Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SEO VE1S Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — nočna 2996. 2994 In 2430 Ček. račun: Ljubljana ŠL 10,690 i« lil ^44 ra inseralet Sarajevo Siv 7565 Zagreb tU. 59.011. Praga-Dunaj 24.71» Uprava: Kopilar-jeva 6, telefon 2>ira-vičnost — toda gotove meje ne smejo prekoračiti in nelojalnost ne sme jiostati vprav vrhovno merilo v javnosti udejstvujočega se človeka ili strank. Take vrste politika je upro-pastila staro Grčijo iu poznejši Bizanc, kitajsko veledržavo, cursko Rusijo, du navajamo samo par primerov izmed nešteto drugih — in če kje tako stanje še danes vlada, kakor na primer med plemeni Abesinije, kjer je vsak >rusc ali po naše »liihrer« neomejen samodržec, ki se z drugimi rasi z vsemi sredstvi neukročnega oblastoljubja bori na življenje in smrt, tam pač ne more biti govora o kakšnem kulturnem napredku, ako se ne pojavi močan človek, ki temu napravi konce. V Hvroj)i hvalabogu narekujejo v krščanski eri pol iti ko višji cilji, naj se človeška slu-bost in razne razredne in skupinske strasti ter pohlepi še tako škodljivo izdejstvujejo zdaj v večji zdaj v manjši meri tudi med najbolj civiliziranimi narodi — popolnoma ne morejo zatem-niti in izkoreniniti v srcu posameznikov in v zadržanju narodov vzorov, ki jili javnemu življenju kaže krščanska etika, in vest evropskih narodov v najbol j kritičnih dobah vedno rešuje državo in družbo' pred propadom. Zato pa je tembolj treba paziti, da se politično življenje ohranja nu neki višini, saj je končno cilj nas vseh kljub vsem zablodam na javnem torišču vedno večji napredek v socialnem, moralnem in kulturnem pogledu, zakaj le lako neprestano, čeprav večkrat po egoizmih posameznikov ali posameznih skupin potlačeno stremljenje navzgor more končno premagati vsako krizo, utrjevati državo in ji zasigurati vedno solidnejši in dostojnejši položaj v družbi drugih narodov. Čemu lo poudarjamo? Ker hočemo pokazati na žalostno dejstvo, da sc tudi pri nas nc moremo izmotati iz gotovih metod javnega dela, ki razdirajo velike dobrine in vrednote našega političnega in socialnega življenja in zadržujejo napredek, ki smo ga potrebni in po velikih vrlinah našega naroda tudi zmožni. Oglejmo si nu primer okrožnico, ki jo je tc dni razposlalo vodstvo tako zvane jugoslovenske nacionalne fronte v Sloveniji ali pohorske akcije svojim somišljenikom. Tu sc izvestni bivši voditelji politike v naši banovini in sodelavci bivših diktatorskih režimov, ki so prinesli našemu državnemu življenju na vseh poljih — v politiki in v gospodarstvu — mulodane samo škodo, britko pritožujejo nad tem. da jim sedanja vlada ne dovoli pisati vsega, kar bi hoteli, zato da bi njim neljubi režim z vsemi sredstvi rušili — rla prizadeva našemu narodnemu gospodarstvu škodo — da preganja in demontuje hacionalno uradništvu in kar je v tej okrožnici podobnih očitkov. Sedanja vlada ni prizadela dozdaj nikomur nobene krivice in je tudi nc bo in tudi v Sloveniji ui še nikomur naredila prav nobene krivice ali česarkoli, nad čemer bi bil kdo upravičen se pritoževati. Nihče ni bil konfiniran. nihče ni prišel pred sodnijo, nihče ni policijsko preganjan uli samo osiimničen in šikaniran, nihče ni proti zakonu in zahtevam javnega interesa in pravice, ki zahteva primerne reparacije za storjene krivice, bil odpuščen ali prestavljen, tako da bi sc smel smatrati za političnega pre-ganjanca uli za mučenika, ki je protizakonito kaznovan, in če bi kdo zaslužil kukšen očitek, je to sedanja vlada, ki se napram svojim na-sprotnikom obnaša s tako toleranco, plemenitostjo in lojalnostjo, da so še danes na zelo važnih mestih državne uprave ostali ljudje režimu nasprotnega političnega prepričanja, ml katerih se samo zahteva, da svojo uradno dolžnost in posle vodijo nepristransko izključno z vidika zukonu in občih koristi. Trditve pohorske okrožnice so neresnične in vrhu tega hinavske. Avtorji tega cirkularja prav dobro vedo, da so vse to, kar zdaj jugoslovanski radikalni zajedniei očitajo brez vsake stvarne utemel jitve in sence resnice, sunil celih pet let svojega režima v vsej državi, s posebno brezobzirnostjo l>a v Sloveniji, vršili in zagrešili oni sami. Internirali so najboljše slovenske može odkritega in globokega jugoslovanskega mišljenja brez vsakega stvarnega in zakonitega temelja in so nepristranske sodnike najvišje upravne sodne instance, zato ker so po duhu in črki najsvetejšega zakona razsodili, da so te internacije protipravne, kaznovali z upokojitvijo! Odlični Kulturni deiuvci ili drugi uradniki niso bili samo prestavljeni in sicer tako, da se je prizadela aajobčutnejša škoda njihovim družinam, ampak v več slučajih enostavno odpuščeni, tako dn sodu j predstavljajo uboge brezposelnike. in to ne nn podlagi kakšne disciplinarne preiskave, iiin-pak na podlagi dennnciacij. ila so protidr-žavni separatisti. In ali so žrtve šenčiirskega in drugih procesov pozabljene. da ne govorimo o policijskih šikauah iu giobali, ki so jih utrpeli Ženeva, 12. okt. c. Snoči je odbor članic ZN izvolil finančni pododbor, ki naj sestavi predloge za izvajanje sankcij finančne narave proli tlaliji. V ta odbor je bilo izvoljenih 7 držav. Ta finančni odbor se je sestal danes dopoldne in zelo podrobno razpravljal o tem, kakšne naj bodo finančne sankcije proti Italiji. Izdelal je 7 predlogov, ki so vsi zelo radikalni. Prepovedi finančnega prometa z Italijo so dvojne narave: prepovedo se vsa meddržavna, javna in zasebna posojila Italiji. Ti dve sankciji je odbor razdelil na 7 poglavij in v Kakem poglavju točno določil, kdaj in kako ne sme nikdo več dajali Italiji posojila. Državna in emisijska posojila za Italijo niso več dovoljena. Prepovedani so vsi bančni krediti, vsi trgovski krediti, kakor tudi vsi tekoči krediti, k izvirajo iz trgovin. Ti koraki Zveze narodov proti Italiji zahtevajo seveda zelo veliko dela. ker je promet denarja danes že tako razvil, dn je kontrola zelo otežkočena. Glavno besedo je imel tem se je sprožilo vprašanje kompenzacij in —mf'... jwra,..,rai— tudi danes lord Eden, ki je takoj predlagal, dn naj vse države, članice ZN pošljejo tajništvu ZN v Ženevo statistični pregled vso svoje trgovine z Italijo. Ankonv Eden je izjavil, dn včerajšnji embargo zadeva Italijo že tako, da bo trgovina z. Italijo takoj padla za 70%. Lord Eden .ie tudi povdaril, ila je treba včerajšnji embargo nad orožjem razumeti tako, da je prepovedan v Italijo izvoz vseli sirovin in napol izgotovljonih proizvodov. Oh 15.30 popoldne se je sestal takozvuni koordinacijski odbor, v katerem je zastopanih 17 držav. Ta odbor je sprejel na znanje predloge svojega finančnega pododbora in predvsem razpravljal o težavah, ki bodo nastopile za tiste države, ki so imele dosedaj zelo močno trgovino z Italijo. Tudi na tej seji je največ govoril Eden in predlagal, da so razdeli med posamezne državo tisti primanjkljaj, ki ga bodo nekatdre države utrpele zaradi prepovedi trgovine z Italijo. S kontingentov in Zveza narodov se je znova znašla p rod novimi velikimi težavami. Oli 18.30 se je sestal zopet finančni odbor ZN, ki bo sestavil svojo zaključno poročilo o finančnih sankcijah proti Italiji, 'lo poročilo bo v ponedeljek predloženo koordinacijskemu odboru. Anglija je že začela London, 12. okt.. c. Komaj je angleško zunanje ministrstvo izvedelo z.a izvedbo sankcij proti Italiji, ki jo bila snoči sklenjena v Ženevi, žc je izdalo nalog trgovinskemu ministrstvu, da mora takoj ustaviti vos izvoz orožja, sirovin in napol izgotovljonih proizvodov v Italijo. Obenem je naročilo trgovinskemu ministrstvu, naj takoj začne z, izvozom orožja v Abesinijo. Angleško trgovsko ministrstvo je bilo za ta slučaj že dolgo pripravljeno, kur se razvidi iz tega, da so bila j>ri-pravljena v Sudanu ob abesinski meji ve lika skladišča orožja za abesinsko vojsko. Izvoz orožja se je iz. teh skladišč že danes začel. in upa, da bo zdaj mogel svojo pokrajino civilizirali z italijansko jiomočjo. Na koncu jo izrazil prepričanje, da se bodo njegovemu zgledu pridružile tudi druge abesinske čele, ki jim je r>o veljeval. Tudi angleški Reuter Asmara. 12. oktobra. AA. Poročevalec agencije Reuter uradno potrjuje vest, iln je ra-> Haile Sclasi Gukša, guverner pokrajine Makale, z 12.0110 vojaki iu 100 strojnicami prešel na itaiijan. stran. Italijansko poročilo: Adua je v italijanshih rohah Cilji Italije po dveh tednih vo 'ne Sam o H ar m- in O gaden lVič več Tana jezero in ne mandat nad Abesinijo Dunaj, 12. oktobra. SE. Tukajšnja Roiehs-post, ki dobiva neposredne vesti od italijanskega zunanjega ministrstva, objavlja zanimiv članek o italijanskih ciljih v Abesiniji. Tu beremo, da Italija niknkor noče do jezera Tana, niti v njegovo okolico. Tudi ne namerava dotikati se visokogorja okrog Addis Abebe in južnih abesinskih pokrajin Kafa in Kainliata. Ita- lija želi samo loliko, da bo vojaško nadzirala pokrajine Ogaden in llarur, nadalje železnico v Džibuti in petrolejsku ležišča v Ogadenu in Hararju. Italija Abesinije noče uničiti in je pripravljeno sovražnosti prekiniti tistega dne, ko bo prišlo do sporazuma med Italijo, Anglijo in Francijo glede naštetih teženj italijanske vlade v Abesiniji. Ras Gukša prestopil k Italijanom Od 12.000 mož mu je sledilo samo 1500 Pariz. 12. oktobra. AA. Havas poroča iz Asmare: Italijanski vojaški krogi jiripisujejo velik jioinen vdaji Haileja Selasija Kukše (Kuse). Trde, , da je cesar Haile Selasi vse storil, kor je mogel, da bi velikaša pregovoril, da se ne hi vdal. Poslal 11111 je tudi mnogo čet ne pomoč. Toda ravno prihod teh čet je baje pospešil njegov sklep, da stopi na italijansko stran. Od njegovih 12.000 vojakov jo ! šlo k Italijanom samo 1500. Mislijo, da so ojačenja iz Addis Abebe preprečila, da niso ludi ostali šli ' k Italijanom. : Vdaja Haileja Selasija Gtikše pred generalom de Bonom se je izvršila s svečanim ceremonialom. General de Bono je sprejel abesinskega velikaša pred svojim šotorom, obdan z vsem svojim štabom. Postregel mu je s kavo in mu predstavi! več vojnih dopisnikov. Kakor trde, je Gukša dal italijanskemu vrhovnemu jx)veljiiikii več važnih podatkov o gibanju abesinskih čet. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo vdaja Haileja Selasija Gukše imela večje posle- : dice in da bo prva jiosledicu zavzetje Makale po italijanskih četah. Makale se nahaja lOOkm jufno ; od Adue. Kakor znano, je bil Haile Selasi Gukša j šef pokrajine Makale v vzhodni Tigreji. Doznava i se dalje, da je bil že pred nekaj dnevi v zvezi z italijanskim poveljstvom, ki je stopilo z njim v ) slike s pomočjo letakov, ki so jih metali iz letal, ko so Italijani leteli nad Makalo. Razen tega je Haile Selasi Gukša z dogovorjenimi znamenji poročal italijanskim četam o nameravanih gibanjih. O predaji so še naslednje podrobnosti: Neko italijansko letalo se je imelo predvčerajšnjim spustiti v Mukali na zemljo, da se dokončno dogovori s llnilejem Selasijeiu Gukšo v imenu italijanskega poveljstvo, toda ko se je letalo pri- nešteti naši ljudje samo zato. ker niso soglašali s partizanskim režimom JNS ali pa niso bili pogodu raznim podeželskim mogotcem te stranke? In če se tega ni zadosti, ali naj spomnimo na sistematično nasilje, ki so gn takratni režimi vršili pri volitvah, ko so njihovi uradni eksponenti gazili zakon brez vsakegu zudržku čisto odkrito? Kar pa se tiče gospodarstvu naj avtorji pohorsko okrožnice kur vprašajo naše gospodarske faktorje, med katerimi je mnogo njihovih bivših in sedanjih odličnih somišljenikov in javnih delavcev, kdo je državne finance zavoz.il, kdo delal pogubne eksperimente na tem polju ter nas privedel v tak položaj, du skoro ni iz njegu zlepa izhoda in da bo treba najmanj eno desetletje največjega truda, du se na teh razvalinah zopet zgradi solidno gospodarstvo? V resnici ne moremo reči drugače, da si ni mogoče misliti bolj nemoralne in nelojalne metode jio-litične borbe, če zdaj tako zvann pohorska fronta svoje smrtne grehe skuša zvaliti na druge rame in si pridobiti zopet prostora v javnosti s tako nedostojno demagogijo iu zavestno negacijo in izkrivljanjem resnice. Naj bo te vrste nelojalna opozicija prepričana, du si s tem ne bo pridobila nuzaj niti pedi političnega prostora ne v Sloveniji ne v državi par pu more nadaljevanje njene slare taktike brez potrebe zadrževati korenito ozdravljenje miših javnih razmer, čeprav gu preprečila ue bo! bližalo Mukalu, so izvedeli, da je Haile Selasi Gukša že nn poti k italijanskim četam. To je Gukša storil zalo, ker je zvedel, da je abesinski cesar poslal čete proti njemu, ker je že imel podatke o njegovih namerah. Italijansko poveljstvo v Eritreji je določilo generala Suntinijn, da zavzame Makale. Nemška poročila pofrfufeto > Berlin, 12. okt. AA. Posebni dopisnik DNB-ja poroča iz Asmare: Guverner abesinske pokrajino vzhodnega Tigreja, ras Selasije Gukša se je vdal. Vdaja se je izvršila v glavnem star.u italijanskega poveljnika generala de Bona. Ras Selasi Kukša je oblekel generalsko uniformo, skrojeno jx) evropski modi. Poročevalcem listov je izjavil jx> tolmaču, da se je pripravljen boriti na italijanski strani. Dodal je, du je bil zmerom prijatelj Italije Rim, 12. oktobra. AA. Agencija Štefani deman-tlra Reuterejvo vest, da so Abcsinci spet osvojili Aduo. V Adui vlada normalno življenje in italijanska vojska se jc okrog mesta utrdila. Italijanski poslanik še ni odšel Addis Abeba, 12. oktobra. AA. Italijanski j>o-.slanik Vinci se je z vojnim atašejem podpolkovnikom Caldcrinijcm zaprl v kleti poslaništva. Posebni vlak, ki so mu ga slavili na razpolago, šc vedno ni zapustil postaje v Addis Abebi. Nadejajo se, da bo Vinci uvidel, da ne more šc nadalje ostati v Abesiniji. Situacija se je še bolj komplicirala, ko so italijanska Askari, ki so bili doslej v službi poslaništva, takoj po odhodu poslaniškega osebja na železniško postajo, odšli pred dvor in izjavili, da hočejo vstopiti v službo cesarja Haile Selasija. Vstop v italijansko poslaništvo je vsakemi zabranjen. Poslaništvo so obkolili oddelki cesarjeve garde. Po nekih vesteh se namerava poslanik Vinci zabarikadirati v poslaništvu ter sc z orožjem braniti proti vsakemu poskusu, da bi ga pregna, iz poslopja. Nemško poročilo: Pred odločilno bitko pri reki Mareba Nasprotujoče si vesti o usodi Aksuma in Adue Asmara. 12. oktobra. AA. Poročevalec DNB jo dobil naslednje informacije: V bitki pri Adui Au-geru so italijanske čete ujele abesinski oddelek, ki jc štel 300 mož. Oddelek se je oddaljil od abesinske vojske. Vojaki so bili v zelo bednem stanju. Že nekaj dni so bili brez hrane in vode. bili so tako onemogli, da jih niso smeli niti prepeljati v zaledje, ker bi jim lahko vsak transport škodil. Addis Abeba, 12. oktobra. AA. Po informacijah. ki jih je prejel jioročevalec DNU s severne fronte, so se čete rasa Kasa, rasa Sojana in rma Hiuli,ia združile ter štejejo skupno preko 100.000 ljudi. Ta vojska je pričela novo ofenzivo prati Italijanom. Abesinci si na vso moč prizadevajo, da bi obkolili Aduo. Pričakovati je, da se iw> odločilna bitka vršila ob reki Mareba. Tudi lia vzhodni (riniti se Abesinci pripravljajo na prulinfentive. Italijansko letalstvo razvija ua vseli frontah zelo veliko aktivnost, ter napada abesinske čete z bombami in z ognjem iz strojnih pušk. Najbolj intenzivno akcijo razvijajo italijanska letala v ogadenski deželi na južni fronti. Abesinsko vrhovno poveljstvo izjavlja, da so dosedanji italijanski uspehi minimalni. Cesar llnile Selusje ostane s svojim glavnim generalnim štabom zaenkrat še v Addis Abebi. Vojni minister pa je že odpotoval v Deslje, kamor je hil premeščen tudi njegov glavni stan. Berlin. 12. oktobra. AA. DNB poroča iz Addi9 Abebe: Najnovejše vesti s severne fronto kažejo, da se boji pri Adui šc zmerom vrše in da so zelo ogorčeni. Po abesinskih poročilih so italijanske izgube zelo veliko, vendar ne taje, da so tudi abesinske znatne. V tukajšnjih dobro poučenih krogih ponovno izjavljajo, da sta i Adua i Aksum v rokah abesinskih čet. Toda v krogih tujcev v Addis Abebi naglasa,jo, da ta vest ni uradno potrjena. Angleška poročila: Italijani proti visoki planoti London, 12. oktobra. AA. Poročevalec agei> cije Reuter |x>roča iz Addis Abebe: Vojaške ope racije v Abesiniji so bile včeraj golovo docela stacionarne, le malo je bilo operacij 1111 severni fronti, kjer so Italijani napredovali v smeri proti Makali. Tudi 11:1 jugozapadni front i v bližini Dola so se italijanske čelo premaknile, vendar zelc počasi napredujejo. Glede 1111 to pa, da je bilo v Ženevi sklenjena ukinitev prepovedi izvoza orožja in streliva v Abesinijo, jo pričakovali, da se bodo Italijani požurili ter skušali čimprej prodreti do žel. proge, iz severa proli jugi: Džibuti —Addis Abeba, da bi lako preprečili vsako prevažanje vojnega materijala jx> tej progi. navadne temeljito Tedenski pregled dogodkov V preteklem tednu je položaj nu ubesin-Rkili frontah sledeči: Severna fronta Severna fronta (nu zemljevidu v prilogi si* točno razbere, ilu so Hulijnni odkorilloili čisto mi severu i/, ine.sta AsiiKiie proti jugu, prekoračili iibc.siiisko mojo v treh kolonah in /.usedli kakšnih .':ll km južno od meje črto, ki gre od mostu Aksum ali Kusum do Atluo-(Adovvel in Adignidti, kjer .so liili zaustavljeni ml Abesincev I je ostala v glavnem nespremenjena. .Mestu Aksum Italijani niso zasedli. pač pa so šli pri A d igra I u nekoliko proti jugu, kjer so zadeli na abesinske vojaške oddelke. Abesinci so napravili proti-udar na Aduo iu so prišli ilo predmestja Vb is, ki so ga po krvavih bojih tudi zasedli. kol poročajo Angleži. Italijani nameravajo sedaj prodirati od A (I Igrata dalje proti jugu do mesta M a k a I e. Tam čaka pripravljena, močna abesinska armada. Do sedaj Abesinci te fronte še v glavnem niso hranili s svojo glavno armado. (Nn zemljevidu sc točno vidi. dn pndn ozemlje, kjer teče sedaj fronta 1901) ni visoko, v globoko dolino reke Tnku/.e. kjer sc nn drugi strani dvigajo strašne gorske strmine do 40011 m višine. Na tej črti je torej vsako prodiranje skoraj nemogoče). Italijansko iirnduo poročilu z dne 1». oktobra pravi, da se nahaja abesinska vojska ras Se,jun« III km severno od Adue, kar pomeni, da so ua tej črti Abesinci prodirali in s« se italijanske čete umaknile nazaj od A one. Nadalje pravi italijansko uradno poročilo istega dne, dn so se pojavile neredne abesinske čete severno od Aksum,a na mali obmejni reki Aitra Siit lun zemljevidu ni za- j znnmovann, jia se lahko ugotovi, kje je, ko ; pravi poročilo, da jo severno od Ak-minii na i meji). To pomeni, dn italijanski generalni ' štab priznava prisotnost abesinskili četnikov pod poveljstvom ras Ajenua ■/.» hrbtom itali- \ janske armade, ['ri zadnjih bojlb so bile na obeh straneh velike izgube. Vzhodna fronta Vzhodna fronta (na zemljevidu se nahaja j la fronta v kotu, kjer so shajajo Abesinija, Kri troja in Kr. Somalija. Tam jc 2I11K1 in visoka gora Musil Ali, od koder hočejo Italijani skozi puščavo prodirati proti zapadu okrog francoske Somalije iu nadalje proti jugu čok železnico na Harar). Na tej fronti ni bilo nobenih sprememb. Južna f run ta. Južna fronta se deli v dve bojišči. Eno se nahaja (pu zemljevidu) v desnem kotu Abesinije, kjer ležijo mesta V a I w n I In (J e r-Inguhi (na zemljevidu kot da bi ležala žc globoko v Abesiniji, dejansko pa so Italijani že več kot leto dni pvi Wal\valu iu sii do (ierlogubijn prodrli samo .'i km). Tukaj se razvija močna Italijanska ofenziva proti severu pod poveljstvom generala (iru/.iiiunija. Nastopajo /. letali iu s plinskimi bombami. Cilj jc ua severu ob železnici mesto Harar, kjer je zbrana močna abesinska armada. Drugo bojišč« M> nahaja na južni meji pri mestu Dni o, od koder poskuša manjša Italijanska vojska prodirati proti Ogadcmi, se združiti z vvalvvalsko armado iu nadaljevati iln Hararja. (Nu razumevanje rji/.dulij priinorjajto na zemljevidu merilnik. Od severne meje do Addis Abelie, abesinske prestolioo jo okrog tillO km, lorej daljo kot od Ljubljane do Belgradu. Od južnih front ilo prestolioo pa jc razdalja d vuk rut večja. Na zemljevidu vidim tudi točno označeno veliko jezero Tana severno od Addis Abelie. do katerega Angleži ne bodo pod nobenim pogojem pusti 1 j italijanske vojske. Razvidno ,|c tudi angleško ozemlje ob morju, imenovano Br. Somulilniiil, kjer se ntihaj pristanišče Zeila, od koder uvažajo Abesinci orožje, Djilmti je francoska lasi, ravnotnko luili železnica. Na nasprotni obali imajo Angleži v rokah Aden in otočje Perilu, od koder z bojnimi ladjami lahko prcstrlžejo vsak prehod, komur hočejo). V naslednjem podajamo nepristranska poročila ./, bojišč in sicer ločeno po angleških, italijanskih, abesinskili, nemških iu francoskih virih. Čitntol.ji si nnj ustvarjajo sodbo o položaju sami. Pred sestankom skupščine Imenujejo se že kandidati za skupščinskega predsednika lidgrad, 12. oktobra, m. V parlamentarnih političnih krogih željno pričakujejo 20. oktober, ko se po ustavi mora sestali skupščina in izvolili novo predsedstvo in novi odbori. Razumljivo je, da večino politikov iuleresira, kdo bo novi predsednik skupščine, pa se s tem v zvezi imenujejo razna imena. Nekateri in lo zlasti opozicijonahii par-lainenlarui krogi so mnenju, da bi bilo najbolje, I da ostane dosedanji predsednik g. Clrlč, ki pa se i do danes še vedno ili izjavil, ali misli pristopiti t v JR/ ter je po mnenju leh dokazal svojo uev-1 tralnosl. Na drugi strani pa je večina mnenja, da Cirie ne zasluži, da bi še nadalje zavzemal ta po-I ložaj ravno radi lega, ker se, kljub temu da jc I imel dovolj časa na razpolago, da preceni položaj, i kljub temu, da je bil še radikal, do danes še vedno | nI opredelil. Izgleda, da se kraljevska vlada ne in-I teresira prav posebno za izvolitev novega predsednika skupščine ler jc prepustila to stvar klubu skupščinske, večine. Iz. krogov poslancev, ki pripadajo skupščinski večini, se omenjajo za nove kandidate skupščinskega predsednika, g. Stevan Jankovič, predsednik skupščinske večine, g. Mirko Komnenovič,minister iu Dragiša Cvetkovič, bivši minister. Vsled bližajočega se rednega sestanka narodne skupščine že par dni sem parlamentarna opozicija kaže precejšnjo živahnost in kolikor sc je moglo konstatirati, izgleda, da ho skupščinska opozicija skupno podprla kandidaturo g. Ciriča, Klub skupščinske večine, kateremu nI bilo potrebno sklicanje predhodnega sestanka za razgovore, je sklical sejo za 18. oktober ob 5 popoldne, na kateri se bo govorilo o kandidaturi skupščinskega predsednika in novih stalnih skupščinskih odborov, Poleg vprašanja volitve novega predsednika v skupščini pa se v političnih krogih, tako v parla- Odstop poljske vlade 'Pariz, 12. oktobra. A A. 11 a vas poroča iz Varšave: Vlada je podala ostavko. V luknjanjih političnih krogih pričakujejo, da bo predsednik republike poveril miiudut zu sestavo nove poljske vlade dosedanjemu notranjemu ministru Koscalkovskeinu. Prav tako mislijo, da bo dosedanji zunanji minister beck tudi v bodoče ostal na tem mestu. Novi angleški poslanik Helgrad. 12. okl. AA. Danes opoldne jc bil sprejel v svečani avdijenci od Nj. Vis. kneza-un-nestnika novi poslanik Velike Britanije na uušuni dvoru g. Itonald Campbel. Avdijenci je prisostvoval predsednik vlade. Lahkoatletski dvoboj Gradec i Ljubljana Ljublujnn. 12. oktobra. Danes sc je pričel na igrišču Prlmolja Irudi-»Ijoneini dvoboj med graško in ljubljansko hihko-alletsko reprezentanco. Prvi dan vodi Orarlcc z i) točkami nn.sloko. Doseženi so bili lile rezultati: Tek'2011 m: 1. Plalner (G) '23.2, 2. Sler (L) 24.0. 3. Giitma.vr (ti), 4. Sodnik (L). — Točke: Gradec fi, Ljubljana 3. Skok v višin«: I. Martini (L) 170, 2. Zgur (L) 170. 3. Knuussl (G) KiO, t. Nicdert ((i) 185. — Točke: G 1. L 8: skupno: G 7, L 11. Izven konkurence je skočil Svelek (t.) 170 cm Tek 800 m: 1. dr. Sienkievviez (C) '.::0'.;.0, 2. Frank (G) '2:02.1. 3. Srakar Fr. (L) 2)02.8. 4 Žm-^u A. (L) 2:03.5. -- Točke: G 8. L I; skupno: G 15. L 12. Met diska: 1. Tumior (G) 4012, 2. Sehw«rz (G) 3088, 3. Stepi.iii i U (L) 3880, 4. Herše (L) 3810. Točke: G 8, L 1; skupno: G 23, L 18. izven konkurence: .leglič (I.) 3400. Skok i daljino: 1. Pulinjn (i. )040, 2. Martini (l-i Ožil. 3. Tunner (G) 025, I. Uulntayr (O) (i'23. Točke: G 1, L 8: skupno: G 24, L 21.' Izven konkurence: Požar (Pr) 017. Slapar (Pr) 589. Met kopja: 1. Zatilbruckner (G) 55 m, 2. Deč-man (L) 52.70 m, 3. Schvvarz (G) 49 m, 4. Martini (L) 42.30 m. Točke: G U, L 3; skupno G 30. L 24. Izven konkurence filok (Pr). Tuk '00 m: 1. ti t Schiifft (G) 52.1, 2. Skušek (I.) "'3.2. Drcxler (G) 53.2. 4. žorga A. (L) 54.9. Točke: G (i, L 3: skupno: (i 30, L 27. Tek 5 km: 1. Bručan (L) 10:11.75, 2. lladcr (G) 10:1.0'm. 3. Krevs (L) 16:257:,, 4. BlirgStaller (ti) 16:31). Točke: G 3, L 6: skupno: G 39. L 33. Izven konkurence: Srakar Fr. lii:333/-„ Slar-nati Iv, 10:51, Starman Lado 17:1 P/:„ Štafeta IX 100 in: I. Gradec (Plattnor, dr. Sc-11, ii Tt, Gulmavr, Drcslcr) 45 sck.. 2. Ljubljana (Sler. Žgur, Weil)l, Zupančič) 45.3 sck. — Točke: G 0. L 3. Skupno slani' (očk po prvem dnevu: tiralice vodi z II (črkami pred Ljuliljano v razmerju 15 proli 3(i. Tekmovanje se danes nadaljnje s priPctkiuu (di 15 in svečanim pozdravom predstavnikov in gostov. talina 'esen že pHtiafa mentarnlli, kot drugih živahno komentira govor prometnega ministra g. Spahe, ki gu je imel v .' Tuzli in v' katerem jc izjavil, tla bodo v najkrajšem času nove občinske volitve, pr i kaierih bo prišla prava demokracija do popolne veljave. Po 'mnenju izvetlparfamentainih krogov so mogoče prave demokratske volitve samo, ako bodo tajne. Iz tega se tudi sklepa, da bo vlada v najkrajšem času spremenila politične zakone Ker je seja širšega odbora JR/, ki bi se morala vršiti danes, odložena radi upravičenega izostanka nekaterih članov na prihodnji teden, se obeta takrat tndi seja kluba skupščinske večine in seja opozicijonalnih klubov iu s tem prccejšnja politična živahnost. Za sanacijo hrvatskih zadrug Belgrad, 12. oktobra. AA. Gospodarski finančni odbor ministrov je sklenil sestaviti posebno komisijo zastopnikov zainteresiranih ministrstev, ki naj prouči vprašanje sanacije osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadurg v Zagrebu in pošlje ministrskemu odboru konkretne predloge za to sanacijo. V tej komisiji so v imenu kmetijskega ministrstva Milan Novakovič, pomočnik ministra, in Vladimir B, Vujnovič, načelnik oddelka za agrarno politiko: v imenu finančnega ministrstva Nikola Stanarevič, načelnik bančnega oddelka, v imenu pravosodnega ministrstva dr. Milan Kugler, načelnik pravnega oddelka, in v imenu trgovinske,ga ministrstva dr. Mil. Baškovič, šef odseka za kreditne ustanove in zavarovanja. Komisija je že začela svoje delo ,tako da sc sme v prav kratkem času pričakovati delinitivna ureditev vprašanja sanacije Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug. Zanimiv predlog h uredbi o zaščiti hmetov za zaščitene dolžnike, ki so po lastni krivdi padli v dolgove Vsaka "ASPIRIN- TABLETA noji Bayer-jev križ kot ga rancljo pristnost, PrOti vsem bolečinam In prehladu HBaspi °'N Ogla, j« regitlr. »od S. Br. «704 od I. III 1931 | Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da bosle I kupili plašcc, dalje obleke m blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri IM4AGO SCHWAB, MabMnn» Minister za pošto v L»ubijant tlelgrnd, 12. okt. AA. Drevi odpotuje v LJubljano minister za pošlo, brzojav in telefon g.' dr. I trn ii ko Kaludjcrčič, da bo inspicirnl pošlno-brzo-javili.