tudi močan zgled in oporo avstrijskim antifašistom, ki so spoznali v slovenskih partizanih tudi borce za osvoboditev vseh zatiranih narodov izpo<| fašističnega jarma. S1 o v e n s k a k r1 n aK o roškem ni tekla samo svobodo slovenskega naroda na Koroškem. Ta borb*1 je bila del velike borbe vs©h zatiranih narodov sveta ž a socialne in nacionalne pr51' vice. P o v s e j s lo v e n s k i zemljin^ Koroškem jevzplamtela borba i n p o v s o d j o j o narod p o Deželna zveza« dala vsem bivšim nacističnim odborom slovenskih zadrug-članic navodila, naj vložijo rekurz proti odlokom deželne vlade na trgovsko sodišče in s tem izsilijo preklic odlokov zaradi »nepostavnosti«. Slovensko zadružno vodstvo se ni pustilo omajati v borbi za svoje pravice in izvesti so morali vpise slovenskih zadrug v zadružni register. Ker nemška Zveza in z njo vsi reakcionarji niso mogli Preprečiti pravne vzpostavitve slovenskega zadružništva, so poskušali pre- prečiti vsaj izročitev zadružne imovine, da bi onemogočili poslovanje zadrug. Zato je deželna zveza nemških žadrug v svojem poročilu navedla , samo imovin-sko stanje, kakršnega so ji izročili gestapovski komisarji, z dodatkom, da je razpolagala z aktivnimi in pasivnimi postavkami do višine nekdanjega lastnega kapitala slovenskih zadrug. Kot take aktivne postavke smatrajo tudi prodajo inventarja in nepremičnin slovenskih zadrug. Slovenska zadružna zveza pa o zadrugah, ki so jih nacistični komisarji .sami upravljali ali pa so jim postavili nacistične odbore in so razprodajali nepremičnine, sploh ni prejela poročil. Na ta način hočejo obdržati v svojih rokah slovensko narodno imovino, sklicujoč s o na »zakonitost« nacističnih odlokov, in slovenske zadruge naj bi se odrekle vsej imovini, ki jim je bila ukradena od ha-, cistov. Slovenske zadruge pa se tej imovini ne bodo nikdar odrekle, ker je to last slovenskega naroda na Koroškem in je bila zaplenjena v zvezi z načrtom za njegovo uničenje. Vsaka igra s to imovino je zločin nad slovenskim narodom in vsako sklicevanje na »zakonitost« odlokov o zaplembi in združitvi z nemškimi zadrugami je poskus dajati nacističnim zakonom v Avstriji še dalje veljavo. Prav v teh dneh, ko je pred sodiščem največji krvnik slovenskega naroda nn» Koroškem, zahteva slovenski narod popravo vseh krivic in škode. Likvidacija slovenskega zadružništva in rop imovine je del celotnega načrta, po katerem naj bi z gospodarskim uničenjem bilo omogočeno popolno iztrebljanje slovenskega naroda na Koroškem. Slovenski narod pa si je z orožjem priboril zmago škofa pojdem, v Rim pojdem, če treba ... Dotlej bomo pa molili... Zdaj pa v cerkev! Pol ure smo zamudili...« Med opravilom je bil raztresen; pred očmi se mu je nenehoma obnavljal prizor pred cerkvijo. Oživljale so se mu izgovorjene besede in mu strupene legale v srce. Žalostile so ga. Zamižal je za trenutek, kakor da bi hotel s tem vse zatreti. Ni bilo mogoče. Ko je dvignil monštranco, v katero je sijal ozek sončni plamen, da se je živo lesketala, so se mu mrzlično tresle roke. Obhajala ga je taka zmeda občutkov, da bi se bil najrajši razjokal. Drugo poglavje Bilo jo na nedeljo. Nebo je bilo mrko in sivo, sonce je le kdaj pogledalo skozi razpoke oblakov. Prejšnji