«ptial rtU of la fi predsednik ^ \Unije CIO podprle i hitlerjeva vla- Nemčijain Poljska ä- avtne unije m»*f da podvoji šte-sklenili do*ovor ta praznika». Saod>7* Holiday». j........—» 11» ta Ja 96.00 GLASILO SLOVENSKE NÁROQNE PODPORNE •dw Mit« j«Mur u. »a, a a« Ha4«M ruiciiin n i Onwcv «a i \ JEDNOTE Uradntlki (a upravnilkl proatoiii 20*7 8. tawndala Ava. Of fie» oí Publication i 1807 -South Lawndala Ata. Talaphpfta, Rockwall 4W04 chicago» ill. četrtek. 26. januarja e ce«te, ki vodijo proti seli. «o natrpane z begunci. V "daye d oh pela poročila govo-« o velikem pomanjkanju in klanju. Druga poročila o-njajo občutno pomanjkanje mcije in orožja, kar je glav-v*rok, da se lojalisti umika-pred sovražnikom brez od Fašisti napovedujejo, da Barcelona kmalu ▼ njihovih lah. " _ TmiWM &>mbe, ki jih sipajo Franco-tetsalcl na Barcelono, so ubile rami* čez petsto ljudi v zad h dneh. Od zadnje sobote ao •ki uprizorili 48 navalov na rcelono. ;"»ral Jose Miaja, rešitelj ^Ma. je dospel v Valencijo vest pravi, da bo odlete 'tj Harceloni in prevzel vod o obrambe mesta.., Fašistič-poročila pravijo, da je bila »Imtična obrambna črta v l*l"niji pretrgana in da ao orniške kolone ie obkolile ^•lonot onja proti delavki jnici v kongresu ■^'»«hingtoii, D. C., 25. jan. nirr^nik J. p. Thomaa. repu-iz New Jerseyja, je vča-**hteval. da kongres obtoftl *v»ko tajnico Perkinaovo 1 «nemarjanja dolžnosti. 1* u na»ilno atrmoglavlje-■meriškt vlade. unije Jbnova nemško-brazilske trgovine Kava in bombaž spet prihajata v Nemčijo Berlin, 25. jan. — Nemški tiak e naznanil, da je Brazilija spet pričela pošiljati kavo in bombaž v Nemčijo. Trgovina med obema državama je bila suspendirana v zadnjem juniju, ko je bila *azilaka državna banka poplav-ena s nemškimi "aski" markami, katere Nemčija rabi le pri izmenjavi blaga. V Nemčiji so občutili pomanj kanje kave, ko je Brazilija uata-vila izvoz. Kava se dobi le v mali količinah v nemških trgovi nah. General Hermann von Han-neeken, komisar za surov material, je včeraj naznanil uspeh v produkciji umetnega kavčutfa. Nemčija ne bo več odvisna od uvoza pravega kavčuka iz tuje-zemstva. Vai potniški avtomobili v Nemčiji bodo v tem letu 0-premljenl z umetnim kavčukom, lennecken jo dalje naznanil, da e je produkcija železne rude preteklo leto povečala na 15,000,000 ton. Tuji komunisti • ,| podvrženi deportaciji Washington, D. C., 25. jan.— Robert H. Jackson, pravni zastopnik federalne vlade, je informiral zvezno vrhovno sodišče, da je član komunistične stranke, ki ni ameriški državljan, podvržen deportaciji. Svojo mnenje je podal v zadevi Josepha G. Streckerja, proti kateremu je bilo odrejeno deportacijsko postopanje. Njegov slučaj pride kmalu pred federalno vrhovno sodišče. Strecker je prišel v Ameriko iz Atstrije. Od izida poatopanja proti Streckerju za-vial usoda Harryja Bridgesa, direktorja uirfj CIO na zapadu, ki je bil rojen v Avstraliji. Komunistični list obtožen obrekovanja New York Jan. — Victor e. Sudman, predaednik paro-brodne družbe Black Diamond Lines, je naznanil, da je vložil toftbo proti listu Daily Worker, glasilu komunistične straoke. zaradi obrekovsnjs. Družb« za htevs 9100,000 odškodnine od izdajsteljev Usta. Daily Worker je objavil neresnično vest, da je pernik te družbe Black Fal con odpeljal tovor letal na Ho-lamlako, odkoder ao bila poslana generalu Francu, vrhovnemu poveljniku španske fašistične armade. • Lewis potrdil člane novega eksekutivnega odbora "ClSTKA^E BO NA-DALJEVALA Detroit, Mich., 25. jan. — Homer Martin, predsednik unijo združenih avtnih delavcev, je al-noči napadel Johna L. Lewisa, predaednika Kongresa industrijskih organizacij kot diktatorja. "CIO nas je zapustil," je bil njegov odgovor na vprašanje, ali bo avtna unija izstopila iz Lewisove organizacije, »i - Martin je razkačen, ker ao voditelji CIO priznali člane ekse-kutive, katere je on suspendiral, za legalne uradnike avtne unije. Ti ao v pondeljek odstavili Martina kot predsednika in imenovali R. J. Thomasa na njegovo mesto. Člani nove eksekutivo so včeraj prišli v Washington, kjer so se sestali z Murrayjem lin Hillmanom, podpredsednikoma CIO. V imenu Lewisa, ki jih sicer ni sprejel, in CIO, sta Murray in HUlman priznala Martinove nasprotnike kot voditelje avtne unije. Kakor hitro je bil Martin informirati o akciji vodstva CIO, je po radiu ponovil pretnjo, da ae bo boj nadaljeval, dokler ne bo osvobodil avtno unijo komunističnega vpliva. Odvetnik Maurice Sugar, ki jo spremljal "upornike" v Washington, jo je Ml tUdI tarCfe Martinovega napada. "Pomilujem tiekatere suspendirane člane oksekutive, ki so jih komunisti potegnili v dualni unionlzem," jo rekel Martin v svojem govoru po radiu. "Ponovno jih pozivam, naj pretrgajo vezi s silami, ki jih potiskajo v antiunionizem, dokler je še Čaa. Ako zdaj še ne vedo, bodo kmalu spoznali, da ni mogoče sklepati kompromisov s komunizmom." Po govoru po radiu je Martin šel v svoj hotel in diktiral odgovor vodstvu CIO, ki je priznalo njegovo naaprotnike kot legalno uradnike avtne unije. "S to akcijo je vodstvo CIO pognalo avtno unijo iz CIO," je dejal Martin. "Unija International Ladies Garment Workers jo izstopila iz CIO, ker ni mogla več prenašati diktature. Hillman in Murray sta o svojo akcijo demonstrirala v javnosti, da ata za dualni unionizem. Pokazala sta, da je njun namen, razcepiti one unijo, ki imajo raje demokracijo nego diktaturo." Firme odpovedujejo oglate v Hearstovih listih Chicago. — V demonstracijah, ki nimajo primere v zgodovini stavk Ameriškega časnikarskega gikiVi 80 voditelji šestih velikih unij in John Brophy, direktor kongresa in dustrijakih organizacij, obljubili pomoč časnikarjem, ki so za-stavkali pri dveh Hearstovih listih. Na ahodu stavkarjev so govorili Joe C ur ran, predsednik u-nije National Marltime; Bruce Hanon, tajnik unije Inland Boat-men of the Pacific; C. H. Jor dan, podpredsednik American CommunicsNons Assn.; Eugene W. Burke, tajnik unije Marine Cooks & ^tewards, in John Green, jaravni avetovalec unije National Marltime, j "Vi stavkate za pravico organiziranja čaanikarjev povsod," j jo rekel Brophy v svojem govoru. "Zavojevani ste v borbi za to pravico, tyagnat Hearst vam krati to pratico, toda vi imate zaveznik« v unijah, ki ao vam priakočil« na pomoč. Hearst v svoji gonji proti idolavskim organizacijam prodata vi j a avto-kracijo, dočim vi predstavljate demokracijo v industrijskih od-nošajih. Vaša borba je upravičena in zaeluži« podporo vseh organiziranih delavcev. : Enotnost mod delavci bo naraščala, ko bo vaša borba za socialni napredek bolj znana. O končni zmagi no moro biti nobenega dvoma. Vi ste šli v boj, da zma-| gate in v tem boju imate oporo pri organlzirahomTfeJnVBtvu in ljudeh, ki so dobre volj«. Vztra-| jajte v tej borbi in zmagali boste!" Število naročnikov Hearstovih listov v Chicagu stalno pada in tudi število oglaševalcev. Na daljnjih šest velikih firm je u stavilo oglaševanje v zadnjih |tineh — Rye Crisp Products, Ken-I^-Rations Dog Food, Ipana Toothpaste, White Horse Scotch, Jewel Tea Co. in National Biscuit Co. da podvoji Število podmornic * [ AngMki uradni krogi alarmirani PREKLIC MORNARIŠKEGA PAKTA • • London, 25. jan. — Zdaj, ko španaki rebeli oiblegajo Barcelono in je vsa angleška bojna mornarica na manevrih v Sredozemskem morju, so se mornariški veščaki sestali s člani Chamberlainovega kabineta, da razpravljajo o noti. katero je Hitler naslovil Angliji. Hitler pojasnjuje v noti, zakaj namerava podvojiti število podmornic in zgraditi več novih bojnih ladij. Hitlerjeva nota je vznemirila angleško vlado in admiralltoto, ker aktualno pomeni preklic na-valistične pogodbe, ki ata Jo Nemčija in Velika Britanija sklenili pred tremi loti. Nemčija se je takrat obvezala, da ne bo povečala svoje pomorske sile. ' Pogodba jo imela ostati v veljavi do 1. 