-telefonske ustanove. Dr. Kaludjcrčič ho obiskal pri tej priliki tudi druga važnejša središča v dravski banovini, predvsem Bled, kjer grade novo avtomatsko telefonsko centralo. Nn povrafku bo inspieiral pošluo-hrzujavne-telefonskc ustanove v Zagrebu iu morila tudi v drugih važnejših središčih savske banovine. Dr. Kaludjerčiča spremljala na leni inšpekcijskem potovaniu pomočnik | ministra za ITT Ing. dr. Itatajac in sef kabineta j K. Vuknlovič. Nedeliske vozovnice Helgrad. 12. okt. AA. (id 19. oktobra t. I. se ! izprciiicne dosedanje določbe o nedeljskih iu pfn-zniških voznih listkih na državnih železnicah. Od : tal-ra' 1)0 popust veijnl od 11 do 250 km, nflmeSto kako:- doslej od (i do 250 km. Kazen tega sc bodo sme': pomiki, ee v času od 12 do 13 nc vozi jo pot-. uiški vlaki, poslužiti potniškega vlaka, ki vozi |'meti II in 12. Pri povrnila) sc bodo smeli peljati , najprej v nedeljo ali na praznik, doslej pa že v | solmi - ali pa pred praznikom do 20. Po novih | (loločli.th sc na vozne listke ne hodo več lepile | znamk:-. Icmveč bo blagajna v znak, da gre za . nedeljski listek, pritisnila nanj žig poslaje na čelni stl-illii listka. Kontfees ršosMetiskih združenj Belgrad, 12. oktobru. A A. Državna zveza ;»o-| stilcl jskili združenj kraljevine Jugoslavije je I imela od " du 12. t. in kongres v svojih pt'0-: storili. Kun g resa so se udeležili zastopniki ruz,-| uili mini uslcv, Unzpruvljali so o težavah in za-j sloju poslovanju gostileljsliih olirnlov. Kongres j jc pori predsedstvom g. Miliujhi V .Nikoliča, j predsednika držnvnc zveze, sprejel važne skle-j ]ie, ki jih bo v pismenih vlogah predložil pri-! stojnim ministrstvom, du se odpravijo tčžkoče in z.b il jšu la gos]iodnrska panoga, ki igra v našem tujskem prometu važno vlogo. Iz voftušhe službe B»lg;ad, 12. oktobra, m, Z odlukom vojnega ministra »i po potrebi službe postavtljeill: na službo v štabu 5 i. pehotnega polka, pehotni podpolkovnik A kač i i; .tanku, na službo v komando kninskega vojnega okrožja podpolkovnik Petelin Miroslav, v komando ljubljanskega vojneg okrožja konjeniški podpolkovnik dordanič Božidar, na mariborsko vojno okrožje pešadijski podpolkovnik Dic Vaclav, v operativni oddelek glavnega geneiaJ-štaba arliljcrijski kapetan I. razreda Tfampuš Danilo, na službo v štabu 32, pehotnega polka kapetan 1. razreda Golob Franjo, za vršilca dolžnosti štaba -4. armljske riblaili pe^ncltiskl kapetan 1. razreda Golob Franjo, za vršilcu dolžnosti štaba 4. armijske oblasti pešadijski kapntan I. razreda Hraševec Alojzij, na službo v komando plevljuh-skega vojnega okrožja pehotni kapelan 1. razreda Trubar Franjo. za vršilca dolžnosti pomočnika knjigovodje intedanture komande kraljeve garde Hmelj Žalec, 12. oktobra. Tudi danes jr bilo v hmeljskl kupčiji razmeroma |irav mirno i-azpoloženjc. Nekaj več |iovpra-Sevunja jc bilo kljub temu Ic z.a slabše in cenejše blago (iu 14 18 Din ler drugovrstno po 19—24 Din. pn tudi nekaj zanimanja z« prvovrstno do 29 Din z.a kg. Zaključkov jc bilo iiialo. Žalec, 12. oktobra. Pri mirnem Sicer, vendar stalnem povpraševanju jc bila danes tendenca v splošnem nekoliko živahnejša in sc jc plačevalo za boljše in najboljše blago po 28- 34 Kč, 1. j. 50—01 Din za kg. /n letošnji pridelek iz. Ilštcka in Itoudnir sc plačnic JirejkoslPj 20—24 Kč, I. j. 36-43 Din za kg. Od absolventa naših kmetijskih šol smo prejeli sledeče uvaževanja vredne poštene misli k ureditvi vprašanja zaščite kmetskih dolžnikov: Odkar obstoja težavno vprašanje kmetske zadolžitve v povojni dobi Iti se delajo različni poskusi, da bi se pametno, pravično in za državno skupnost koristno rešilo, se ne spominjam, da bi bil kdo kedaj razdelil naše kmete tako, kakor bi v zvezi s tem vprašanjem morali biti razdeljeni. Jaz bi jili razdelil v Iri skupine. V prvo skupino bi dal najprej one, ki so s povečanim trudom in s povečano skromnostjo, varčnostjo iu samozalajevanjem ostali neza-dolženi, navzlic iu kljub gospodarski stiski. One, ki so z večjim trudom in z večjimi žrtvami odplačevali redno svoje davke državi iu svoje družine v najhujših časih skromno sicer, morda celo v pomanjkanju, a vendar dostojno odgajali- To so |io mojem mnenju kmetje, ki zaslužijo največ pohvale, ki zaslužijo od strani državne oblasti tudi največ pozornosti, podpore in zaščite. Ker so stebri državnega blagostanja in obrambni zid proti demoralizaciji, ki prodira ludi že v podeželske sloje. Izkazali so se v težki stiski za nezlomljive junake, ki so v čast in rast svoje domovine vzdržali svoje poslojatike neokrnjene, svoje domove vzorne in nepoškodovane, med tem ko je okrog njih vse, kar je bilo šibkejše, padalo. To so izbrana čela našiti kmetskih gospodarjev, varčnih, pridnih, delovnih in na žrtve pripravljenih, na katere se lahko država mirno oslanja v vseli težavah. Pred temi "bi se morali danes odkriti in bi jim morata država v prvi vrsti in pred vsemi drugimi pomagali, da se ohranijo. Toda dosedaj še nisem slišal, da bi jih' bil kdo od poklicanih pohvalil, se jim zahvalil in jim pevedal javno, da se država zaveda, da jim veliko dolguje in da jih bo za to tudi v prvi vrsti ščitila in negovala. Mimo njih. so šli vsi, uradna tn državna javnost, kol da bi bila samo po sebi razumljivo, da je tako. Sodite sami, če je to pravično. V drugo s k u p i n-o spadajo oni kmetski gospodarji, ki niso po svoii lastni krivdi padli v dottjove. Bodisi, da so pri prevzemu kmetije v dobrih povojnih letih prevzeli tudi denarne obveznosti do svojih bratov in sester, obveznosti, ki bi jih bili v zdravih razmerah radi in lahko poravnali, a so v času gospodarske stiske poslala bre- ! mena, ki so ludi za njihove rame poslala pretežka. Bodisi, da so nekateri postali ludi žrtve naravnih : nesreč, bolezni, požarov, povodnji, loče, ki so uničevale pridelke in povzročale nujne slroške. Ta vrsta knnatov-dolžnikov je vredna vsega spoštovanja in zaščite od strani države, iri nikdo se ne bo spodtikal, čc jim pride z vsemi silami na po-i moč. To so dobri borci, ki bodo zopet močni oporni stebri reda in blagostanja, kadar bodo zlezli izpod razvalin, ki so jih nepričakovano zasule. V Irci jo skupino kmetov bi pa postavil i one, ki se pred svojo vestjo in pred Bogom nc itio-j rejo izgovarjati na gospodarsko stisko, da so v i dolgove zabredli. Semkaj spadajo oni kmetje, ki so v dobrih časih svoje premoženje brezveslno zapravljali, dobro živeli«, razmetavali denar za iiiltsnz, ki je naščmii kmetu tuj in se je začel šele v povojnih letih kol strupen plin valiti Iz mest na podeželje. Ko je prišla sliska, niso imeli več nič, n so zapravljali dalje, ali z odprodajo svoje zemlje, ali pa z izposojenim denarjem, ki so ga jim graje vredni denarni zavodi proti vknjižbam pogostokrat kar tja v en dan posojali- Sem je treba pri štrli ludi kmete, ki so izposojeni denar, ki je kol vknjižba legel ua njihovo zemljo, pognali dobesedno po grlu, ali ga zabili v mesllie cunje iu razne potrato, ki so v siatnioto našemu podeželju. V lo skupino prišlevam tudi kmete, ki so bili za-dosli nevešči v gospodarstvu, da so se podslopili z izposojenim denarjem čez mero »modernizirali« svoja gospodarsko poslopja ali nakupovati z izposojenim denarjem najmodernejše siroje. ki za njihove največkrat skromne obrale niso bili in nc bodo potrebni. / drugimi besedami, kmete, ki v svojih glavah niso znali spravili v sklad svojo domišljijo in svoje ambicije z denarjem, s katerim lahko razpolagajo. Semkaj spadajo tudi knietje-špektilatiti, ki največkrat kmetje niso nikoli bili in so bili samo zločinski prekupčevalci s kmetijami, ki so brez pare lastnega denarja, podpirani od lahkoililšljeillh denarnih zavodov, nakupovali zem-i ljišča, kar cele kmetije, jih zopel razkosavali brez usmiljenja, iskajoč pri leni grdem |xislu cenenega I dobička. Pa jih je nenadoma zasačila gospodar ska sliska in so, ostati sami s uakupljetiiini zemljišči in s posojili, ki jili niso mogli več vrnili, ta Irelja skupina naših kmelov je — bodimo odkritosrčni zelo žalostno poglavje v našem gospodarstvu. Ti, ki so se obnašali, ne kol da b' bili umni gospodarji, ampak kot boljševiki, ki brez umno zapravljajo lastno iu tuje premoženje, danes najbolj vpijejo po zaščiti in so najbolj glasni pri kritikah, da jim država dovolj hitro ne pomaga. Toda za vsakega pametnega človeka je ta skupina knietov-dolžnikov, dejansko suha veja na našem gospodarskem blagostanju. Razun iz čisto človekoljubnih ozirov nc zaslužijo nobenega pomilovanja. šc manj pa kakšne dejanske podpore. Najboljše bi bilo, če govorimo s stališča državnih koristi iu družabne morale, da se popolnoma posušijo, da odgnijejo in odpadejo, da ne bodo še oku-ževali okrog sebe mladega, zdravega življenja. Toda kaj se je zgodilo? Novi nared-bodavec o zaščili kmeta, ki je dejansko zelo človekoljuben, je šel mimo prve skupine kmetov, kot da jih nc bi bilo. Šel je reševal zadolžeuce, a jc pri tem brez, vsake razlike raztegnil svojo dobrodelno in zaščitno roko nad vsemi, kakor tudi sonce sije brez razlike nad dobrimi in slabimi. Zaščite so v enaki meri deležni tisti, ki niso po svoji krivdi padli v dolgove, in tisti, ki so v nje zabredli vsled zapravljanja, nemarnega gospodarstva ali cclo vsled boljševiških gonov. Pijanec, ki je svoj grunt zapil in se je v zadnjem trenutku vjel v zaščito, je danes deležen državne pomoči v isti meri, kot dober gospodar, ki je poslal žrtev nesrečnih naključij. Kmet, ki je svojo zemljo zanemarjal iu se preživljali od vknjižb, je danes deležen iste za-ščile kot najbolj priden gospodar, ki mu je požar uničil dom in ga prisilil, da si postavi novega na kredit. Toda to še ui vse, Po novi naredbi, po krivdi naredbodavca niso samo zaščiteni tudi po-polni navredneži iu gospodarsko nezmožni, marveč prevzema njihove dolgove do polovice zemljiške vrednosti celo država smna. Kdo pa je država? To so redni davkoplačevalci! lorej tisli, ki so bili pridni, ki so prej garali in varčevali in stradali, da so mogli davke odšteti, bodo morati sedaj prevzeli dolgove, ki so jilt deloma napravili nevredneži. Ti so se jim prej smejali, ko so varčevali in delali, a so oni zapravljali. Smejali se jim bodo naprej, ker bodo morali odslej garati tudi za nje, češ, vidite, zakaj pa niste delali kakor mi. Ali ni to krivično iu ali to ne uvaja v podeželje prevratni duh, ki bi sc ga morati ravno mi, ki smo za zdravo družabno življenje, najbolj bati? Povem vam to samo v premislek. Saj boste sami videli, kam to vodi! Vendar, čc žc ui drugega izhoda, naj bo! — Naši dobri gospodarji, in teli je hvalil Bogu še velika večina, bodo še to novo breme sprejeli nase. Plačevali bodo z davki tttdi liste dolgove, ki jih je država odbrisala tudi nezmožiiežem in nič-vrednežem. Toda mnenja sem, da, če jc država, to se pravi, njeni dobri in g o s p o d a r s k o vz orni d a v k o p.3 a č e v fl 1 -c i , prevzela I o breme, naj padejo na tiste, ki so bili zaščite deležni, čeravno niso zaslužili, tudi resne k a z -n i, a I i sankcij e. Država se mora pred Iflk-šiiimi škodljivci zavarovati, da ji, oziroma njenim državljanom ne morejo več škodovali. Brez tega bodo takoj zopel začeli in po iiadaljnih 15 lelih bomo zopet prišli v položaj, da bo pridni del državljanov moral odplačevali dolgove, ki so jih napravili nezmožni in lahkoživi. V zasebnem življenju je lo lepo urejeno. Ako oblast vidi, da kdo zapravlja svoje premoženje, a ima obveznosti do svoje družne, ga postavi enostavno pod kuratc-lo. Vzame mu gospodarstvo i/, rok in konec! Drugim vzame častne pravice! tretje pa, če je potrebno, zapre! Naj bi se podobne kazni ali sankcije uvedle "'d' v /vezi z zaščito kmetskih dolžnikov. Država naj Izvede svojo najnovejšo uredbo, prav, leda v zadoščenje vsem tistim, ki so bili pridni v časih najhujše stiske, naj z zakonom odvzame vsem z a š č i I e n i m kmet o m , pri katerih je d o g n a n o. da so po lastni krivdi zabredli v dolgove, vse državljanske pravice. Kmelski gospodar, ki doma ni znal gospodarili, naj kol volilec nikar ne daje državi ali samoupravam nasvetov, kako naj vodijo državno politiko. Takšni kmetje naj bi ne Imeli ne aktivne in ne pasiva? volivne pravice, ne v občinah, ne v banovinah, ne v državi, ne smeli bi sodelo vati v nebenilt odborih kakoršnekoli vrste, državnih, hanovinskli, občinskih ali zasebnih vse dotlej, dn dolgov niso poravnali iu da na svojih lastnih 1 kmetijah niso dokazali, da nekaj znajo tn da njihova beseda lahko kje in konm koristi. Takšna sankcija bi bila krščanska, pravična in s stališča državne dobrobiti neizmerno korislna. V imenu krščanske pravičnosti sedaj čakamo, da Ic kazni ne izostanejo. Dunajska vremenska napovedi pretežno t jusuo in nekoliko hladne ja. Pesem štajerskih goric ob trgatvi: Kdo bi zmirom tužen bit" I 99 Ifilfc : - Tako jo pripovodovul rajni gospod Friderik Horvat, ki je umrl lani kot dekan pri Veliki Nedelji: Bilo je oktobra 1. 1897., ko sem bil za ku-pjanu pri Sv. Martinu pri Vurbergu. V mesečni noči sva šla z. župnikom Vilierjer.i iz Maribora proti domu. To je bila noč, kakršne so le v naših Slovenskih goricah, ko vsi griči mrmrajo in od sladkih solz krvavijo, na vrlieh pa topoli tožijo v nebo: človek bi se iuzjokul od razkošnega veselja, lam, kjer je zdaj dupleški most, sva obstala Med vrbjem je Drava svetlo iu široko ležala, kakor du je z nama obstala, za nama nekje pa so ubirali pesem. Ko sva jo ujela, mi jc stari župnik položil roko okoli vrutu in tilio posnel: Kdo bi zmirom tužen bil? To ne more biti... Pela sva jo od začetka do kraja in nikoli več se mi ni zdela tako lepa kakor to mesečno noč sredi samotnih goric. Od življenja so kipele, pu so vendar navdajale s plaho tesnobo in z mislijo na umiranje in smrt. Tisto noč mi jc župnik Viher povedal, kako je ta pesem nastala. Zložil jo je Dragotin Ripšl. Ta gospod je bil spurva vojni kurut. potem župnik v Loki pri Zidanem mostu. Nekateri njegovi farani niso bili zadovoljni z njim in so gu tožili škofu Slomšku: I. da je veseljak, ki veOno poje: 2.^ du rad pije — in 5. da ga nikoli ni doma. Škof Slomšek je tožbo prebral in vprašal kanonike za nasvet: kaj bi napravili z veselim župnikom Ripšlom. Gospodje kanoniki so premišljevali in so dejali: »Bodo že Prevzvišeni sumi najbolje ukrenili.« Slomšek pa jc poslui tožbo župniku Ripšlu v Loko, češ, nuj se zagovarja. Tu pu jc odgovoril in se opravičil s pesmijo: 1. Dn je veseljak! Kdo bi zmirom tužen bil? To nc more biti. Bog je pamet mi delil, Tužnost razpoditi. Pride čus, da se solzim, Rajši pa se veselim, Kakor znam, si kratim čas; Kaj to mika vas? Kdo bi zmirom bil vesel? To ne more biti. Ko bi tudi zmirom pel, Žalost mora priti; Kn čas voljno potrpim. Preveč pa sc ne solzim. Iščem spet si kratek čas; Kaj to miku vas? 2. Dn rad pije! Kdo bi zmirom vodo pil? To ne more biti! Zdravje lahko bi zapil, Znal bi oslabiti. Grešni svet je utonil, Vodo nuni je pokazil. Torej sc mi gabi včas'; Kaj to mika vas? Kdo bi zmirom vince pil? To ne more biti. Bog je vinčece delil, Zdravje nam trditi. Če gu piješ pametno, Zdruvje ohranilo bo, laz ga tudi pijem včus', Kaj to mika vas? 3. D« ga nikoli ni domn! Kdo bi zmirom bil domu? To ne more biti. Želja moj'gu jc srca, Med prijatljc iti. Nič doma ne zamudim, Tud' krivice ne storim, Iščem v tujšč'ni kratek čas, Kuj to mika vas? Zmirom tud' ne grem r kol'. To ne more biti. Dela imam doma dovolj, Moram ga storiti. Mirno delam, kadar je, Prej dovršim zvesto vse, Potlej iščem kratek čus: Kaj to mika vas? In na koncu nauk zn sodnike in tožnike: Vse na zemlji se zmeni To že mora biti, Božja volja to stori, Glasno nas učiti: Du bo prišla temna noč. Nam več delat' nc bo moč, Pride večnost, mine čas: To naj mika vus! Ko je dobil tak odgovor, ga je škof Slomšek pokazal kanonikom in jih vprašal zu nasvet: kaj storiti z župnikom Ripšlom. Gospodje kanoniki so premišljevali in so dejali: »Bodo že Prevzvišeni sami najbolje ukrenili.« Slomšek je hodil po svojih »obali gori in doli, v rokah pu držal Ripšlov odgovor. Dolgo ie hodil gori in doli, pa jc pred harmonijem ob-stal, zu harmonij sedel, s prsti sem in tja poskušal — pu zaigral melodijo nu Ripšlovo pesem, sekirice napisal in svoje sekirice in Ripšlovo pesem zavil in poslal Ripšlu. še tisto leto je biia birma v neki župniji blizu Loke. Kakor po navadi, jc bila zvečer pod-oknicn. Že so domači odpeli, tedaj jc Ripšl postavil Ločane pod okno in zapel z njimi svojo po škofovem napevir Kdo bi zmirom tnžeii bil . . Ko jc Slomšek drugi dun sprejemal duhovnike, je dejal Ripšlu: »Domine paroehe, benc fecisti!«1 Ripšl pa je dejal: »Episcope, melius fecisti!«2 Tuka je zgodba o tej pesmi, ki jo pojo po štajerskih zidanicah, ko jesen zori in kupa med prijatelji kroži. Dr. Kr. Sušnik. fihaic ii se som&z 'Rcutionam iSchicht RADION I/ Schichtov pere sam Jesenske sličice s Sorskega polja 1 Gospod župnik, dobro ste naredili! 2 Gospod škof, vi ste bolje naredili! Zadoščenje županu obmejne občine Ljubljana, 12. okt. j Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani jc | bil danes končan zanimiv proces, v katerega so zapletli razni elementi župana obmejne občine v Starem trgu pri Rakeku g. Ludvika K r ž i č a, ki je moral napriviti mnogo potov v Ljubljano, da so je končno njegova zadeva častno rešila. G. župan Kržič, ki ga vsak pošten Notranjec spoštuje zaradi njegove lojalnosti in pravicoljubnosti, je bil od državnega tožilstva obtožen zaradi žaljen,ja uradne osebo po § 302 k. z. in po členu 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Zadeva iina prav zanimivo ozadje ter je proces v prvi vrsti pokazal, da mnogi agenti in špekulanti z domoljubnimi slikami in produkcijami znajo izkoriščati visoke centralno in lokalne oblasti v svoje sebično namene. Gosp. župan Kržič je 14. nov. lani v svoji gostoljubni gostilni v Podobu pri Starem trgu dobil nenavaden obisk. Prišel je neki orožnik iz Loža ter mu velel, da mora takoj oditi v občinsko pisarno, češ, da ga tam pričakuje »revizor notranjega ministrstva iz Belgrada.« G. Kržič, miren in dostojen mož, ni protestiral, uklonil se jc orožnikovemu povelju, izrečenemu v resnem uradnem tonu. Takoj so je napotil z orožnikom s svojega doma proti Staremu trgu, ki je oddaljen dobro četrt ure. Na sredi pota pa sta oba srečala potniški avtomobil, v katerem jo sedel neki civilist in orožnik iz Logatca. Civilist ju jo ustavil in velel, da naj so g. župan vrne na svoj dom. Bilo je okrog 10 dopoldne. Vsi so se lepo vrnili v Kržičcvo restavracijo. Šofer in logaški orožnik sta sedla k eni mizi. G. civilist, ki se jc med tem časom predstavil g. županu za zastopnika »Društva za pri-vrednu i kulturiiu akciju«, je nato g. župana nasanjal, da mora naročiti neko slike. Gosp. župan mu .ic v mirnih besedah povedal vse finančno težave obmejno občine, naposled pa je vendarle naročil tri slike, eno zn občino, drugo zn šolski odbor in tretjo za sebe. Ko sta končala razgovore in so bila podpisana naročila, jc družba skupaj prisedla k eni mizi. G. župan je vprašal logaškega orožnika po nekem orožniku, ki gn je v letu 1931 ob znanih volitvah preganjal in mu storil mnoge krivice. O njem se je primerno kritično izrazil. Pozneje je prišlo do tega, du jc g. župan kot poštenjak napravil na okrajno glavarstvo poročilo, v kakšne namene se da; nes vporablja naše orožništvo. Sam takratni okrajni načelnik mu je to naročil. Ko pa jc prišlo to njegovo poročilo na okr. glavarstvo, je bila kmalu nato vložena proti g. županu ovadba zaradi žaljenja žandarmerije in da se jo o naši državi nepovoljno izrazil. Uvedena je bila na to ovadbo sodna kazenska preiskava proti g. županu. Zaslišanih je bilo mnogo prič. Glavna obremenilna priča »revizor notranjega ministrstva« pa je kratko-malo izginil. Nikjer ga niso mogli izslediti. Revizor čolič jo po poročilih belgrajske policije neznan! Danes dopoldne je kazenski' sodnik-poedi-ncc g. Rajko Led ar h as končal proces in oprostil g. župana Kržiča vsake krivde in kazni. G. župana je prvotno zagovarjal sedanji g. ban dr. Marko Natlačen, danes pa ga je zastopal pred sodiščem prevzemnik dr. Natlačenovc pisarne, odvetnik dr. Josip Voršič. S to sodbo ,ie dano obmejnemu županu resnično zadoščenje! Proces je Se v toliko zanimiv, da naj bodo naši župani zelo previdni, če prihajajo k njim razni sumljivi tipi, akoravno imajo s seboj razna priporočilna pisma. Agent čolič je nosil s seboj priporočilna pisma iz Belgrada, Ljubljane in iz Logatca. Baje so noč poprej gospodje dobro živeli v Cerknici in so se pripeljali v Lož prav gin.icni. Pripomnimo šo, da so bili v tem kazenskem procesu zaslišani pri okrajnem sodišču v Ložu mnogi ugledni posestniki in tudi druge odlične osebnosti Ložke doline, ki so vsi pošteno in resnicoljubno potrdili, da jc g. Kržič pošten naš državljan in absolutno izključili, da bi bil izgovoril v obtožnici inkriminirane izraze tako proti orožnlštvu kot javni varnostni instituciji, kakor tudi proti ureditvi naše države. SANATORIUM EMONA 1'roseno latje se na polju klanja in ženjice vabi: Dozorelo sem, pridi me požel. Truma vrabcev poseda po latju in zoblje; sejmujejo in praznujejo celotedensko žegnjanje. Predrzni so, komaj jih z žvižgom odženeš, že so spet z veselim vri-ščem vrnejo in posedajo svatovska mesta. Proso se otresa, za seme in več ga je že na tleh, vrhički latja so že skoro obrani, le lahka pleva se jih še drži, a ženjic še ni. Gospodar zbira srpe, ki so se od zadnje žetve porazgubili, stika po koših, ki so zloženi ob podih, jezika nad ženskami, ki se vse porazgube in popuste srpe ko kokoši. Kladivo poje, jeklena polkrožna rezila srpov se tanjšajo iu ostre. Kleplje, kleplje žalostno pesem, ki naznanja kone" verabčevskemu pirovanju. A ,le ti ji brez zle slutnje še radostno odpevajo: i le dajmo, le dajmo ga! Ženjci so zastavili, vrabci so se umaknili nn ■ bližnji kozolec, ali sc razbegli po kronah košatih j češenj, ki branijo kozolce pred vetrovi. Žalostno I čivkajo in zro na razvaline nekdanjega raja. Mo-| gočni snopje v pravilni vrsti samujejo po njivi, I kažejo soncu zlate krozulje, kjer pa drugujeta po ' dva, skrivata dragoceno glinasto čutaro plemenito vodice, oslajene s pelinovim listjem, da ne škodi, j četudi se segreje. V pelje srpa in oslice se meša živahen pogovor o rodovitnosti čudodelnega sadu. Najdrob-j nejše zrno je, kot gorčično zrno kol svetopisemski I sadež, ki stotero obrodi. Vsem vremenskim ne-! zgodam kljubuje. V suši je raslo in dozorelo, z I dežjem sta se sešla le ob setvi, ki jo je žalil I in zabil, da ni moglo pognati, in bi v plevelu i vtonilo. da se niso zanj zavzele plevice z dekliško ! vnemo. Vse polje je porjavelo v suši, sicer košnti listi krmne turščice so se čebulasto pozavili, vse je venelo in viselo v tla rjava ožgana ruša zemlje je padla v boso nogo, edino proso je kljubovanj, dasi je v rasti malo zastalo. Nasad Zvozili so ga na pod, ga zložili tesno snop oh snop z latjem pokonci. Nasad je nasajen, otroci se valjajo po njem in pričakujejo volov, da ga oma-nejo. V podnih stenah so še držaji, ki spominjajo, da so ga nekoč meli na primitivnejši način: s čev-| lji in cokljami. Hlapec pripelje par volov, v travi | jim obriše in s slamo otre parklje in jih vleče ! na nasad, Rranijo se, še od lanskega leta jim je j v nagonu ostalo, da je to delo zastonjsko in malo prijetno. Ker pa hlapec le ne odjenja, se udasta, j jezno zagrabita snop in ga streseta po nasadu. A kazen pride takoj. Njih nagonsko požrešno hlepenje kroti z gosto žico prepleten nagobčnik, ki jima ga je navezal hlapec na vrat. Ne ve, da naj vsakdo je od svojega dela in vol od nasada, ki ga mane. Celo sv. pismo voli, da volu, kadar ] mane, ne natikaj nagobčnika. Otroci oh vratih | preže, da nožni mlatilci ne ponesnnžijo nasada, a j preže le na jabolka in hruške, ki jih stresa veter ; 7. dreves. Celo strah in crožnja, da bodo kar tako | kašo jedli, jih malo plaši. Nasad imajo. Veliki nasadi se pri malošte-| vilnih družinah treso zvečer, dn pridejo sosedje, 1 fantje in dekleta z vse vasi pomagat. Vendar pomoč ni toliko izdatna kot številna. Pridejo iz veselja do zabave, ne do dela. Zbirajo se počasi v svesti, da dobe tisti, ki pridejo ob 11 toliko, kot tisti, ki so težo dneva ves dan prena-šuli. Prihajajo počasi in po straneh oprczti jejo, koliko je že stresenega, da ga preveč ne dobe. Le sosedje pridejo prej, vezani po dolgu medsebojne pomoči. Domači so takoj ob - Ave Mariji« pričeli, stresli že vse ob stranicah, odmedli od njih vseeno boji, du ji bi vzkipela. Posedejo po nasadu, sežejo v pehar in ga hitro uprazne, kozarec kroži iz rok v roke, dekletom radi močno nalivajo, ker se branijo, češ čaja se vendar ne lioste branile. Hlebu se malo pozna, le sem in tja ga kdo gražljaj odkrhne, otrokom pa ga gos|>odar odteše večjo zagojzdo, da ne opešajo. Po malici nasad hitro gineva. Tekmujejo, kdo bo prej pri koncu pri buli, ki skriva v svojem naročju žlahtne hruške. Tekmujejo, da tresejo, pozabijo in prosa še precej v slami puste v tolažbo jesenskih ptic, ki čez morje ne upajo. Nalože otepke na voze in jih odpeljejo k kozolcu, da jih zlože Tema je navadno, to luna kuka morda izza oblakov. Pa saj ni treba, da bi svetila, vedo in znajo tudi v temi, late in otepki pa se otip-ljejo. Na podu grebejo zrno na kup ne gre v višino, zrno polzi navzdol. Sosed vtakne »kozi vrb kupa grabljlšče in meri: 20 