dan 6e je bi-' la izdivjala nevihta. V strahotni sopa-rici, ki je jemala sapo, so se bili izza Mijfe privalili hudourni oblaki. Toče ni bilo; nastala je ploha z viharjem, ki je vil Vrhove dreves, lomil veje, trgal listje in sadje. Nebo se po nevihti ni takoj zjasnilo. Oblaki so se kot_siva ponjava raztegnili od gore do gore; drobno je deževalo vso noč in šele zjutraj ponehalo. Zelenje se je bilo osvežilo, zemlja je dišala po vlagi, zrak je bil hladnejši, v prirodi je ležalo jesensko občutje. Po obronkih so se vlačile plasti megle in plezale do vrhuncev. Dopoldan je bil kot zagrnjen v žalost, popoldne pa je zapihal vetrič, stresal deževne kaplje z vej, sušil listje in travo; oblaki so sc začeli trgati, na pobočja so legle svetle lise sonca. xixxnxxx >♦♦♦♦♦♦♦♦♦ FRANCE BEVK: \\ KAPLAN MARTIN ČEDERMAC TTTTTrrrrmzzili Comu ga je strupeno oplazil z jezikom? Čedermac si ni mogel očitati niti najmanjšega koristoljubja ... Iznenada se {e zavedel mučnega, ponižujočega polo-?aja, porodila sta se mu hribovska trdota m trma. Če je kaj storil napak, bo za Njihove duše sam odgovarjal pred Bokom, Jezo je stresel nad dečki, ki so atali v gruči in zijali. '>Kaj stojite jn zevato kot kavke! V ^ikev!« Nato se je obrnil do mož. »Če *do misli, da ne zaslužim kruha, ki mi W dajete,« je rekel s tresočim se gla-»naj me zapodi, ko znova stopim ^ njegovo hišo.« , Možje so molčali; bili so zmedeni, neveri so z očitkom premerili kovača. Tedaj je pristopila stara Breškonka, ^ognjena obstala pred kaplanom in rignila sklenjene roke, kakor da ga moli. . -‘Naj nam ne zamerijo, gospod,« je godila z vročim, starčevskim glasom. ‘Nikomur naj nc zamerijo! Kadar je otrok tepen, vpije; saj razumejo. Če bi bila to božja šiba, gospod, vse bi prenesli, ne bi godrnjali. Ba božja šiba to ne more biti, jelite, da ne? Bog ne more biti krivičen... Jelite, da ne? Naj nam ne zamerijo...« Besede, ki so bile izgovorjene brez jeze in upora, iz tiho bolečine, iz grozotnega začudenja starke, ki se je vse življenje v svojem jeziku z zaupanjem obračala do Boga, so Čedermaca zadele v dušo. Moj Bog, kaj mu to pravi, saj stokrat razume! Za hip je pozabil na žalitev, vzelo mu je glas. In ne bi se hotel več zagovarjati. Nagibe, zakaj jim je pridigal laški, je rajši zamolčal . . . Gledal je po ljudeh; med njimi j c šumelo kot v čebelnem panju. Od njihove prepadenosti in užaljenosti ni bilo več daleč do dvoma o božji pravičnosti ... Jezus! Zdrznil se je. »Bog nas ne bo zapustil«, je dvignil roko. »Ali mislite, da mene ne boli? Saj sem rekel, da me. Kakor ogenj me peče. Zaupajte v božjo pravičnost! Do nad- nad svojimi grobokopi in tudi v borbi za svojo narodno imetje ne bo odnehal, dokler mu ne ho vrnjeno vse, kar s"! je • s trudom in delom pridobil. Slovenska zadružna zveza je v svoji vlogi na koroško deželno vlado dne 22. 9. 