1942. sklenili dogovor Konflikt glede zidov poravnan Berlin, 25. jan. — Dogovor glede deportacije poljskih Židov z Nemčije je bil včeraj sklenjen med nemško in poljsko vlado. Nemčija ae je obvezala, da bo uatavila deportacije in odredila preiskavo prejšnjih deportacij. V zadnjem oktobru je Nemčija izgnala več tisoč poljskih Židov čez mejo in se tako maščevala nad Poljsko, ker je odredila registracijo svojih v tujini živečih državHanov. (Vest iz Varšave se glasi, da O Hitlerjeva vlada dovolila po-vratek poljskim Židom v Nemčijo, da likvidirajo svoje imetje. Poljska pa jo obratno dovolila drušinam izgnanih Židov, ki še bivajo v 'Nemčiji, združitev s svojimi očeti in mošml na Poljskem.) Dollfussovo truplo vzeto iz cerkve Akcija nacijakih avtoritet Berlin. 25. jan.—Uradna nemška časopisna agentura NDB poroča, da sta bili krsti, v katerima ležita trupli Engelberta Dollfussa in Ignaca Selpeia, duhovnika in bivšega avstrijskega kanoelarja, odstranjeni Iz apo-minske cerkve na Dunaju. Trupli sta bili potem pokopani na nekem dunajnkem pokopališču. Nacijske avtoritete so Izjavi-le, "da so ljudje ugovarjali, ker sta bili krsti razstavljeni v cerkvi." Kurt Schuschnigg. zadnji kancelar predno je Nemčija a-nektirala Avstrijo, Je dal truf>-li izkopati in pripeljati v »po-| minsko cerkev. Tam so Ju položili v grobnico t veliki nijami v septembru I. If§4 Angleški delavci v vojaški službi Chamberlain naznanil mobilizacijo liondon. 25. jan. — Velika Britanija ae mrzlično pripravlja na vojno. Premier Chamberlain Je včeraj naznanil mobilizacijo de-lavake armade 6,000,000 mož za vojaško službo. Naznanilo je sle dilo premierjevemu apelu, naj 80,000,000 rekrutov v starosti 14 do 65 let vstopi v civilno obrambno armado. Delavski minister je včeraj dejal, da bodo rekrutje poslani v municljske in orožne tovarne, a-ko se bo Anglija zapletla v vojno. Polovica vsega delavskega prebivalstva je pHzadeta. Izključeni ho le pisarniški, gradbeni, skladiščni in nekateri drugi delavci, trgovci, Igralci in prodajalci. Leninove ideje prodirajo v Ameriki? Moskva, M Jan — Ideje Ni kolaja Len i m prodirajo v Ameriki, kar kaže nedavna osvoboditev Toma Moneyja. Tako pravi Kari Browder. tajnik ame riške komunistični* stranke, v svojem članku, ki ga je objavila Pravda, glaailo ruske ko-munUtične strsnke. "Leninove ideje poaUjsjo velik fsktor v a mer likom življenju," piše Browder. "Njegova načela vplivajo na demokratično gibanj«. katerega vodi predsednik Rooaevelt. On rszume probleme, ki jih je razvoj prinefel na površje. _ _, V Londonu izražajo bojazen, da bo Hitler a pomočjo Italijan skega diktatorja po končani vojni v Španiji odločno nastopil proti Veliki Britaniji in zahteval vrnitev kolonij, katere je Nemčija izgubila v svetovn vojni. Svojo zahtevo bo podpr z oboroženo ailo. Italijanske čete bodo oatalo na Malorkl in*o-gražale Gibraltar, angleško trd njavo. Možno jo tudi, da bosta diktatorja zahtevala amilr an gleške oborožene ailo is Oibral tarja, ker je "španski teritorij." Angleški dipiomatje so pre» pričani, da bo nemška zunanja politika pasivna napram sovjetski Rusiji In aktivna v 8rodo-zemlju In na Balkanu. Italijan ski zunanji miniater grof Ciano bo prišel v Berlin 30. januarja na konferenco s Hitlerjem Možnost je, da bo po tej konferenci Hitler pričel pritiskati na Anglijo, naj vrne Nemčiji ko lonije. - - V tem momentu so vse oči o brnjene v Varšavo, kamor pride danes Hitlerjev zunanji minis ter Joachim von Rlbbentrop. Temu obisku pripisujejo ve liko važnost, odkar so se pričele širiti govorice o tajnih pogajanjih med Nemčijo in Sovjetsko unijo glede sklenitve nenapada' nega pakta. Potres ubil 2000 ljudi v Čileju Komunikacijske zveze pretrgane Nova kriza prihaja v Evropi Hitler bo zahteval vrnitev reparacij New York. — (FP) — Prva velika kriza v tem letu je blizu. Vest iz zanesljivih virov se jrla^ si, da bo Hitler zahteval od bivših zavezniških držav vrnitev reparacijskih plačil, katere so zmagovalci po svetovni vojni iz tlsnlll il nemške republike. Panike, ki bi prišla s Vo zahtevo, nI mogoče pretiravati Francija in Anglija, ki sta potegnili največ denarja v oblik reparacij iz Nemčije, bosta naj bolj udarjeni. Hitler bo nedvom no podprl svojo zahtevo z grožnjo, da bodo njegovi letalci bombardirali London in Pariz. Hitler bo morda rekel: "VI ste okradl v Nemčiji denar in zdaj ga morate vrniti z obrestmi vred." Velika Britanija ima priprav IJen odgovor. Ta bo, "da je 6i! odstotkov vsega zlata v Amerl ki, zato moramo pregovoriti A meriko, da razdeli zlato tako, da bo vsak nekaj dobil." _ Santiago. Clle. 26. jan. — Tri vojaška letala so danes odletela v distrlkt Cone«»ptIon, ko Je dr»-npelo poročilo, da Je |iotrea ubil dva tisoč ljudi. Kunki so zamajali štiristo milj dolg pss obrežna ga ozemlja In pretrgali normalne komunikacijske zveze. Mesto nceptión ima 77,000 prebivalcev in l*Uokrog 250 milj južno od Kantiaga, glavnega me-»ta republik«. Predaednik Pedro Cerda in več članov njegovega kabineta. 40 zdravnikov in 70 bolničark Jo odpotovalo a poa*b-nim vlakom proti potresni eoni Prva porodila-ao ae glaalla. da | je potres porušil čez polovico hiš v R«*riairu, m«»tu, ki Je okrog 50 milj oddaljeno od Concepciona. Železniška z vaza j« bila pretrga-na v veé krajih. Potres je sama-jal tudi mesto Talco, ki ima 45.* 000 prebivalcev, O francoski vladi Je znano, da ne zaupa predsedniku angleške vlade Chamberlainu. Nedavno ga J« odprto opozorila pred posredovanjem v njenem sporu z Italijo, ki bi rada dobila franco ske kolonije v Afriki. Chamber-lainova politika "pomirjenja" diktatorjev sicer dobiva brce. to-da ta politik* *»> uspešna toliko časa.' dokler ne bodo prizadet interesi Velike Britanijo. Preizkušnja bo prišla, ko bo Hitler začel pritiskati na Anglijo, na vrne Nemčiji kolonije, katere J« izgubila v svetovni vojni. ■> V Ameriki Je še demokracija Ko bo Hitler provoclral novo krizo glfdf re|M»raeij, bo ameriška vlada lahko vprašala Anglijo, zakaj J« dovolila Hitlerju poveča nje nemške bojne mornaric Velika Britanija je oblastno na stopala proti nemški republiki in zahtevala, da mora nemško ljudstvo plačati vse stroški» nje ne imperialistične vojne. Proti rane aiigk*ške in francoske zahteve so v isrvi vrsti odgovor ne, da je Nemčija dobila diktaturo in zdaj morata Anglija In Francija pk-satl tako kol žvlžgs Hitler. 