mernikov in še čez gn bo, saj je samo zrno brez pleve. Čistilnik znropoče, oilveje pleve od zrna. ki ga sipljejo v mernike in sproti odnašajo na sušilnico. Nikjer drugje jih ni videti kot tu na Sorskem |>o-Iju. Za kratko dobo komaj 1-1 dni služijo, celo leto sicer počivajo in trhle. Merijo pičlo, do več namerijo, če jih up ušteje in nasad ne da, kol pričakujejo, malo zaokrožijo. Polnočna ura mine, preden vse pospravijo, gospodinja pa jih težko pričakuje, da se ji večerja ne shtndi popolnoma. Večerja? Težko ji je vzdeti lo ime, ko se že prve popolnočne ure stekajo. Ni za samo okrepčilo, ampak bolj za slovesen zaključek nasada. Pisana družba je vklenjena v stranice javor-jeve mize, velike sicer, n zu le prilike še premajhna. Stisnjeni so, tnko na tesnem, da le izmenoma morejo zajemati iz velike sklede, do roba napolnjene z mlečno kašo, utopljeno v maslu, po vrhu pa kot otočici izzivajo veliki ocvirki jajčnega ocvrtja. Govorica se vpleta vmes in preganja spanec. Počasi uhajajo, petelini že pojo. fantje pa gredo še k dekletom vas. Že ajda zori Ljubljana Koitien*k*£ft lil, I 'Zdravnik: Tel.:tft-23 oni n:ra ud 11—1 dr. Fr. Derganc, kirurg šel pr marij v p. zrno, dn je prostora za 20 in več. Nasad postaja zabavišče, poln veselja in rado-! sti, poln prijetne zabave in družabnosti — družabna prireditev na deželi, ki se je udeleže vsi, ki kot prijetni družabniki slove. Pri vralili trese gospodar izpadlo slamo, vsi drugi dvigajo in tresejo prosena vlaknja, ki jih vežejo v majhne otepke berače , Tukaj so z.bero ljudje, ki se često radi vidijo in snidejo — nenapovedani, a določeni sestanki. Marsikatera pade nn račun takih dvojic in živahnost še podvoji. Prijetna družba mladih vedrih lic. radostnega srca. ki jim vsaka beseda v pesem zveni; saj kogar kaj teži. gn v lo družbo ui. Polovico so ga že slri>sli Gospodinja prinese pehar jabolk in hrušk, hleb kruha s steklenico medenega- z enim kozarcem. Malo založite ' in se hitro obrne, kašo je sicer malo umnkniln. a se lian se je obesil. Žito se suši v kozolcih in čaka. kdaj ga bodo omlatili. Njive so oprahane, vendar sv. Aleš, ki se je |>o stopnjicah potolkel, se obotavlja priti. Pred njim ne sejejo in ludi na njegov god ne, sicer je ajda jelševa. Med Alešom in Jakobom je devljejo v zemljo, ki pa se 6hladi — čim zakrije ajdova semena. Res, noči postajajo hladnejše, a čez dan tembolj pripeka. Podnevi ne orjejo in ne sejejo, živina ne prenaša nadležnih obadov, zalo vstajajo zarana, kradejo Bogu noč in napregajo pod večer. Suho je navadno v tem času. Ročice pluga treso, lemež škrta ]>o trdi s peskom naniešani grudi, za brazdo se kadi. Naporna je setev v suši, a je tem bogatejša upanja. Prah, ki se dviga za brazdo, pravijo, da dobro gnoji; seveda, če je primešan Se superfosfat, je še boljši. V tednu je dež in ajda hitro vzkali. Dvema listoma, ki leno poniamljata izza kepice, se pridružita še dva in dva. In preden preteko tri nedelje, nas nekega jutra pozdravi še zaspani komaj vslnli ajdov cvet. Ajdov cvet, ki tako nebeško dehti. Spominja me na ambrozijo in nektar in na dekleta, ki že v grobu spi. V sobico mi prihaja dehteč vonj, ki me draži, izzvablja in trga od knjig. Vsak dan dvakrat dopoldne in pod večer grem v polje gledal, kako čebele nabirajo in med nosijo; hodim tešit žejo [>o lepoti našega (»olja, z ajdovim cvetom ovenčanega. Obračam krozulje in gledani, ali že polni. Plemenita žitnica, ki tako hitro donese. V dveh mesecih je vsejanu in požela: segnito zrno devetero rodi. V nas pa sejejo že desetlet ja in še sadov ne donašamo. Rumenordeča stebelca, bel, v rdeče prehajajoči cvet, sta mi še ponoči v očeh. Ajda ugaša, strah pred uničujočo slano kopni, dosti ne more več škoditi. Zo zori, jesen jc prišla Moglo se zemlje drže, le za opoldan jih solnce za trenutek prežene. Zadnji pridelek našemu kmetu, zadnji cvet z našega polja. Franc Jenko. — Motnje t želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervnznost, omotičnost, hude sanje, splošno slnliosl olajša mo, če popijemo vsak dan čašo »Frnnz .iosefovo« grenčice. Za živalski vri v Ljubljani Kako velik vzgojni in tujsko prometni pomen ima živalski vrt v vsakem večjem mestu, nam dokazujejo številni večji in manjši zoološki vrtovi v posameznih državah. Tudi v naši mladi državi imamo poleg lepega in pestrega živalskega vrla v Zagrebu, ki jc bil osnovan s pomočjo zagrebške občine, še dva manjša, in sicer enega v Splitu in pa pred kratkim otvorjenega v Skoplju. V naši osrednji državni prestolnici so tudi sklenili, in to zopet s sodelovanjem belgrajske občine, da Čimprej osnujejo primeren zoološki vrt. Naša bela Ljubljana tudi ne bi bila med zadnjimi mesti in bi imela brezdvomno že svoj živalski vrt, ko se ne bi započeto delovanje društva Zoo leta 1930 tako žalostno nehalo. Posebno pa je obžalovanja vredno, da je ravno vsled neopravičljivih osebnih razprtij in morda nerazumljive osebne mržnje in muhavosti do tako vzgojno važne ustanove prišlo do tega, da naše kulturno središče še do danes nima takega poučnega vrta. Kot vidimo, ideja društva Zoo ni zamrla, ker je bila z ustanovitvijo zoološkega društva NOE leta 1934 ponovno poživljena. Ustanovitelji društva NOE so se pač nesebično in z nujno uvidevnostjo potrebe odločili postaviti ponovno prve temelje primernega, a četudi majhnega, v modernem duhu zamišljenega živalskega vrta, v katerem bi se v prvi vrsti nahajale vse pri nas živeče divje živali in pa tudi glavnih zastopnikov iz raznih vrst pre-komorskega živalstva. Gotovo nikdo ne more odklanjati in tudi ne odlagati iz kateregakoli vzroka nujnost ustanovitve živalskega vrta in sicer v onih mejah možnosti nje- govega obstajanja, ki bi bilo realno in materijalno mogoče z ozirom na velikost ravnokar nastale Velike Ljubljane. O pomenu zoološkega vrta bi bilo odveč še posebej razpravljati. Taka ustanova ni samo v zabavo za staro in mlado, temveč služi v veliki meri pouku in vzgoji, zlasti mladine, ki ima v živalskem vrtu stalno najlepšo priliko spoznavati živali lake, kot so v naravi. Pa tudi odrasli imajo veliko zanimanja in potrebo spoznati vsako tujo žival in njeno zunanje življenje. Seveda more služili tak živalski vrt svojemu namenu le, če je res vrt in ne zbirka živali — potujoča menažerija —, kjer se živali mučijo po tesnih kletkah. Taka zbirka živih živali za njih ljubitelje gotovo ni privlačna. Treba je, da se osnuje res pravi živalski vrt Sredi čimvečjega parka, kar si je menda omenjeno društvo tudi postavilo za cilj. Ni pa pri tem sama delavnost in požrtvovalnost zasebnikov zadostna, treba je, da se za to zavzame vsa javnost, zlasti pa mestna občina ljubljanska, ki je na tem najbolj inleresirana, kot odgovoren činitelj in pospeševatelj vsega onega, kar more povzdigniti prestiž stolnega mesta Ljubljane. Slišimo, da ima društvo NOE že skrbi, kako prezimiti svoje živali, ki že tvorijo prve temelje bodočega Zoo-a, vsled česar je že ukrenilo potrebne korake pri Mestni občini, dn mu čez zimo da na razpolago primeren prostor. Upati je vsaj sedaj ugodne rešitve tega nujnega in perečega vprašanja, od katerega morda le zavisi ustanovitev v bodočem letu tako vsetransko zaželjenega živalskega vrta. Pri saprfiu, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. ItoKistrirano od Min. koc. pol. in nar. 7/dr. S. br. i;>.485 od 2a. V. 19«Io. Boji in upi koroških Slovencev Proavetnu zveza je posvetila snočuji prosvetni večer spornimi obletnice koroškega plebiscita. Stari prijatelji prosvetnih večerov in šc rnnogi drugi so popolnoma napolnili verandno dvorano hotela »Union«. Z a uvod so roprodueirnne koroške pesmi in ski-optične slike povcdlc poslušalec na severno mejnike slovenstva. Prelepe slike in nastro-jeiija, pestre, narodne noše in modra jezera šo vsem nazorno pokazala, kaj smo izgubili s slovenskim Korotanom, ki jo ostal po duhu in srcu šc naš in to bo lak tudi ostal. Koroški Slovence in narodni delavec, sedanji trsteniški župnik g. dr. Janko Arnejc je nato z živahno besedo orisal narodno prebujenje, delo in boje koroških Slovencev. — Narodna zavest koroških Slovcnccv sc jc kaj zgodaj zbudila. Imena Eiuspielor, Jancžič in dr. bodo /. zlatimi črkami zapisana v zgodovini koroških Slovencev zadnjih 40 let preteklega stoletja. Okrog 1900 pa je nastopilo nevarno mrtvilo v političnem življenju koroških Slovencev. Pritisk gcrmanstvujia našo severno mejo sc jc vedno bolj večal, po nemčevalmi društva so lovila odpadnike in duhovščina iu maloštevilno učiteljstvo je bilo tedaj edini steber slovenstva ua Koroškem. Previdnimi .ie takrat poslala na Ko roško dr. Janka Brejcu, ki je vsem narodnim delavcem, /.lasti pa mladini kaplanom, IMistnl pravi učitelj zu politično delo. .Dajal jim ,ie vedno poguma, jih vzpodbujal in vodil. Tndi predavatelju samemu, ki jc prevzel župnijo v Žrclcu. jugovzhodno od Celovca, v kateri jc župnikoval 14 let, jc pomagal s svetom in dejanjem. B7 za vse stroje, livarne, opekarne, """"MfJLLI-. krznarje, modislinje i. t. d. izdeluje najcenejše in najpreciznejše modelno ini/arstvo Milan HrttfllC, Ljubljana, Miklošičeva 12/vrl Žrclec, vas pred durmi Celovca, jc veljala za popolnoma nemško fa.ro, vendar jc našel novi župnik v njej lc tri nemške rodbine in — seveda tudi Slovcnco-neniškiitarje. Kakor številni drugi, tako jc predavatelj na svojem mestu začel graditi postojanko slovenstva proti prodirajočetnu nemškemu valu i/. Celovca. Pridobil si jc zvestih prijateljev, sodelavcev in — sovražnikov. In po vsej Koroški jc bil slovenski živel j oli izbruhu svetovne vojno na straži, pripravljen nn žrtve in boje. Pritisk mi Slovence ic jc povečal. Začela so se preganjanja voditeljev in duhovščine. Predavatelja samega so skušali na vse načine onemogočiti tudi krive prisege-so bije dobrodošlo orožje. Vendar .ic imel srečo in sc izmotal iz pasti in /.nnk. ki naj bi ga spravile v ječo. Pa jc prišel prevrat, '/ai nestrp-neže je prišel sedaj pravi čas. da sc maščujejo nad tistimi slovenskimi delavci, ki jih intrige med vojno niso mogle spraviti z navodilih postojank. V neki deconiberski noči ju oborožena tolpa obkolila župnišče v Žrclcu in ila ni prijatelj žo malo preje opozoril predavatelja. bi tolpa hitro končala svoje delo. Živ ali mrtev nam mora pasti v roke!- jc bilo geslo, ki jc tedaj veljalo marsikomu na Koroškem, in skoraj čudežna jo bila rešitev predavatelja samega. Pa jc prišel zopet nazaj, ko so našo četo zasedle Koroško. Začelo sc jc delo in boj za domarkacijsko linijo, priprave za plebiscit. Nemci niso štcdili z denarjem iu napeli vse moči. da nam iztrgajo Koroško. Pri nas smo marsikaj zamudili, marsikaj napravili narobe. Kna izmed napak je bila tudi tn, čeprav »c le redko omenja, da je tedanji voditelj vsega narodnega dela na Koroškem, glava, ki jc vodila vse in v katero so vsi zaupali, dr. J. Brejc, odšel iz Koroške na klic domovine. ki ga jo potrebovala na še važnejšem mestu. Kakor junaška pesem jc bil boj za plebiscit in ko se jc pred lu loti umaknila meja jugoslovanske države na Karavanke, tn pesem narodna zavest in žilavost na Koroškem ni izginila. 15 let žc valja nemški valjar slovenstvo na Koroškem s pndvo; Jeno silo. Kar ui uspelo v tisoč lotili, tudi v par desetletij ne bo, ?So bi.iejo naša srca onstran Karavank, šc doni Gor čez izaro», šc upajo koroški Slovenci na boljše dni. Ne pozabimo jih' Potrjena sodba o procesu dr. Tavzesa Ljubljana, 12. oktobru. Mnogim je šc \ živem spominu proces, ki se je vršil letos pred okrajnim sodiščem v Ljubljani proti poštnemu uradniku g. Fordu Nadra-gu zaradi žaljcnja uradne osebe, namreč žuljo-nja tnkrutnegii vršilca službe poštnega ravnatelju dr. Ivana I uvzosu. (i. Nadrng jo bil obtožen. da je z nekimi letaki, ki so bili 22. aprilu med 15. in 13.30 uro oddani na kolodvorski pošti Ljubljana II v nubirulnik in so bili naslovljeni nu različne odlično osebnosti v Ljubljani in nu deželi, očitni dr. Ivanu Tavzestl, da je nekorektno postopul v neki zadevi. C. Nadrag je bil osumljen, ilu je sam sestuvil iu odposlul dotične Ictukc. Pred okrajnim sodiščem je bilo več rnzpruv. ki jih jc vodil sodnik g. Milan Temine. /.uslišanih jc bilo mnogo prič. Nekute-re priče so obremenilno izpovedale /u obtoženega g. Nudraga. Po dolgih razpruvuli je pni sodnik g. Milan lominc izrekel oprostilno sodbo, ki so jo mnogi poštarji vzeli z zudoščenjem nu znanje. Radi dežja odpovedane konjsko dirko sc bodo vršilo v nedeljo, dne 13. t. m. v polnem obsegu na Fužinah pri Ljubljani. Startalo bo preko 50 jahalnih in kasaških konj. Polog toga bo nastopilo tudi 15 liano-vinskib žrobccv.« Dižuvni tožilec jc proti tej oprostilni sodbi prijavil pri/.iv nu ljubljansko okrožno sodišče. V prizivn je obširno navajal nekatere momente, ilu se je pri obravnavi kršil zakon in du je podana krivdu obtožcučeva Branilec obtoženega g. Nndiuga s. dr. Ivo lesnik je nu drugi struni v obširni vlogi nu okrožno sodišče uuva-jul vse vužne oprostilne razloge. Na tajni seji kuzciiskcga sonata okrožnega sodišča jc liil pri-ziv državnega tožilcu zavrnjen ter je II. sodiia inštancu v celoti potrdilu sodbo prvega sodnika. S tem je tu proces končno rešen. Filmski večer SPD V četrtek, 10. I. ni. zvečer nas jo Slov. planinsko društvo povatiilo k prvi svoji letošnji prireditvi: (ia. Ana Escherjova, znana planinka in naša rojakinja iz. Tržiča, je pokazala vrslo filmov, ki jih snema na svojili turah in potovanjih križem sveta. Videli smo grški Olimp v megli in v. solncu, španske gore in sloviti okrešeij Uavar-nie v Pirenejih; z zanimanjem smo gledali pestre slike iz puščave ob Udečein morju, danes lako aktualni Sueški prekop in krajo na polotoku Si-naju in gore, ki jih tako dobro poznamo iz svetega pisma stare zaveze. — Takoj nato pa nam je ga. Escherjeva pokazala svojega stalnega spremljevalca, italijanskega alpinista Emila Co-micija v najdrznejših plezalskih položajih, pri neverjetnih težkih previsov. Navsezadnje — že vzpenjanju čez navpične stene in premagovanju proti 11 — pa je zaključila gospa svoj filmski večer z nekaterimi uličnimi prizori iz naših domačih planin: z Jalovca, Mojstrovke in Storžiča. Filmi, ki smo jih oh tej priložnosti videli, so povečini tehnično dobri, nekateri celo izvrstni, izbira motivov kaže mnogo smisla za lepoto prirodo iu dober okus. Nekateri prizori so bili predolgi (ples, signaliziranje etr.) in bi se jih dalo brez škodo skrajšati na tretjino, šibkejše dole bi bilo popolnoma izločiti, s čemer bi se povečal učinek. So pa v teli filmih nepozabne privlačnosti in zanimivosti (n. pr. ves odlični in napoti plezalski film. prizori iz samostanov na Sinaju, imenitni /J • "Z Z/nHiun^i/i Trajno goreča peč za drva OKUSNA POCENI Dgromen prihranek na kurjavi Proizvod osjeSke livarne ISLiZS IN TOVARNE STROJEV S. B. OSJEK lipi menihov, pokrajina Gavarnio etc.), ki zapuste močan in trajen vtis. Prikazovanje planinskih filmov bi gotovo spestrilo spored planinskih večerov, ki nam jih prireja Slovensko planinsko društvo. * © Dobrodelna tombola mostne občine ljubljanske bo nepreklicno danes ob popoldne nu kongresnem trgu. Lo v primeru prav slabega vremena se tombola odloži zn 1 teden, t. j. do prihodnjo nedeljo 20. t. m. Glavni dobitki, tako predvsem kompletna sobna oprava, lino moško kolo, fotografski aparat itd. so razstavljeni v trgovinah: I. C. Muyer, F. Urbane, Krisper, >,Sa-va«, Batjcl in Suinos, ki so ljubeznivo dali na razpolago svoje izložbo, kjer se dobe naprodaj tudi tombolsko srečko. © Srečke za Dobrodelno tombolo so bodo i azprodujtile na križiščih glavnih cest do pri-četKu tombole, ki bo nu kongresnem trgu ob 3. popoldne. Občinstvo prosimo, du pridno segli po srečkah. Dobitki so številni, lopi in praktični. Priznano elegantni DANSKI PLAŠČI iz suknenega blaga.....od Din 350'— dalje, z dobrim krznom......od Din 530— da'je, in z dragocenim krtnotn . . .od Din 950'— dalje. FRAN LUKIČ Stritarjeva ul ca © Drevi bodo v Mostah, kjer se zadnje čase čudovito živahno gibljejo, v Ljudskem domu ponavljali pretresljivo igro Žrtev spovedne molčečnosti«. Ker je zadnjič bil k tej igri tak naval, da jih je moralo mnogo oditi, bodo drevi ob 8 vsi dobili priliko videti to igro,, ki vsakogar pretrese. Vstopnice dobite danes ves dan v Ljudskem domu. © Sestanek srednješolskih katehetov v sredo, 16. t. m. ob 8 v društvenem lokalu. — Odbor. © »Akcija za dom visokošolk« v Ljubljani, Gradišče 14-1, vljudno vabi vse podporne člane in drugo občinstvo, ki se zanima za našo ustanovo, na ogled doma, ki bo v torek, 15. okt. t. 1. od 16 do 18 popoldne, ■— Odbor. © Višja gospodinjska šola dr. Kreku v Šiški priredi petnajstdnov m kuharski nedeljski tečaj. (Boljša meščanska kuha.) Začetek 20, okt. ob 0. uri dop., ki traja do I-!, ure. Prigluse sprejema u pravu /uvodu. Lepe spomenike po nizki ceni dobite pri KUNOVAR F«AN JU pokopališče Sv. Križ, Liubljana © Zahvala nemških arheologov. Predsedstvo mostno občine ljubljanske je prejelo preteklo dni od Arheološkega institutu Nemčije pismo, s katerim so vodju arheologov iz Nemčije prof. dr. Bersu toplo zahvaljuje zu prisrčen sprejem v Ljubljani, poudarjajoč pri icm velike zaslugo podpredsednika prof. Kvg |ur-ču, ki si jih je pridobil s prizadevanjem zu čini dostojnejšo ohranitev naših starih, /n splošno zgodovino vclcvažnib rimskih preostankov v Ljubljani. Lovci, športniki nabavite si klobuke in izicisiMzic v najsolidnejši izdelavi pri M?rkO Bofjat»j, Ljubljana, Stari trg 14 © Sestanek jugoslovanskega kirurškega društva, sekcija Ljubljana, v torek, dne 15. t. ; iu. v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Spored: Or. Guzclj: IJiagnosis, llicrupiu et j pro"guosis n lc n s ventriculi et Juodcui perfor. Operiran curcinoma tenkega črevesu (demonstracija) Dr. Preveč in dr. Brecclj: Angjomu-tosis retinae ct modiilluo (demonstracija). Dr. Arko: Stonosis reetigo operata, © Namesto vencu uu grob pokojnega Pililo ta Alojzija jo daroval zu brezposelno trg. sotrudnikc g. Josip šeloviu KM) Diu. © Pavlu Marija Kocjančič zopet redno ordinira in sprejme takoj zohntebnikn-pruktikuntu. © Občni zbor Stolne prosvele se vrši du-i nos popoldne ob potili v Jugoslovanski tiskarni. | Člani in članice polnoštovilno! © Kino Kodeljevo igra ilunes ob 13.30. 17.50 iu 2(1. ter jutri ob 20. Manolescu« s Svctisla-vom Petrovičem in štiri predigre. Zaradi opustitve trgovine MARIJE 0ERNAK dr., Vodnikov Irg — prodajamo špecerijsko in ostalo blago po globoko znižanih conah. — Posebno opozarjamo nu mesarske nože znamke Dick, na trgovski in pisarniški inventar. Ne zamudite prilike. Oglejte si ccne. © Nn V. prosvetnem večeru Salezijanske prosvete na Kodeljeveni v četrtek oli 20. bo g. dr, Alojzij lome z lepimi skioptičnimi slikami predaval o slovenskih šcgnli in navadah. © Začetniški tečaj mednarodnega jeziku Espernntu otvori Dol. esperantsko društvo v Ljubljani v sredo, 16. okt. t. I. ob 8. zvečer v II. deški osnovni šoli (na Grabnu), Ljubljana, Zoisova cesta. Prinesite s seboj papir in svinčnike. ker so bo s poukom takoj pričelo. Pridite točno, ker se bo ob otvoritvi določil čns iu dnevi pouku po /olji tečajnikov! © Pustolovci v Ljubljani. Senzacija / uretu-1 cijo pustolovcu Nikole šegotu, o čemer smo poročali v petek, jo vzbudila med ljubljanskim ženstvom umevno mnogo zaniniunju. Nu dnu prihajajo razne pustolovščine, ki si jih je šegotn v Ljubljuni dovolil, veurhir pil dosedaj se ni javila nili ena ženska, ki bi priznala, rlu jc šegoli toliko in toliko posodila«, šegotu je liil od nog rlo gline kuvulir, vedno oleguntno oblečen. linegu nastopa, kur pu gu ni motilo, da si ; ne bi pri plačilnem* ludi izposodil som in (ju j kukšon znesek, uli da je s cclio ušel Zanimivo | pa jc, du šegotu nujbržc ni bil sam. zakuj tn-j koj po aretaciji je izginilo i/ Ljubljane več ti-j pov, ki so zadnje čnso nastopali enako knkor šegotu, cele noči preptesuli nu rn/nih plesiščih. ! se seznanjali /. lepo oblečenimi ženskami in jim , pihali na dušo, nihče pn ni vedel, od česa prav 1 /a prav ti ljudje žive. \ko bi hotelo žensko povedati, koliko so tem pustolovcem izdalo in katerim, lii prišlo nn dan prav zanimive reči. Tako pa jc mod vsemi svojimi tovariši padel \ mrežo policije edini šegotu in šc tu po neki svoji nerodnosti, ki gu jc izdale. Najnovejše vesti iz vsega sveta skozi radioaparate od „TEHN1K" J. BANJAI Ljubljana, Miklošičeva c. 20 Prodaja na 12—18 mesečne obroke Telefon: 34-19 © Kino Kodeljevo. Danes ob 13.30. 17.30 in 20. ter jutri ob 20. .Vlanolcscii« s Svetislavoin Petrovičem ter štiri lepo predigre. © Služkinje! Obveščamo vas, du sc prične šivalni in kuharski tečaj v Služkinjskem domu tukoj. ko sc priglasi zadostno število služkinj zu ločuj. Vse informacije so dobo v pisarni Po-selsko zvezo, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 22, I. nad. — Poselska zveza. © Za ureditev Šclenburgove ulice. Prej; šnji teden jo tvrdka Bata predelala svo.i lokal v Selcnburgovi ulici, kjer jo bila nekoč Jadransko-podunavsku banka. Sosed lc tvrdke jo mr. Ustar, ki jc prod kratkim odprl v toj hiši svojo lekarno. Ta je dal sedaj ludi predelati izložbe lekarno tor .iili prilagodil slogu, kakor ga imajo izložbe tvrdke Bata. Lokali bodo izgledali prav moderno ter praktično. Oli tej priliki moramo omeni t i, da bi od hišnih posestnikov v tej ulici pričakovali malo več smisla za zunanjost svojili hiš. Večina hiš ima po desetletja stare omote, ki razpadajo. To najbolj prometni ljubljanski ulici, ki jc bila svoj čas glavna promenada, ros nc dela časti. Dober zgled lii mogla dati poštna uprava, ki bi žc lahko enkrat, dala poslopju glavno, pošto nov omet. Pred kratkim jc stal sicer okoli tega poslopja zidarski oder iu vsi so pričakovali, da bo poštno poslopje dobilo nov omet, v resnici pa so popravili samo staromodno štu-katuro na krtini poslopja, nato pa oder odstranili. Tudi mestna občina bi se morala malo bolj pobrigati /.a Šelenburgovo ulico. Tlak v tej ulici .jo iz lesenih kock, ki bi jih morali po pravilu vsako loto enkrat namazati, kakor delajo v drugih mestih s takim tlakom. V resnici pu so bilo tc kocko namazane samo tedaj, ko so jih postavili tja, torej prod tremi loti, od takrat pa so nemoteno zbira na teh kockah blato, prali in druga umazanija. Čas je, da so mostna občina enkrat spomni svojih dolžnosti du ulico, ki jc včasih slovela da je ena najlopših v Ljubljani, kar seveda žo. dolgo ni več. I Nočno službo imajo lekarne: danes: mr, Bakarčič, Sv. Jakoba trg M: mr. Humor, Miklošičevi! cesta 20: mr. Gurtus, Moste. Jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. kurull, Gosposvetska ccstu 4: mr. Bohiucc ded., Rimska ccstu 31. Gorenjska korenina Osemdesetletnico jc praznoval na svo.i godovni dan občespoštovani in ugledni posestnik na Visokem nad Kranjem g. Mihael Jcrina. V krogu domače družine so obhajali pomembni dan. Pač so godovnjaku ta dan romale misli na preživeto dolgo življenje. Na težko dni, ko so jc kot vojak udeležil okupacije Bosno in na šo bolj težke in žalostne, ko sta mu v svetovni vojni padla dva sinova: Jože in Lojze in mu je umrla srčno ljubljena soproga. Kljub hudim udarcem .io stal vedno čvrsto pokonci, poln vere v dobrotno božjo previdnost, ki naklan.ja človeku tudi sončnih dni. Zvest in dolgoleten naročnik katoliškega časopisja, odprtih rok in polu razumevanja za vsako dobro stvar, mu poteka življenje v krogu sina in ljubljenih hčera, ki so vseskozi tako kot on. In da bi videli njegov snažni, lični dom ob šumeči Kokri! To vam jc hiša kakor cvctličnjak, občudovan od domačinov in tujcev, ki pa nc goji prelepega okrasja le zase, marveč zlasti za božji hram, ki jc odličen za vsak praznik s tem tako negovanim in izbranim cvetjem. In toga jc toliko, da vam ž njim z izrednim okusom okrase vso cerkev. Da bi bili videli visoško eerkov za njen god 15. septembra letos! Kako lep ji' tak gorenjski dom! Zato čast in hvala taki hiši! In možu, H0-letniku, ki ima take otroke! Ako Hočete dobro milo potem uporabljajte ki je izdelek slovenske industrije. »Hubertus« milo je priznano kot najboljše. Važma 500 letnica Dne IS. okiobra 1435 je .smrt dohitela telesno in duševno šc čilega celjskcga grofa Hermana II. pri njegovem zetu Sigismundu v Požunu. Prepeljali so ga v plctersko kartuzijo in tam pokopali; o njegovem grobu pa ni več nc duha ne sluha. Herman II., ta najbolj tipičen Celjan, rojen okoli leta 1350, je celjski rodovini položil temelj moči in slave. Imel jc. tri sinove: Friderika II., Hermana III. in Ludovika. Hči Barbara ise je 15. nov. 1404 na gradu Krapini poročila s Sigisinundoni I.uksetibur-škim, kraljem ogrskim, poznejšim nemškim cesarjem (1410—37). Po poroki je kralj Žiga svojega tasta, mogočnega in izkušenega Hermana Celjskega imenoval za bana hrvatskega. Iz te dobe jc velika umetnina, patrocinijski kip na glavnem oltarju romarske cerkve na Črni ali Ptujski gori. Prekrasni relief je okamenitev politične situacije proti koncu 1408. 1. in v začetku 1409. 1. V tisti dobi se je močno oglašalo jugoslovansko vprašanje. Pokazale so sc konture poljsko-ogrsko-jugoslovanske države. Ko so se Poljaki odcepili, se je zdelo, da bo nastala velika ogrsko-jugoslovanska država in končno se j je v bosanskem kralju Štefanu Tvrtku I. (1353—91) j in celjskih grofih kristalizirala ideja jugoslovanske ; države. Štefan Tvrtko I. je namreč 1. 1390 postal 1 tudi kralj hrvatski in dalmatinski ter je ponosno izjavil, da jc katoličan; s tem je bosanska država i dosegla svoj nifjvečji obseg. Štefanova sestra Ka-j tarina, bosanska princezinja, je bila mati ITerma-! na II. Kar se je žc pred 500 leti snovalo, o Čemer I je nemara sanjal Herman II., to je danes ostvarjeno. ! Mi smo državljani tiste velike Jugoslavije, za ka-1 tero so delali že davni naši predniki. — J. E. K. Štev. 236. >SLOYKNKC , dne in. oktobru |. Slran I napad na Slovenijo Kljub vsem mirovnim stremljenjem doživljamo, da se vse države vedno bolj obo-rožnjejo iu nekatero eelo vojskujejo. Znana je miroljubnost naše države, vendar je naša dolžnost, da tudi mi skrbimo za varnost, naših meja in za življenje naših državljanov. Zavedajmo se gesla: 'tujega nočemo, svojega ms damo!' V bodoči vojni se ne bodo bojevali samo vojaki na 1'ronli. temveč ogroženo in izpostavljeno nevarnosti ho (udi civilno prebivalstvo daleč v zaledju. Zalo vse države razen organizirane svoje vojaško inoči, pripravljajo civilno prebivalstvo na bodočo vo.i no. Znano je, kake obsežne ukrepe so v tem pod vzele velike evropske države predvsem Nemčija, Rusija. Poljska, pa tudi naše_ sosede. Skrb za življenju in varnost našega prebivalstva nam veleva, da tudi mi no zo-ostancino zu njimi. Naši meroda.ini faktorji se brigajo zato, ila prebival-.1 vo ne bo ostalo nezaščiteno za slučaj sovražnih zračnih napadov. Da bi pn našo prebivalstvo spoznalo strahote bodoče vojne in dn hi se seznanilo//, načinom, kako se 'more zaščititi pred sovražnimi napadi iz zraka, so naše oblasti odredile, du se bodo prihodnji teden v Sloveniji vršile vaje v zaščiti pred napadi iz zraku. Kako nas misli napasti sovražnik? .lasno rlu z letali, ki bodo metala na zemljo bombe, napolnjene z razi reljivi. vžigalnimi snovmi in vojnimi strupi. Seveda bo naše vojaštvo stopilo lako,i v aktivno obrambo in protinapad. 