1947 ugotovila zahrbtno igro celovških reakcionarjev in zahtevala vini tev vse zaplenjene imovine. Zaplemba njene imovine po nacistih ni bila ne gospodarsko, ne pravno, temveč politično vprašanje. Zato zahteva slovenski narod popravo vse škode in krivic. Zadružna zveza zahteva vso zadružno imovino, ( ki je bila zaplenjena. V tej zvezi je Za družna zveza zahtevala, da deželna vla-fla s pravnimi ukrepi zagotovi gospodarsko poslovanje slovenskih zadrug, izločitev vse njihove imovine iz imetja nemških zadrug. Vse kupo prodajne pogodbe o premičninah in nepremičninah in druge spremembe lastninskih pravic se morajo razveljaviti. Deželna vlada naj skrbi za to, da se izsledi in vrdnevsa premična last slovenskih zadrug, ki je bila raznežena in pokradena. Za vse iz gube pa zahteva Zadružna zveza polno odškodnino. V Rupi je bilo žegnanje. Čedermac je bil, kakor vsako leto, povabljen na kosilo. Odklonil je; morda se zglasi proti večeru. Prinesli so mu bili pošto, da je materi slabše, odšel jek nji... Res, materine moči so pojemale. Jasno je bilo, da je ne črpa le bolezen, ampak v večji meri žalost in skrbi. Zagledala je sina, se pogovorila z njim, ki se je delal vedrega, in odločnega, pa se je počutila krepkejšo. Saj ga ni mnogo izpraševala. To je bilo Čedermacu po volji, ni ji Tad razlagal svojih skrbi. Uro časa je posedel ob njeni postelji, jo držal za izsušeno roko in jo gledal, potem ga je mati začela siliti na pot. Naj gre v Rupo; saj bi bilo grdo, ako se ne zglasi, ko so ga •povabili. Ni mu bilo za družbo, a maternim besedam se ni mogel Upirati; vdal se je. Hodil je naglo kljub svojim letom. Tenka, izlizana suknja, ki se je že prelivala v raznih barvah, se mu je divje opletala okoli nog. S palico je zdaj pa zdaj z deško objestsnostjo udari po kaki veji, ki je visela na pot. Razmišljal je, obnavljal v duhu bližnjo preteklost. Bil je na videz dobre, razigrane volje, a v duši sta se mu nabirali jeza in upornost. Kdaj pa kdaj je dal svoji misli poudarka z glasno besedo. Vsakikrat 9e je zdrznil, dvignil glavo in se ozrl. Nikogar ni bilo na lej samoti. Visoko v hribu se je pastir kratkočasil z zateglim nape-, vom neznane pesmi. Obšel je poslednji obronek, pred seboj je zagledal Vrsnik. Ležal je na položni vzpetini gorskega kolena, na drugi strani grape, ki je režala pobočje v ZAPISKI S POTI PO POLJSKI Veliko poljsko industrijsko središče Lodz je med vojno ostalo docela nepo-rušeno. Zaradi svojih ogromnih tekstilnih tovarn, ki so med največjimi v Evropi, je bilo to mesto v vojnem času neposredno vključeno v nemški rajh. Kljub temu so prebivalci Lodza trpeli pod hitlerjevskim terorjem, saj je bilo pobitih ogromno število meščanov. Danes živi tu 600.000 ljudi. Podržavljene tekstilne tovarne obratujejo z vso zmogljivostjo in se približujejo predvojni v išini proizvodnje. Lodž, ki slovi po delavskem gibanju in revolucionarnih tradicijah, je danes močno kulturno središče. V njem inte sedež Zveza poljskih pisateljev. Mnogo književnikov se je zaradi stanovanjske krize v Varšavi nastanilo tu. Vse tiskarne so se ohranile. Delavstvo je v stalnem in živem stiku s poljskimi kulturnimi delavci. * V Lodzu ima Poljska lastno gledališče. Ustanovili so ga še na sovjetskih tleh, ko se je poljska armada borila skupno z Rdečo armado za osvoboditev Poljske. Slovit poljski umetnik in ravnatelj tega gledališča Leon Šiler, je lani ustanovil državno višjo gledališko šolo, ki je začasno še v Lodzu. V državnem gledališču poljske vojske smo prisostvovali predvajanju poljske klasične opere Boguslavskega in Jana Štefanija, ;>K rakovi j ani in gorštack, katero