1 japonske čete zasedle kitajski otok Otroci v kitajski komunistični armadi , \ LETALSKI NAPAD NA SANGCENG ftanghaj, 25. jan. — Poročilo angleške časopisne agenture Reuter iz Cungkinga naznanja .aponako okupacijo otoka Vaj-cova y pakhojskem zalivu. Otok Ži 350 milj južnozapadno od ongkonga, angleške kolonije, n okrog sto milj od francoske ^ ndokine. Poročilo dostavlja, -a so Ja|H>ncl začeli graditi pomorsko bazo ob tem otoku. Vroče bitke med Kitajci in Japonci so se razvile v bližini Kingšana, glavnega mesta province Hupeh, 80 milj severoza-padno od Hankova, bivšega glavnega kitajskega mesta. Kitajske čete so napele vae sile, da ustavijo prodiranje Japoncev I »roti severu. Na fronto pri i [ingšanu prihajajo nove kitajske čete is province Sensi. Japonski letalci so včeraj u-prizorill dva navala na Sang-čeng, strategično mesto v severnem dolu province Honan. Vrgli so veliko število bomb, ki so porušile čez sto hiš. Koliko ljudi so bombe ubile in ranilo, ni sna-no. Japonci so bombardirali Is zraka tudi mesto Honan. Slan, ftenal, 25. Jan. - "Mali hudlčki", otroci beguncev v ata-rosti 11 do 16 let, so sa pcldru-1111'kltajskl osmi armadi (komunistični) kot trobontačl, seli In strežniki. Vsi nosijo vojaške uniformo in prejemajo Isto plačo kot regularni vojaki, okrog 17 ameriških centov na mesec. Ti otroci so ponosni na Ime "mali hudlčki" in so v veliko zabavo vojakom v taboriščih. .V vsakem taborišču imajo svojo vojaško organizacijo. Iz vrst teh otrok črpa armada najfeolJ sanesljlve vojake. Vojaški častniki izbirajo med njimi svoje osebno stražnike. Več sto otrok, ki so s« pridružili rdeči armadi po izbruhu civilne vojne, Ima zdaj visoke vojaške pozicije. Kanada se vrgla V oboroževanje Ottawa, Kanada. 25 jan. Kanada bo iakala posojilo za fi nanri ran j* oboroževanja in to prvič v mirnem času. Zadevna r»»olurija Im» danes predkHtena v parlamentu po obrambnem min stru. . ... Italija poziva čete pod zastavo Nova grožnja francoski vladi llim. 25. Jan. — Musaolinljeva Vlada ja |x»zvela može, rojene I. 1W0|, |»od zastavo. Temu |>oslvu bodo Nledili nadaljnji. ^, Italijanska oborožena sila se bo znatno (»»večala. Akcija je naperjena proti Franciji, kar hoče MusNolini Imeti proste roke v Španiji in onemogočiti francosko l*>moč lojalističnl vladi. Poveča nje Italijanske armade pomeni tudi, da bo Mu»s4illnl še nadalje prltiakal na Francijo in zahteval koncesije v francoskih kolonijah v Afriki. Krogi,-ki so v*f»skih stikih s italijan»ko vlado, pravijo, da s« ImhIo mož Jo, ki so bili posvanl pod za»tavo, vežball v posebnih taboriščih, da se »«znanijo s metodami modernega bujavenja. Plaz zasul dva kanadska rudarja . Hedley, H. C., Kanada, 25. jan. Plaz kamenja, ki s« J« odtrgal od gorovja» j« Mrl d«v«t hiš v tej naaelbini in ubil dva rudarja. Petnajst rudarskih družin-a« J« sinoči umakrillo Iz svojih hiš. PROSVETA THE ENUCHTENMEKT ni umwA rooroKMi j kr «k- IIM« (liimt >■ tote. UM U ^ hu. II M m te*t tatet m rJ4 M «I» tate mi M pai tatei M (M PROSVETA M7-H It. LavaMta A»«.. ici or rai pcdsbatsd MB « tel •0*)a ao prlM (is« II. UM), IU^M* ha. toe* rtu j» Hinten, te as vos Sst m Mteei ■ Glasovi iz naselbin ro, kjerkoli Je mc«o6e. Pokaži mo svetu, da ao giu venci, tla-majhen. v «Udar taveden »»rod. Ohranite i mena nalih narodnih mož, da bo njih duh živel med lairtuii potom«,' ko*r»a»- več ne bo. živela vzajemna kultura! Anton Udovich, 1. Propaganda proti Španiji Newyorlka tedenska napredna revija The Nation porote, kakšen halibahi počenja propagandna malina «meriške katoliške hierarhije te dni v W«shingtonu, kjer je razvil« naj-bcanejio agitacijo za obdržanje španskega embarga. Hierarhija je to pot vrgla od sebe vsa-ko pretvezo, da ae ne briga z« politiko — in po vaeh «tirih brede v politiki. Katoliška propagandna malina ae zaveda, d» zastopa veliko manjšino ameriškega prebival-atva — in celo 42 odstotkov katoliškega prebi-valatva nima na svoji atrani — zato je skušala pridobiti odlične nekatolike, da bi ji pomogli v kampanji za ohrano španskega embargs, doživela pa je velik fiaako. Dne 9. januarja je bil aklican javen ahod v VVaahingtonu. Sklical ga je katoliški odbor za ohranitev španakega embarga in povabil je vel prominentnih nekatolikuv, ki bi nastopili kot govorniki na teta shodu. Na ta način bi Ml «hod rkglašen kot nekakšna "amertftka enotna fronta" pod vodstvom katoliške cerkve zoper "rdečo" Španijo. Oglasil se pa ni niti eden nekatoliški govorniki Katoliško peticijo proti odpravi embarga je podpisalo nekaj ne-katolikov, kasneje se je pa dognalo, da so podpisniki dali svoj« podpise pomotoma. Povedali smo že, d« je splošno glasovanje, ki ga je izvedel American Institute of Public Opinion (Gallup Poli) zadnjo jesen, pokazalo, da okrog 70 odstotkov Američanov nimpatizira s španskimi lojalisti. Ne samo to. Glasovanje j« tudi pokazalo, da 42 odstotkov ameriških katolikov simpattzir« s španskimi lojalisti, do-Čim 68 odstotkov katolikov v Ameriki podpira Franka in njegove najet« fašistične razbojnike. Katoliški tisk v Ameriki ne zanika Uh številk, temveč pojasnjuje, da veliko število katolikov ne čita "resnice" v svojem časopisju. Nam se dozdeva, da ti katoliki vidijo skozi katoliško "resnico", ki je silno prosorna, vodena In ničeva. Kljub temu torej, da ameriška katoliška hierarhija nima niti vseh svojih vernikov na svoji strani — si up« nahruljevati kongres in vlado v VVaahingtonu, da embargo na orožje in strelivo m vlado španake republik« mora ostati. Hierarhija je s t«m ponovno demonatrira-la. da ae požvižga na demokracijo. Svoboda tiska na Irskem Odkar je propadla katoliška Avstrija — da- si je njena oblast Isvlrala naravnost od Boga! — je Irska menda edina katoliška driava, ki je Ae ostala na svetu. Da je svobodna Irska res katoliška država* je za to več dokazov, toda danes omenjamo aamo enega — tlakov no cenzuro, ki a« ne razlikuje doati od cenzure v fašističnih drž«v«h «II v Rusiji. • Državna cenzur« n« Irskem je posebne vrste ; ni namreč diraklit*. Cenzor ne beli listov, kakor dela cenzor v Jugoalaviji. Skratka, na zunaj m e«nsur« nič ne pozna. Irak« ustava cek> določa, da svobod« tiaka mora biti zajam-čena, toda le v mejah katoliške morale, jav-neg« red« in apoštljlvosti do vlsde. In vted« umi je sodnik, kij je v mejsh katoliške morale, javnega reda In spoštljivoati do nje! Vsi izdajatelji čaaopisov in založniki knjig im«jo natančne predpise, *e*a ne smejo ti«k«ti in gorje jim, če prelomijo ksterokoii dotoâbo. Kazen priteče hitro In. kakor po loju. Irski li«ti ne amejo piaatl n Irena r proti vl«di in ni-čeaar, kar bi bilo proti katolJŠki morali. Uati ae pa morajo doaledno držati tega. č« hočejo ekatstiratl. Kn«ki predpisi veljajo za govor* na javnih ahodih. Ker ae domač ttak, ki hoče izhajati, drli predpisov, nima cenzura doati |N»at« z njim; toliko več poal« |»a im« z liaM in knjigami, ki prihajajo od zunai. na primer iz Anglije in Amerike. Seznam prepov««danih knjig in liatov Iz Amerike je večji kot je mani Irtdeka v Kimu. Irak« u«jlepše demonstrira, kak Ana je katoliška "demokrartjar v praksi Re» je. da tam odloča katoliška večina, amimk na Irakem ao tudi manjšine; ao »vobodomialeri In drugi, ki ae ne strinjajo a katoliško vlado tn cerkvijo Ali Imajo ti