1 ležeča lelala bodo spotoma zmetala svoje neizkoriščene bombe tudi nu manj obljudene kraje. Ravno iz tega razloga niso ogrožena samo večja mesta, ampak tudi vasi. manjša naselja in eelo polja. Da se 1)0 ljudstvo moglo uspešno ubraniti napadu iz zraka, mora poznati dejstvo, uničevanje, prvo pomoč in zaščitna sredstva proli vojnim strupom. Podrobnejša tozadevna navodila priobčimo tekom prihodnjih dni. To pa. kar je najvažnejše oh priliki napada. je vedenje prebivalstva. Nepoučonost povzroča večjo škodo kot same bombe. Ko se pojavijo sovražna letala, je dolžnost prebivalstva, da se skrije v nujskriv-nejše prostore, ohrani prisotnost duha in se pokori navodilom varnostnih organov. Na cesti nahajajoči se ljudje se morajo poskrili v najbližje veže, vozila sc morajo najhitreje in po najbližji poti umaknili v stranske ulice, da ostanejo glavne ulice prosto zu kre-lan.je obrambnih oddelkov. Oknu naj 'milo zaprta in zastrla s težkimi zavesami. V primeru nočnega napada se morajo pogasili tudi vso luči in ognji, da se ne opazi dim, zlasti pa iskre. Ljudje, ki se pri prihodu sovražnih letal nahajajo v javnih piostorih kot kavarnah, gledališčih itd., naj ostanejo mirno na svojem meslii ler se morajo pokorili odredbam varnostnih organov. Oni pu, ki jih napad zateče nu prostem, zlasti na polju in travnikih, nu.i ležejo v bližnje jarke ali pod grmovje in ostanejo nepremični, ila jih sovražnik ne opazi. V primeru pa, da pade strupena bomba v bližini, naj zudrže sapo in čimprej zapustijo skrivališče v smeri proti velru in lotijo na kakšen vzvišen prostor. — Ko so sovražna letala nad mestom in mečejo svoj peklenski tovor, stopijo v akcijo že oddelki za ugotavljanje sirupov. Po ugotovitvi strupa zaznamujejo zastrupljene prostore in župnijo dohod. Ta opozorila se morajo na vsak način upoštevali, ker bi oni, ki hi hodili po zastrupljenem prostoru, nc škodoval samo sehi. temveč bi spravil v nevarnost tudi druge s tem, ila bi s čevlji raz-našal strup po mestu in stanovanju. Takoj ko preneha napad nastopijo snmnritnnski in razkuževalni oddelki. Prvi odnašajo težko ranjene in nudijo lahko ranjenim prvo pomoč na licu mesla. Razkuževalni oddelki pn uničujejo sirupe iu ruzkužujejo zastrupljena mesta. Tudi gasilci in oddelki zu ruzkopu-vanje ruševin stopajo v akcijo. Iz vsega tega vidimo, da uspeh obrambe ne zavisi samo od izurjenosti iu opreme oddelkov, od predpisov in tehničnih zaščitnih ukrepov, temveč .ie odločilnega pomena, da bo tudi samo prebivalstvo, prepojeno s trdno voljo in zavestjo, da se mora tudi samo hraniti. ker le samopomoč je najboljša pomoč! Film, ki ga je videlo v 2 dneh nad 5000 ljudi! Q]]OPINOV POSE.OVILNI VALČEK--— Danes ob 15, 17, 19 Predprodaja vstopnic lik epa in 21 uri od 11—12-30 od 1K. ure dalje r;.-111 i llezurviriintj Usiha: Chopin, znniinan.iii pii-poročaino nabavo vstopnic v pretlpriulajl 111 p 11: ei* -i- morajo dvigniti vsaj pol uro preti predstava VVoltgang Liebeneiner Hanna Waag Rihard Romanowsky Mozart, Liszt Foxs>v zvoini tednik, najnovejši posnetki 17. Abesinije in uvertura ..Netopir" KINO Mim Tclcl. 2221 Vs&m Slovencem! 7,-i grobove 83 slovenskih vojakov bivšega 17. p. p., ki so umrli med svetovno vojno v Judenburgu, so lauiošnji meščani skrbeli od prevrata do danes. I.elos pa so Judenburžani iz lastne pobude preuredili kapelico nu pokopališču v skupno grobnico slovenskih vojakov. V lepo adaptirani kapelici ie umetniška fresko-slika Križanega od n kart. slikarja Thoniu; pod oltarjem je vzidana grobnica, knmor se bodo položile kosti slovenskih vojakov k večnemu počitku. V prednji strani oltarja pa je vzidana marmornata plošča, v kateri so vklesana imena vseh naših umrlih sorojakov-vojakov. Kapelica leži med dvema veličastnima lipama in predslavlja izredno posrečen spomenik našim vojnim žrtvam. Stroški za preurcdilveiia dela niso še krili. Svojci umrlih vojakov nimajo sredslov, du bi mogli kaj več. prispevali. Čeravno Judenburžani ne zahtevajo od nas Slovencev ničesar, jo naša moralna in narodna dolžnost, du preskrbimo plačilo preuredilvenih izdatkov. Na lu način bomo najlepše počastili spomin naših v Judenburgu umrlih voinkpv in s telil se bomo tudi častno oddolžili plemenilnsli Judenburžanov, ki so lako požrtvovalno skrbeli zu liaše slovenske grobove. V lo svrho se obrača podpisani odbor nu vse Slovence s prošnjo, da vsakdo po svojih močeh doprinese prispevek za spomenik jiidenburškim slovenskim vojakom. Ravno tako so naprošena vsa slovenska podjetju, da podprejo z izdatnimi pri-fcoevki lu splošno narodno nabiralno akcijo. Prepričani smo. da se bo vsak Slovenec- zavedal svoje moralne dolžnosti in se z veseljem odzval našemu pozivu. Ker Vrhničani, Notranjci! Udeležite se velikega političnega shoda, ki bo v danes, v nedeljo 13. t. lil., jb 3. popoldne nn Cankarjevem Irgu nn Vrhniki! Govoril bo minister dr. Miha Krek. Y slučnju slabega vremenu bo shod \ dvorani llokodclskegu doma. Nedeljski shorl nuj pokaže našo zvestobo voditelju Slovcnccv dr. Antonu Korošcu, obenem pn naj bo munilcstacija naše rudosti nnd zlomom nasilslev, ki so jih uganjali z, nami naši nasprotniki! Obč. organizacija JH/ na Vrhniki. drugih zdravstvenih ustanov. V primeru, da lakih prosilcev nc ho, pridejo v poštev ekonomski in raču nsko-blagaj n i šk i uradniki z najmanj 15 letno službeno dobo. Prcdpisno kolkovanc prošnje z zahtevanimi dokazili sc naj vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. oktobra 1935. Otvoritev brzojava in telefona pri posti Brezovica pri Ljubljani. Dne I. oktobra t. I. jc bil pri |iošli Brezovica pri Ljubljani olvorjeu le Iclon, ki vrši ludi brzojavno službo. Zatočišče na Črnivcu. Zadnja lela ie postala |x>sebno priljubljena samska tura iz Meninc čez Črnivec na Veliko planino. Da la lura, za kalero rabi povprečen smučar pač (i ali 7 ur, ni bila bolj znana, jc bila kriva predvsem neugodnost, da smučarji na vsej dojgi poli niso imeli nobenega za-ločišča za odmor ali prenočišče. Zdaj ie odpravljen tudi la nedostalek. Ta mesec je namreč g. Rudolf Pustoslemšek zgradil vrb Črnivca v višini lKI2 nielra lično leseno hišo. v kateri bosla dve sobi na razpolago turistom iu |x>tuikom. I lis,i bo oskrbovana vso zimo in dobro založena, Huda nesreča kovaškega mojstra. Včeraj dopoldne sc jc zgodila v Spodnjih Jaršah pri I lomen luida nesreča. Jože .[uhani. 32letni kovaški mojster, jc v svoji kovačnici niirl.jivo v rlcl sirtirkov brus. nn kntereiu je nekaj brusil. lims nn se je naenkrat rnz.lelel, kakor da bi eksplodiral. Posledice so bile strašne: Juhanta je vrglo ob tla ter mu odtrgalo desno roko v runu \ cs krvuveč in v strašnih bolečinah ;c prišel Jiihunt v ljubljansko bolnišnico, kjer pn mu seveda niso mogli druguče pomagali, k. kor tla so mu roko v rami nmpulinili ler runo zašili. Marljivi mojster jo lako sedaj ob možnost zaslužka, kotile ho mogel več delati — V Službenem listu krnljevske banske upravo dravske banovine od 12. I. ni. |c objavljena l redim o zaščili kmetov . dalje Poprn-v ek uredbe o osebni in rodbinski doklndi dr-ž.nvuili upokojencev.:. Popravki posreškov pravilnika o neposrednih davkih- in Odloiha o scjmskili in tržnih pravicah v krškem okraju-. se urgu ho vršila blagoslovitev grobnice v 27. I. ni., iiaj se darovi čimprej pošljejo na knez.oškofijski ortiinarial v Ljubljani. Imena darovalcev se bodo objavila. Ljubljana, dne 12. oktobra l!»35. Odbor za postavitev spomenika judenburških slovenskih vojakov odvetnika dr. Kamušiča (pisarna Hit letnico Ljubljani 1 I praznuje le dni v Kamniku gospa Lcopoldina Vidi č c v a. Dolga leta žc živi tukaj in do pred kratkim smo jo sreča vali dnevno, ko je sin ali sc vračala z Žal, kjer počiva njen umrli soprog sodnik Anton Vidic. .lubilantka je pristna Dolenjka in ic bila rojena preti 80 leti v Novem me,sin kol hčerka novomeškega meščana in pos. Tonti-jc nastopala kol izborila al- ca. V dekliških . , tislk.-i na kapiteljskem kom pod vodstvom pol-p. Ilngolina ŠalIncrja. Poročila sc jc s sodnikom Anionom Vidicem, ki jc služboval v- Novem ine-sln, kasneje v I oiialcu in slednjič v Kamniku, kjer je umrl. Od osmih otrok živila šc dva in sicer g. Anton, vpokojen podpolkovnik in bivši vojaški ataše v Ameriki, in hčerka Marija kol strokovna učiteljic a. Civ.pn imajo zaradi njene dolenjske živahnosti vsi zelo radi in ii želijo k jubileju vse najboljše. Večerni Irgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/11. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi lirami. 7ačelelt pouka lo. oktobra, vsa pojasnilu brezplačno. Ker poučujejo samo na leni večernem trgov Tn n«olnoma upravičeno zahtevajo znižanje svojih izdatkov. Kritiziral sem le mišljenje nekaterih funkcijonarjev mestno občine, ki mislijo, da bodo 7, 10% znižanjem najemnin v mestnih hišah dosegli ravnotežje dohodkov in izdatkov državnega nameščenca. Nikakor ni to znižanje merilo za omiljen je bede, v katero je zašel drž. nameščenec z znižanimi prejemki. Poudarjal sem, da bi s tem bil ustvarjen drž. nameščencu-posesl-niku, ki že zdaj svojega bremena ne zmaguje, nemogoč položaj za nadaljnjo eksistenco. Pomislili je I roba. da se je drž. nameSČencu-poseslniku znižala plača, sedaj naj se zniža še najemnina za njegove stanovalce, kljub temu, dn so se povišale javne dajatve za njegov dom. Nikdar pa nisem imel v mislili posestnikov hiš, katere so že davno amortizirane in katerih posestniki še danes zahtevajo pretirane najemnine. 7. odličnim spoštovanjem Lukež Rudolf, tainik društva posestnikov novih hiš. Ko spopolnjujete in urejate knjižnice prosvetnih društev, ne pozabile na zbrane spisr K. S. I'in/.ga rja. Njegove. po\e-ii. romani iu *-li ke so od nekdaj najbolj priljubljeno branje, /iv ljudski jezik in lepe misli, ki kažejo pol k zdravju in lepšemu življenju, so posebne odlike njegove umetnosti. Nova založba v Ljubljani je dosedaj izdala sodem knjig, med njimi n o -najbolj bran roman: Pod svobf.dniin solneem, dalje vojne /.godbe 15« > j i in se druga najlepšo dela. \ kratkem izide nov zvezek, \ katerem bodo zbrane najznačilnejše kmečke povesti. Sladkosti vseh sladkosti so Petričkovc — novosti! V lastnem interesu vsakega bolnika, ki m> želi o/draviti astme, pljučnih bolezni ter njim stičnih bolezni, da se okoristijo s ponudbo tvrdke Puhlinann & (o., Berlin (»13, Miiggel strasse 2V25a, ki obstoja že več lel in pošljo vsakomur brezplačno brošuro slikami Pazite nn otflftsni strani .">. Ako se preveč* redite, Slatino IManjsko pijte! I smiljenini srcem se priporoča ubo hrom invalid, Ki se sam človeka dostojno ne more premakniti / mesta, da se mu pod čim najbolj ugodnimi pogoji prepusti voziček /i invalide. Zadevna pisma pod šifro \ozieek« sprejemu in posreduje uprava Slovenca- Poznavalci uporabljajo samo domič«. priznano odlične Zmaj baterije. Putnikovi avtobusni izleti v nedeljo, '20. okt. Logarska dolina Din 05, Irst Din 140 (vključno potni list). Prijave pr i Putniku, Oajeva nI. Rabile preprogo? Oglejte si razstavo! Več oglas! Da boste stalno /dravi, je potrebno, dn redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Oblastveno dovoljena razprodaja mauufakturnega blaga pod tovarniško ceno ugoden nakup z za šlcddiiik. palcu '< M^^^S^m^^^ rim' Ko losa Ion uspeh ■ irrtfifrifu■ J*^ kurjenja I Ogromen prihranek na kurivu, t. j. 50%! Dobi se pri Ivrdki D. Rakusch, Celje & Celjani! Z velikimi slovesnostmi so sirom domovine proslavljali oživljenje prosvetnih društev. Nase Katoliško prosvetno društvo slopa na plan z otvoritvijo rednih prosvetnih večerov v ponedeljek, dno 14. oktobra ob H zvečer v dvorani Ljudske posojilnice. Pričakujemo, dn sc le prire-ililvc v polnem številu udeleže vsi zvesti prijatelji našega društva. Večer jo posvečen najmanjšemu slovanskemu narodu, ki bije obupen boj za svoj obstanek, namreč lužičkini Srbom. Oskrbilo si vstopnice v naši pisarni! Odbor KPD v Celju. cf (iradnja novega mostu čez Lo/.nico. Državna cestna uprava namerava zgrudili preko Ložni-ce v km 73.017 državne ceste železobclonski inosl. Komisijski ogled na licu mesta bo dne 17. oktobra oli 10.30. Sestanek interesentov pred gostilno Sa mec v Medlogn. Plačevanje občinskih naklad. Mestno poglavarstvo o|ioznrja hišne posestnike, da so (ine 1. oktobra zapadle v plačilo občinske naklade in sicer: najemninski vinar za proračunsko razdobj" od 1. oktobra tlo 81. decembra 1035, voilarimt. Itn nalska pristojbina in števnina za proračunsko raz dobjo od t. julija do 30. septembra 1935. "/.upadi" obroke jc treba plačati pri mestni Id igajni do '■! oktobra t. 1„ po preteku lega roku sc bodo rtiču nale zakonite (j% zamudne obresti. Danes popoldne vsi v ljubljanski Union Društvo za varstvo deklet priredi danes ob 5 popoldne v verandni dvorani hotela Union dobrodelno prireditev, (iospod pisatelj Kinžgar bo govoril o problemih brezposelnosti in skrbi ter varstvu deklet, in o vseh vprašanjih, ki pridejo pri tem v poštev. Po predavanju bo srečolov, katerega čisti dobiček je namenjen karitativnim napravam Društva za varstvo cieklctr (Kolodvorski misijon, zavetišče, posvetovalnica), ki deluje v priil potujočemu iu potrebnemu ženstvu. Ker jc vprašanje varstva deklet vsesplošna naloga, zato gotovo društvo pričakuje, da se bodo prireditve udeležili prav vsi člani, pa ludi vsi oni, katerim je skrb za deklola na srcu. Poleg predavanja, ki jo že samo vredno obiska, ker zanj jamči pisateljevo ime, bo tudi prišel vsak na svoj račun, če mu bo sreča mila, ker so dobitki izbrani in zelo lepi. rwf v, v Trzic Izreden naval jc doživela dvorana »Našega doma« pretekli torek zvečer. Vršil sc jc prvi prosvetni večer obnovljenega prosvetnega društva sv. Jožefa, ki |c bil posvečen obletnici smrti kralja Zcdinitclja. Žc pol ure pred pričetkom jc bila dvorana dobesedno nabita ljudi in premnogi so morali oditi, ker jih obširna dvorana ni mogla več sprejeti. Na odru je bila v cvetju in črnini podoba pokojnega vlaadrja. Lepo je pel ccrkveni pevski zbor in cerkvena godba jc dovršeno igrala žalostinke in domoljubne napevc. Vršilo se jc tudi skioptično predavanje o Belgradu in kraljevem pogrebu Številna udeležba jc pričala, kako zna naše ljudstvo ceniti prosvetno delo katoliških društev in kako ie domoljubno, čeprav je bilo ravno z ozirom na prosvetna katoliška društva v našem okolišu še nedavno drugače po krivici zaznamovano. Zalogo slovitih Philips riulio-aparatov v Tržiču ima Foto Nadišar«, kjer se vsak interesent lahko prepriča o nenadkriljivi kvaliteti in nizki ceni Philips radio-aparatov. Vrhnika Politično gibanje. Občni zbor občinske organizacije JRZ na Vrhniki se je vršil dne 29. septembra t. 1, ob lepi udeležbi pristašev iz cele vrhniške občine. Občni zbor je izvolil v vodstvo kra-ievne organizacije za predsednika g. Ignacija Hrena, industrijca v Verdu, za podpredsednika g. Marijana Marolta, odvetnika na Vrhniki, za tajnika g. Josipa Brenčiča, posestnika in bivšega oblastnega poslanca na Vrhniki in za blagajnika g. Petra Habiča, trgovca na Vrhniki. Poleg tega je bilo na občnem zboru sklenjeno, da delegira vsaka vas i' odbor še po dva namestnika. Ves teden so se vršili po vaseh obširne vrhniške občine izredno dobro obiskani sestanki volivcev in v naslednjih dneh I10 organizacija JRZ v vrhniški občini izvedena do kraja. Možje in fantje trumoma vstopajo v novo stranko. Kamnik Odločitev Tunjic. Zadnjič strro navedli sklepe okoliških vasi. predvsem Nevelj, Mekinj in Podgorja, ki vse zahtevajo priključitev k občini Kamniku. Zdaj so se odločili (udi Tuniičani, ki so bili zadnjič priključeni k Komendi. Zahtevajo samostojno občino ali pa priključitev h Kamniku. Kamilicam imajo k ustvaritvi velikega Kamnika pomisleke, češ. da bo to potem docela kmečka občina. To ne bo držalo, saj tudi zdaj ne moremo govoriti o kakem meščanskem Kamniku, ker je nad polovico meščanov |5oljeilelcev, tako v Novem trgu, na Perovctn. Grabim, šutni in celo v mestu sauicm. Izmed korporacijskih upravičencev jih je 66 učla-njenih pri pašniški zadrugi. Hodnik za pešce so zdaj napravili od Krištofa do Rodela, v delu pa je še del do razširjene perov-ske ceste. Tudi kostanje pred Pavličem so že odstranili. S tem jc napravljen velik korak k regulaciji trga pred Rodcfom, ki bo dobil ime »Trg svobode?-. Novo mesta Plinski napad iz zraka na Novo mesto. Prihodnjo soboto, dne J9. t. m., horlo vojaška letala i/vršila plinski napad na naše mesto. Da bodo ljudje poučeni, kako se v slučaju resničnega takega napada ubraniti preti strupenimi plini in se pravočasno zavarovati prcil njimi, sc bo vršilo v ponedeljek, 14. t. 111.. ol> S zvečer v telovadnici osnovne šole tozadevno poučno predavanje. V interesu vsega prebivalstva jp, da sc tega predavanja udeleži. Velik električni križ v spomin blagopokoj-netnu kralju Aleksandru f„ jc zažarel nn Andrejevem hribu nad Žalijo vasjo pretekli četrtek zvečer. Križ jc bil viden tlalcč naokoli. Žalno sejo v spomin obletnice smrti kralja Aleksandra I. je imelo Prosvetno društvo 9. t. m. oli 20. uri. O spomeniku vojnim žrtvam sc je že veliko govorilo v našem mestu, do uresničenja pa lc še ni prišlo. Zelo je to žalostno, čc pomislimo da ima tak spomenik žc skoro vsaka fara, le pri nas. ki smo vendar tako »naprej«, ni šc nič. Žc pred 15 leti se je o spomeniku veliko govorilo, a kaj, ko sc pri nas samo govori. Leta 1930. sc je za stvar še precej resno zavzel krajevni odboi Malice živih in mrtvih Jugoslovanov. Baje so se pobirali tudi že prispevki. Pa tudi ta odbor ni naredil več kol drugi. Do danes sc stvari še ni nihče resno lotil. Zato vprašamo' Kdaj sc misli kdo zavzeli za ta spomenik? . . . Trbovlie Dr. Stn na Icglič-Globočnik zopet redno ordinira v Trbovljah, Like 310. Krško ob Savi V nedeljo, 20. oktobrn. ua misijonski praznik bo v društveni dvorani cerkvene liišc v Krške ni ob treh popoldne misijonska prireditev s sodelovanjem salc/.i jonskega zavoda i/. Budne. Spored: igru Ob sinji obali« v Ircli dejanjih in petje, k! gn oskrbi cerkveni pevski /bor pod vntlslvoin g. tirgnnistn Francu Mraka, ker io čisti dohodek namenjen domačinu misijonarju g. \ nd rej u Mnjcenu. ste najvljudneje milijoni k prireditvi nc somu domačini, ampak Imli i/ sosednjih župnij, Konjice Va rfen prve obletnice tragične smrti kralja Mck-endrc sc jc orle! konjiški Irg v 7alne zastave. V polno zase:!ctli nadžupnijskl ccrkvi je ob osmih opravil molitve g. arhidijakon z asistenco. !'o končani slovesnosti se jc vršila v dvorani člkrajne hranilnice komemoraclla ob navzočnosti . ! rajnega načelnika g Matije Malcšiča, g. arliiri. 1 Franca Tovornika, vladnega svetnika g. Davorina Irstcnjaka, zastopnikov uradov, korporacij in društev. Tu je zbranim govoril komemoracijskc besede predsednik trške občine o veličini dela in osebnosti blagopokojncga kralja, kateremu so ob koncu govora vsi navzoči cnodušno zaklicali trikrat: Slava! Bloke Umrl je Janez Krže, po domače Gornik. Zadela ga je kap. Zadnja dva tedna je tožil o bolečinah pri srcu, vendar se ni nihče nadejal tako nagle smrti. V svojem življenju jc bil samovešč človek, ki si je s pridnostjo zelo povečal svoje gospodarstvo, se naučil nemščine, v katerem jeziku je kaj rad tudi čital, posvetil se je urarski stroki, v kateri je bil tako spreten, da je marsikateri uri »rešil« življenje. Zelo rad je čital knjige, leposlovne in znanstvene, zlasti pa je rad prebiral zemljepisne in zgodovinske knjige. Nakupil si je več zemljevidov in si je tako poglobil svoje znanje in izobrazbo. Čudovit spomin jc imel za zgodovino. Starctovo zgodovino je skoro znal kar na pamet. Lotil se je tudi Valvazorja, pa mu je nit življenja prestrigla prehitra smrt. Bil je odbornik tukajšnje »Posojilnice«, zelo ugleden mož in spoštovan. Šegav, kakor je bil, in pa izkušen mož v mnogoterih ozirih je zavzemal med našimi gospodarji prav lepo in vidno mesto. Kot marljiv in vzgleden pa izobražen mož je slovel daleč na okoli! Tukajšnjo knjižnico je boagto podprl z lepim darom knjig, kar naj mu Bog obilno povrne! Kliub svoji izobrazbi in lepem gospodarstvu pa je bil rajni Janez vedno v naših vrstah, vesten krščanski človek, kar dandanes veliko pomeni! Počivaj v miru, dragi Janez! Ptuj 30 letnica prosvetnega društva. Katoliško prosvetno društvo v št. janžu nu Dravskem polju obhaja danes 30 letnico svo je Bogu in nay rodu posvečenega delu. Ustanovljeno jc bilo leta 1903 in bi moralo slaviti to obletnico žc pred dvemi leti. Ker pa je tudi šcntjonžko prosvetno društvo moralo deliti usodo ostalih katoliških organizacij ter je biln za dr. Marušičeve-ga banovanja razpuščeno, bo tem slovesneje proslavilo svoj jubilej tlants. Dopoldne bo cerkvena slavnost s pridigo dr, Josipa Jeraja. Popoldne pu liti v društvenem doinu vprizoritev igre »Črna žena«-. Nu popoldanski prireditvi govorita dr. J c raj in tajnik Prosvetne zveze prof. Franjo Sckolec. Pobiranje uvoznine na teritoriju mcstuc občine ptujske. Ministrstvo financ je odobrilo, da sme mestna občina ptujska v tekočem proračunskem letu (od 1. aprila* 1935 do 31. marca 1936) pobirati občinsko uvoznino od vsega blaga, ki dospe v ozemlje mestne občine ptujske na katerikoli način po postavkah, predvidenih v tarifi, odobreni po pravilniku o pobiranju občinske uvoznine, razen blaga državnega erarja, mcslne občine ptujske, monopolnega blaga, vsega gradbenega, železniškega in tehničnega materijala za polrebe drž, železnic, blaga Rdečega križa posebej za vsak poedini primer po odločbi mestnega poglavarstva, blaga za potrebe vojaštva na podlagi člena 25 zakona o vojaških dobavah, rabljenega pohištva in hišnih potrebščin pri selitvi, domačih kmetskih pridelkov, pošiljatev vina. vinskega in sadnega mošta, piva, žganja i.11 likerjev, špirita, namenjenega izdelavi alkoholnih pijač, rabljene embalaže in radio aparatov in njih sestavnih delov. Nobeden uvoznini podvržen predmet, donešen na katerikoli način in v katerikoli namen, ne sme priti v mestnem ozemlju v promet preje, dokler ni izvršena prijava in plačana odpadajoča davščina. Prijava blaga in plačilo davščine se mora izvršili v izogib kazenskih posledic 24 ur po sprejemu, odnosno uvozu blaga. V nasprotnem primeru se izreče kazen poleg plačila redne uvoznine še v 3 kratnem iznosu prikrajšane uvoznine. — Za blago, ki dospe po železnici, sc plačtre uvoznina pri železniški blagajni, za blaga, dospelo po pošti pri poštni bilagajni. za vse oslalo blago, uvoženo na katerikoli drug način, pa pri mestni blagajni — Na gornje določbe se opozarja prebivalstvo, posebno pa trgovci. Slovenske gorsee Vinska trgatev in šmarnica. Po severnih Slovenskih goricah je vinska trgatev v Slavnem ?a končana. Pridelek je lelos znaino boljši kakor druga leta Tako lepega pridelka žc deset M ni liilo. Spet bodo mogli reči vinogradniki, al-o ji'', :-o obiskal prijatelj in 11111 hodo dali pokusiti dobre kapljice. ..Dobrega smo letos pridelali.« Znano i.- namreč, da v časih slabe lelittc rečejo: Takegt, utn ic Bog dal.,. Zlasti dobro so obrodile one soitc, ki so manj vredne, to ic n. pr. Izabela, '"a turi' šmarnica, katere jc v tem delu Slovenskih gorie še okrog 60%, je obrodila izredno dobro, kar pa seveda ni nobena dobrota za prebivalstvo. Res jo, da šmarnica, ki je neccpljcna trla, ne za i 1 le va mnogo obdelovanja in vseeno obrodi, loda vino ic tako, da omami človeka žc, če popije pol liira. Seveda jo radi tc slabe lastnosti vi logradniki žc sami čim bolj trebijo, pa ludi ohlasli delajo z vsemi silami na to. da bi jo čim prej iztrebili. Sv. Anton v Slov. goricah. V nedeljo 20. oktobra obhaja župnija Sv. Antona i Slov. ::o-ricnli slavnost odkril ju spominske plošče pokojnemu Ivanu Jnrarteičil bivšemu čebelarskemu potovalnemu učitelju, zadružnemu iu priiMo|. ucinu delavcu. Dopoldne bo ob pn! II). s\. maša zn pnkojnogu, katero daruje e. g. IVtornol. za-stopnik čebelarskega d rušiva, katere se udeleže vsa društva, popoldne pa slavnostno odkritje spominske plošče in slavnostna predstava v Društvenem domu. siašiii delavcev naikrajšem ' asu in po naiugcdnejših cenah. DUPLICA KAMNIK del« neprestano stole v vseh izbirah, pohištvo in pnrkete. Znlo Vam vsako še Iriko veliko dobavo lahko izvršilno v Zemljevid Abesinije Zemljevid je angleški, zato so označbe mer na njem angleške. Da si bodo naši bravci lahko sami zračunali merilo in višino gora v metrih, navajamo Mesto metra imajo Angleži še vedno čevelj. En angleški čevelj je enak 0-3048 metra. Gorske višine, na zemljevidu označene s številkami v čevljih, se dajp tako zračunati v metre. Angleška milja je enaka 1609*34 metrov. — Čitateljem svetujemo, naj ta zemljevid shranijo, da bodo lahko zasledovali potek dogodkov. logu, j»« a 0" . Si tb • •i^JCJtiS :. » . * • t-, i. a tTv&F JluŠ{ MLADI SLOVENEC Krojač Šivanka in kovač Banka Jesen Jesenskega jutra srebrni klic je sladko vznemiril jate molčečih golobic — vasice lihe in bele, zasanjane v solnčne dalje — vsekrižem po rosni dolini. Kmet senči oči si in gleda čez polje. Vse svetle so misli njegove, ubrane v korale bogate: kot zarje jutranje žarijo iz dna. kot mavrice vzpenjajo se preko trate, vijč kot bršljin se od srca do srca, kot rože od koče do koče cveto vonjive in božajoče. Poletnega jutra srebrni klic jc jeknil kot vrisk do veselih ženjtc. Gorčica To sta vam bila smešna možakarja, kajne? — Kaj. ne poznate ju še? Potem vam pa moram storijo o teh dveh možakarjih vsekakor povedati! Neki bogati gospod je povabil na kosilo tudi več kmetov. Ta bogati gospod je bil nekoč sam kmetski sin, pa je z marljivostjo postal petičen mož. Med povabljenci sta bila tudi kmeta lotnaž in Gregor, dva dobra prijatelja. Praznično sta se oblekla in jo mahnila proli hiši bogataša, ki jc bil njega dni njun sošolec. Spotoma sta ugibala, s kakšnimi jedrni bo gostitelj povabljencem postregel. Sklenila sta, da si bosta do dobra privoščila vsega. Ko so jjrinesli tretjo jed na mizo prešičji hrbet z gorčico —, Tomaž in Gregor nisla vedela, kako je treba to reč jesti. Opazovala sta druge goste in se hotela ravnati po njih. Videla sta, kako so |*i vrsti vzeli kos pečenke in jo prav narahlo obložili z gorčico. Možakarja sla se spogledala in si pokimala. Najprej je vzel Tomaž veliko žlico gorčice in io tebi nič meni nič vtaknil v usta. Pa je bila gorčica tako huda in pekoča, da so mu prišle solze v oči in je strahovito nakremžil obraz. Prijatelj ga je začudeno pobaral: »Za božjo voljo, Tomaž, zakaj pa jokaš?