so prvič predvajali v Varšavi leta 1794. V njej se živo odražajo vplivi buržoazne revolucije v Franciji leta 1789. V dialogih v začetku in na koncu predstave je Šiler povzdignil lik velikega poljskega umetnika in rodoljuba Boguslavskega ter primerjal njegovo borbo z borbo poljskega naroda v mračnih dneh hitlerjevske okupacije. V končnih scenah je Šiler za pravilno tolmačenje takratnih naprednih teženj Boguslavskega dodal stihe o poljskih mejah na Odri in Nisi in o pomoči, ki jo nudi Sovjetska zveza za uresničenje stoletnih pravic poljskega naroda. Burno odobravanje je dokazalo, da državno gledališče poljske vojske nudi ljudstvu živo, resnično in sodobno umetnost. S to predstavo je državno gledališče poljske vojske tolmačilo preteklost in sedanjost ter obenem pokazalo pot v bodočnost. V mestu Wroclavu, ki so ga zemljevidi še pred dvema letoma označili kot Breslau, so popolnoma izginili sledovi stoletnega nemškega gospostva. Mesto je zgrajeno na otočkih reke Odre. Poljaki so v tem industrijskem mestu, ki ima več kot 600.000 prebivalcev, izbrisa- li številne napise in naslove, ki so spominjali na nekdanje izkoriščevalce. Poljaki iz središča Poljske in oni, ki se vračajo iz Jugoslavije, Francije in Belgije, se še vedno naseljujejo v mestu in vključujejo v življenje svoje domovine. V današnji \vroclavski državni tovarni vagonov so našli samo 15 % strojnih naprav, ko je Rdeča armada zavzela mesto. Nemci so tu proizvajali V 2. Danes izdelujejo tu nove vagone za šleski premog in pulmane, ki brzijo po gosti železniški mreži poljskega zapada. Ko hodimo skozi ogromne tovarniške dvorane, ko motrimo ladjedelnice na Odri, neštevilne tovarniške dimnike, iz katerih se vali gost dim, ulice polne gradbenega materiala, ko opazujemo profesorje in študente pri predavanjih na \vroclawskih klinikah, se vedno spominjamo delavca v wroclawski tovarni vagonov, ki nam je rekel: »Videli ste, sedaj pa sodite sami, kaj sta ustvarila poljski delavec in delovni izobraženec. Krakov, po katerem je pustošil in kradel krvnik poljskega naroda, generalni guverner Hans Frank, je bil stara poljska prestolnica. S tem mestom, ki je ostalo nepoškodovano, je najtesneje povezana zgodovina poljskega naroda ter razvoj poljske znanosti in umetnosti. Divni arhitektonski spomeniki ob Visli živijo, skozi čudoviti Wa\vel neprestano korakajo sprevodi poljske mladine. Poljski otroci poslušajo učiteljeve be- sede na grobu Mickiewicza in pazljivo motrijo vse sledove poljske zgodovine. Še nedavno niso smeli ničesar vedeti o svojem narodu, o njegovi junaški preteklosti, o pesnikih in učenjakih. Niso imeli šol, knjig učiteljev, niso imeli mladosti, bili so tujci na domači zemlji. Mirni in resni stojo otroci pred Kopernikovim spomnikom, pred' portretom Marije Curie Sklodovske in v varšavski cerkvi sv. Križa, kjer je pokopano Chopinovo srce. V Poljski močno občutimo, da smo v slovanski državi. Starejši ljudje skoraj vsi govorijo ruski. Mladini, ki je odrasla po prvi svetovni vojni, poljski reakcionarni krogi niso dovoljevali, da se uči mskega jezika. V novi demokratični Poljski je ruski jezik obvezen od prvega razreda srednje šole. Sovjetsko-poljsko društvo širi med prebivalstvom sovjetske knjige in