kaj civilnih svobodščin? Nobenih* 2» njih ni svolmde tisk« «H govora t Na Trakem je avoliod« tlak« le tm katoliško (Na » aaSaji bate«) Deset let Prešerna ¿Chfeago. — Dolgih deset let. a tako hjtro so minula. Dne 28. jin. bo ž« deset let, odkar se je ustanovil* molki pevski zbor France Prešeren, ki je dobro znan daleč naokoli. Ta dan se ja zbrala mala skupina molkih, osem po Itevilu, v prostorih P. Bergerj«, da bi zamašili vrzel, ki je bila v slovenskem kulturnem življenju, to je, da «e ustanovi slovenski molki pevski zbor, ki takrat ni bilo v Chicagu nobenega, pač pa je bilo pet mešanih sIovytsMb ¿oirov. Ta dan se je ta vrzel napolnila z ustanovitvijo imenovanega Sbora, kar je danes v čast in ponos slovenski metropoli v Chi- Ob usUnovitvi ai je zbor nadel nalogo, da bo Airil kulturno dei^med Slovani in poleg tega skulal seznaniti druge narode s slovensko pesmijo. To nalogo je zbor uspelno vršil vsa ta let«, iz* vršil je zelo veliko dobrega dela na tem polju in to obljublja le vršiti tudi v bodoče. Mnogo več bi se bilo dglo izvršiti v teh desetih letih, ko bi ne bila kriza zadela to deželo, oziroma ves ■vet. Kriza, ki je največja v a-merilki zgodovini, je ogražala in le ograža obstanek posameznika, kar zelo vpliva na organizacije bodisi kulturne, bratske, izobraževalne, gospodarske, posebno še denarne zavode. Maraikateri kulturni uatanovi se je ustavilo kolo, a nekoliko je bila prizadeta vsaka. Pevski zbor F. Prešeren je vaa ta leta napredoval v vseh ozirih. Vsa ta leta je poleg manjlih zabav in izletov priredil dva koncerta letno, to je pomladanaki in jesenski. Val koncerti, kakor tudi druge zabave, so vselej dobro izpadli v zadovoljstvo publike in Preterna. Vai koncerti so «e vr-IUI v dvorani SNPJ, ki je bila vselej napolnjena do zadnjega kotička. V teh letih je Preleren privabil v dvorano SNPJ ljudi, d so prej mlaltli, da je greh pre-itopiti prag te dvorane, a ko ao se zadovoljni pozno zvečer vračali domov, so se izrazili, da ni-•o vedeli, da je tako lulno na ! Prešernova na pitnica uresničila. Vsaka njegova vrstlča priča, da je bil ustva-ritelj nove dobe, le žal, da navadno cenijo delo velikih mož lele takrat, ko Jih ni več med živimi. Da si ohrani živi spomin našemu prvemu pesniku, si je ta zbor nadel ime France Preleren in z vaao pomočjo je zbor postal vreden tega imena. Poleg zbora je tudi Prelernov kvartet, ki je zelo dobro poznan In priljubljen bodisi iz oderskih nastopov, po radiu-nll na gramofonskih ploščah* ki ae dobe li-rom Amerike in gredo dobro izpod rok. Pevski zbor se zahvaljuj« vsem zborom in drugim organizacijam kakor tudi obrtni kom in posameznikom, ki ao na kak način pripomogli do vedno povoljnih uapehov. želim vsem zborom v Chicagu In Hrom A-merike obilen uspeh in visoke o-bletnke. Širite, prijatelji, kultu- Pismo ntarega Načeta Pftne) Ferk, 0 — Poliljam celoletno naročnino na Prosveto in prav tako na Mladinski list. Leto* sem nekoliko zakasnil z obnovo, ker mi primanjkuje dolarjev. Pri drultvu 17« smo pri e-nem in istem Itevilu članstva. Letos smo sprejeli dva nova člana, rodom Spanca. Eden teh i-ma točilnico in bi rad imel vso družino pri naši jednoti. Na lanskem pikniku nam je precej pripomogel do boljlega uspeha. Lani je vpisal tudi svoje tri otroke v nale drultvo. Deklici sta bili sprejeti, dečka pa je vrhovni Zdravnik odklonil, ker je leto prej padel z drevesa in si tako roko poškodoval, da so mu jo morali odrezati nad komolcem. Drugače pa je fantek zdrav in poln energije. Tudi v šoli se dobro uči. Vidim, ga vsak dan, ko se z drugimi otroci igra na. praznem stavbišču in je on najbolj korajžen med vsemi. Dasi je brez roke, bi gl. odboru priporočal, da bi napravil malo zijeme in dečka sprejel v Jednot», ker bi ji mogoče le veliko koristik^ Nace Žlemberger, 176. - 'ä: John dru-men- 49. Klobase — presedajo Girard, O. — Pri čltanju dopisov iz raznih naselbin človek izve, kaj se v njih dogaja. Poročila iz Sharona so izgubila vso vrednost, ker je, v njlh% ser-viranih preveč klobas. Tegs mnenja nisem samo jaz, marveč je to mnenje tudi drugimi ČI-tateljev, mod katerimi so tudi Sarončanl. Ko bi ZIdanSek malo manj omenjal klobase in delal več propagande sa Prosveto« bi bila njegova poročila več vredna. Seveda je Valentinčič zadnjič o-menil, za kogar niso klobase, naj gre mimo njih. Ampak ni tako. Ljudje se prenajejo ene in iste menaže, zato je potrebno, da ae vftasih kaj drugega servira, da bolj tekne. / Ko nem lansko leto zasledoval poročila iz Sharona, so bila ja ko točnk, to se pravi, kadar ae je kaj popilo v veseli družbi, kdaj in kje se je kaklna klobasa «kuhala ali spekla, kaklen j< bil okus itd. — vse to ie bilo po-ročano javnosti. KSm bi pa prilll, če bi iz vaeh naselbin vse tc poročali! Morali bi Imeti veliko večji list, ki bi bil poln samih — klobas, piva In takih "do brot". Klobase so dobre — na mizi, toda tudi ne dan za dnevom ali prepogosto. . V enem zadnjih dopisov Zi daniek pravi, zakaj se Nace Žlemberger jesi nanj. Kakor jaf vidim, je ravno obratno. Ce ga je Nace opomnil, da si po kri vid lasti ime "očeta Prosvete" se popolnoma strinjam z njim Nace vedno zastopa delavske interese in je socialist iz prepričanja. Ce bi imel Zidanšek prepričanje, bi se ne izgovarjal, za kaj ni pri klubu. In kot zastopnik Pronvete se ml tudi čudne zdi. kako da ima na prodaj liste s različnimi načeli. Jaz ne vem kakšno vlogo igra človek, ki zastopa liat svojega prepričanja, obenem pa tudi prodaj« liat ali tir«»e pr,he*eh*ih delavm. ki s« Hélé izgnani iz »vojtfl kolib v S. k e* tonu. Ho., ko -o protaoti-rali proti «laki meadl. ' Pewnxfarancanom »e odpira vaj ... Midway, Pa. — Dnai sem med bolj zaspanimi in ne berem veliko. pišem p« ie manj, mi pride »a, ponoč pa radio. Opravljam hifeia dela iti poslulam, kaj se godi po sVttu. Seveda me naj-bolj zanima, kaj se godi v Ameriki. Tako sem dne 17. januarja peglala in poslušala po radiu vstollčenje pennsyivanskega go-vernerja v Harrisburgu. Novi governer ArthuHH. James je govoril skoraj eno uro in nam povedal veliko resnice. Zopet bomo .imeli dobre čase, ker bodo republikanci skrbeli, da bomo spet vsi zaposleni in da bosta prihajali po dve "čikni" na milo. (Seveda se mora to tako razumeti, da jih moramo sami zrediti. ker Bog pomaga le tistim, ki si sami pomagajo.. Torej da ne boste ¡»osabili kupiti si pišče-ta na spomlad.) Obljubil nam je, da bo znižal davke. (Seveda tistim, ki imajo velike dohodke. Nam drugim jih sploh ne bo treba plačevati, ker jih ne bomo i-meli s kom; bo prav tako kakor j« bilo zadnja leta pod republikanci.) Miloščina se bo tudi le delila, samo v manjši meri. S pomočjo republikanske stranke Wnovi governer postavil Penn-sylvanijo na zlato valuto. Novi governer je tudi povedal, da bo skrbel, da delavski voditelji ne bodo v bodoče tako gtasm kakor so bili do sedaj. Navajam seveda le nekaj teh dobrot, ker jih je nam obljubil le več. Upam pa, da nam ljudje po drugih državah, kjer so mogoče le pod "zaščito" demokra tov, teh dobrot ne bodo preveč zavidali. Da pa čitatelji ne bodo mislili, da oglašam piščance ali agitiranraa kakšno politično stranko, bom povedala, kako se Imamo pri nas. Kar se delavskih razmer tiče, niso nič boljše kakor po drugih krajih. Mnogo je brezposelnih, nekateri pa delajo nekaj dni v tednu. Mrs. M. Martinčič in John /ust at. sta v bolnišnici Mercy, Mike Bartolič p« se nahaja v domači oskrbi. On je bolan £e precej časa. Vsi trije do člani irultva 89 SNPJ. Vsem trem ielimo ljubega zdravja, da bi se ie srečni veselili z naiqi. (Ostalo bo v tedniku.