« ' In se je Tomaž debelo zlagal: »Oh, spomnil sem se svoje slare matere!« Zmajajoč z glavo nad taksno rahločutnostjo, ie tudi Gregor nič hudega sluteč — zajel polno žlico gorčice s krožnika in jo vtaknil v usta. In je prav tako kot prej Tomaž nakremžil obraz in solze so se mu zalesketale v očeh, tako huda in pekoča je bila gorčica! lomaž ga je škodoželjno pogleda! in hinavsko vprašal: »Za božjo voljo. Gregor, zakaj pa jokaš ti?« »Ah,« je odgovoril Gregor, »silno sem žalosten, ker nisi tudi ti takrat umr! s svojo staro materjo!« Tako sta vrla možakarja drug drugega navlekla in odsihdob iz dna srca sovražita gorčico. Premeteni cigan Cigan sc je tal, da bi njegovega sina vzeli k vojakom, pa ga je odvede! na pokopališče, sam pa je namesto njega šel na nabor. Ko so ga vprašali, kje ima sina, jc žalostno odgovoril: »Lepo prosim, gospodje, moj sin je revež; na pokopališču leži.« Dva druga cigana sta s prisego potrdila, da je to res in tako je bil ciganov sin oproščen vojaščine. Kroiač Šivanka in kovač Bunka sta bila neraz-družna prijatelja. Ko sta v sedanjih težkih časih oba izgubila zaslužek in z njim tudi kruh, sta sklenila potovati po svetu, Zvečer nekega dne sta v gostilni popila z zadnjimi novci kozarec vina za srečno pot. drugo jutro pa sta jo mahnila po široki cesti v svet. Noč ju je zatekla v gozdu. Že sta si mislila poiskati prenočišča v grmovju, pa sta iz daljave zaslišala zvoke poskočne melodije. Šla sta z& glasovi in kmalu opazila v bledi mesečini, ki je lila skozi smrekove vrhove, čuden prizor. Na prostorni jasi so se vrteli v razgibanem plesu palčki in njihove ženke vile. Sredi njih je smešno poskakoval palček-slarček, ki se mu je po prsih vsipala gosta, bela brada. Ko jc starec opazil prišleca, krojača Šivanko in kovača Bunko, jima je dal znamenje, naj tudi ona vstopita v kolo palčkov in vil in z njimi zaplešeta. Med plesom pa je starec privlekel iz žepa velikanski nož in ga pričel ob zvokih po Laktu brusiti. Naša znanca je pri tem oblila kurja polt, kajti zdelo se jima je, da lo ne pomeni nič dobrega. In rc6, komaj je bilo plesa konec in so se palčki z. vilami utrujeni zvalili v travo, je starec pristopil najprej h krojaču Šivanki in mu z nekaj spretnimi zamahi odrezal — glavo? — nc, ampak lase in brado. Kovač Bunka pa je prišel na vrsto koj za njim ter mu je kruti starec odrezal šc celo brke izpod nosa. Ko jc bilo to čudno gozdno opravilo, ki ga je vsa palčja družina opazovala z velikim zanimanjem in pri tem ni varčevala s krohotom, — končano, je starec oba naša znanca prijazno potrepljal po rami in zabrundal: -Dobro sta napravila, da sc nista nič upirala!« Nato jima je še zapovedal, naj si nabašeta žepe z ogljem, ki je ondi ležalo. Rokodelca sta tudi to ubogala, nakar ju je starec milostno odpustil, palčki pa so šc kričali :a njima, naj pazita na lovor v žepih, da ga nc izgubita. Popotnika sta bila tako presenečena nad to nepričakovano nočno dogodivščino, da jima ni prav nič več dišalo, prenočiti v gozdu. Pospešila sta korake in čez dobro uro prišla do ogljarske koče, kjer sta poprosila za prenočišče. Bila sta tako utrujena, da sta zaspala kar oblečena. Tovor, ki sta ga nosila v žepih, pa ju je zbudil bolj zgodaj kakor navadno. Poskusila sta ga spraviti iz žepov in glej, jired njima se je zableščalo samo suho zlato v dc-oelih kepah! ln glej drugo čudo! Tudi lasje in brada ter brki kovača Bunke so zraslli čez noč. Za bistre glave Nova hiša Rešitev: Pri novi stavbi jc bilo zaposlenih skupaj 11 obrtnikov in sicer: Vrtnar, mizar, ključavničar, sobni slikar, steklar. krovec, zidar, pečar, elektrotehnik, klepar in tapetnik. Tudi topot je Kotičkov striček prejel velik kup rešitev, kar dokazuje, da jc med njegovimi ugankarji mnogo bistrih glav. Nekateri so našteli celo več obrtnikov, kot je treba. Nada Čadež, dijakinja v Ljubljani, jih je n. pr. naštela kar 13 in zraven modro napisala: »Ne vem če je na mestu, da prištevam k obrtnikom še inženirja, ker lahko kdo reče, da ne vidimo nikjer njegovega orodja. Jaz pa menim, da je dovolj, da vidimo hišo. katero so zidarji po niegovem načrtu sezidali., Mlada in modra gospodična pa jc pri tem pozabila, da načrtov za zgradbo novih hiš ne delajo samo veleučeni gospodje inženirji, ampak tu-di stavbeni mojstri. Uganko so - če izvzamemo to ali ono majhno pomoto pravilno rešili: Marija Nagrašek, učenka IV. razr. v Šmartnem pri Litiji; Janko Sušnik, učenec III. razr. vadnice v Mariboru: Ž a nc H o j a n , dijak v Ljubljani; Dragica Gerkman, učenka V. razr. v Laškem; Jožica Topler, učenka V. razr. v D. M. v Polju; Nada Dolenc, učenka IV. razr. v Ljubljani; Franc Fajgelj, učenec V. razr. v Železnikih; Franjo Nifergal, učenec IV. razr. mešč. šole v Mariboru; Bogo- STRIC KO VKOTtCEK 70f>. Ljubi Kotičkov striček! — Najprej te prav lepo pozdravljam in ti sporočam, da bom letos hodil v III. razred ljubljanskega Marijanišča. Dozdaj sem obiskoval šolo na Blokah. Gotovo se me še spominjaš, ljubi striček, saj sem ti prejšnje čase večkrat pisal. Ali me imaš še kaj rad? Jaz te imam rad. Prosim, odgovori mi! Se enkrat te prav lepo pozdravlja tvoj — Slavček Drobnič, učenec III. razreda v Marijanišču v Ljubljani. Dragi Slavček! Seveda se le še spominjam in tudi rad te imam še vedno — kar brez skrbi bodi! Le kako, te vprašam, le kako bi mogel tako pridnega dečka jx>zabiti?! Samega sebe bi mora! potlej premikastiti! Slavčki so meni. Kotičkovemu stričku, sploh zelo pri srcu, ker znajo tako lepo /goleti. Močno sem radoveden, če znaš ludi ti kaj žgoleti? Stavim tri ocvrte ježe, da znaš, drugače pa ne bi bil Slavček. So ti prekrasno to ime gotovo dali pri krstu zaradi tega. ker si znal že takrat tako milo prepevati »veveve«, da je bil celo tvoj boter ganjen do solz in je prisrčno zabrundal: lako milo se cmeri in veka, drobljanec veste, kaj? Dajmo mu ime Slavček!« ln so ti ga dali. Nemara se pa molim in se niti toliko še ne razumeš na slavčje petje, kolikor jaz na ropolanje abesinskih bobnov? Potlej ti pa jirijateljsko svetujem: prični se nemudoma učiti slavčjega žgo Icnja! Drugače se ti bodo ljudje povsod, kjer se boš za Slavčka predstavil, škodoželjno režali v brke: -Hoho, kakšen slavček neki! Saj še vrabca ne znaš posnemati - čiv, čiv — pa hočeš biti slavček. Da bi te koklja!« Tako se ti bodo režali v brke in tebe bo gotovo tako sram, da boš [*> stal rdeč kol kuhan rak, ali pa še bolj tiak, ne bi bil rad v tvoji koži, primojkokoš, da ne! V Marijanišče boš zdaj hodil v šolo? Kar [lamelno in modro je to ukrenila tvoja mama. V Ma-rijanišču si boš nabral učenosti, da jc boš komaj nosil. O, tam znajo! Sem zadnjič srečal dečka, ponosno jo je hlačal po beli ccsti in debelo je imel glavo in skrbno povezano z močnim motvozom. »Lej ga,« sem se zavzel in ga ustavil, »lej ga, od kod pa ti, mali mož?« — »Iz Marijanišča,« jc povedal in me samozavestno premeril od glave do nog. — Pa zakaj imaš povezano glavo?« sem ga Tako, zdaj sva bogataša, sta si rekla oba. Toda je bogastvo čudna stvar: čim več imaš, tem več si želiš. Morda ni ravno vsak bogatin takšen, toda našega kovača Bunke prva misel je bila, da bi bilo šc lepše, če bi imel še več zlata. Mimogrede povedano, je imel kovač večje in globlje žepe od kroja-čevih in so bili zaradi tega tudi bolj polni zlata kakor krojačevi. Kljub temu pa mu še ni bilo dosti. Predlagal je tovarišu, naj se vrneta k palčkom, da dobita še več. Krojač sprva o tem ni hotel ničesar slišati, ker se mu je zdelo, da je dovolj bogat, naposled pa se ie le dal pregovoriti od lakomncga lovariša. Zvečer je vzel kovač dve velikanski vreči in prav hitro sta jo ubrala nazaj v oni gozd. In sta tam v resnici spet našla rajajoče palčke, ki so ju povabili, naj si napolnita žepe z ogljem. Kovač si je začel z veliko vnemo polniti vrečo, krojač pa si je misli: Dosti imam zlata od sinoči! In ni vzel niti koščka več. Poslovila sta se od palčkov in se napotila dalje. Ko se je spustila noč na zemljo, sta legla na zemljo in zaspala. Kovač sc je bal za svoje bogastvo, pa je obdržal vrečo z ogljem kar na hrbtu. Že vnaj)rej se jc veselil jutra, ko se bo oglje spremenilo v čisto zlato. Ob zarji novega dne sta 6e kovač Bunka in krojač Šivanka zbudila. Kovač je hote! hitro sneti vrečo z rame in pogledati, koliko je v njej zlata. Vreča pa sc jc čez noč tako zaraslla s hrbtom, da se ni dala ločiti od njega. Spremenila se je v debelo grbo. Ko jc kovač uvide!, da je zastonj ves njegov trud, sc je potolažil z mislijo: Saj imam še od včeraj dovolj zlata v žepih! A glej, ko je segel v žepe, v katerih je imel prejšnji dan zlato, je na svojo največjo žalost in razočaranje videl, da se ie to zlato spremenilo ponoči spet v oglje. Tako so ga palčki kaznovali za niegovo pohlepnost in grabežljivost. Krojaču se je zasmilil nesrečni kovač in dejal mu je: »Ne bodi preveč žalosten! Saj imam jaz zlata dovolj za oba. Ostani pri meni in pogrešal ne boš ničesar. Saj sva prijatelja!« Krojač Šivanka je držla svojo besndo. Delil je svoje bogastvo z njim. Kovač mu je bil hvaležen, a kesal se je vse življenje, da se ni zadovoljil z bogastvom, katerega so mu palčki poklonili prvi večer. In ludi grba mu je ostala vse življenje. Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni! mil Novak, dijak 11. razr. ki. gimn. v Ljubljani: Danica Milavec, učenka II. razr. mešč. šole v Ljubljani; Ne velika Gliha, učenka IV. razr. v Sp. Šiški; Jožica Topler, učenka IV. razr. v Celju; Slavica Kveder, učenka V. razr. na Viču; Valentin Bakov n i k , učenec III, razr. v Hoteniožah; Alojzij Pisk, učenec ? razr,, Gunelje pri št. Vidu n. Ljubljano: Karla Birtič, učenka IV. razr. v Hrastniku; L u d o v i k Grk man. učenec VI. razr. v Stranjah pri Kamniku; Jožef Šlebir, učenec VIII, razr, v Stranjah pri Kamniku: Albin Vran-kar, učenec IV. razreda v Kamniku; Vilko Ivane, učenec P/, razr. v Ljubljani; Stane Maček, dijakinia II. razr. gimn. v Zaj?čarju. A kakor so vsi navedeni ugankarji dokazali svojo bistroumnost in iznajdljivost pri reševanju zgornje uganke, in nekateri našieli celo več obrtnikov, kot jih je bilo v resnici, enega obrtnika so pa vendarle prezrli vsi: tapetnika! ledini, ki se je spomnil tudi tega, je bil Marko S k a b c r ne , učenec ? razr. na Bledu (vila A dela), zato smo nagrado topot brez žrebanja prisodili njemu, obenem pa malemu možu čestitamo, da je s svojo bistroumnostjo posekal vse. Naj si v seznamu knjig, katerega smo objavljali pred tedni v »Mladem Slovcncu«, izbere knjigo po svojem okusu in nam naslov taiste sporoči v uredništvo! {Zadostuje dopisnica.) Debele slric Stric: »No, Franeek, ali hočeš slišati lejio pravljico? Sedi mi na kolena! Franeek: Kako pa, striček, ko pa že tvoj trebušček sedi na njih?« Za mlade risarje »Lunini obrazi«, ki smo jih objavljali več tednov, nekaterim mladim risarjem še vedno ne dajo miru, čeprav je Kotičkov striček »galerijo« teh slik že predzadnjo nedeljo zaključil. Dva vneta in navdušena častilca lune, Marko Kremžar, učenec II. razr. v Mostah in Ivan Jemec, učenec II. razr mešč. šole v ?, sta te dni poslala Kotičkovemu stričku še nekaj takšnih obrazov. Nekateri izmed njih so kar imenitni in jih je Kotičkov striček že hotel objaviti, pa se je šc pravočasno spomnil, da mora ostati »mož trd, jeklen« pri svojem sklepu, drugače njegovi mladi prijatelji kmalu ne bodo nič dali na njegove sklepe in besede. Kar je enkrat zaključeno, je zaključeno — vse nič ne pomaga! Upamo, da bosta mlada častilca lune zadovoljna ludi s pohvalo, ki jo jc Kotičkov striček zgoraj na častnem meslu izrekel. V kratkem bomo mladim risarjem spet postregli z zanimivo risarsko nalogo — takrat naj se mlada moža pripravita m oglasita! Ob samotnem grobu Na cerkvenem stolpu kraka črn vran, kraka, ob samotnem grobu nekdo tiho plaka: -Mamica, vzemi me k sebi v črno jamo! Očka je po svetu šel, me zapustil samo...« Legla Ančka je na grob in oči zaprla. Kraka, kraka črni vran: »Ančka je umrla!« V ŠOLI. Učitelj: »Tonček, kaj imaš spet v rokah?« Tonček: »Ničesar, gospod učitelj!« Učitelj: »Potem pa vrzi proč!« Vinko: Ali grem lahko po sosedovega Tončka, da pride k nam? Mati: Ne, jireveč razgrajata in vso hišo na glavo postavita. Bolje bo, da greš ti tja in se tam igrata.« Zobe mu snaži Mama iz kuhinje: »Tinček, kaj pa delaš?« Tinček: »Klavirju snajim zobe!» KURJE PERJE naravno, Eepo blago po Din 5'- kg razpošilja po povzetju iz Maribora Viljem Atot, eksport, Maribor NajmaniSa količina 15 hg iNIIANC (eni ilvoJ.oles, otroških, igračnih, invalidskih vož'čkov, prevoznih tricildjev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki fratlkol ..TRIBUNA" F. aATJHl, tovarna dvokoles Iti otroSkih vozičkov, fj.tubl.iana. KartovSka cesta 4, pobaral Malo je pomislil, me svetlo pogledal in se odrezal- »Hej, hej, zato, radovedni Količkov striček, zato. da mi glava ne poči od učenosti —■ toliko so mi jo natlačili noter!« ..... »Tctete,« sem . z največjim spoštovanjem in občudovanjem zma-• ja! s sivoj bradoj, »tetele, torej takšni tiči so tam j v Marijanišču?« — »Takšni, takšni!« je še ponosno i dejal mali mož in mi dostojanstveno pokazal hrbet- Tudi tebi svetujem, prijateljček: Poveži si pra-! vočasno glavo z motvozom, da ti glavica ne poči in vsa učenost ven ne skoči! Pa se ob priliki še kaj oglasi. Pozdravljen! — I Kotičkov striček. 707. Ljubi Kotičkov striček! — Prav lepo te prosim, reci sv. Miklavžu, naj mi zagotovo prinese knjigo -Mlada njiva«, katero si spisal ti in katera bo menda v kratkem izšla Članica Mohorjeve družbe sem sicer že, a mama pravi, da bo to knjigo sv. Miklavž kupil zame pri tebi. Ali res? Znam že dobro čitati. Zelo rada čitam lepe pesmice in povestice, posebno tvoje v »Slovencu«. ! I-e še mnogo jih napiši, pa te bom prišla v hiralnico obiskal in ti prinesla sladkorčkov. In tudi za tvojim pogrebom bom šla z največjim veseljem. Bog te živi še sto let! — Cvetka Ciber, učenka II. razreda v Kamni gorici Draga Cvetka! — Ojojmene, z vami, kotičkarji, je pa res križ! Ste prepričani, da je Kotičkov striček tako mogočen mož, da mu takorekoč ui neba drugega storiti, kakor s kazalcem poinigati — pa mu pade samo solnce v nastavljeni klobuk in še luna povrhu Že nekajkrat sem se z vsemi štirimi otepal gromozanske te časti, pa vse nič ne [romaga. Trumi kotičkarjev, ki trdno verujejo, da znam in zmorem takorekoč vse, celo čarati, si se zdaj pridružila še ti. Prosiš me, naj rečem sv. Miklavžu, naj ti prinese knjigo »Mlada njiva«. To je vse lepo, i ljuba duša. ampak nikarte misliti, da sva si midva j s sv. Miklavžem lako debela prijatelja, da jaz vsak hip lahko stojiim pred njega in mu rečem: »O, Bog te živi, prijatelj Aliklavž! Kako j>a kaj? Daj. daj, j prinesi ongavi Cibrovi Cvetki to in to knjigo — i na svidenje!« Nak, tako debela prijatelja pa s sv. Miklav-1 žem spet nisva. Pišem mu že lahko, pišem, govoriti I pa ne morem z njim kar tako in vsak čas — kakor I na primer s Požgančevim očetom ali Frtavčkovim Oustlnom ali Kurenčkuvo Neško. Pa s tem še ni nikjer rečeno, da ti Miklavž zaželjene knjige ne bo prinesel. Tako gotovo ti jo bo prinesel, kakor gotovo sem jaz Kotičkov striček in ti Cibrova Cvetka! Moško besedo ti dam in še v roko ti sežem f>o vrhu. da bo bolj držalo Nad drugim delom tvojega pisma, v katerem mi obljubljaš, da boš šla >z največjim veseljem za mojim pogrebom«, pa sem bil ljuto presenečen in nemilo razočaran. Sprva mi je kar sapa zastala, da niti -Tristo kosmatih kap!« nisem utegnil za-robantiti, potlej me je pa obšla bridka, bridka žalost. Kakor pomaranče debele solze so se mi ulile po licih in edini las na glavi mi je s pretresljivim glasom vzdihrcil: »Oh!!« Torej z največjim veseljem boš šla za mojim pogrebom? To se pravi z drugimi besedami: komaj, koinaj čakaš, da zatisnem trudne svoje oči in jo odhiačam v krtovo deželo s kljukastim nosom zemljo podpiral. Ne morein in ne morem razumeti, kako si mogla kaj takega napisati, še manj pa razumem, tiste tvoje besede, v katerih mi obljubljaš, da me boš prišla v hiralnico obiskat. Za božjo voljo, kdo ti je pa rekel, da sem v hiralnici? Takle korenjak pa v hranilnici?! llolio, saj se nisčm s pametjo skregal. V hiralnico hodijo ljudje umirat, jaz sem pa komaj začel malo živeti — in čim starejši sem, tem manj mislim na smrt, in čim manj mislim na smrt, tem mlajši sem. (To je velika življenjska modrost, katere ti zdaj šc ne razumeš, ko pa boš tako stara, kot sem zdaj jaz, se ravnaj po njej — in boš dobro vozila skozi življenje.) Nak, hiralnica mi zaenkrat še niti v sanjah ne pride na misel, ka-moli da bi že ležal v njej in potrpežljivo čakal, da botra smrt stopi pred mene in zamahne s koso: sek! — Turobne volje sem odložil tvoje pismo na mizo in dolgo, dolgo žalostno zajemal debele ocvirke z ajdovih žgancev, ki sem jih imel za kosilo. Prekruto in pregrozno jc bilo to zame, da mi nekdo želi smrti in mi obljublja, da bo z največjim veseljem šel za mojim pogrebom. Pa sc je tedaj spustil s stropa zajeten pajek natančno na tvoje pismo in so moje oči šele v tem hipu opazile, kar so bile prej prezrle: na koncu Ivojega pisma je slalo: »Bog te živi še sto let!« Kakor bi s slopom ustrelil, se je moj bridkoresni obraz razvedril in zavriskal sem na glas, da se je razlegalo v deseto vas: -Živela Cibrova Cvetka!« Odsihdob verjamem, da boter pajek prinaša srečo. Ce njega v onem usodnem trenutku ne bi bilo, bi mi bilo od grenke žalosti gotovo počilo srce. Tako pa je ostalo celo, hvala Bogu in sreči junaški! Sprejmi lep pozdrav od Tvojega — K o t i č -kovegastrička. 708. Dragi Kotičkov striček! — Kako se kaj imaš v beli Ljubljani? Ali se hodiš kaj kopat? Jaz se kopljem vsak dan. Krka je precej topla- Zdaj ie sicer začelo nekaj deževali, pa upam, da bo kmalu spet lepo vreme. Pridi kdaj v Zužemberg, se boš kopal v naši lepi Krki. Ce prideš, te pogostimo s kislini mlekom, koruznimi žganci in rženim kruhom. Prav lepo te pozdravlja in težko pričakuje Ivo-[ jega prihoda — Darka Smole, učenka III. raz-i reda v Žužemberku na Dolenjskem. Draga Darka! — Kako se kaj imam v beli Ljubljani? Imenilno! Zlate imam ništre polne sode, deset preluknjanih žepov cekinov, (ri prekrasne palače v oblakih, in kadar se mi zahoče ocvrtih pišk, se postavim pred kuhinjo imenitnega hotela in du-liam zapeljivi vonj — pa sem sit. Tako se imam. Z eno besedo: najsrečnejši sem človek v beli Ljubljani — kadar se mi sanja, da sem! Ce se hodim kaj kopat? Se razume samo po sebi, da se hodim. Vsak teden enkrat ali dvakrat, in sicer v reko, ki se imenuje: kad. Je voda v tej »reki« gotovo desetkrat toplejša kakor vaša Krka, zategadelj me prav nič ne mika, da bi se hodil kopat v Žužemberk, posebno zavoljo tega ne, ker praviš, da tam »nekaj« dežuje. Mi moraš najprej pojasniti, kaj dežuje, potlej pa utegnem priti, prej pa ne. Izključeno namreč ni — človek mora biti previden! — da dežujejo ošiljene preklje ali počeni lonci ali pa še kaj hujšega. Nemara pa si hotela napisati, da malo dežuje? Potlej je pa seve nekaj čisto drugega in bom ob prvi priliki prilo-mastil tja. Pa ne zaradi dežja in kopanja, hoho. še dolgo ne, nego samo zaradi kislega mleka in koruznih žgancev in rženega kruha. Svoj prihod bom naznanil z veličastnim strelom iz lopa. ki grozeče štrli z ljubljanskega gradu. Pripravite do tedaj kislega mleka in koruznih žgancev in rženega kruha za desel ljudi — sem namreč od sile močan jedec! Na veselo svidenje torej! — Kotičkov ' striček. ZE1VA IN P O IVI Bojevilost otrok in mati Zares je otrok nedolžno bitje, je nežno bitje, je najčistejši vir veselja in radosti. Zaeno pa ga je ena sama bojevitost, tako, da je otrok prav za prav isto ko boj — zlasti pa so taki dečki. Pa je tudi po-tTebno, da je otrok bojevit, saj se mora venomer bojevati, braniti svojo svobodo. Vse, karkoli je krog otroka, je takšne vrste, da otroku nasprotuje. Otroku je prirodna samo svoboda. Svobode pa ne dobi nikjer. Zoperstavljati se mora že kot dojenček plenicam, ki ga ovirajo, jopicam ki mu ne dajo motoviliti se, kakor je njemu ljubo Upirati se tnora obutvi, nogavicam, oblačilu sploh. Svojo bojevitost, kj je spočetka samo telesnega izvora, izraža tudi v prvih začetkih samo telesno, to je, z jokom. Dobro ' " terijo in bojevitost v njem je še hujša. Otrok bi raid kar naprej, povsod po sobah, stopnicah, stanovanju in ven na cesto. Ker lega seveda ne sme storiti, se otrok upira in se bojuje za svoje pravice. Saj otroku venomer strižemo perotnice; čim krajše so mu, tem odpornejši mu je duh in jeza se mu vgnezdi v dušo. Odrasli jeze ne trpimo, nc trpimo neposlušnosti, zato: spet boj za svobodo. Ce je doma več otrok, le pusti jih, pa ne za dolgo: takoj se vname boj in prepir in vojna. Noben otrok noče iz svojega lastnega prepričanja odnehati; umakne se le hujši, močnejši sili, kot je on zmožen, saj tudi mma uvidevnosti, da bi sam od sebe, po pameti odnehal. Za prazen nič se otroci skavsajo, pač znamenje, kakšna bojevistost je v njih že po naravi. — Šolski otrok ima še več vzrokov, da je bojevit. 2e samo mirno sedenje v šoli, je zoper njegovo naravo; poslušanje snovi, ki ga nič ne zanimajo, razvnema vojno v njem. Učenje doma mu je nerazumljiva zapoved, lepo vedenje trapasta zahteva, olikanost sploh na vse načine zoprna zadeva. In da ne sme odgovarjati, da ne sme po svoje povedati svojih misli, da ne sme udariti, ko ga zaboli kazen, da ne sme čečkati po zvezkih, ne trgati lepih stik iz knjig, da ne sme po mili volji razgrajati po cesti, da ne sme čofati po lužah, da ne sme po vrtu lomiti vej, skakati kar vprek po gredicah; da ne sme zalučati kepe snega v človeka, ki je zoprn, odveč ali se mu zdi smešen; da ne sme pojesti slad- I korja, kolikor ga je doma ali kar cele potice ali j medu, mezge, sadja — kolikor bi si jih zaželel! j Da ne sme izostajati iz šole, ko se mu ne ljubi iti vanjo; da ne sme razliti tinte po klopi in ne sme učitelju po svoje odgovoriti in ne sme glasno govoriti med poukom in ne sme zvečer blazin metali v brata in sestro in ne splezati na streho, ne sme razlivati vode po tleh, se ne sme za mizo gugati na stolu, ne sme cmokati, ne sme ostati v postelji, dokler bi hotel; ne sme bdeti zvečer, dokler mu je všeč, ne sme zakuriti sredi sobe, ne sme imeti vži- Kosium Kompleti so se umeknili kostimom, ki je kratke ali tričetrtinske dolžine, se ozko prilega ali ima ohlapen zadnji del pod pasom navzdol in je sploh dosti vrst oblik za kostime. Jopico imaš zmeraj, kamor in koder |greš. Jopico, imaš v sobi, v uradu in na cesti.1®— Za šport so primerni zelenkasti in sivi kostimi s pasom. Jopica je kratka, se lesno oklepa života, ima dve vrsti gumbov, ozka rokava m je brez okraskov, ima le žepa ali majhen obšitek v barvi bluze, ki spada h kostimu. Lepo pristoja sivkastomodra bluza k rjavemu kostimu. Tudi zele no se ujema z rjavim in sivim. Prazni kostim nima žepov ne psu, — je na pogled bolj gosposki. — Tričetrtinska jopa »kostimski plašč utegne biti s krznom podložena in za vratom z njim obšita. Malokdaj pa je krzno zunaj. — Ce nimaš, prenaredi iz starega! Kuha Jesih it oparnic. Vzameš en kg prav zrelih oparnic, jih daš v velik, lončen lonec in jih poliješ z vinskim jesi-hom in jih tako pustiš 24 ur. Potem jih stlačiš s kuhalnico. jih pokriješ s prtičkom in jih spet odstaviš za 2i4 ur. Vsak dan [»navijaš to in zmeraj doliješ jesiha in mečkaš opamiee, dokler nisi pora bila prilično 3 litre jesiha. Ko je bil jesih 10 dni na oparnicah, ga precediš skozi krpo in ga preku-feš. Tak jesih je izboren za dodatek k omakam in za na solato. Močna*a jed z oparnicami. Vzameš zelo z mastjo namazano kovinasto posodo za peko z visokimi robovi in položiš vanjo na tenko razvaljano vzhajano testo, ki ga na gosto potreseš z jako zrelimi oparnicami Nato povrh močno potreseš s cimetovim sladkorjem in pečeš v ne preveč vroči peči. Ko vzameš lo močnalo jed iz pečice, jo še enkrat osladkaš. Za pridne ročice najmlajših. Tudi v hladnih dneh bodo punčke svoje »punčke« (lutke) peljale na sprehod. Zatorej je treba žc zdaj misliti na gorka oblačilca in ludi na čeveljčke in čepico. — Ceveljce in čepico skvačkamo z navadnimi šibičnimi pentljami iz kakih kunčkov volne. Glede na barve pazi, da se lepo ujemajo. Ce jc galic v žepu, ne sme prta razrezati, ne šip pobijati, (ko lako prijetno zažvenkelajo!) ne sme j>lezati po drevesih, ne sme v dežju stati na cesti, ne sme brez dežnika v šolo, ne sme ne sme , vse ne sme, karkoli je njemu všeč in vse mora in mora, karkoli mu je zoprno: kako, lc kako naj bi otrok ne bil bojevit! Ko ga vse izziva in poziva na boj in upornost! — Neskončno težavno je za matere, ki so največ z otroki v družbi, da pravilno krmarijo, po zlati sredi, meti .upornostjo otrok in med zapovedmi vzgoje. Res, ne dosežejo veliko. A kar dosežejo, je z neskončnim trudom pridobljeno, saj ni kar tako, da kaj zapoveš in pre|x>veš, marveč moraš pomisliti tudi na krivico in pravico in na to. da ima otrok v tej bojevitosti neskončno občutljivo dušo in ne gre, da kar z nožem zarežeš vanjo, Ce venomer le sekaš in obsekavaš in klestiš izrastke otro kovega upornega duha, dosežeš — ali še hujšo ličje vitos t ali pa onemoglost, pobitost, da dobiš iz otroka človeka, ki potihem kuje zahrbtne maščevalne naklepe. Olede na bojevitost otrok je vzgoja najhujša, je baš v jedru prizadeta. Mati mora biti ko svetilnik, ki zmeraj v pravo smer meče svojo luč in to je huda in težavna naloga. — Angleški pisatelj John Habbertcm pravi v svojem nedosežno lepem spisu »Helenina otroka« takole: »Matere! Matere dečkov, sprejmite od mene davek spoštovanja, ki se z besedami ne da izraziti, davek naj večjega občudovanja, ki ga je kdaj kaka velika stvar na svetu zbudila, davek oboževanja, iskrenega in blagoverncga oboževanja, i*xlobnega tistemu, s kakršnim katoličani poveličujejo samo presveto Devico Marijo. Jaz, krepak moški, sem telesno in duševno omagal od zahtev dveh ne preveč porednih ali zlih dečkov. Ve pa sam Bog vedi kako prenašate nepretrgoma, tedne, mesece, leta, da, vse življenje prav take izkušnje, poleg tega še bremena gospodinjstva, telesnega trpljenja in ponižanja, duševnih stisk, ki vam presunjajo srce z marsikatero bolečino, ki je tudi sveti Materi trgala srce. V primeri s tvojo vztrajnostjo, je vztrajnost mladega moža ali vztrajnost atleta slabost; skrivnost tvojih živcev, čudovitih celo v oslabelosti, je velika kakor sila vetrov. Da razviješ svojo odločnost, imaš več prilike kakor največji državnik. Tvoje junaštvo se posmehuje neziiatnosti vojnega junaštva. Tvoja premetenost je izvežbana v šoli diplomacije, kakršne najbolj izkušeno sodišče ne more dati. Ali si upajo posmehovavci reči, da ne znaš vodili vladarskih po slov? Laže je vladali druhal divjakov, kakor biti uspešen samovladar v tvojem majhnem kraljestvu. V primeri z moškimi so še tvoje napake vse hvale vredne. Naj bodo pa te kakršnekoli, že sam tvoj veliki, skrivnostni in nedostopni uspeh te v zaslugah postavlja visoko nad vojake, vladarje in duhovnike.