časopise. Ugled nove Jugoslavije je na Poljskem zelo velik. Ljubezen Poljakov do Jugoslavije je iskrena. Poljaki z največjim zanimanjem spremljajo življenje v Jugoslaviji. Tovarniški delavci, književniki in državni voditelji bi hoteli čim bolj spoznati Jugoslavijo. Prav tako je Češkoslovaška deležna globokih simpatij poljskega ljudstva. Nova demokratična Poljska se hitro razvija. Tesno je povezana z demokratičnimi slovanskimi državami s Sovjetsko zvezo na čelu. Napredna politika poljskih državnikov prispeva znaten deleč za okrepitev miru in demokracije v svetu. Knjige na filmskem traku V Sovjetski zvezi snemajo stare in redke knjige, časopise in rokopise na filmski trak. V teku treh mesecev letošnjega lete je posnel oddelek za mi-krofilmanje okoli 300.000 strani redkih in dragocenih knjig in rokopisov. Besedilo knjige srednje velikosti "se posname na filmskem traku 4 m dolžine. Takšen posnetek shranijo v škatlico iz bakelila in se ohrani potomcem. TVornica za optične instrumente v Moskvi je izdelala tudi prve aparate za čitanje teh mikroknjig in prehaja zdaj k serijski proizvodnji. V državni knjižnici Lenina posluje odsek za mikro-knjige že štiri mesece. Teksti, posneti na filmskem traku, se projektirajo s steklenim zaklonom teh aparatov v naravni velikosti. S tem so najredkejše in najstarejše knjige, ki z njimi razpolaga Sovjetska zveza, postale dostopne širokim slojem ljudstva. V prejšnjih časih so redke knjige čuvali v posebnih shrambah in predalih. Na vpogled so jih dobili samo učenjaki in strokovnjaki. Zdaj pa že vsaka knjižnica v Sovjetski zvezi lahko nabavi filmski posnetek redkih knjig in rokopisov. Knjige se v rokah čitateljev obrabljajo in polagoma uničujejo, zlasti stari primerki. V bodoče se knjižne redkosti in rokopisi sploh ne bodo več dajali na vpogled v Sovjetski zvezi. Napravili bodo od njih samo filmske kopije in redkosti bodo s tem postale splošno dostopne. Mikroknjige so prikladne tudi zategadelj, ker se lahko namestijo na skraj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiu Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharvvitzl, Wien XVI, Ottakrin-gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Franci Zwitter. — Uredništvo in uprava: Wien IV, Waaggasse 6TL Telefon B 21-5-50. — Podružnica uprave: Celovec (Klagenfurt), Vol-kermarkterstrasse 21/L — Tiska: ,.Globus", Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. m. b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5. mmmmm________ Q SE SPOMINJAMO^ 25. 10. 1864 je bil rojen Aleksander T. Gračaninov, ruski skladatelj. \ 26. 10. 1850 je bil rojen Janez Šubic, slovenski slikar. 27. 10. 1835 je bil na Podreči na Sor- škem polju rojen Simon Jenko, pesnik in novelist. 28. 10. 1918 je.bilo proglašeno v Ljub- ljani in Zagrebu združenj« avstrijskih Jugoslovanov v samostojno državo. 28. 10. 1918 praznujeta bratski češki in slovaški narod obletnico svoje osvoboditve. Tega dne je 28 let od progte' sitve neodvisnosti Češkoslovaške republike. 20. 10. 1815 je bil rojen Ljudevit Štur, uzakohitelj slovaškega knjižnega jezika. Umrl je L 1856. 29. 10. 1941 je bil na spominski dan osvobojenja izpod avstrijskega jarma prvi praznik OF in prva množična de-, monstracija slovenskega ljudstva proti okupatorju. 