—Ured.) . Margaret Capuder, 89. Zadruine izkninje Arm«, Kanaas. — Zadnje ča ie je precej razpravljanja po časopisih glede potrebe zadruž-lih pogrebnih zavodov. Pogrebni kom se očita "odiranje" in z iruge strani se jih zopet zagovarja. "Odiranje" je pač današnji sistem, pri katerem delavsko .ljudstvo vedno vleče "ta kratko." Well, pogrebni biznis je kot vsak drugi. Kdor je v tem podu, je pač za to, da naredi kolikor mogoče veliko dobička, ali /saj življenj ako eksistenco. Razlika je le ta, da trgovec z gro-serijo ima priliko "odirati" vsak dan po malem, ker ljudje jedo vsak dan. pogrebnik pa ima pri-i ko Je enkrat pri vsakem človeku in se je pa takrat bolj poalu-ti. Tudi to: za grocegijo proda-iati je večinoma vsak zmožen, ne pa za pogrebiuka. katerega oosel je v splošnem ljudem «krivnosten. nekako odvraten in ogrebni-Ikimi posli nimsm nobenega «tika ne znanja — vem. da j« tudi tukaj kot pri grooeriatu. ki "roiu V na kredit. Polteni ljudje kredit poravnajo, «ti saj skušajo, kolikor. jim «motne razmere dopuščajo, drugi \m — imenujte jih kakor hočete — pokažejo figo. In tako mora po-grebnik računati i isffubo v go* trnih slučajih in gledati, da drugi to pokrijejo. Tudi pri gro-rerlstu polteni plačujejo ia nepoštene. Noben pogrebnik p« menda ne prakticira "c«ah A carry" sistema. Mi • «o zadruge selo potrebne in koristne, pa naj tržijo a kakršnokoli dobrino, kot tudi pri postavljanju n« trg rasnih (Dalje aa ft. etra**.) CETRTBK, 26. JANUARJA levolucija žre svoje otroke Revolucija žre svoje lastne otroke. Ta izrg se s strahovito doslednostjo potrjuje v Ruaiji.. Neprestano se tam odpirajo vrata ječ ir* ostrijo rabeljski meči za1 ljudi, ki so še včeraj! prebolj vneti pomagali... —(Po Jutru.) Sleparija s "svetnikovim op im. srcem I V Zergatzu v bavarskem Aligaeu >e neki * parki uspelo izvabiti ljudem 40,000 mark pretvezo, du se ji je prikazal« Devica Marija i* ji naročil«, na> zgradi kapelo, je pobirala ljudi prispevke. Da bi svojemu "visokemu p* sianstVu" dala večji poud«rak. j« kazal» klenjeno arce nekega svetnika", ki ga je nosik atalno pri sebi. Sleparka je svoje donosno rokodelstvo uganjala toliko ¿«a«, dokler ni Ia na plan tajna policij« in jo prijela. "Zskie njem» svetnikovo arce" «e je potem izkazalo » staro cunjo, Dobrodulni prasnovemiki p# ** lujejo sedaj za svojim lepim deruirjem ii i A (Dalje te prva kolone.) večino; za protikatolikke manjftfne Je ni čina sme. čitati le to. kar ji vlad« predpiše -» kakor v totalitarnih državah, kjer se f drts' Ijsni postopa kakor t otroci. Msnjline m»^ molčati. g^rogjjfc januarja Novice PROSVKT* kraja Iz Slovenije «AGEDUA v ZAGORSKEM tk rudniku Zagorje, 10. januarja. - Ko l ¡e včeraj ajutraj rudarja Tomše in Marn vračala z nočne uZ sta omeniia svojima to-^ Hribarju in Jeretu k roVu ni vse v redu. Hribaf m C nista menda ničesar opazi- in nič hudega sluteč nadalje-rala začeto delo, ko je šel njun pomaga* Grabnar po ^ Nacn-irat pa je metan pokazal svojo strašno uničevalno moč. Med strašnim treskom se je vžgal in ves rov je bil v dimu. Kakšno m0č ima taka eksplozija, vedo novedati rudarji, ki so delali v nemških rudnikih. V žalostnem opominu pa je tudi strašna eks-)lozija metana pred leti v bonskem rudniku v Kaknju. Pri .ksploziji v našem rovu je obuti! orjaško silo eksplozije tu-i paznik Robert Štirn, ki je bil iad 50 m oddaljen od obeh po-lesrečenih rudarjev, a ga je tu-i vrglo na tla. Vsa hitra pomoč, izvedena z veliko previdnostjo in težavnim elom, ni mogla rešiti smrtne rtve. Ponesrečenega %Ivana Je-reta so prinesli iz rova že ob 8. n odpremili takoj v bolnišnico Bratovske skladnice. Jere ima ,pečen obraz in život, tako da ie mu kar koža trga. Hribarja o prenesli iz rova mrtvega šele krog 10. ure ter položili na mr-aški oder na domu Pod skalo. Reševalci, ki so bili opremljeni plinskimi maskami, so pripo* edovali, kako naporno in fca-nudno je bilo reševanje, ker je >il ves rov poln gostega dima. | Hribar je b^ star okrog 60 et, ozenjen in zapustil je štiri odrasle otroke. Prej je delal nemških rudnikih in šele po irevratu je prišel v Zagorje. Jeprav je bil izvežban in pazljiv udar, ga je vendarle zadela mrtna nesreča, kar je spet do-az, da divjajo v rudnikih usod-sile, pred katerimi ni nihče aren. V rudarskih družinah je pet zavladala žalost, saj nihče ve, nad kom se l>o spet izvr-ila sicer iprislovična, a kruto esnična i>odoba rudarja v mr-i vaški srajci. nožem in dvema samokresoma Brežice, 10. januarja, r- Ob »žiču, zlasti pa od Štefanovega lo Novega leta se v vinskih rajih precej popiva iz najraz-ičnejših vzrokov in pretvez. Eni godovnjaki, drugi priživniki, "tji pijo zaradi sopraznikov, etrti zaradi kolin — skratka "jejo . . . Potem seveda ni čud-i", da se- zvrstijo tudi prepiri n Pretepi. Ob zadnjem Stefano-em smo že menili, da bo mini-brez fantovskih spopadov. Maj pa je prišla k brežiškemu dišcu prijava, da sta, se na Itefanovo ponoči spopadla na dolali «kodba je zaradi kom-Nikacij precej huda. V neki drugi vasi pa je vinjen lunak robantil oborožen z dve- ma samokresoma. Ko je srečal gručo fantov, je izzivalno posvetil vanjo z žepno svetilko. Nato je začel fante zmerjati in v gručo atreljati. Zadel je fanta Ku-kovičiča v desno stran reber. Dva fanta iz gruče ata planila na strelca in ga z udarci po glavi razorožila. Hotela sta nato ranjenca prenesti domov. Strelec pa je imel še drugi samokres in je začel besno streljati na oba fanta, ki sta pa bliskovito spet padla po njem, ga razorožila in znova premikastila. Pri drugem streljanju k sreči ni bil nihče-ranjen. Močno zadetega Kuko-vičiča so morali prepeljati v bolnišnico v Krškem. Tja se je moral zateči tudi hudo potolče-ni napadalec. DVA NEVARNA VLOMILCA V ŠOŠTANJU Šoštanj, 11. januarja. — Pri pekovskem mojstru Kaj bi v Šoštanju je bila te dni izvršena drzna tatvina, ki je sprožila skrbno preiskavo in bo razčistila nekatere doslej zagonetne vlome. Mojster Kajba je blagajnik pogrebnega odseka šoštanjske mestne gasilske čete. Večji del odsekovega denarja, 5,000 din, je shranil pred dnevi v posebni predal v svoji prodajalni. Priložil je še 850 din lastnega denarja. Ko je hotel v soboto urediti neke račune, je presenečen ugotovil, da denarja ni več ne v predalu, ne v prodajalni. Orožniški so takoj ob začetku preiskave spoznali, da spada tudi ta tatvina v verigo nekaterih vlomov zadnjega časa in da je delo enih in istih ljudi. Okol-ščine so zgoščevale sum na brezposelnega delavca 27-letnega I-vana Kaligara in 26-letnega Ludvika Miklavžino, oba iz Šoštanja. Sum je bil popolnoma utemeljen. V pondeljek je telefonirala mozirska orožniška postaja, da sta se v Mozirju pojavila dva mlada človeka, ki imata presenetljivo mnogo denarja, da lahkomiselno šarita z njim in popivata. Bila