« Km. punčka-lutka jako majhna, ne sme biti volna predebela, sicer je delo preveč obavtno.Ceveljček delaš tako: Najprej skvačkaš verižne pentlje za dolžino nožice (stopala). Nato daš še 3 zračne pentlje, ki tvorijo že prvo šibično druge vrste. Tako delaš, dokler nimaš majhnega kvadrata. Nitko pusti na koncu tako dolgo, da z njo sešiješ čeveljček. Zato je tudi začetna nit daljša. Nato od leve skleneš z ovojnimi vbodi kvadrat do polovice. En šiv je na peti, eden na špici. Mali čoiniček — lak je čevelj-iek — obujemo na nogico in ga s pentljo prtve-žemo nanjo. Limonov narastek. 10 g sirovega masla, 2 rumenjaka, 125 g sladkorja zmešaš, da se pični in počasi dodajaš sok in zribano lupino ene limone. Primešaš 55 g moke in sneg iz obeh jajec. Vse streseš v namazan in z rozinami potresen model in kuhaš v fiosodi z vodo 1 uro. Zraven spada sadni sok. O likanju Kako likaš? — Volno od leve, po vlažni krpi, da se ne sveti. — Bombaž s precej razbeljenim železom, prej omočiš blago z mokro cunjico. Pristno svilo od leve, (ali po jxxllagi blaga), ne prevroče. O se noče izgladiti, jo omoči z vlažno krpico. — Umetno svilo nikoli ne likaj vlažno! Ne prevroče železo, tako da še sika, če se ga dotakneš; če je likalnik preveč razbeljen, ne sika več! Svila, ki se sveti, je jako občutljiva; če zalikaš, se ne da popraviti! Žamet, velur-šilon likaš v zraku, če že to ni zadosti, da držiš žamet nad soparo vrele vode. Treba je, da sta tu dve osebi, ena drži žamet, druga ga lika — od leve in močno pritiska kolikor se sploh da v zraku. — Rokave in gube likaš na likalni deski. Izrez za vratom pa najlepše na likalni blazinici (če jo kdo ima!). Ouinbnice v zraku! Zvončaste in poševne dele likamo, kakor tečejo nitke. — Gube |x>ložiš skupaj na desko in tikaš, da je spodaj |5odloženo vlažno blago. Ni treba šivati, dosti je, da jih lepo položiš. Začneš v sredi in likaš proti obema koncema. šive, ki jih je treba razpotegniti, likaš od leve in jih s škarjami malo preščipneš in dobiš zaželjeno obliko. Isto velja za Izrez krog vratu in krog rokavov. — šele lepo po-iikana obleka dobi svoj obraz; pravilno likanje je velikega jiomena. Drobtine — Na univerzi v Dublinu na Irskem je bila Marv Harden, ondotiia profesorica, imenovana za častno doktorico, ker si jc pridobila lo čast z delom za osvoboditev Irske. — 10.000 abesinskih žensk se je odzvalo pozivu cesarja, da v odsotnosti mož, zasedejo njih mesta, namreč službe po zasebnih hišah. Univerzitetni svet v Oksfordu je odstranil |x>-slednje ovire, ki so preprečevale ženskam, da niso mogle doseči istih mesl na univerzah kot moški. V Oksfordu imajo zdaj moški in ženske iste pravice, v Cambrklgeju pa še ne. NAS DELAVEC Kreft in njegove ideje naj spet o žive Že 18 let je minilo v torek. 8. oktobra, odkar je zapustil slovenski narod voditelj, organizator in učitelj dr. Janez Ev. Krek. Slovenske katoliško de lavstvo in vsi delavni stanovi imšega naroda so Kreku za njegovo prosvetno in socijalno gospodarsko delo dolžni mnogo, mnogo. Krek je oče študentov in oče delavcev, kajti v vsakdanjem življenju ni nihče lako razumel človeka, kakor on. Krek je trpel in se veselil z vsemi, on se je s polnosti ljubezni zanimal za vsakega in za najmanjšo njegovo zadevo. Tak človek pa, ki ima to lepo laslnost. zna ljudi združevati in zato ni čudno, če je Krek največji ili najboljši slovenski organizator. Krek je skoval ljudi v eno s |x> močjo ideje, porojene iz neizmerno velike ljubezni, ki ne pozna sebe; ta sila je ljudi družila okoli njega in okoli stvari, ki ji je služil. Krek ie bil v resnici moč, ki najrevnejšemu in najslabotnejšemu ni bil tuj in ki je zato bil kakor poklican, da je naš mali in skromni narod dvignil, kakor nihče pred njim. Škoda, da dr. Kreka ni več med živimi. Ob novi obletnici smrti mislimo, da ne bo odveč, če si osvetlimo dr. Krekove nauke iz njegove knjige »Socijalizemn, ki leži pred nami nepotvorjena in nam kaže dr. Kreka, kot je v resnici bil. O (poglavju Marksove taktike (stran 185) piše: »Med prolelarci se mora (po Marksu) zbuditi zave«!, da sla samo dva sloja na svetli zatiralci in zatiranci, in v tej zavesti morajo v sebi gojili sovraštvo do zatiralcev. . .. Delavci morajo ležiti, da pride politična moč edinole njim v roke. . . Marks |*>bija zakone v varstvo žensk, ker sc s tem krepi dmžina, ... Marksu niso všeč strokovne organizacije, ki ne teže po politični nadvladi.« Dr. Krek ni maral fraze o razrednem bojn, ampiak je bil dosleden pristaš stanovske ureditve družbe. O tem piše na strani 02: Ko govorimo o stanovskih organizacijah, si mislimo stalne obvezne zveze ljudi, zveze ljudi enega stanu. Take zveze imenujemo navadno korporacije... Velikanskega pomena so za vse gospodarsko življenje ... Brez njih pravzaprav ne moremo govorili o stanovih . .. Za vse člane enega stanu mora biti (stanovska) organizacija obvezna . .. Liberalizem je misel na stanovsko organizacijo |x>j»lnoina uničil... Samo pio stanovski organizaciji se more urediti proizvajanje blaga, da se omeje sedanje silovite prekucije. Zveza med delom in kapitalom se tako sklene px> tej poli, da ni več medsebojnega klanja... Na strani 107. piše dr Krek, esli iu velikega kapitala, hočemo, da zavladajo nravne sile ljubezni in pravičnosti. Hočemo oživeti stanovska telesa.« V socijalnem načrtu delavskih stanov govori dr Janez Krek »o socijalnem boju, naperjenem v prvi , vrsti proti kapitalizmu'.. Socijalni načrl jc. čeprav je dr. Krek dobro l»znal marksistično Irazoologijo, sestavljen iz sa mih praktičnih zahtev v prid delavnim slojem. Krekova pisana beseda dokazuje, da Krek ni bil kak revolucijonar v marksističnem smislu, da je bil daleč «1 marksizma, da se je jiroti njemu ostro boril in da je bil le realen krščansko-socija ten jxi ilik. ki ga danes luko pogrešamo. Njegov boj je bil naperjen proli kapitalizmu, liberalizmu in marksizmu, delal pu je za pravice malega člo veka. Vse njegovo delo ie nosilo ta pečat: Od zadružne organizacije |>reko politične stranke do delavske Jugoslovanske strokovne zveze. Ob njegovi 18 letnici smrti naj |»iidarimo predvsem njegov ideal, ki je bil: Organizirati stanove in družbo urediti v stanovskem smislu. Bodočnost zahteva organiziranje vseh delavnih stanov. Posameznik potrebuje silo, ki je nad njim. Ta sila je organizacija, ki mu je v o|>oro in merilo Organizacija urejuje sožitja, daje [»sameznikn smer, ga vzgaja in ga vodi. Človek, ki je otrok občestva, išče skupnost in jo ustvarja, jc od nje odvisen Delovni stanovi tvorijo delovno občestvo. De lavstvo potrebuje močnih organizacij. Brez njih propade. Delavstvo more verovati le na moč svojih organizacij in na moč svojih gospodarskih naukov. Socijalna rešitev ni le v duhovni prero-dilvi človeštva. Preroditev sama ne n»re iti tako globoko, da bi red v korenini preslikala ludi se umika skupnosti Korist zahteva skupnost. Pri pro letarijalii ne more prevladati korist. Tempo življenja se zaostruje. Industrializacija nastopa brez sistema, zgolj pio trenutni |»lrebi. Proletarijat je obenem konsument. Zato ima interese na vrsti, kakovosti in obliki industrije. Proletarijat pa trpi | škodo kol producent in potem kot konsument. Ker nastaja industrija brez sistema nastajajo krize. Delavstvo največ trpi pri tem. ln Iu nastopa pro letarijat ne kol nekdo, ki hoče, da se njemu nekaj izboljša, temveč kot prerok Potreben je sistem. Iz vseh za vse Posameznik nič, celota vse. Celote pa ni brez organizacije. Organizacija vzgaja, umerja in svojega duha ustvarja. Organizacija ehi so seveda dvomljivi. Švicarska kaloliška strokovna organizacija v preteklem letu. Švica ima 4,100.000 prebivalcev, od katerih od|>ade približno polovica na katolike, polovica pa na protestante. Okrog 2 milijona je kato-| ličanov in sicer 'KI.087 moških in 11.218 ženskih. I Razvoj članstva kaže zvišanje moškega in padec ženskega članstva. Organizacija je imela izdatkov na | podpiorah (brezposelne, [»grebnine, zoper bolezen, 1 stavkovno pravno varstvo ild.) 3,234.782 frankov. Vseh izdalkov je bilo 4,561.180 frankov. Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne nooosti. Oglejte si izložbe. Velemanufaklura A. & E. Skaberne Ljubljana Nas domači zdravnik M. N. - M. Krvave grize se bojite? V vaši okolici da je mnogo te bolezni, zanesljive pitne vode nimate, samo priprosti, večinoma odprti vodnjaki so v kraju na razpolago. č'e se hočete griže ubraniti, živite prav zmerno v vsem. ne uživajte nič sirovega, pred vsako jedjo si dobro umivajte roke vsaj z milom, še bolje v kakšni razkuževalni tekočini. Vem, da je jeseni, v dobi sadja in zelenjav. več ko sitno živeli brez presnih hraniv. Vendar si lahko pomagale. Uživajte sadje, ki gu pobirate sumi z drevja ali trt. brez skrbi! Ce dobivale sadje iz sumljivih ozir. okuženih krajev, je smele sveže uporabljali, ako je prej razkužile. Nekoč sem dobival grozdje i/, kraja, kjer je razsajal hud legar. tikoda sc mi je zdelo, da bi zamelal žlahtno grozdje (moškat in traininec). zato sem grozdje razkazoval v raztopini Jormola (eno veliko žlico na en liter vode), vsakokrat po eno uro, nato sem grozdje •piral z vodovodno vodo (vi rabite prekuhano vodo). grozdje je bilo okusno, in nihče ni obolel, l ako se dajo razkuževali tudi paradižniki, kumare in paprika, ki jih uživamo sirove v soluli, morda celo zelena solutn. — Krvava grižn se no širi po zraku, kužilo prihaja od bolnika po iztrebkih, po iztrebkih se kužijo voda in hraniva. Krvava griža se da brž zalreti, ko bi sproti razkuževali bolnikove iztrebke in bolnikovo perilo in ko bi si oni. ki strežejo bolnike, po vsaki dotiki z njim sproti razkuževali roke. Razkuževanje vodnjakov, kamor je zašlo kužilo, Ireba prepustili zdravstvenim ob-laslvom. Svoj zasebni vodnjak razkužile za silo tako-le: Prilijte v vodnjak toliko apnenoga beleža in mešajte z drogom, da bo vsa voda mlečnobela. Ko sc voda izčisti. ima še okus po apnu, ki se pn v nekaterih dneh porazgubi, voda postane pitna, če je vodnjak drugače v redu. V bližini vodnjaka naj se nikar ne pere perilo! Isti, Katera razkužila vam priporočam? Za razkuževanje rok in k n ž e sploh se priporočajo: subliinat e l%o (enoodtisočni) raztopini (razjeda kovine!), sunilo! (lizol) ali sanoform (lizo-form) v 2-3% razstopini (močan duh!), rdeči kalij (kalijev permanganat) v I %« (enoodtisočni) raztopini. ki je rožnatordeča (močnejša pušča madeže na belem perilu). Za razkuževanje perila imamo posodo, napolnjeno s 8—5% raztopino sani-tola ;ili sanoforma, kamor devanto bolnikovo perilo vsaj za eno noč; skodele. krožnike, kozarce in drugi pribor razkužu jemo v vročeni lugu ali raztopini sode; v bolnikovo posodo (počepnjačo). s t r a n i š č e in g r e z n i co devamo apneni belež; za morebitno r a z k u ž e v a n j e ust se rabi 2% raztopina vodikovega nadokisa aH borove kisline ali prav redka raztopina rdečega kalija. Vse razkuževalne tekočine učinkujejo močneje in hitreje, če so, kar sc da, tople. Tla bolniške sobe odrgnemo z vročim lugom. stene pobelimo z apnenim beležem, postelnjak in drugo pohištvo oteremo s 5% raztopine sani-tola ali sanoforma, za razkuženje volnene odeje, obleke, čevljev in sličnih predmetov preskrbimo, če nimamo posebnih priprav, da jih razobesimo na zrak. solnce in veter vsaj za teden dni. ,1. p. - K. Jiiva glista skozi goltanec? Tu odhod je redek že pri otrocih, ki so radi gliščavi. tembolj redek je pri odraslem možu. ki ima gliste bolj izjemoma. Bržkone ni bila lista glista edina. Gliščavost se da ugotoviti, ako vznmete krepkrjše čistilo in pregledale iztrebek, bržkone najdete v njem gliste. Še bolje jc. če si daste preiskati iztrebek na glislja iajčeva. ki so slalno v blatu gliščavega človeka. Op je ugotovljena gliščavost. je zdravljenje kaj enostavno. J. C. - B. Glede splava jc vaša zadeva manj zdravniška kakor pravniška. Izvršen splav se dn zdravniško ugotoviti, a ne vselej in v vsakem pi meru. Vprašanje je, ee je v vaši zadevi lako dokazovanje dopustno. Obdolži tel j mora dokazati svo io nbdolžilev, obdolžencu ni treba spričevali svoje nedolžnosti. M. O. - Lj, Brez kislega mleka si ne upale več shajati? Kje Ka dobite pozimi? Pripravljajte si ga kar sam, in sicer najbolje v obliki kefira. V ie-karni dobile kefitovo kvasilo in navodilo. Kefir je okusen, poceni, pripravljanje zelo enostavno. ,1. r. - Lj. (»Iiipljeao ali neolupljeno sadje za majhnega otroka? Vsekakor neolupljeno! Sadje naj se očisti ali opore, če treba; otrok naj ves grižljaj dobro prežveči, i. j. zdrobi in s slino premeša, preden ga požre. Požiranje neprežvečenih kosov iud.i olupljenegn sadja utegne škodili, sadne lupine so pa ne samo neškodljive, ampak celo koristne, vsebujejo namreč nekaj dragocenih snovi (dopolnil ali vitaminov) več kakor sredica iri pospešujejo prebavo. Tudi grizenje je važno, ker je najboljša nega zob. C. K. - Lj. Paradižnik in paprika, ki vsebujeta izmed vseh vrtnin še največ dopolnil (vitaminov), se dasta najbolje shraniti za zimo in zgodnjo pomlad v obliki solate, pri drugih načinih shranjevanja se dopolnila mnogo bolj izgubljajo. Kajpada ima svojo vrednost v letu pogledu tudi zelena solata (endivija. zeljnala in dr.). A. B - M. Pravi jeglič (bot. primula officinalis), t. j. oni s temno-rumenim. dehtečim cvetjem, je zdravilen. Posušeno cvetje se rabi zn Saj pri prehladih in boleznih ledvic in mehurja, korenika pa pri zasliženju ozir. vnetju sopll. pri_ protinu, trganju in ohromljenju. V nemških deželah jegličeva korenika izpodriva prekomorske zdravilne kore-nike, ki jih zapisujemo zoper kašelj v obliki praškov ali zvarkov. Isti. Dišečo vijolica (bot. viola odorata) ima v cvetih neko kašelj blažeče svojstvo. znto spada posušeno vijolično cvetje v domačo lekarno. Vijolične cvete vsebujejo tudi lekarniški čaji (n. pr. zoprr kašelj ali živčno razdrazenost in dr.). ,1. P. - Lj. Nepazljiv in raztresen postaja vaš doslej pridni deček? Dajte mu pregledali nos in ušesi, bržkone je v njih kakšna motnja, ki se da odstraniti. M. B. - 0. Gnojni prisad v bradi kljubuje im-žam, obkladkont in obsevanju na razne načine že več ko pol lela? Brijte se, kar sc da, poredkoma. za britje rabile kakšno >milo mažo, a ne več mila, umivajte sp s toplo svettordečo raztopino rdečega kalija (kal. perman/.anata), gnojna mesta si čistile s 5r,'c saliciloviin ali 1% jodovim cvetom in posipajte s smukcetn. Mesno hrano opustite popolnoma! Uživajte |>o eno žličko dunajskega fija-kerskega praška na dan. Če vam lo zdravljenje znatno ue pomore v enem mesecu, bo treba posebnih zdravil v obliki podkožnih vbodov. M. M. - Z. Trepctea (treme) sc bojitp pri izpilit. kjer vam jo zc enkrat spodletelo? Ne zavoljo neznanja, marveč zaradi popolne zbeganosti. Odrski ljudje poznajo in uporabljajo razna lekarniška sredstva, ki jim ohranijo neko mirnost pri nastopili. Imena takšnih pripomočkov poizveste pri znancih in v lekarnah, na tem mestu jih načelno ne predpisujemo. Važnejša priprava se mi zdi z duševne strani. Sprijaznite sc z mislijo, da padete \ novic. Za ta poraz pn preskrbite. da bo za vas časten. Nasprotnik (profesor) naj vas vrže pn pošteni in srditi borbi /. vami. a ne da se mu iz strahu umaknete že pred bojem! Za srčno in uspešno borbo trpba predvsem spočitosli. ne upeha-uosli. Tri dni pred izpitom pustite vse knjige in vsako učenje, hodile nn izlete in 7-abave. uganjajte kak primeren spori do utrujenosti, poglavitno pa jr, da sp dobro prespitp. Po laki pripravi vam bo i izpit igrača. V. 7,. - Lj. Olrp hrbtnega mozga je po nespornih ugotovitvah zadnjih let samo posledica svoje-časne, morda ž.p davne spolnp okužbe. Prehladi, napnri. poškodbp in slično up veljajo več za vzrok p mozgnvpga otrpa. ludi alkoholizem op povzroča znakov pravpga otrpa hrbtnega mozga. S tn ugotovitvijo ni izročeno, da jp bolnik kriv svoje bolezni sam, saj so spolne okužbp mogoče tudi po nedolžnem . brez osebne krivde. Kmetijski nasveti Krmljenje jabolčnih tropin goveji živini. Ali smem krmiti goveji živini .jabolčne tro pine? Te bi mi prav prišle, ker mi radi suše nedosta.jp krme. V. F. Š. Pri letošnjem pomanjkanju krme. jc zelo umestno, da izrabite tudi sadne tropine /.a krmljenje goveje živine. Najbolje storite, če jih takoj še sveže neposredno izpod sti stalnice (prešel pokrmite goveji živini. Krn ve sc na sadne tropine kaj kmalu privadijo in jili zelo rade zrejo. <> sadnih tropin nc uporabimo takoj in ostanejo več časa v ku: pn. sc ugrejejo, skisajo in postanejo zunaj plesnive. Sveže sadne tropine pa so prav ilo bre in nič škodljive. Dorasli goveji živini lahko poklarlate na dan in glavo in tiri 15 kg svežih sadnih tropin. Prebavljive heljakovi nc sicer ni v njili. pač pa okrog Iti Ho 12 kg Sk robno vrednosti. Sveže sadne tropine vam nadomestijo lahko zeleno krmo. vendar pa le deloma, ker ni v njih prebavljive bc.ljn kovine. Tega ne smele prezreti zlasti ne pri krmskih odmerkih za mlečne krave in mora te dodali potrebno količino beljakovine po drugih krmilih. Zakaj hujšajo krave-prvesnice. Vsaka krava po prvem teletu mi vedno zelo shujša, dasi jo dobro krmim. .Tc-li temu kriva rnp n ja va zob ali kaj drugega? Tudi mlečnost je slaba. Ostala živina jc primerne reje. Is. J. P. Vaše krave-prvesnice ne. hujšajo radi menjave zob, pač pa zategadelj, ker dobi: vajo na.jbržp premalo redilno Krmo Tudi mlečnost .je zato slaba. Škoda, ila niste na vedli, kakšna in koliko krmil dobiva vsaka krava-prvesnic.a. Krave po prvem teletu šc nimajo normalne telesne teže in navadno šc precej rastejo, zlasti tedaj, če so bile pre zgodaj pripuštene k plcmonjaku. Zalo pa potrebujejo za vzdrževanje svojega telesa, za proizvajanje mleka in pa za rast in razvoj telesa obilo dovolj redilne krme, v kateri Iti di ne smejo manjkati potrebne rudninske snovi. Vsaki kravi-prvesnici pokladnjte dovolj najboljšega travniškega in licteljnegn nena ter primerno količino močnih krmil (oljne tropine itd.). Močnemu krmilu primešava jte redno vsak dati za vsako kravo erlilno'žlico (okrog 10—15 gramov) kuhinj- Usnfe ln ?se Cevllarske polrebSiine, dalj« veliko izbiro kruponov, boksa, laka, Urroa itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka mANC ERJAVEC, trgovina nsnln ■Jabllana. Slan trd 18 pravno posodo, v katero sino nalili do polovice vode. Pri pobiranju v to posodo se utopijo v vodi. Da je ročno pobiranje uspešnejše in hitrejše, lahko nastavimo zvečer preti pobiranjem na raznih mestih na vrtu kakšno vabo, sveže vrbovo lubje, razrezano peso, korenje, bučo, razne kuhinjske odpadke, zlasti pa tudi trhle deske itd. Cc slinarje redno pobiramo dan za dnem, jih veliko uničimo in zatremo. Za zatiranje slinarjev in pol/ev sploh lahko uporabimo' takšno sredstvo, ki ima lastnost, da lahko vsrkava vodo. K takim sredstvom spada sveže žgano zmleto ali v prah sprašeno apno. Ako pride slinar na takšen apneni prah. mu ta začne odtegovati lahko v toliki meri njegovo telesno vlago (vodo), da radi tega pogine. Najuspešnejše irosimo sprašeno živo apno v zgodnjih tirali meglenega dne po vrtu. Trositi jc kolikor mogoče enakomerno. Da pa bo apneni prah uspešno učinkoval, ni dovolj enkratno trošenje. Cctrt do pol ure po prvem tro šenju trosimo apneni prah po vrtu drugič. To dru-gokratno Irošenje je zato |x»rcbno, da bolj zanesljivo uničimo slinarje. Po prvem trošenju se namreč skušajo slinarji ubraniti pogubnega učinkovanja ap-nenega prahu z izločevanjem prav velikih slin, v katere sc popolnoma zavije njih telo in iz katerih izlezejo nepoškodovani in živijo dalje. Po drugem trošenju sc skušajo slinarji zopet ohraniti z izlo čevanjem slin, toda to se jim pa nc posreči več, ker ue morejo izločevati več toliko slin kakor prvič, in |K>gincjo. Ako nimamo prahu živega apna pri rokah, lahko uporabljamo ludi lesni pepel. Tudi ne-oljen apneni dušik je dober. Tako z apnom pepelom ali pa apnenim dušikom obenem tudi pognojitno vrtno zemljo. Pri trošenju moramo paziti, da nam veter nc zanaša omenjenih sredstev v oči in sploh v obraz. Kožo roke obvarujemo, ako namažemo roke z oljem ali pa trosimo v rokavicah. Po trošenju očistimo morda kje ranjeno kožo najprej z oljem. Mnogo slinarjev nam uničijo na vrtu tudi njih naravni sovražniki, k katerim prištevamo ptice, krastačo in ježa. Tudi race in kokoši žro rade polže. Ali se lahko vsa medena zimska zaloga zame nja s sladkorjem? Ce ne, koliko se sme? Fr. A. -St. V. Strokovne čebelarske knjige splošno poudarjajo, da je sladkor čebelam lc nadomestek, za njihovo pravo hrano, ki ie med. Tudi naš list je na tem mestu že ugotovil, da nc gre s sladkorjem preveč grešiti ua račun medu. Seveda, kadar inedu nič ni, mora pač biti dober tudi sladkor, ali splošno naj bo to izjema, nc pa pravilo. Res jo, da čebele na sladkorju prav dobro prezimujejo — mnogo bolje kol na nekaterih vrstah medu, kakor n. pr. na hojevem in sploh gozdnem ali na mani, vendar velja to zgolj 73 pravo prezimovanje. lorej za mesece november, december in januar, deloma še februar. Ko sc pa prične v panju novo zalaganje, jc sladkor slab in nikakor nc dosega kakovosti medu. Panj se slabo razvija in nova zalega ni prvovrstna. Je tudi povsem razumljivo. Sladkorju manjkajo mnoge snovi, ki jih ima med; stare čebele si šc pomagajo, ker njihov organizem ni tako občutljiv, dočim je nežna zalega dokaj občutljivejša in ji količkaj neprimerna hrana škoduje. Iz navedenega sledi, da smete brez škode nadomestiti medu lc toliko s sladkorjem, kolikor ga dru zina ra zimske mesece, torej kakih 5 kg. ko čebele to zalogo porabijo, nekako konec februarja — DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Tele!.: Opčra 98-15 — Telef.: Op«ra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruieles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. N» zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. zadenejo na med in zalogo potem z njim krmijo. Priporočamo vam ob tej priliki še, da to izmenjavo lakoj izvršite; čim prej, tem bolje. Čebele si zalogo šc primerno urede, čc sc pa krmi pozno, ko žc mraz pritiska, čebele zelo nerade primejo sladkor in lahko la okoliščina povzroči mnogo sitnosti. Kdaj naj panje odenete, bi radi vedeli? A. K. B. To se pa ne da z datumom določiti. Je odvisno od vremena. Dokler sc živo srebro drži nad ničlo in se ne prične redna močna slana, ni treba kar nič še misliti na odejo. Sedaj je čas, da stisnete panje drugega k drugemu in morebitne špranje med njimi dobro zadelale s papirjem. Oclevauje, oz. pravo paženic pa šele pride s prvim občutnejšim mrazom. Svetujemo vam, da rajši pažite bolj pozno kot prezgodaj. Cc jc čebelam v panjih toplo, se nočejo stisniti v zimsko gručo. Dogodi sc lahko, da jih nenaden hud mraz dobi raztresene po vsem satju, kar bi jih moglo mnogo uničiti. Zalo s paže-njem le še potrpite in sc za živalco nič nc bojte; saj sama skrbi, da ji ni mraz. Jaz, ki ta odgovor pišem, sem že večkrat pazil tik pred božičem, pa so mi družine prav imenitno prezimile. Kaj jc vzrok, da nekaj čebclnih družin sedaj nima nič zalege več, druge pa — večina — še precej? Isli. Vsaka čcbclna družitia jc organizem zase iti ima svoje potrebe in svoj prav. Ne moremo povedati, zakaj ta družina prej preneha z zaleganjem od lc one. Vi krivite matico, ki pa bo pri tem bržčas čislo nedolžna; saj je znano, da čebele s prehrano odločajo, ali matica zalega ali nc. Morda — to bo šc najverjetnejše z medom in matica pač ni imela kje zalegati. Naj vas vse lo nc skrbi! Ce so vse družine glede matice v redu, bodo ob normalnih razmerah lepo dočakale pomlad tc in one in sc spomladi tudi dobro razvile, ee jim niste preveč po mačehovsko zimske zaloge odmerili. Pravni nasveti ske solj in jedilno žlico klainpEa apna. Če se pridruži vsej krmi mesto zelene krme ali pasi' nekoliko krmske pese, tem boljše. 