29. 10. 1889 je umrl znameniti ruski učenjak, filozof in revolucionar N. O. Černiševski-Rojen je bil 1.1288. no majhnem prostoru. V majhni omarici, ki meri približno1 poldrugi meter, J® mogoče shraniti okrog tri tisoč mikro> knjig. SMEJMO SE PRI FOTOGRAFU Na Dunaju je prišel k fotografu mo' žak, da bi ga fotografiral^ Postavil se je pred aparat, a držal se je kislo, da ffltt je dejal: Nasmejte se, no malo!« »Za' kaj :, je vprašal možak. Ali sta morda Figi in Scharf podala ostavko?« NI RES Službeno so dementirali vest, da za slovenske časopise v Celovcu nimajo prostora. Res je le, da za edini list koroških Slovencev ni prostora. dva dela... Postal je, se oprl na palico in si obrisal potno čelo. Hoja ga je bila oznojila. Zagledal se je v vas, ki je ležala pred njim kakor na povešeni dlani. Na ozkem položišču, tik nad vasjo, je stala kapla-nija. Kakih petdeset korakov vstran je v bregu slonela cerkev. Nizka, z veliko lopo, tako starinska in ljubka, da mu je ob pogledu nanjo zmeraj vzdrhtelo srce. Zvonik je bil novejši, a ves zatemnel; ponižen je stal ob strani in se zlival z ozadjem. Iz večje daljavo je bil skoraj naviden. Ob ovinku ozkega klanca so v tesni skupini stale hiše. Neometane so kazale sivo kamenje, podobne so bile majhnim trdnjavicam. Leseni mostovži in velika zašarjena dvorišča. Sadovnjaki, vinogradi in njive. Zaplate obdelane zemlje so podpirali in obkrožali sivi zidovi, med njimi so tekli kolovozi in steze. V osojni strani brega so se raztezale senožeta in pašniki. Strmine, grmovje, verige skal, kakor da bi gora razkazovala gola rebra. In više na obronku, prav do vrha griča, gozdiči košatih kostanjev, ki so v polkrogu obdajali vas. Mogočna debla, odlomljeni vrhovi, odkrhnjene veje, mlada podrast. Kozje steze, ki so begale vsekrižem, brez pravega cilja. Med skalami suha trava, tu pa tam gladka, zelena trata. Vsa tista zemlja do vrha Mije in nizdol do Nadiže bridka ko pesem o pelinu. Siromaštvo, ki je vpilo v svoji lepoti, je spomladi in poleti za silo pokrivalo zelenje. Zdaj pa se je poletje že nagibalo v zaton, zrak se je ohladil, prvi listi so i javeli. Zeleni plašč se bo od dne tip dne bolj redčil in odkrival siromaštvo ... Nebo na zapadu se je zjasnilo, posijalo je sonce, se prelivalo skozi vejo in se v zlatih lisah Igralo na tleh. Priroda je bila tiha, mirna, le listje je rahlo trepetalo v sapi. Čedermac je čustvoval. Njegova, njihova zemlja! Tega se še nikoli ni tako jasno, tako sladko zavedel kakor te dan. Srce se mu je odpiralo kakor ob pesmi, s katero ga spaja tisoč lepih spominov. Pogled mu je splaval po bregu, t o zveri-ženih obronkih Mije, preskočil Nad iško dolino in se ustavil na pobočju Matajurja, na zveriženih obronkih Kolovrata. Stara gora, samostan in cerkev na strmem vrhuncu, ki se zdi naslikana na nebo. In vasi, Vasi, vasi s sivimi hišami, belimi cerkvami, vinogradi, njivami, sadovnjaki in gozdiči... Vse na las podobne Vrsniku. Rončine in griči, ki se polagoma spuščajo proti jugu, do Čedada in Furlanske ravnine. Med gledanjem mu je pesem v srcu polagoma izzvenela, obšle so ga druge misli... Ozrl se je v dolino in se spustil po stezi, ki je vodila v Rupo. * Kaplan Čedermac