nista nihče drugi kakor Kaligaro in Miklavžina. Ko so ju aretirali, so našli pri obeh 3,411 din. Dva tisočaka je skril Kaligaro v nogavico, ostalo sta imeli v žepih. Mozirski orožniki so ju opomnili na tatvino pri Kajbi, vendar se nista vdala. Ko pa so ju prignali v Šoštanj, sta klonila in priznala, da sta vlom izvršila na večer pred praznikom Treh kra ljev. Dobro sta vedela, da so šli domači na gasilsko prireditev v Sokolski dom. Vrata na zadnji strani hiše so bila odprta in stu prav lahko prišla skozi hodnik v prodajalno. Iz pekarne sta si cer čula govorjenje vajencev in pomočnikov, toda predrznežev to ni motilo na vlomilskem pohodu. Za< predal je vedel zlasti Kaligaro, ki je večkrat jedel v prodajani kruh in opazoval domače, kam shranjujejo Henar. Cim ata imela denar v žepih, sta se podala na pravcato pustolov sko turnejo. Pohiteli; «ta v Mozirje in začela veseljačiti. Naje ls sta avto in se v družbi dveh deklet pognala v Žalec. Spotoma sta se oglasna v nekaterih gostilnah in zapravljala, Y?r se (e dalo. V treh dneh sta zapravila Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.)' farmarskih pridelkov. Zadruge z grooerijo so najbolj v navadi, ker pač ljudje jedo vsak dan. Ampak tudi pri teh niso potrebni samo zavedni šlani-odjemalci. Ravno tako je potrebno izkušeno in pošteno vodstvo, posebno pri dobavljanju blaga, da ne trpe odjemalci zaradi slabega blaga in visokih cen. ** ■ ► Včasih smo imeli pri nas sko-ro v vsaki naselbini zadružno grocerijsko prodajalno, -V začetku smo imeli veliko navdušenja, malo kapitala in nič izkušenj. Po nekaj letih se je navdušenje ohladilo, da je počasi začelo vse skupaj lezti navzdol. Vzrokov je bilo več in eden izmed njih je bilo tudi slabo vodstvo, Vodstvo zadruge je navadno prevzel, kdor se je kazal najbolj "šmart" in pa — v večini slučajev — tisti, ki mu ni dišalo delo v maj ni. Pa kaj bi obujal stvari, o katerih tako neradi slišimo. Ravno na tak način je bila pred 15 leti ustanovljena naša pogrebna zadruga. Veliko por-cijo navdušenja, malo kapitala in prav nobenih izkušenj. Ne mislim namreč-izkušenj v vodstvu pogrebov in balzamiranju, ampak v navadnem bizniškem pravilu. Pa so se delale napake na vseh straneh. Največ pri nakupu prvih potrebščin in oprave in pri nadaljnjem doba vi j a-nju istih. Tako tudi pri najemanju oseb za pogrebniški posel. Ni čuda, da je izplahnelo navdušenje pri delničarjih. Vzelo je precej let truda, da smo vse tisto poravnali in da so Člani zopet dobili zaupanje v svojo za-¿rugo ter da je zadruga zopet idobila kredit pri naših ljudeh, brez katerega je tak biznis nemogoč. Dane« stoji zadruga trdno, tbrez dolga, ki je tako rastel prva leta. Velika aktivnost lanskega leta je dokaz, da je za (druga zopet dobila kredit med našimi ljudmi. Iz izkušenj pa tudi vemo, da j« potrebna stalna agitacija, strogo nadzorstvo nad gospodarstvom in uposlevanje zmožnih in poštenih ljudi. Poleg tajništva, ki nima pri zadrugi v smislu inkorporacij-akih pravil nobenih stikov z denarnimi tranaakcijami, sem letos prevzel tudi blagajniške posle. Vsa leta je bil poslovodja obenem blagajnik in tako je bia zadostna kontrola nemogoča. S pametnim gospodarstvom bomo zadrugo ne le obdržali na trdnem stališču ln na dobrem glasu» da bodo tako imeli indi-rektne koristi tudi tisti, ki niso zraven, ker privatnikom konkuriramo s cenami, temveč da bomo članom mogli tudi kaj povrniti na njih uplačane deleže. Anton Shular. nekaj nad 2,100 din. V pondeljek pa so, kakor rečeno, turnejo zaključili orožniki z aretacijo. • Mozirski orožniki so ugotovi li, da sta bila Kaligaro in M' klavžina v Mozirju že 30. decembra in da «ta tudi takrat že imela precej denarja. V SoŠta-inju so jima seveda tudi zaradi tega pretipali obisti in'8ta naposled priznala, da sta vlomila ni Stefanovo^v stanovanje davčnega sluge Kozela. Odnesal sta 1,500 din, dve zlati uri in dve alati verižfci. Denar sta zapra vila v Mozirju in drugod, uri in verižici pa sta prodala, kakor ipravita, nekemu neznancu na jpoti v Letuš. Da sta bila Kaligaro in Miklavžina vlomilstva docela vešča, dokazuje dejstvo, da sta v kriminalnem dnevniku večkrat zaznamovana. Nedavno je državni tožilec naperil proti Kaligaru obtožbo zaradi tatvine in vloma v skladišče šoštanj akega kolodvora, kamor je bilo vlomljeno v decembru. Takrat je izginilo iz skladišča več za vojev usnja v vrednosti 10,000 din. Usnje so kmalu našli v občinski baraki za periščem. Kaligaro ta vlom sicer še zanika, toda vsi indici *o zoper njega. Oba vlomilca so orožniki izročili okrajnemu sodišču, ki nada ljuje preiskavo. > 1 T m f . \ * JÉtaM» *>*■ 1 Kakor v nebnih. tako na temi ji... Cleveland. — Nekoč se sesta-neta dva brezposelna. Eden je versko prepričan, drugi je verski odpadnik. Verski vpraša odpadnika: No, kako se še kaj imaš? Odpadnik: Zanič in vidim, da je vsaki dan slabše. Potem pa odpadnik vpraša vernika: No, kako pa kaj ti? Varnik: Ravno tako slabo, toda bo že Bog dal kaj boljšega. Odpadnik: Kakor v nebesih, tako na zemlji. j Vernik (jezno): Kaj pa čvekaš o nebesih, ker nič ne veš o njih! >TJ spadaš v Rusijo k ti stim ta rdečim, ki „nič ne veru jejo. Zato pa je tako slabo na svetu, ker ljudje nič ne verujejo. TI pa ne govori o nebesih, ker prav nič ne veš o njihl Odpadnik: Kakor v nebesih« tako v Moskvi; kakor v Moskvi, tako v Rimu4 kakor v Rimu, ta ko v Berlinu; kakor v Berlinu, tako v Metropoli. Odpadnik: Ali ne vidiš sestra-idano maso, kako obljubuje svojo zvestobo pred Bpgom zato, da ti visoki boigovi dobro živijo? A-li ne vidiš ubogo maso v Moskvi, kako obljubuje svojo zvestobo zato, da visoki komunisti dobro livijo? Ali ne vidiš nezavedno maso v Rimu, ksko obljubuje svojo zvestobo zato, da visok -fašisti dobro živijo? Ali ne vi Idiš zatirano maso v Berlinu, ka-,ko obljubuje svojo zvestobo za to» da visoki naciji dobro živijo ? Ali ne vidiš v Metropoli, ka ko verna masa obljubuje svojo zvestobo zato, da njeni ukazovale! lahko dobro žive? nico in to najraje v navalih ob veselicah. In če nečlan kluba do->i pijačo, postane nevarnost, da dub izgubi licenco. To je veli-ca nevarnost za naše Domove, ter je z izgubo licence prizadet njih obstoj. Zato je potrebna do-ora kooperacija vsega članstva, da pomagajo nadzirati, da se ne pojavi kakšen tajni detektiv. Vsakdo naj ima pri sebi člansko izkaznico in ključ, kadar pride v Dom, ker le na ta način soduk in ae boste kmalu iznebili praznih vraž. John Pintar. 10, tem; nimajo še nobenega depart menta ali biroja za to socialno službo, delavci naj pa čakajo n stradajo. Well, njim ni treba, cer so pri koritu. Tükaj je večinoma vse l>rez dela. Rovi ao zaprti in prav tako mnogo tovarn, v drugih pa moderna mašinerija opravlja vse delo z malim številom delavcev. Tudi od WPA jih dnevno odslav-jajo. Kam bo to priftlo, nikdo ne ve, V Wanhingtonu ae prepirajo med seboj meiuin kar za parado in za velike naslove na prvih straneh dnevnega časopisja. Kar se tiče društev, pri vsem tem do sedaj nismo nazadova-I. V zadnjem letu smo pri društvu 13 SNPJ napredovali v mla-dinakem oddelku in upamo, e in ostale Slovane, nnj postanejo člani naše div-ne Slovenske narodne podporne-jodnote. ki v bolezni.ali sili takoj priskoči ifi pomoč vsakemu svojemu članu, v slučaju smrti pa takoj izplača smrtnim». Z delavskimi razmerami se no moremo niti tukaj pohvaliti. Rudarji delajo le po dva do tri dni na tetlen. To je druga največja industrija v low i, na prvem mestu je farmaraka. Iz tegu delavci lahko sklepajo, da nV velja nikojnur semkaj hoditi m delom.