1. Pretakanje vina. Kako nal se vino pretoči, ali naj pride bolj ali manj z zrakom v dotiko; ali naj sc sod. v katerega se vino pretoči, bojj ali manj zažvepla ali žvcplanjc s|iloh opusti? I . R. S.Pred pretakanjem moramo napraviti preizkušnjo vina v kozarcu. V kozarec nalijemo nekaj vina in pustimo kozarec z vinom par dni na toplejšem prostoru. Ako se vino v kozarcu ne spremeni. tedaj vino jiretočimo v čist in rahlo za-žveplan sod. Cc jvrdane vino v kozarcu motno, tedaj ga pretočimo lako. da pride čim več v dotiko z zrakom. Ako se motno vino v kozarcu lejxi čisti, ga pretakamo istotako kot vino, ki jx>stane v kozarcu motno, vendar pa s to razliko, da v prvem slučajp vina ne žveplamo, a vino. ki sc v kozarcu le|io čisti, zažvcplamo srednje močno. Na i do l lil vitla vzamemo približno |x> en azbestni trak žvejtla. Vino, ki napravi v kozarcu rjav kolobar, prctocimo in močnejše zažvcplamo. Ce pa fvostanc vino v kozarcu rjavo, ga nc smemo pretakali, temveč ga moramo zažvcplati s kaliummetalbisul-fitom. Odtehtamo količino kalinmmetalbisulfila (okrog 7 gramov na I lil) raztopimo v manjši količini vina. To razstopino oblijenio čimpreje v sod in vsebino v sodu premešamo z mešalnimi pripravami, čc teli nimamo, pa s čistim kolom. Nalo zabijcirto sod in |*> preteku enega tedna jx)iiovimo jTOskus v kozarcu. Ako vino v kozarcu ne spreminja harve, ga pretočimo brez žvcplanja; v nasprotnem slučaju |ia ponovimo še enkrat žveplanjc z isto količino kalimmetalbisulfita. Ako vino v kozarcu |xistaiie črno. tedaj ga moramo rezati s kakšnim bolj kislini vinom. Mlada vina pretakamo prvič od meseca decembra do marca, kisla vina |*>znejc, manj kisla pa poprej. Drugič pretakamo vino pred nastopom ve-iikc vročine, a tretjič pred trgatvijo, Starejša vina pretakamo le enkrat na leto. Mlada vina pretakamo navadno lako. da pridejo čim več v dotiko z zrakom (pipa z razpršilnikom). Stara vina nc smejo prili preveč v dotiko i zrakom, zato jih pretakamo večinoma z vinsko sesalko iz soda v sod. Zatiranje polzev-slinarjev. Pošiljam nekaj črvov. kateri uničijo v zelenjadncni vrtu vsako mlado rastlino. Močno so sc razmnožili. Katere vrste črv je to in kako sc uniči. A. J. Š. Poslani skodljivcc ni nikak črv, |ia |»lž z imenom |X>ljski slinar, ki jc pogostoma na vrtu in polju, kjer objeda in uničuje razno zelenjavo. Ker ljubijo slinarji vlago, jih lahko odvračamo ali odvrnemo, ako odstranimo vlažne jarke na vrtu ali ob vrtu in goste žive meje. /a nje so prijetna le lemna in vlažna mesta. Ponajveč odidejo na |\ašo zvečer, ponoči in pa rano zjutraj. Po tem jc Ireba ludi urediti lov nanje in jih lahko us|*šno zatiramo in zatremo s pridnim |x>biranjem. Najboljši vas n pobiranje je ob zori. Tedaj vzamemo j>rt 1 »Patentni umd«. M. S. Dotični naslov se glasi: Uprava za zaščito industrijske svojine . v Belgradu. Uredba o zaščiti industrijske svojine je bila objavljena leta 1921 v prvi številki »Uradnega lista deželne vlade za ' Slovenijo;.. Nekatere spremembe najdete v -Uradnem listu' št. 37 in 78 iz leta 1924; izvršilno na redbo pa v 38. številki »Uradnega lista* iz leta 1921. Fidejkomisorska nadomestitev. ,}. V. (""e .jp zapustnik v oporoki obvezal svojega dediča. da prepusti dediščino pn svoji smrti drugemu imenovanemu dedišču. ima postavljeni dedič utesnjeno lastninsko jiravieo s pravicami in obveznostmi uživalca Dokler ta dedič živi. ima pravico, da n vsem, kar se I zapuščine tiče, popolnoma sam odloča. Do-I klcr ta dedič živi. nima fide.ikomis.arski de-| dič nobene pravice vmešavati sp v upnrab- Ijanjp zapuščine, i Razdrto znanje. C. .1. O. 'meli ste znanje s ' fantom, s katerim ste se hoteli |ioročiti. Ker je stanoval pri neki vdovi, ki je bila na slabem glasu, ste zahtevali od fanta, da spremeni stanovanje. Fanl se je preselil, vendar so ljudje dveh vasi začeli šepetati, da je ta vdova s tem fantom v drtj-, geni stanu. Ko ste to zvedeli, ste fantu rekli, kaj da se govori in da ga jc lahko sram. Sedaj vas ps fant toži radi obrekovanja, češ, da ste vi to raznašali. Ce ste fantu samo na štiri oči oči tali njegovo razmerje z vdovo, vas radi tega ne more tožiti radi obrekovanja. Ce ste f>a pred drugimi ljudmi o tem govorili, vas lahko fant toži tekom treh mesecev, računajoč od onega dne, ko ( je on za to zvedel, čeprav ste morda to govorili ; pred več kot 3 meseci. — Nepošten znanec. O. C. J. Znanec se jc po-' nudil, da vam bo kupil koto iz druge roke. Dali ste mu 150 Din, ali kolesa vam ni kupil niti vrnil denarja. Vprašate, kako bi dobili nazaj denar. — Svetujemo vam, da pred pričami ali pa s prijio-ročenim pismom znancu določite rok, v katerem vam mora vrniti denar ali pa nabaviti kolo. Po brezuspešnem preteku tega roka lahko ovadite znan ca orožnikom ali pa državnemu tožilcu radi pone-verjenja zaupanega denarja in se temu kazenskemu postopku pridružite kot zasebni udeleženec. Cc ! vam vrne denar, lahko odstopite od kazenskega preganjanja. — Veljavno ali neveljavao poroštvo? T. J. J. -— Pred dvema letoma ste z bratom podpisali poroštvo pri nekem trgovcu. Brat je že takrat kazal znake nniobolnosti in je jx>tem bil precej časa v duševni bolnici. Na temelju jTodpisanega poroštva se hoče trgovec sedaj vknjižiti na posestvo lira ta, bral fia ] noče priznati veljavnosti i^odpisa. Ali jr jiodpis ' veljaven? Ce je brat sedaj zdrav, lahko sam. če pa ni zdrav, mora j-o skrbniku vložiti tožbo na neveljavnost od njega pismeno dane poroštvene izjave. V tej tožbi bo moral z izvedenci dokazati, da jc bilo ob časti podpisa poroštva njegovo duševno stanje tako. da ni vedel, kaj podpiše, da jc bil takrat pač umobolen. Ce se mu ta dokaz ne posreči, mora brat kot porok vzeli nase vse posledic? podpisane poroštvene izjave. — O. D. B. D. Iz vašega prvega dopisa in dru-I gega ie samo razvidno, da ste imeli več tožb, niste pa navedli, kakšne so bile te tožbe, ker je izključeno, da bi niogli eno ter isto tožbo pri stolu scdmorice dobiti, drugič |\a izgubiti. Svetujemo vam. ker je pravda končana, da zaupate nasvetu svojega dosedanjega zastopnika, oziroma nasvetu sodnika, ki imata vpogled v vse te spise zadnjih 18 let. Izvršitvi sodbe Stola sedmorice se pač ne boste mogli upirati. Brezobrestno posojilo. F. P. K. Vaše obveznosti in pravice so določene v pravilih zadruge. Cim ste pristopili kot član, ste se že s tem podvrgli vsem določbam pravil zadruge. Cp. je odgovor zadruge v skladu s tozadevnimi določbami pravil, se ne morete zoper to nič pritožiti. Lahko pa zahtevate od zadruge, da vam pokaže odlok, s ka lerim je dobila zaščito in da vam |x>kaže po ol> lasti odobren izplačilni načrt, pa boste si sanu lahko izračunali, kdaj boste svojo odjDovedano vlogo dobili. — Brezupna tožba? O. S. — Nekdo vam dolguje večji znesek, ki ga noče vrniti. Zagrozili ste mu s tožbo, [ia pravi, da mu nc boste mogli ničesar vzeti, ker da od svoje plače kot dnevničar že plačuje alimente. Vprašate, čc imajo alimcnli predn ist pred vašo terjatvijo. Kdor prej pride, prej melje, to načelo velja tudi pri rubežu prejemkov. Vašega dolžjiika j>ovabite na sodišče, da napravite pv =d sodnikom izvršljivo poravnavo in na temelju le fioravnavc zahtevate izvršbo na prejemke. Morda umre otrok, za katerega plačuje alimente, morda se mu poveča plača, pa boste takrat vi prišii na vrsto za odplačevanje. Uporaba vodovoda. L V. Lj. Vaša hiša ima lasten vodovod. Neobvezno dopuščate sosedom, da hodijo v vašo vežo po vodo. Sedaj bi sosedje radi napeljali vodo iz vašega rezerva.rja v svoje hiše. Vi jim tega ne branite, vendar se bojite, da bi ob morebitnih suhih poletjih zaradi tega Vi sami ne-trpeli na jximanjkanju vode. Zato ste zahte vali, da napravijo pri napeljavi vode iz vaše hiše zapornico, da jim lahko vodo v primeru pomanjkanja zaprete. Vprašate, če je za tak veljaven dogovor potreben notarski zapis. — Za veljavnost takega dogovora ni potreben notarski zapis. Tak dogovor tudi sami lahko sestavite in ga prizadeti pred pričami podpišejo. Čim jasnejše bo tak dogovor napisan, manjša je verjetnost, da bo kdaj prišlo do pravde. Morda pa ne bo odvee, da vam dogovor sestavi praktičen pravnik, ki se s tem stalno bavi — notar. Sposojeni suknjič- D. A. Lj. V zimskem času vam je uekdo posodil malovreden zimski suknjič. Sedaj pa noče vzeti od vas tega .suknjiča nazaj, da ga bo že enkrat vzel. Vprašate, kako hi se znebili te malo vredne tuje lastnine, ker vam je v napotje. — Ako ni bilo določeno, kdaj morate vrniti suknjič, ste bili dolžni, da ga vrnete, brž ko je mogoče. Če izposojevaleo ne pride, jm suknjič, mu ga pa vi odnesitp n n. njegovo stanovanje! Če ga šc ne bo maral vzeti, ga lahko "i dalje uporabljate, in ne bo mogel od vas zahtevati odškodnine, čeprav hi suknjič, popolnoma po-nosili. Za slavnostne { dneve J EV PECI1NI PRA&CK Iz otroških tet Kako lopo je mesto Brilgge » oktobra, po kosilu, če sije soaice in se obletava drevje! Gotske hiše, gotski stolp gledajo v nepremične kanale, ki se v njih v jasnih obrisih zrcalijo lepote kamnitih zgradb ko slike. S svojim prijateljem sem se sprehajal vzdolž skrivnostnih vodd. Otroci so bili v šoli, ljudje na delu, obrežja so sc zapuščeno raztezala v blaženi tišini in v poševnih žarkih oktoberskega sonca ki se |e lesketalo ko belo vino. Osamel labud je leno plaval po sončni strani nepremične vode. Odsevi stolpov in hiš v vodi so se nakodrali. Nato se je gladina spet poravnala in v njej so se spet čisto in jasno zrcalili obrisi. i Visoko nad prijaznimi dn ličnimi gotskimi hišami se junaško in samozavestno dvigajo Belfort in stolpi Svete Marije in Svetega Salvatorja f nežno, modro nebo. Belfort se je nenadoma oglasil in je prav na lahko, kakor svirajoča ura v kamrici, zapel kratko pesemeo nad rdečerjavimi strehami. Bilo je ko otroški smeh v sončni tišini. Malo bitje se mora zdaj pa zdaj oglasiti in razodeti svojo srečo in za-vriskati, ker je tako bogata dežela m dan tako sijajen. Ta neskončna čistoča in vsi ti zvoki so me vsega pire-vzeli in navdušeno sem dejal prijatelju: »To mesto je tako lepo ko priroda. Ponosen sem, da sem človek!« »Jaz pa sem videl Jezusa,« mi je odvrnil. »Tamle čez okrogle mostove je šel % križem Mimo gotskih streh je šla Marija v modri obleki. Ondi kraj Roženvenškega obrežja so stale jokajoče žene in so imele zlate posodice z mazil: v rokah ... Šele zdaj se zavedam, čemu so naši mojstri naslikali podobe iz Kristusov iga življenja, kakor da se je dogajalo po naših krajih in ne v Palestini. Nc čudim se jim, dobro so storili.« Jaz pa sera se spomnil povesti svojega očeta, knjig, kjer je opisano Jezusovo življenje, kakor da je živci v Flandriji in zamislil sen. se v srednji vek in v tedanje glo-bokoverne mojstre. Sleherni čas, kadarkoli so se on: ali tudi navadni ljudje ozrli, vse jih je soominjalo Kristusa. Niti mostiča ni bilo brez sohe naše ljube Gospe, ue ceste brez cerkve. Zunaj na deželi so ko s prstom kazale cerkve v nebo. Sleherna ura je imela zvonček, ki je hvalil Gospoda Boga Povsod je bil vonj pobožnega duha in goreče vere. Tudi v umetnosti. Preživljala se je s temi viri. Kadar so mislili na Jezusa, ga niso videli, da bi hodil po puščavskem pesku, piarveč je bil na naših travnikih, ki so polni krav, da so vsi pisani. Če je visel na križu, niso videli v ozadju kredasto-belcga Jeruzalema z okroglimi, ravnimi strehami, marveč so bila to naša mesta. Pastirci niso bili Araiici, marveč so bili znani ljudje. Tempelj ni bila marmornata, lesketajoča se stavba v Jeruzalemu, marveč je bila notranjščina njih cerkva, ka- Mudimo Vam ugodno: svetovno znane trajno goreče irske peči znamke „H", mizne štedilnike TRIUMPH" in vse za zimo v poštev prihajajoče predmete. Na Trški gori mor so hodili vsak dan. Nič več niso mogli misliti na evangelij, ne da bi se pri tem spomnili naše dežele in naših ljudi, čeprav so vedeli, da je bilo vse tisto iz drugih krajev. Tudi dandanašnji je na primer Marija šc zmeraj otrok naše dežele, ki jo videvamo zdravih lic in našega jezika. Ni je opalilo arabsko sonoe. marveč je iste zlatoplave barve in ima iste rumene kite ko naša dekleta. Take so tudi vse druge osebe krog nje. Videvamo jo iz sebe, kakor da jc zra-stla iz naših tal. Srednjeveške slikarje ie tisočerobarvno flan-drsko ozračje in sočnate njive, mestne slike, žuboreči potočki, cvetje in trave tako prešinilo z ljubeznijo, da so bili veseli m ponosni na to, da so v vse te 'pokrajine j>ostavil' Kristusa, Dokler sem se še bavil z načrtom — to je prav izza otroških let (in zato pravim, da je »Jezušček iz Fiandrije« moja [>rva knjiga, ki sem jo sj5-isal| — viorni vse, karkoli je iz Njegovega življenja, da se dogaja po flandrskib pokrajinah. Ves čas, ko sem bil Se ottok in šc mladenič, sem sc bavil s tem. Vse moje pisateljevanje je prežeto in posladkano s temi mislimi. Zmeraj me je to uklepalo, vedno so brnele v meni tc pisane, preproste in vendar tako vzvišene, vzpodbudne podobe. Večkrat sem poskušal, da b pisal o njih — Pa bodi, da bi bila to povest, ali pesem ali igra. a mi je zmeraj vsa snov spolzela iz rok in skozi prste ko suh pesek, ker še nisem bil zmožen ustvarjati. Da sem hotel vedno prisati c Jezuščku in da sem ga zmeraj videval v Flandrjji, ni toliko posledica moje prirojene vere, pač pa imam vsega tega več od očeta Moi oče! Ta dobri, zmeraj dobrovoljni človek! Oče šlirinajslih otrok In trinajsti sem bil jaz, Velik je bil in močan ko medved, a zaeno krotek in dobrohoten. Še zdaj ga vidim ko živega: belih brk in veselih oči. Svojim otrokom je bil dober vzgojitelj A vplival je nalahko. Pa sta morala oče in mati prav trdo delati, da sta mogla nasititi dvanajst gobčkov. Oče je trgoval s čipkastimi avbami. Tedaj so bile še slabe prometne zveze in da jc hitreje obredel vse vasi, se je vozil z vprego štirih psov. Kadar se je vračal s svojih potov, nam je zmeraj kaj prinesel, večinoma najpotrebnejše stvari, A sleherno daTilce je znal pr.merno olepšati in povečati. Tako nam je nekoč prinesel zdrobljenih cukrčkov A ker je dejal, da so sladkarije iz Rusije, da jih je kupil za drag denar, smo jih premišljeno uživali in se »am ie res dozdevalo, da imajo drugačen okus Če je bil oče doma, smo šli radi zgodaj spat, ker nas je on spravil v postelje, nam pripovedoval povesti, pel pesmi in zastavljal uganke Ko smo šli spat, je bilo veselo ko o žeg.ian|u. Še zdaj vidim, kako gremo gor po stopnicah, vsi v spalnih srajčkah. Cela čreda otrok! Oče |e šel zadaj s svečo v roki in mene je nesel »šluporamo« 0, te zgodbe! Saj niso bile nove Bile so ,ta' navadne roparske zgodbe iz tisoč in en. noči, zgodba o sv. Genovefi, o pavlihi in druge A vse jc njegova trenutna domišljija čudovito poslikala. Zvečer nam je govorit prav počasi, da bi bili bolj zaspani. A mi smo'Vsrkaval-' njegoVe besede ko sladko mleko in,smo ga izpraievali 'še in Se. Časih nam je pripovedoval tako, doigo, di smo že spali, ko je še! od nas. S svojo potrpežljivostjo nas je premagal. Veliko nam je pripovedoval v prvi osebi. Tisti trgovec, ki je zaspal in ga je opica okradla — to je bil on. Brez dvoma sm-. mu verjeli Najrajši sem ga posluša ko nam je pravil o Jezuščku in o vsem, kar mu pripada Tedaj je bivala Marija v hišici, k, sem io poznal, ondi kraj borovega gozdiča. Nogavice je kroala pa iz moli-tvenika je čitala, ko je prišel angel iz nebes in natresel belega cvetja pred njo ra ji prinesel oznanjenje. Pozna! sem to hišico in poleti, ko «o bila vrata odprta, sem videl, kako so se blestele cenenc bakrene posode, in sem videl krožnike na polici krog ognjišča Ko sem znal slednjič brati, »o me zgodbe iz sv, Pisma razočarale. Zdelo se mi je, da sO opisi preveč suhoparni. Premalo je bilo barv v njih. Z lastno domišljijo sem zgodbo napravil bolj' jedrnato in zanimivo. Dobro, da je bih tako močna, da ji niso škodovali moji popravki. Če je bilo pa šc moje domišljije premalo, sem splezal očetu v naročje, ga cOkal za brke in mu pripovedoval. On pa je dodal vsebino, barvo in vonj domačih tal. (Feliks Timmermans.J Za rekord in čast naroda Orožnik He|da je postavil puško v kot. Potem jc položil na mizo težak predmet, ki ie bil zavil v vijoličasto culo Odvozlal jc culo m izvlekel kamen, ki je bil velik za človeško glavo. »Ali ga vidite, gospod sodnik?!« -Kaj je s tem?« je vprašal sodnik in ic dregnil s svinčnikom v kamen »Kaj bi * leni kamnom?« »To se boste čudili, gospod sodnik . . Toda naj Vam pripovedujem zaporedoma. Pred tremi dnevi me je jjoklical Pudil. Prejšnji večer je šel na vrt pogledat črešnje. Na drevesu je zaloti! nekega fanta, ki je črešnje zobal. Pudil je nagle jeze, pa je potegnil fanta kar za noge 7 drevesa. Potem j«, pričel udrihati po lantu. Nenadoma pa se je nekdo oglasil: »Pusti fantal« Pudil sicer slabo vidi — najbrž od pijače — vendar je razločil, da je stal nekdo onstran reke, ki teče mimo megovega vrta — in je zavpil: »Molči, barabal Kaj tc briga, kaj jaz počnem.« In zopet je udrihal po fantu. »Pusti fantal« se je iznova oglasil oni. »Saj nc more do mene!« je pomislil Pudil in je zavpil čez reko-. »V uho me piši.« Sredi stavka je umolknil. Silno bolečino je začutil v levi rami in je omahnil i travo. Oni pa je zavpil; »Jaz ti ie pokažem, mrha pasja!« — Pudila so odnesli v hišo. Poleg njega pa so našli ta kamen.Ponoči so šli po zdravnika. Zdravnik je rekel, da mora Pudil takoj v bolnišnico, ker ima kost zdrobljeno. Pudil pa se je branil, da sedaj ob žetvi vendar ne more zdoma. Ko so mi pokazali kamen, sem osupnil. Kakih i(šest kilogramov sem mu pripisal. In res mu nc "manjka do šestih kil. Tak kamen zalučati ni kar-sibodi! — Potem sem si ogledal Pudilov vrt in reko. Tam, kjer se je zgrudil Pudil, je bila trava šc pomandrana. Razdalja od tu do reke ie dva metra. Reka pa je na tem kraju dobrih šestnajst metrov široka. Daj brž, kakšno dolgo vrvU sem zavpil. Potem sem na kraju, kjer se je zgrudi! Pudil, zabil v zemljo kol. Za kol sem privezal vrv, potem sem se slekel, stisnil sem drugi konec vrvi med zobe in sera plaval na drugo stran reke Ali verjamete, gospod sodnik, da bi bila dvajset melrov dolga vrv kmalu prekratka do nasprotnega brega, od lukaj pa še nekoliko nabrežja — in prav na vrhu jc pot. Trikrat sem premeril razdaljo: od kola na Pudilo-vem vrtu pa do pota na oni strani reke, je točno * enaindvajset metrov in sedem centimetrov,- »Gromska strela! To je ra/.daljal Kaj pa, če je .stal oni v vodi, kje na sredi reke, ko ie vrgel kamen,« je ugibal 6odnik. »Tudi na to sem že pomislil Toda reka je lam dva metra globoka. — Kamen pa je izdrl iz jeza. Tam, kjer je tičal kamen, zija luknja. Kamen je mogel zalučati edinole s pota; plavajoč ne bi imel . zaleta, na obrežju pa bi mu bilo spodrsnilo.. »To pomeni, da |e vrgel kamen enaindvajset celih in sedem stotink metra. Mogoče je imel pa fračo?« »Kaj še! Le poskusite vreči tako težak kamen s Iračo! Za takšno težo bi morali .met' kakšno drugačno pripravo! — Jaz sem se dva dni ubijal s tem kamnom. Na različne načine sem poskušal: naredil sem zanko, da bi na vrvici zavrtil kamen in mu tako dal pogon, nu način, kakor mečemo — na primer — kladivo. Vse zaman: kamen se je izmuznit iž zanke kot kakšna krogla. Ah Pa veste, gospod sodnik kai to pomeni? . To, .rekordlV ■ <• --»Kaj takega,« se jc začudil sodnik. ! »Da.1 To'je rekord!« je potrdil orožnik važno. -Doslej ni dosegel rekord niti celih 16 metrov. Devetnajst let je vzdrža1 ta rekord. Šele letos je spravil neki Američan kroglo na šestnajst metrov. Mi pa imamo človeka, k! .rze kamen enaindvajset metrov. Ta človek bi z lahkoto vrgel kroglo na sedemdeset metrov razdalje, ne da bi se mu bilo treba prej kaj vežbati. Pomislile — sedemdeset metrov! To bi bil rekord! — Jaz sem star metalec krogle, pa sem dosege' doslei komaj štirinajst in p.o! metra, Ta kamen sem spravil na Šes.tnajst jn pol metra. — Enaindvajset metrov! To je rekord vseh rekordov! — Vrag vendar! Tega človeka moram dobiti v pest. Ta bi odnesel Američanom rekord.« , »Kaj pa Pudil? Kako mu ie?« je poizvedoval sodnik. »Kaj Pudil! Vrag ga vzemi! Tu gre za rekord — za čast naroda! Pobrigal se bom. da zločinec ne ■ bo kaznovan," »Oho!« se je oponesel sodnik. »Prav zares, poskrbel bom, da ne bo kaznovan, če res vrže kamen, ki tehta šest kilogramov, enaindvajset metrov daleč Pov&od sem že razbobnal, trpežna žarnica se dobi pri vsakem bolišem elektroinsta-laterju kakor tudi pri ELIN D. D., ZAGREB Vrhovteva 7. kakšnega velikega pomena je ta rekord In koliko denarja bi sc dalo zaslužiti s tem Po vsem okraju že govorijo o tem. Fantje so kar košnjo pustili in s« vežbajo ob reki. Polovico jeza so že razkopali, da so dobili kamenja. Sedaj so se lotili obcestnega kamna . . Mislim, da bo reka kmalu do polovice zasuta Nihče — namreč - ne vrže dalje nego do srede reke. — Pa se je oglasil eden i/med fantov. ».laz sem zadel Pudila!« »Dobro,« sem mu rekel. »Tu imaš kamen, ki jc prav toliko težak kot oni, pa ga vrzi na Pudilov sveti« Pograbil jc kamen s svojimi opatastimi rokami, postavil se jc. k jezu in je pomeril. Pa saj ta človek nima niti tehniške vaje niti sloga, sem premišljal, ko sem ga opazoval. — Tedaj pa — »čof!« Kamen jc padci v vodo kakih štirinajst metrov od brega. — »Dobro«, sem mu rekel. Toda ti sc moraš postaviti taiko-b-: desno ramo zlekni lepo nazaj — in ko vržeš, suni s to ramo naprei. Ali si me razumel? Da, sem, jp prikimal. Nerodno je pretegnil svoje telo, da ie bilo videli kot baročna soha sv. Janeza Ncpomuka — potem je zalučal kamen — t od a komaj U nk ih deset metrov daleč. Tedaj pa sem se razjezil: baraba ti da si zadel Pudila?!« — »Da Jaz sem ga . ..« je odvrnil »Pudil me je psoval, mene je ujeziio, pa sem vrgel kamen.* — Pograbil sem fanta in sem mu potegnil suknjič s pleč, Bog nebeški, kakšne mišice! Kakšen prsni koš! Kakšna pleča! Toda njegove trebušne mišice niso posebno lepo razvite. Za bičanje krogle pa so prav trebušne mišice zelo važne. — Tudi noge ima fant bolj slabe. In nič prave prožnosti nima v telesu. — Lažnivec slepar, baraba, ti nisi vrgel kamna!« »Gospod stražmojster, Bog ve, da sem ga,'< jc rekel fant. »Le naj se postavi tja Pudil — ta mrha pasja, pa ga bom takoi zopet zadel. Prisegam vara na žive in mrtve, da ga sem zadel.r 'I » l akoj sem tekel k Pudilu. »Pudil. Iu gre za rekord, gre za čast naroda!« sem mu prigovarjal. Brž pojdi na vrt! Takoj mora* iti! In zmerjaj, kar moreš! Vencclj bo rad se enkrai zalučal kamen.-»Ali mislile, gospod sodnik, da je šel! Ne.« j »Za nič na svetu me ne spravite- na vrt,« je rekel, j — Vencelj jc pa tudi dejal, da za prazen nič ne bo j metal.« Orožnik Hcjda je žalostno vzdihnil: Saj pravim, ljudje nimajo smisla za kakšne . višje smotre!« (K. Čapek — M. Kepa.) Angleško in češko blago n najmodernejših vzi rclh ter Tirolski loden za obleke m Hubertus-plašče — nudi po uejodnih cenah tvrdka: Franjo Majer Maribor ■ Glavni trg 9 Pridobivajte novih naročnikovi Četrt ure je še do odhoda vlaka, ki nosi na stroju velik napis: vlak proti Novemu mestu. Toda naša mala Ljubica stoji pri vratih in me ne pusti od doma. Premišljujem, kaj naj to pomeni, pa mati prekine moje premišljevanje: — Čeprav je šele dve leti stara, najbrž sluti, kako težko je ostati v vinogradih na trdnih nogah. Razumel sem materino opozorilo in jo potolažil, naj bo brez skrbi, da bom prišel domov sam, .brez opore, po dveh nogah. Po ulicah stopajo v jutranjo meglo odeti oni redki, ki morajo v tako zgodnji uri v službo. Tramvaj še skoraj prazen se zaspano pomika po izčišče-nih tračnicah, le mlekarice živahno švigajo iz veže T vežo in premikajo svoje vozičke od hiše do hiše. Na kolodvoru jc družba že zbrana Franci se po stari navadi že smeje, Niko, še z velikim zaspancem v očeh, komaj razločuje okolico, Vlasta pa se živahno pogovarja s potnim maršalom Milanom, ki nas poziva, naj vendar že slopimo v vlak. Le Petra še ni, ki stanuje nasproti kolodvora. TodB čas je neizprosen, hrepenenje po Trški gori in njenih •ladkih dobrotah preveliko, da bi čakali še dalje. Strojevodja zapiska Ljubljani v poslednji pozdrav in težka kolesa pod nami se premaknejo, Mira pri oknu vzdihne, kot bi se rešila velikega bremena, v vozu je od kilometra do kilometra živahnejše in Sonja pri Grosuplju že preizkuša svoj visoki so-pran, Jurček kaže svoje co-fn-nije: štiri kroglice iz papirja, postavljene v kvadra! spravi pod klobuk, ne da bi kdo videl kako. Franci stoji pri oknu in nenadoma vzklikne: — Poglejte polža, kako lečel Višmjegorčanom |e ušel z verigel Toda Slava ga prime močno za uše„a. Franci gotovo ne ve, da je Slava iz Višnje gore, sicer bi si ne upal blekniti kaj takega. Polje vedno izraziteje kaže svoje skalnate rane, znak, da Kras ni daleč od nas. Gorjanci se večajo, čimbolj se j!m bližamo. Njihov megleni plašč se tanjša in tanjša, dokler se popolnoma ne izgubi in Gorjanci se zableste v prijetni temno zeleni barvi. Vlasta se jc ob pogledu nanje vrnila v čase. ki jih je preživela na njihovih vrhoviht -— Glej tam zadaj na vrhu kraljuje sv. Miklavž v prijazni cerkvici, j tako lepo donečimi zvonovi v stolpu. Nekaj metrov pod cerkvico mala kmečka hiša in v njej streže prijazni Hudoklin tz št, Jerneja. Vidiš, in Sv. Miklavža se drži vrh sv. Jere z visokim razglednim stolpom, ln glej tam na pobočju se skriva med drevjem poniž-ni gorski potoček Gospodična. Vse. to nam je pravila in bila s srcem gotovo popolnoma tam gori. In še o Minutniku nam je povedala, da privre le vsako minuto nekaj vode, mrzle kot led, iz razpok med skalami. In še in še bi nam govorila o Gorjancih, pa je vlak smuknil v črni predor. —Sedaj je zadnji. Še nekaj minut pa smo v Novem mestu. Postaja. Izstopimo. — Kje je torej naša preljuba Trška gora? Voditelj Tone pogleda na tli, nato pa začne prav po profesorsko: —Predlagam, da si najprej ogledamo Novo mesto z zanimivo okolico m šeie nato odjadramo. Kdo je za to, da gremo tudi na Grin? Vsi, vsi. . .. Le vedno lačna Lela še pristavi; —r Jaz.pa predlagani, da naročimo tudi obed, saj lačni ne moremo na tako dolgo pot Trika gora je daleč ,., Voditelj Tone jo z zbranimi besedami hitro pptolaži, da je tudi za to preskrbljeno. Zanimiva je kapiteljska cerkev v Novem mestu. Zgornji del cerkve z glavnim oltarjem je Zidan v gotskem slogu, spodnji pa v romanskem. Tam, kjer se ta dva sloga stikata, pa je cerkvena os prelomljena. Gotski slog je čist, rebrasl, le da so stebri samo nakazani. Glavni oltar ima pa še to znamenitost, in sicer najdražji^ umetniški' Zaklad v Sloveniji. To je slika slavnega slikarja Tintoretla, ki jo je nekdo prinesel iz Italije. Proštu )e ponudil pred vojno neki Žid zan|o dvestotisoč goldinarjev. Seveda je prošt ni dal, ker ie veliko več vredna. Samo to je škoda, da se počasi trga in si zato manjša. ' Od cerkve se lepo vidi Trško gOro, goro grozdja in mošta. Vilma si želi pokusiti to dolenjsko grozdje, saj ga še ni nikdar. V Splitu ga nimajo, ker imajo dalmatinskega dovolj. In ona je prišla prav od tam. Lado ji nagata, da Dalmatine! sploh grozdja nimajo, ampak le kislico. Vilma pa je užaljena in gleda v stran. Zato pa jo Lado še bolj zbode: r- Tako kislo se držiš, kakor da bi jedla dalmatinsko grozdje. Toda v hipu je prepirčka o grozdju konec, ko uas pozove voditelj Tone naj se brž odpravimo na Grm. Šolo na Grmu smo si z zanimanjem ogledovali. Posebno še, ker nas je tako ljubeznive vodil gospod inženjer z Grma. Ob njegovih besedah bi sc največji aristokrat »spozabil« in sc pričel zanimati za mlekarstvo, prašičerejo, kakošjerejo in drugo. Da imajo pa res krasno urejeno, naj omenim le prostor za prašiče. To je kar rivijera, pripravljena prav za nje; bazen, tuš, sonce in senca, kar si prašič zaželi. In da prašiči lc niso tako umazane živali, kot bi si človek mislil, je dokaz tud: to, da se vsak večer sami kopljejo! In celo konje lipicance imajo, o katerih se je toliko govorilo zadnji čas pri nas. Tudi flora je tu zastopana res častno, od kislega zelja do zadnje planinske cvetlice. Sploh je pa tu toliko zanimivosti, da bi potreboval najmanj teden dni, da bi si res vse ogledal. Pa nam je bila odmerjena samo kratka urica, ki pa smo jo seveda temeljito izrabili, Poslovili smo se od gospoda in-ženjerja z