ni slutil, kako hudo nezadovoljen bo 'z današnjim obiskom. Kljub temu je s tesnim občutkom v srcu stopal v Rupo, trapilo ga je očitanje in sramovanje. Brez dvoma, kot ogenj se je bilo razneslo blizu in daleč, kaj se je ono nedeljo godilo v Vrsniku. Med hojo mu je glava zdaj pa zdaj zlezla med ramena, a jo je zopet dvignil. Ali je bilo ponekod mar boljše? Slabše je bilo! Saj se ni utegnil z nikomer posvetovali, zato jc delal po svoji glavi in preudarku, po trenutnem domisleku. Ali naj se zato za vedno izogiblje tovarišem? Porazgovoriti se mora, da najde opore v svojem sklepu. Poleg tega je kdaj pa kdaj ljubil humor in veselo družbo. Ob takih slovesnih prilikah se jc ob vinu razvezala beseda, gospodje niso bili tako tesno do vratu zapeti kot pred verniki, ampak so si odkrili nekaj človeški slabosti. Ko je vstopil in so ga tovariši pozdravili z veselimi vzkliki, se je ves zmedel. Prostorna izba, v kateri se je temno pohištvo kar izgubljalo ob stenah, je bila zakajena s tobakovini dimom. Za dolgo, pogrnjeno mizo so sedeli gostje ob črni kavi in kozarcih vina. Domači kurat Potokar se je dvignil in mu stopil naproti. Dobrodošel! Že so mislili, da ga ne bo. Don Jeremija, ki je bil te dan nenavadno zresnjen in molčeč, ga je potegnil na stol poleg sebe. Gospod Martin se je smehljal. Ljubše bi mu bilo, da bi mu ne posvečali toliko razigrane pozornosti. Ni mu ušlo, da je kaplan Španjut, krepak mož, nekaj let mlajši kot Čedermac, gostih rjavih las in širokih ličnic, trčil s komolcem mladega Skubina, ki je sedel poleg njega. Preslišal je bil, kaj je rekel, da so se zasmejali, in se je zbegan ozrl po obrazih. »Le počasiI« je kaplan Orehovec dvignil kazalec in zapretil španjutu; bil je visokorasel petdesetletnik, prikupnega obraza, že zelo osivel. — »Le počasi! Čedermac je lc pol grešnika. Pol je pridigal po laško, pol pa je slovensko molil. Še vedno smo v večini.« »Kaj bos, vina ali kave?« je ponujal Potokar. »Daj rajši vina! Saj ni kaka kislica. Iz Brd so mi ga pripeljali.« »Bric zmeša glavo.« Čedermac je sfl; mo skrnil. Besede so go bile zadele, a1 mu bilo do smeha, le kislo se je na' smehnil. Ali gre glas o njem fes že pa vsej dolini? Peklo ga je, rad bi bil vzr; za šalo, če bi bilo mogoče. »Čemu bi lata ko občutljiv?« si je prigovarjal. »Pa saj mi je glava že tako zmešana«, je dodal iz svoje poslednje misli. »Te dni res ue vem, kje se me drži.« »Saj je z nami prav tako«, je rek«! Potokar. »Prav tako, nič drugače.« Španjutu so se hudomušno svetile oc>- »Martin! Da so te bili Vrsničani hud0 prijeli? Res?« »Žal, da niso povsod Vrsničani«, don Jeremija pomagal Čedermacu, je bil ostal brez besede. »Da bi bili, » bilo marsikaj drugače. Tvoji bi se mpjl' da ne uprli, pa če bi jim . turški pri”1' Zasmejali so se, Španjut najglasneje-Ni zameril takim besedam, ljubil jo if'. dek, grotesken humor. Po svoji vnanj°s je bil nekam oglat, kmečki; iz oči st mu gledali hudomušnost in zvitost, vS^ lej je z ostrim čutom zavohal nevaj'n0 in ostajal za gričem. Imeli so ga za čud ka; bil je priljubljen zaradi svoje sui ve odkritosti. Ti si podpisal?« mu je Čedermac P nudil tobačnico čez mizo. »Trikrat!« je vrgel Orehovec uJa -pikro. »Težko je čakal, da so mu P1 nesli.« ,