-—Pozdrav vsem čitateljem Pro-svete. Frank Lok mer, Frank Tamše, 005. V m t i iz Hridgr^Htrtn llridgrporl. O.—Naša država je «tedaj |>od republikansko vlado. ki je pričala odpuščati državne ualužbenre kar na delwlo. Ako jih ne more drugače, pa pravi ali združi depertmente. Do 17. Januarja je bilo že od-alovljenih 2500. Največ jih j* zletelo iz depsrtments za c<*«t* ki to ne glede, kaki» ao ceste v «nešenih zametih. Izgovarjajo se na ekonomijo, us hranitev denarja davkoplace-vakem. Ampak politika je politika, kar se tiče starih strank Kosu* \ ideli» kako bodo rspubli-kanci "brsnill"—kot m demokrat je. Obljubili so, da bodo takoj po novem letu pričeli plač* vati brezposelnost no podporo, toda do sedaj še ni nobenega sluha -r^ Neerefa vrh neurefe Dea Molnea, Iowa.—Iz naše naselbine se malokdo oglasi. Tudi podpisana ne moreva poročati nič veselega, dasi bi bilo bolj prijetno. Poročati morava le žalostne novice, o bolezni ln smrti, ki sta potrkali na vrata Članov našega društva 605 SNPJ in na našo blagajtlö. Se ni polegla ena nesreča, že se je zgodila druga. Najprvo je zbolela mrs. Anne Rodlsh in bila operirana. Ko maj pa se je vrnila iz bolnišnice« na dom, je zbolela njena mati mrs. Anna Lokmer in bila odpo Ijana V bolnišnico. Morali so Ji dati pet transfuzij krvi predno so jo mogli operirati. Zdaj ae ji že obrača na bolje. Ko je bila ona v bolnišnici, je vlak Rock Islsnd železnice ubil br. Andreja Blaievlcha/ ki Je ostavll sedem otrok, pet odraslih in dva nedo rasla. On Je bil dober člen jed not« in skrben reditelj družine. Društvo pa še nI uredilo njego vega pogrebe, ko je podlegel br. ixiuia Vozel radi vnetja slepiča. On je bil hitro odpeljan v M-nišnico, toda je radi razlitja slepiča prej umrl predno Jo bila operacija končana. Zdravniki so se trudili, ds bi ga ohranili pri življenju, toda Je bila vsa zdrav niška veda zaman. Izdihnil je tia 6. januarja, V njem sta društ vo Irj Jednota izgubila dobrega člana, ml ps dobrega muzikanta, ki nas je do stikrat zabaval s svojo harmoniko. Imel je veliko prijateljev in znancev. - Njegovo truplo Je bito odpeljano v Depue, 111., k bratu Jacku in sestri Mary, ki sta mu priredila lep pogreb. V stari domovini zapušča tri brate in tri sestre. Zahvaljujemo se ObvmtUo delničarjvm iV drugim Acmetonia. Pa,-—Obveščam» vsa ona društva in )M>samesne člane, ki so kupili delnice Ameriške slovenske državljanske zveze (American âlovene Citizens' Association), da Je stvar zanesljiva in poštena in vsako sumni- , Čenje brez podlage. Ves denar za prodane delnice je vložen v banki na obresti, dokler ne kupimo semljišča in pričnemo z gradnjo Slovenskega delavskega doma. .To obvestilo je odgovor vsem zunanjim društvom in rojakom, ki so vprašali mene ali druge člane te zveze, kaj je s stvarjo in če že izstavljamo Slovenski delavski dom. Vsakemu je znano, da je danes težje kaj pričeti kakor pa pred 20 leti, ker se nikjerstal-no ne dela. Dosti članov in drugih je, ki bi radi kupili delnice, toda jim sredstva ne dopuščajo rudi slabih delovnih ruzmer v rovu, kjer uas dela dosti Slovencev. Lansko leto smo imeli nad 13 tednov neprostovoljnih počitnic. In drugo je tudi to, da čakamo že nad leto dni na zemljo, ki je—^ občinska last, ki pa še nI b|la razdeljena na parcele. Po zadnjih informacijah se to kmalu zgodi, ako spet ne bo kakšen zadržek. Ako bo, l)o trebu pa drugod zemljo kupiti za našo stavbo. Mlchael Klopčlč, predsednik. . 8 pota V mrzlem zukotju Minnesote je čudovito lo|M). Zdi se mi kot svoječasno v lepi iu vedno cvetoči (vsaj deloma) Cali/orniji, kjer sem se pred leti nahajal radi zdravja. Tam v severnem gorovju vCallstogl, kjer so zdravilni vulkanlčni blatni vrelci, sem videl prav tako. Padal je aneg, t (»da le redkokdaj Je pobe-III zemljo. 1 ele do zemlje. Z malimi izjemami je zdaj ravno tako tukaj. In tudi prerokujejo zgodnjo pomlad, To sodijo po vračanju gosi In rac, katere so prav le dni (18. Jan.) videli v Duluthu, ki so se Igrale po gladini jezera Htiperinrja, jata rac ua se Je v trikotu vračala na sever. Lahko Je, da se motijo tudi ptice selilke, oznaitjevalke pomladi. Je ps dosti bolezni. Kot poročajo, so vse štiri bolnišnice v Duluthu natrpane z lailnlki, da Ae sob primanjkuje, V šsstnsd-stropni bolnišnici Ht. Mary's, kjer Je vedno nekaj Slovencev, so morali |K»stsviti postelje celo na verando, ki Jn služila obiskovalcem za čakalnico. Matija Pognrek. V JUGOSLAVIJO Vi MfU Im irllHM m «•*•»• pOI)«fcO»Bifc |MffSM*< BREMEN a EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBUR0 MANSA • DEUTSCHLAND NsmWo'»« POVAfime HOMOfïNIK H V KV KOPI. NAJ I VAN OlllAO.JO V AMI MIHI r..rt— »••*• mm M ••»•>• I« e«rM» mmé I a#H 'AMP U. w. M too*»* M M Mi*« A»M*i ( H K AM). iczsimlfil SIS® - t FK ORVfTÄ Četrtek, 26. januar SIGRID VNDSET: JENNY $ ROMAN ™ Puêlm—uÛ /'reo Alkrtkt "Tako divna ai. Uko divna! In jaz te imam tako red. aJi veš, kako od srca te ljubim, Jenny? Ker tu na tleh bom letal pred tvojimi no-gami — utopi mi na vrat a avojimi majhnimi, ozkimi čevlji, — atori toi" Iznenada ae je po dolgem vrgel pred njo in potkuail dvigniti njene noge ter ai položiti njeng atopala na glavo. "Helge. Helge!" Njegov« nenadna burnoat ji je pognala kratko grozo po teleau. Pa aaj ga imam rada — ai je rekUl — ae mar bojim tega, kar hoče moj dragi? Skozi Unke nogavice je čutila njegove pekoče vroča roka. Ko pa je opazila, da jo poljublja po podplatih čevljev, ae je nenadoma polaatiia nejevolja. V zmedenem občutju atrahu in neugodja, se Je priailjeno zaamejala. "Ne, Helge pusti to — čevlje, ki hodim I njim po teh umazanih ceatah!" Helge Gram se je dvignil — iztreznjen in ponižan. Ona je hotela s m mehom priti preko tega: * - "No, pomisli, čevlji — aaj si lahko mislii, da je na tisoče ostudnih bskterij na njih." "Oh, ti pedant! In ti hoče« biti umetnica?" Zdaj se je zasmejal tudi on. In pretirano vesel. da bi zakril svojo zmedenost, Jo je privil v objem in oba ata se smejala iz vaega grla: "Dušica sladks — daj, da pogledam — daj no. Po terpentinu dižii in po oljnatih barvah." "Budalost, Ijubček moj. Tri tedne bo že kmalu, odkar se nisem dotaknila čopiča. A ti se bol zdaj umil. prosim." "Ali imaš nemara malo karbolne vode, da ae pošteno desinficiram?" Naskočil jo je z namiljenimi rokami. "Ženske so kemično proste vse poezije, je zmerom trdil moj oče." "No v tem ima tvoj oče prav, dečko moj t" "Ti znal res z mrzlimi obkladki istrezniti človeka," je rekel Helge ip se zasmejal. Jenny se je na mah zresnila. Sla k njemu, mu polotila evoje roke na rame In ga poljubila: "A Jaz ne maram, Helge, da bf mi ležal na tleh pred nogami!" Ko pa Je odšel, Jo je bilo sram. Saj je bilo res podoba, kakor da bi gs hotela iztreznltl, je pomislila. No, tega ne bo več storila. Saj ga ljubi. Nocoj je doživela poraz. Tudi ji je prišlo na miael, kaj bi rekla aignora Rosa, če bi se kaj pripetilo. In ta strah pred prizorom z užaljeno signoro. in njen lastni poskus, da zaradi ' tegs ne bi izpolnila obljube, ki Jo Je dale svojemu fantu. Jo je poniževal. Kajti ko Je sprejemala njegovo ljubezen in vračala njegove poljube, se Je vendar obvezala, da mu bo dala vae, čeaar jo bo zaproall. Bila je zadnja, ki bi. ae hotela apuščati v igro — sprejemati ljubezen in Jo vračati i malenkostmi — nič bolj, ko da bi se mogla odtegniti Igri brez izgube, če bi se bila drugače odločila. Ta strah pred nečem, česar ni še nikoli doživela, Je Wt v bistvu samo nervoznost. Pa kljub temu }e bila vesela, dokler Je nI zaprosil za več, nego mu Je mogla nuditi z vedrim nreem. — ; Ah, aaj Je prišlo vse to tako počasi in nezaznavno kakor pomlad tu na jugu. Prav tako enakomerno in z gotovostjo, brez rezkih prehodov. Nič ni bilo mrzlih in viharnih dni. ki bi razdivjali srce od hrepenja po aolncu in prekipevajoči luči. pa palečem žaru. Ne onih grozljivo jaanlh, brezkončnih, razjedajočih po-mladanakih večerov kot doma. Ko je aolnčni dan minul, Je padla noč tiho in enakomerno, — hlad je prihajal v spremstvu teme in Je vabil samo v varno, mirno spanje med toplimi, svetlimi dnevi — vsak dan je bil malo toplejši od prejšnjega, s slednjim dnem se je pokrila cam-pagna s nekaj cvetlicami več, ki sicer niso bile bolj selene od včeraj — pa vendar tolikanj bolj selene in mehke kot pred enim tednom. In Uko je prišla tudi njena ljubezen. Vaak večer je btlo njeno hrepenenje po prihodnji nedelji, ki jo bo prebila ž njim tam zunaj pred (»bzidjem, malo večje, polagoma pa se je spremenilo tako, da je jela hrepeneti po njem aa-mem In po njegovi mladi, topli ljubezni. Sprejemala je njegove poljube, ker Jo je to oare-čevalo — in dan na dan Je bilo teh poljubov več, dokler ni naposled potihnil pogovor med njima in ne «premenil v aame poljube. Videla je. da je posUjal on s slednjim dnem irelejši in bolj moški — vsa negotovost je ta-korekoč odpadla ž njega; ona nenadna potr- tost ga zdaj ni več napadala. In ona sama je bila sigurnejša, toplejša, vedrejša. To ni bila hladna, borbena sareogotovost njene mladosti, temveč neka brezskipna brezbrižnost. Ni bila več nezaupna do življenja, ki se ni hoUlo pokoriti njenim sanjam — zdaj je polna zaupanja sprejemala sleherni dan, v vedrem pričakovanju, da bo vse, kar #e bo zgodilo, dobro in se dalo obrniti na dobro. A čemu bi ljubezen ne smela priti Uko — počasi, kakor toploU, ki je naraščala od dne do dne in si dala časa, da se je razprostrla in razžarela? Ker je menila poprej, da plane ljubezen kakor neurje, ki bo ustvarila iz nje novega človeka, ki ga sama ne bo več prepoznala, ' nad kaUrim njena sUra volja ne bo imela nobene moči več? In Helge — on sam je sprejemal počasno, zdravo rast U ljubezni z neizmerno blagostjo in mirnostjo. Vsak večer, ko ita si drug drugemu voščila lahko noč, je bilo njeno srce prepolno zahvale njemu, da je ni prosil za več, nego mu Je mogla dati U dan. Oh, da bi mogla osUti tukaj — do maja, do poletja, vse poletje! Njuna ljubezen bi potem tu doli izzorela, dokler ne bi oba posUla eno, prav Uko samoumevtto, kakor sU se zdaj zbli-žala drug z drugim. Preživeti to poletje skupaj kje v gorah. Ti-sU poročne formalnosti bi uredila kasneje tu v mestu — ali pa jeseni doma. Naravno, da sU se hoUla poročiti, kakor je pač navada, če ae dva ljubiU. Ce je pomislila na to, da bo morala odpotovati domov, jI je bilo, kot bi se bala, da se bo prebudila iz sanj. «r "y? Ali vse to je bilo neumnost. Saj sU se vendar imela Uko neizrečeno rada. Res, vsega tega, zaroke, obiskati pri sorodnikih in podobnega, nI mogia prenašati, ker je samo motilo. Pa to so bile ničnosti. V svojem srcu je občutila večno zahvalo za to mehko vlgred tu doli, ki ju je Uko tiho in blago povedla drugega k drugemu — obadva sama Um zunaj aredl marjetic na pomladansko zeleni campagni. - i 1 ■ "Ali se ti ne zdi, da bo Jenny nekega dne še obžalovala, da se Je zaročila s tem Gramom?" je vprašala Frančiška Gunnarja Heggena, ko je nekega večera sedela pri njem v sobi. Heggen je vrtil in sukal med prsti svojo smotko. Zapazil Je, da mu prej nikoli ni prišlo na misel, da M bilo kaj indiskretnega v Um, če Je razmotrival z Jenny Frančlškine zadeve. A govoriti s Frančiško o Jennynih intimnih odnošajlh, Je bilo nekaj drugega. "Ali motel razumeti, kaj namerava ž njim?" je vpratala Frančiška. - "No, to ae večinoma aploh ne da razumeti, CescaT Zlasti ne, kaj nameravate ženske s Um ali onim človekom. Bogme, zdi se mi res," — tiho se Je zasmejal predse — "da si mi samo domišljamo, da Izbiramo. Vendar pa smo svojim sestram, nespametnim živalim, veliko bolj podobni kot si hočemo priznati. Nekega lepega dne ae razpolaga s našo ljubeznijo, pri čemer Je glavni krivec naše naravno nagnjenje, vse drugo pa zakriviU prostor In priložnost." "Vh," Je rekla Frančiška in akomizgnila z rameni. "Ne razumem te, Gunnar. Potem U-kem se je s teboj trajno razpolagalo —-" Gunnar se je lasmejsl — nekoliko nejevoljno: "Ali pa nikoli — v zadostni meri. Jaz nisem še nikdar občutil nekritične vere v kako ženako, da je ona edina na svetu In podobne atvari. To pa tudi apada k pravi ljubezni — pri čemer Je glavni vzrok človekovo naravno nagnjenje." Frančiška Je zamišljeno zastrmela predse: "I• •ae Istae aarešalee. Kar »a tiari še plašaje pri asasanate $\M u Udalk. as Jlas to prištojs k aarašataL TersJ ssdaj ai vrsaka. reči. d. Je Met prsdrag sa člaas 8NPJ. List Prssvsto J« vala Isstrin. i> gotov« Je v vsald drašiai nekdo, U M rad čital liri vsak dss. Osa listo Preorets }o: Za Zdrsi, drlavo ia Ksssdo M.ee 1 todalk Ia..............4.Se t todalka ia............ s.ae S tednike Ia...........; 2.40 4 todslko in...................12* i tednikov In........... nič Za Evropo jo., Za Cleoro In Cklesfo |s....ff4« 1 todalk In.............« " 2 tednika In............& " • tednike in............ 4 tednike in............ 5 tednikov In........... 1 .........$9 00 Ispolnite spodafl kopno, priložite potrebno vsoto densrjs sli Mooey Order v pismu In si nsroMte Proeveto, Mot, ki Je vsie Isstnlna. fejsenileVselej kskor hitro ksteri teh členov prenohs biti čl*» SNPJ, sli Če m preseli proč od droiin« in bo ssbteval ssm svoj lin« tednik, bode morsl tisti člnn is dotlčne družine, ki jo toko skupno nsročens ns dnevnik Prosveto, to takoj nssnsniti opmvništvu lista, in obenem doplačsti dotično vsoto listu Prosveto. Ako tegs ne stori, tedsj mora uprsvnifttvo snišati datum ss to vsoto nsročnikn. 1) PROS V RTA, BN P J. 2*57 So. Lavndsle Ave.. Chicago. IB. Priložene peüljam nsročnino ss Ibt Preoveto vsoto $........ lm*..........................;.........Ct dmštvn it..... Ustovtte tednik in ft pripiMte k meji naročnini od sledeči* člsne« oioie dmftine: , ..................................... CL droit va M........ 1Ktî?...#:.............................ä. droites il........ 4)...^,.......;..........................C. droites il........ §>—.....«...............................* .ČL d mit va m**...... Meet«,........... Drin va. Noe »MOoeee»e»orer«oeee»»»seeeor»esee«eo oeoewee»—