globokim prepričanjem, da ic za tako delo treba preoej truda, pa tudi znanji! Naslednja točka programa je bil obed Da jc bil res obilen in dober, vam lahki potrdi celo Lela, ki je v teh stvareh strokovnjakinja prve vrslc. Kot strela z jasnega se pojavi p-cd nami Peter. Jutranji vlak je zamudil in prišel z naslednjim. Da, da, že slar slovenski pregovor pravi, d« sosed cerkve vedno mašo zamudi. In potem smo šli. Kot bel trak se odvija cesta pod našimi nogami, cesta obdana od le v t z ajdo od desne s sadovnjakom. Spremljala nas je prekrasna simfonija zemskih dobrot, ki udarja na dušo zadovoljnemu kmetu in slučajnemu izletniku. To je pesem polja, ki tolaži obubožanega kmeta, da delo vendarle ni bilo zaman, da mu ho dalo plačilo za trud in skrbi, ki ga tarejo. Potem pa se polje izgubi in nadomestijo ga težke zelene trte, polne žlahtnega grozdja. Tu pa gre pol že navkreber. — Čez pol ure smo na Triki gori. Franci je zamišljen in kol ti-žko spoznanje se mu odtrgajo iz prsi besede: —Ali niso te sladke jagode simboli kmetovih potnih kapelj, ki jih je pustil v teh goricah? Marjan poglej te sladke kaplje pritrjene na trto! Saj bi jih ne bilo. ko bi kmet ne pustil tu svojih, grenkih, potnih, spočetih v težkem delu. Narava jim je dala le sladkobo in užitnost. . . Do nas prihaja drdranje koles. Kmet hodi ob konju, ker je cesta prestrma in po.eg tega še posuta z debelim kamenjem, pa bi se koni preveč mučil, če bi vozil še gospodarja. — Bog daj, očel Kako živite na Dolenjskem? — E, slabo je, slabo. Pri vas v mestu že gre, pri nas pa je težko J — Mi pa mislimo prav nasprotno, da sc na ; kmetih šc kako živi in da je lc pr; nas. v mestu, I za nič. Kmet si je popravil mokre lase, ki meni mnogo, videti je pa le, da govorice o Aljehinovi slabi formi niso imele posebno trdne podlage. Aljehinu gre tukaj pač zares in poslal je zo|>el drug, kot je bil v Varšavi in na turneji po baltiških državah. Z zmago v prvi partiji si je že pridobil malo psihološko prednost napram svoje- dovoli, da sme kadili, celo tedaj, ako mu bo gospodar ponudil smotko. S smotko aH cigareto v ustih gospod nikdar ne stopi v tuje stanovanje. Gospa na cesti ne kadil V javnem lokalu gospodu ni treba čakati s kajenjem, da vsi okoli njega pojedo, pač pa ne sme prej začeti kaditi, dokler ni nehalo jesti njegovo omizje. Ako se gospod sestane z damo, odloži cigareto, preden pozdravi, čeprav je šele začel kaditi. Da bi bil pepel cigaret in smotk za pristne preproge, je bajka, ki so si jo izmislili samci. Tudi ne mečemo ostankov cigaret in ne stresamo pepela v razne porcelanaste figurice ali na podstavek skodelice. V pisarni in uradih bi se prav za prav ne smelo kaditi; tudi pri poslovnih opravkih kadi nižje stoječi šele tedaj, ako mu ponudi cigareto višje stoječi ali tisti, ki ga obišče. Ponudeno cigareto ali smotko takoj prižgeš in je ne smeš spraviti, češ: »Ta bo pa za pozneje«. V zasebnih hišah se v sobani za ples ne kadi, a tudi na javnih plesih ne. Ako kadita gospod in dama, prižge najprej gosjjod cigareto dami, potem šele sebi, razen če j veter, ko prižge ona svojo na njegovi. jtdna prašek je boljši Katere telesne vaje so najboljše Šport in zopet šport je geslo današnje mladine. Pri tem pa prav malokdo pomisli, katere telesne vaje, oziroma katere vrste športa naj gojimo, da svojemu zdravju največ koristimo. Dandanes jo vse preveč preraču-njeno na zunanji videz, zato vidimo na pr. pri nogometnih tekmah polno gledalcev. Tako je pri raznih drugih športnih panogah, dasiravno na drugi strani prav rad priznam, da imajo borbne vaje ali igre tudi mnogo dobrega. Vendar je to predvsem igra moza z možem, moštva z moštvom, igra, ki drži na deset in stotisoče gledalcev v napestosti od prvega do zadnjega trenutka. Iz telesno-vzgojnega ali bolje iz zdravstvenega stališča pa imamo druge športe, ki so neprimerno več vredni kakor je na primer nogomet in slični športi. Če pa gledamo šport s stališča radi česar ga prav za prav gojimo, potem moramo priznati, da moramo biti pri telesnih vajah zelo izbirčni Izven dvoma je, da so one telesne vaje, ki jih izvajamo v prosti naravi naj; boljše in najkoristnejše. K tem spada v prvi vrsti hoja po gozdovih in turistika. Plavanju moramo dati najodličnejše mesto, saj imamo pri tem športu ko na mah trikratno korist: prvič se pošteno umijemo, drugič se razgibamo in končno imamo dovolj sonca in zraka, ki ga naše telo v tolikšni meri potrebuje. Smučanje spada ne samo med najlepše, ampak tudi med najbolj zdrave zimske športe. Lahke atletike nikakor ne smemo prezreti ter jo nikdar ne smemo izpustiti iz športnega programa. Vekakor je potrebno, da se atleti vsestransko vežbajo in da ne gojijo samo svoje specijalne panoge. Nato je dandanes sicer odveč opozarjati, ker vsak atlet, ki hoče do-seči kak uspeh, prav dobro ve, da mora biti vsestranski. In potem imamo še razne igre z žogami, katere je treba zlasti pri otrocih for-sirati tor gimnastične vaje in s tem bi bile naštete najkoristnejše telesne vaje. Gimnastiko lahko izvajamo doma, ker nismo navezani na kak prostor ali na kako orodje. Kdor hoče biti svež in gibčen v vi: soko starost, ta je ne sme noben dan izpustiti iz svojega programa. Samo nekaj minut zjutraj. ko vstaneš in bo dobro. Izvajati pa jo mu protivniku. Seveda se Euwe, ki je znan, da je miren in samozavesten borec, ne bo dal oplašiti in pričakovati smemo v nadaljnih partijah zelo trdo borbo. * Na olimpijadi v Varšavi je bila v matehu USA —Madjarska odigrana naslednja partija med starim ameriškim prvakom Marshallom in zelo mladim madjarskim velemojstrom Lilienthalom Lilienthal je odiral to partijo izredno močno in precizno ovrgel nekoliko riskantno igro svojega nasprotnika. Lilienthal : Marshall 1. d2—d4, Sg8—to; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sbl— c3, LfS—b4; 4. Ddt-c2 (tukaj so možne različne jx>teze, kol Ddl—b3, a2—a3, e2 e3 itd. Igrana poteza je na turnirjih zelo pogosta.), c7—c5 (običaj-nejša je tukaj Njemcovičeva |>oteza d7—d5); 5. d4Xc5, SbS c6; 6. Sgl 13, 0—0; 7. Lcl-g5, Dd8 —a5 (to jc riskantno, ker dovoli belemu poslabšanje |x>zicije črnega kralja in potem močan napad. Boljše je bilo Lb4Xc5 in se potem z Lc5—e7 znebiti neprijetne vezave.); 8. Lg5Xf6, g7Xf6 (črni ima sedaj za jioslabšanje pozicije sicer dva lovca, toda to mu ne koristi mnogo, ker je njegov dam-ski lovec zaprt in ga je zelo težko spraviti v igro); 0. e2-e3, Lb4Xc5; 10 Lfl—e2, d7-d5; 11 0—0, d5Xd (sedaj je beli že grozil vzeti na d5, kar }red rokado ne bi bilo dobro radi Sc6—b4); 12. Le2Xc4, Lc5—e7 (na Ld7 bi sledilo Ld3 in črni bi bil prisiljen še bolj oslabiti svojo jx>zicijo); 13. I'al—dl, a7- a6; 14. Sf3 d4! (s lo močno potezo preide beli v najiad), Sc6Xd4? (na to menjavo je beli igral, ker vzame sedaj s fiešcem in grozi potem z d4 d5 odločilno oslabiti črne kraljeve piešce); 15. e3Xd41, b7—b5; 16 Lc4-b3, b5—b4; 17. Lc3 —e2. Lc8 b7; 18. d4 d5!, Ta8-c8 (na eXd5 bi prišlo Se2—d4 in beli bi odločil z napadom); 19. Dc2—e4, TIS—dS; 20. De4—g4+, Kg8-hS, 21. Dg4-h5!, Kh8—g7; 22. Tdl-d3, Le7-d6; 23. Td3 —n3, Kg7 18 (h pešca ni mogoče braniti, ker bi na Th8 prišlo DI16+ itd.); 24. Dh5—h6+ Kf8— o7; 25. d5Xe6, Td8- g8; 26. Sc2- g3. Ld6Xg3; 27. H2Xjr3. teb- d5; 28. e6XI7, Ld5Xb3 (na Lxf7 bi prišlo Tel + in črni bi moral dati figuro); 20. f7 Xg8D, Lb3Xg8; 30. Dh6-g7+ in črni se je vdal, ker ima kvaliteto in pešca manj ter še kralja brez zavetja. E moraš seveda pri odprtem oknu, kakor bi bilo tudi priporočljivo, da vodno pri odprtem oknu spiš in naj si je še tako hud mraz pozimi. Gimnastika je telosna vaja, s katero se lahko na vse mogoče načine razgibljemo. Vsekakor pa je potrebno, da jo izvajamo izdatno in toliko časa, da se začnemo potiti, ker šele potem lahko rečemo, da smo dosegli svoj namen. Kar se pa iger z žogami tiče, pa bi najbolj priporočal odbojko. Ta igra je zelo primerna za vsako starost in vsak spol in so pri njej, če jo pravilno izvajamo, tako prepotimo in razgibljemo, da je voseljo. Sijajne vaje so vaje z medicinsko žogo, o katerih smo v našem listu že govorili. In šo polno drugih iger z žogo slasti za otroke imamo. Odraslim priporočamo hazeno in rokomet, ki je lepši ter iz telesnovzgojnega stališča neprimerno boljši kakor nogomet. To bi bile v glavnem one telesne v^jfe, oni športi, ki 60 iz zdravstvenega in iz telesnovzgojnega stališča najboljši. Potem imamo še razne druge športe, ki so tudi zelo lepi in za katere imajo tisoči in tisoči največ veselja. Pri nas je močno razširjen nogomet, manj težka atletika in sabljanje. Kolesarstvo in motorizem sta se v zadnjem času začela lepo razvijati. Našim podeželskim fantom najbolj prija orodna telovadba, ki spada med prav lepe in koristne telesne vaje, zlasti sedaj, ko vadijo saino koleb. Orodna telovadba pa je sijajna priprava in nadomestilo za razne druge športne panoge in to predvsem v zimskem času ter je zato nobeno društvo, ki so bavi s športom ne bi smelo opustiti. Jože je poklical svojega prijatelja Lojzeta po telefonu: »Halo, Lojze, ali si ti?« »Sem!« »Ali bi mi posodil sto dinarjev?« »Slabo se sliši, te nič ne razumem!« »Vprašani te, ali bi mi posodil sto dinarjev?« »Gotovo ni zveza v redu, niti besedice te ne razumem!« Tedaj se poštna gospodična vmeša v pogovor: »Zveza je izvrstna, gospodi« »No. pa mu vi posodite sto dinarjev,« je za-godrnjal Lojze, »če ga tako dobro razumete!« »Torej Mihec, le lepo ležkaj, jaz grem z doma, a kmalu pridem!« »Oh, mama, mene je tako strah! Ali ne more biti Tončka pri meni?« »Seveda ne, ker mora krompir lupiti v kuhinji. Nič ne maraj, saj je angelček varuh pri tebi!« »Veš, mama, naj angelček krompir lupi, Tončka pa naj pride k meni!« Štefan se prvikrat pelje z vlakom. »Koliko časa pa traja vožnja iz Ljubljane v Kranj?« »Eno uro.« »Pa iz Kranja v Ljubljano?« »Tudi eno uro. Zakaj pa tako neumno vprašaš?« »Zato ker je od novega leta do božiča skoraj eno leto, od božiča do novega leta pa le nekaj dni.« PIISC za volane v različnih gubah Speclelnl entel pajčolanov rut,šalov,oblek rini entel vložkov in čipk Speclelnl a2ur za Žepne robce AZurlranle prtov, volan i. t. d. Predtlshan e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezenle monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo piejo. Zepnl robci komad Din 2'—, Din 3—, Din 3'50, Din 5 — iu Din 6 — Za naše kvalitetno delo. nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Plateh A nikes, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj Pismo iz Mostarja Pri hercegovskem Kneippu Mostar, 10. oktobra. Morebiti iih bo med »Slovenčcvirai« bravci bolj malo, ki bi že bili slišali o hercegovskem me-stccu s pretežno muslimanskim prebivalstvom, ki ga zemljevid imenuje Ljubuški. V Hercegovini pa pozna to ime vsak otrok prav tako, kakor je vsak Grk poznal Delte ali Oliinpijo: v Ljubuškcm stanuje namreč najbolj znana osebnost vse Hercegovine, ljudski zdravnik Sadik Sadikovič. Njegov sloves jc tolik, da mi je zatrjeval izobraženec iz Ljubuškega, povsem verodostojen človek, da so bili časi, ko je prišlo v Ljubuški po 60 avtomobilov na dan — vse radi Sadikoviča. Tudi v literaturi je njegovo ime znano: po njegovih navodilih je napisano »Narodno zdravlje«, nekak »domači zdravnik«, knjiga, ki je precej razširjena; tudi v Sloveniji sem jo že videl. Vendar jaz nisem šel v Ljubuški radi tega, da bi obiskal g. Sadikoviča. Da sem se vendar seznanil z zanimivim možem, je nanesla samo popolna sreča. Želim se namreč izučiti v Mostarju, da bi postal universae Hercegovinae doetor, pa sc mi zdi, da sc bliža poslednji rigoroz; proti večeru pa postane lenuh priden, in tako tudi jaz hitim, da bi zamašil obilne vrzeli v svojem znanju. Taka vrzel je bil tudi Ljubuški, ki sem bil o njem že toliko slišal. Pa sem bral pred kratkim, da je okrajni načelnik iz Ljubuškega g. Bavdek premeščen v Logatec. Torej hitro v Sadikovičcvo mesto, da sc lahko še okoristim z mentorstvom g. Bav-dekal Z železnico sem se 20. septembra pripeljal v 33 km oddaljeno Čapljino južno od Mostarja, odkoder jc še IS km ccste do Ljubuškega. Takoj ob izstopu v Čapljini sem videl, da sem sedaj v Sadikovičevi deželi. Šofer na kolodvoru jc smatral kot samo po sebj umevno, da bom šel v Ljubuški, in me je zaupno vprašal, ali je cilj moje poti: obisk pri Sadikoviču. In ko jc bila v Ljubuškcm končana vožnja, se mi je med štirimi očmi ponudilo več oseb, da me vodijo k Sadikoviču. Ko sem rekel, da nimam namena iti k njemu, so me neverno pogledali, češ, čemu si pa potem prišel v Ljubuški. Bolje informirani so pa uganili, da sem jaz novi okrajni načelnik, ki mora prav te dni priti. Jaz pa sem jo krenil na Ilumac, kaka dva kilometra od mesta; tam je frančiškanski samostan, zgrajen v neposredni bližini ostankov rimskega tabora; v samostanu jc majhen muzej izkopanin iz rimske dobe. Ljubuški okraj (srezj je po deželi skoraj izključno katoliški; muslimane najdeš z redkimi izjemami samo po mestih; pravoslavnih jc neznaten odstotek. V mestu imajo šolske sestre šolo, tudi dve Slovenki sta med njimi. Pripeljale so otroke k maši, ki je bila na prostem (Cerkev so baš popravljali.j Milo jesensko solnce je bilo razlito po skalnatih hribih, ki obrobljajo rodovitno nižino, v senci dreves pred samostanom jc bil zbran narod v slikovitih nošah, zatopljen v molitev — zdelo se mi je, da še nikoli nisem bil lepše pri maši. Da sem sc razgovarjal z okrajnim načelnikom g. Bavdekom o tem in onem, kar je doživel po Ic- Burgarjev oče iz Ribnice V Ribnici Burgarjevega očetn — Franceta — Burgarja — ali podomače Vajfsger-borjevega očeta vsak pozna, pti tudi daleč naokoli. Vsi jih spoštujejo, zato jih tudi vsi vikajo. Kako ne, če pa so najstarejši mož v fari sv. Štefana'? Dne 1. oktobra so obhajali svoj rojstni in godovni dan. Rodili so se 4. oktobra 1840. Nekateri so jim čestitali k !)5. jojstnemn in godovnemu dnevu, Burgnr-jev oče pa pravijo, da to ni prav. Res, da ,so ta dan izpolnili 95. leto, obhajajo pa 9(5. rojstni in godovni dan, saj se mora šteti tudi prvi rojstni dan, na kateri so bili tudi krščeni na Frančiškovo ime iu so imeli takoj prvi dan tudi svoj god. Burgarjev oče imajo čisto prav, da obhajajo letos svoj !)fi. rojstni dan in god. Pa se mi je zdelo prav, da jim grem tudi jaz čestitat k vjsokoštovilnemu godu. Na postelji so sedeli in na rožnem vencu jagode prebirali. Čudovit mož so in mladeniško svežega spomina. Zgodovina skoro celega stoletja! Zato sem jih nekoliko pobaral po njihovem preteklem življenju. »No. oče. vi ste preživeli burno loto 1848., ali sc še kaj spomnite na ono leto?«, »Pa seveda! Najbolj sc spominjam Nntionalgarde, ki je hodila po trgu in streljala. Potem pu se jc vse prekucnilo. Pa lukrat sem bil še otrok, ki je letal za gardo.« »Kaj pa potem!« »No, potem sem se pa izučil »vajsgerberije« (belostrojarstva) iu sem šel leta 1865. v »fremd«. Tri leta scin delal pri nekem mojstru blizu Kremna nn Avstrijskem. Mojster me je zelo rad imel, ker sem bil dober in pošten delavec; izdeloval in gladil .sem »handšehleder« (usnje za rokavice). Prikupil sein se mu zato, ker nisem pil. Za zajutrek mi je takoj začetkom postavil neko belo juho s kruhom, »Blaj-supe« so ji rekli, ki pa mi ni šla. Mesto nje mi je ponudil pol iraklja šnopsa, pa sem mu rekel :Tega pu ne! Ga no pijem! To mu je bilo tako všeč. da mi je odslej dajal pol mascljcu vina, ki pa mi je dobro storilo, kor sem trdo delal. Žganje tudi pozneje nisem pil, pač pn kozarček vina, ki mi ni škodovalo.« »Kdaj, se vara zdi, da ste bili najbolj srečni?« »Takrat ko nem bil v Estra.jhu, ker so me radi imeli. Domači sin Korel me je imel kot bratu. Nekoč sva šla peš na božjo pot k Mariji Taferl, še sedaj imam podobico. Tudi Korel jo hil veren in pošten fant, Ob troh zjutraj sva se vzdignila, pa sva prišla na cilj, ko jo šlo solnce zu. božjo gnndo. Potem pu me jc jelo vleči domov. Odšel sem, pn je bilo domačemu sinu tako hudo, da jc menda ocl žalosti umrl.« »Kako pn doma?« »Lcla 1868. sem prišel, potem pa delal in trpel. Takoj sem se naročil na Mohorjevo družbo, ker som rad brni. Nn Domoljuba« sem bil naročen menda orl začetka, nn Slovenca pu dolgo lej. Preteklo zimo pu sem moral opustili lista, ker oči nočejo več ubogati, zdravniki pa menda tudi ne znajo dati starim očem mladih očal. mamo pa še »Bogoljub«, Glasnik in Cvetje, v hiši. Pa mi jc dolgčas pn -Slovencu, . Včasih sem bral do enajstih, pn tudi ilo polnoči, sedaj pa imam rožni vene. čast bodi Bogu!« Oče. kdaj vam je bilo najbolj hudo na svetu v dolgih letih?« To pa takrat, ko mi ie žena umrla, letos jc -10 let. Pustila mi je šest otrok; najstarejši je imel 16 let. najmlajši pn štiri dni. Zadnje .io kmalu umrlo, Cust bodi Bogu! Za druge som pa delal in j tu 1932., ko jc bil iz Kočevja premeščen v Uvno ; v Bosni in lelos v Ljubuški, je jasno. Ne bom njegovih osebnih zanimivih in lepih dogodivščin obešal na veliki zvon, a naj mi ne zameri, čc vendar povem o njem neko stvar, ki mislim, da jo tudi širši krogi v Sloveniji smejo izvedeti: ko se je v ■ Ljubuškcm izvedelo iz časopisja, da je g. Bavdek premeščen, jc prišla deputacija katolikov s prošnjo, naj — ostane; sledila je kmalu še deputa-cija muslimanov z isto željo. Sedel sem pred hotelom v Ljubuškcm. srebal kavo in sc z domačini razgovarjal o Sadikoviču. »Kaj ga ne bosle obiskali?!« se je začudil odličen musliman, čigar sina sem bil pred dvema letoma učil v Mostarju latinščine, »to se pravi; biti v Rimu in nc videti papeža! Pojdite z menoj — jaz Vas boni uvedel pri Sadikoviču!« Čez nekaj minut sem bil žc gost hercegovskega Kncippa. Petinšestdesetlcten musliman jc sedel po turško na postelji, mc ljubeznivo sprejel in pogostil. G. Sadikoviča boli noga, pa že dalje časa ostaja doma. Sicer jc pa dobro razpoložen in prav zgo-i voren. »Razumiješ Ii. moj dragi — to parentezo rad uporablja in pripoveduje, kako jc bila v nje-; govi rodbini zdravniška umetnost že od nekdaj doma in kako sc je izpopolnjeval v njej po šolati, j Deset let je bil v Travniku; čul sem od drugih, da ; jc bi! dalje časa ludi v Carigradu in da ima zdravniške knjige v turškem in arabskem jeziku, K nje mu so zahajali visoki, nizki, stari mladi iz Hercegovine, iz Bosne, iz Dalmacije iz Orne gore. Rrcz razlike vere in izobrazbe. (Sam poznam v Mostarju izobraženca, ki trdi. da ga je s.mio Sadikovič ozdravil ) Tudi med svetovno vojno jc hil vedno po bolnišnicah, tako v Avstriji kakor pozneje kot ujetnik v Rusiji Nikdo ga do zadnjega časa ni oviral v njegovem delu; saj se on samo pogovarja z obiskovalci, nc predpisuje zdravil iz lekarne, ne zahteva od nikogar niti pare Med njegovimi ohiskovavci so bili tndi ministri, kot mi ic pripovedoval; celo s Pašicem je bil v zvezi. Pa jc pred petimi leli prišla prepoved, da ne sme sprejeti v svoji hiši nobenega tujca. Ljudje so ktjuih temu tiščali k njemu od blizu in {taleč — pa so mu postavili stalno stražo pred hišo. Straža je sedaj ukinjena, s tujci bi se pa še vedno nc smel pogovarjati. Ima sina, ki tudi študira medicino na Dunaju. V neprisiljenem razgovoru je brzo potekal čss, in ko mc je ob odhodu g. Sadikovič povabil, da mi je njegova hiša vedno odprta, kadar pridem v Ljubuški, rad priznam, da mi ie to dobro delo Šc en obisk nai omenim iz Ljubuškega: tam jc največja drevesnica in trtnica v Hercegovini, upravnik pa jc žc 1? Iel g. Franjo Kuri od Sv. Trojice v Slov. Goricah. Slovenec res povsod hrate ima! Za skromni zaslužek, ki se ž njim morajo Her-cegovci zadovoljiti, so pa značilne dnine, ki so v Ljubuškcm običajne: ženska dobi na dan >ob svojem« (t. j. ob lastni prehrani) 6 Din in dela od sončnega vzhoda do zahoda, moški pa 10—13 Din. Preko te cene sc ne plača niti kopanje in ccplje-njc v vinogradu. I. Dolcnec ;iili učil. France jc sedaj notar v Celju. Anton gimnazijski ravnatelj v Kočevju, Micka je omožena v Ameriki, Anica v Kočevju. Ivanka mi jej)« doma za angela varha, čast bodi Bogu! Vsaj enega bi bil rad imel z.a duhovnika, pa če ni, pa ni, saj sta tudi tako dobra. Vsi pa me imajo radi in vsi mi bodo voščili za 96. god. kosila pa no bo, ker je petok. Čast hodi Bogu! Naročil pa sem jim, naj gredo vsi ta dan k maši.« »To se mi pa najbolj čudno zdi, so Burgarjev oče še pristavili, du som čedalje slabši. Drugi so bili še starejši, pa so bili taki kerolei. V Slovencu« sem bral, da ic bil nekdo 118 lot, star, pa še vedel ui, da jc, star.« Tako sc zdi tudi dobremu Burgnrje-veniu očetu. Pa so tudi oni še kerelc, samo harmonika (pljuča), pravijo, da se noče sem-intja v rodu raztegovati »Zn 96. god mi bodo pa gospod v petek Boga prinesli,« so oče veselo konštntirali in pristavili :»fiust bodi Bogu!« Tuko dobri in sveži Burgarjev oče č:i kajo stoletnice. Bog jim jo daj! |jB«g©$'ov«s!ra$!ia knjigarna Fattinger, Der Katechet crzahlt. I. del. 608 str., vez. Din 100; II. del, 728 str., vez. Din 130. — Hattenschviller, Wie gut der Heiland ist. 1. del. 284 str., nevez. Din 60; II. del. 288 str,, nevez. Din 60; — Isti: Wie gut die Mutter ist. 358 str., nevez. Din 70. —■ Mager: Christliche Helden. I. del Fiir Neun bis Elfjahrige. 122 str., nevez. Din 25.25; i II. del, Fiir Etf bis Dreizenjalirige. 138 str., nevez. Din 25.25. — Oberhammer, Vertrauet nuf dic Got-tesmutter! 179 str., vez. Din 65. — Isti: Beispiele aus dem I.eben. 410 str., vez. Din 150. — Sclimo-ger; Heiliges Heldentum. 329 str., nevez. Din 80. — Spirago, Beispielsommlung, 748 str., nevez. Din 128, VVagner: Christus Jugend. 1. zvezek: Tapfere Jun-; gen, 102 str,, nevez, Din 19,50; II. zv. Christus-' kampfer. 101 str., nevez. Din 19.50; III. zv.: Heilige Miigdlein. 97 str., nevez. Din 19.50; IV. zv. Freun-dinen Goltes. 103 str., nevez. Din 19.50. Zanimiva poravnava pred sodiščem Včeraj jc. bila določena glavna razprava o obtožbi, ki jo je dvignilo državno tožilstvo proti Fr. Tavčarju, županu na Rakeku, radi prekršilvo g 302 kaz. zakona. Razprava je bila določena pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Obtoženi Tavčar je namreč 10. nov. lanskega leta ovadil župnika MartlnČiča na Uncu 1111 bansko upravo v Ljubljani, da jc 4. nov. 1934 naznanil mašo za petek 0. nov. oli 8. dejansko pa se je vršila ob 7. tako dn sc jc ni moglo udeležiti občinstvo niti šola. Župnik Martinčič jo 4. nov. lanskega leta oznanil kome-nioracijo z.a pokojnini viteškim kraljem Aleksandrom v vseli podrobnostih tako, kakor je dobil nalog od škofijskega ordinariata nn petek oh 8 in se je la dan ob 8 komemoraoija tudi ločno vršila oh prisotnosti občinstva in šole. Ovadba je bila neresnična. Zalo jc zastopnik g. župnika Mar-linčifa g. dr. Kamnšič vložil ovadbo na državno tožilstvo radi napačne prijave obtoženca. Pred glavno razpravo včeraj jc obtoženec i? javit, da tivldevn. da sc je s svojo prijavo 1111 bansko upravo radi napačnih informacij prenaglil, knr obžaluje in izjavi, dn ni imel namena gosp. župnika Mnrtinčiča žalili. Obenem je takoj plačal 300 Din zn slepce. Ker ic župnik Martinčič. ki ic bil k razpravi poklican kol priča, izjavil, da sc zadovolji s po-I ravmtvo, je sodišče kazensko postopanje proti županu Tavčarju ustavilo. KADAR POTREBUJE t E OBLEKO preglejte tudi naša sukna v naših prodaialnah, ki so oar.es 00 kvaliteti enakovredna najbolj dovršenim inotemsk m proizvodom, a v ceni mnogo usodnejša. Več prometne discipline Spričo številnih slučajev nezgod v zvezi z motornim prometom smatra Avtomobilski klub kralj. Jugoslavije, sekcija Ljuhljarta, kol svojo dolžnost opozorili javnost na potrebo večje prometne discipline na naših cestah in ulicah. Promet z motornimi vozili sc je v tekočem letu zelo povečal, v enaki meri pa tudi možnost prometnih nezgod. Vsakemu uporabljal™ javnih cest sc lorej nalaga ž.e sama po sebi dolžnost do večje pazljivosti, obzirnosti in prometne discipline pri kretanju ria javnih cestah. Pri tem se je ravnati po javnih predpisih, katerih izvajanje i>i bilo zahtevali in nadzirati ne samo glede vozačev motornih vozil, temveč glede vseh in vsakogar, kdor uporablja javne ceste. Praksa rlrugod je pokazala, (la se doseže hitrejši in boljši uspeh, čc si vsi. ki so udeleženi I na prometu, privzgoje čut in smisel z.a prometno disciplino, zavedajoč sc odgovornosti tako nasproti sebi kakor nasprolim ostalim uporabljalcem ceste in tuji imovini, pri čemer ne gre samo za vozila - 'h .,.-!. lenivci ludi za pešce in 1111 podeželju tudi za one, ki jim je izročeno v varstvo in nadziranje gibanje nevprožne živine. S lega vidika apelira Avtomobilski klub na pešce, kolesarje, voznike, vozaču motornih vozil in sploh vse. ki ho udeleženi na javnem prometu, da doprinesejo z večjo prometno disciplino k izboljšanju prometne varnosti. Obenem apelira ludi ua vsa onu mesta in ustanove, ki morejo s svojim vplivom in poukom pripomoči k izboljšanju ler podpreti lo koristno in človekoljubno stremljenje in bi se mogla zlasti šola uspešno uveljaviti. Dravska banovina ima razmeroma najgostejši motorni promet v Jugoslaviji, ki jo postal važna veja in instrument narodnega gospodarstva. Stično kot mnogo preje v inozemstvu, sc postavlja sedaj tudi pri nas čedalje nujnejša naloga, prilagodili ostali cestni promet niolorncmu in ni izpustiti pri tem z vida okolnosli, dn je dravska banovina cilj ali pa važna tranzitna pokrajina številnim inozemskim avtomobilskim turistom, katerih pritožbe o slabi cestni disciplini so baš letos šc posebno pogostne. Avtomobilski klub se šc posebej obrača do vseh avtomobilistov, motociklistov, do voz.aeev tovornih avtomobilov in avtobusov, da opuste vse, kar bi moglo opravičeno vznemirjali ostalo prebivalstvo v pogledu prometne varnosti iu zdravja. Priznati je, da se ob današnjem stanju večine cest ni mogoče izognili povzročanju prahu pri vožnji skozi naselja, če jc vožnja šc tako zmerna. Opustili pa jc nepotrebno in čezmerno hupanjc, kadar je lo združljivo z varnostjo prometa, predvsem pa v nočnem času, kar velja brezpogojno ludi glede nepotrebnega ropota z motorji. Avtomobilski kluli je prepričan, da bo oh iimcvnosli vseh prizadetih mogoče doseči izboljšanje prometne discipline ter dvignili prometno varnost na višino 0110 v ostalih predelih države, odnosno celo na višino, kakršna je žc davno dosežena v inozemstvu. Banovinski kolek Imel .sen 1 izpraznjeno stanovanje. Napišem oglas, da ga prilepim v prodajalni na okno. Seveda mora bili opremljen s kolkom za 1 Din. Trafikant, pri katerem sem kupil kolek, me opomni, da moram dodati še ba novinski kolek za pol dinarja. Prav. dajte mi še banovinski kolek.« Tega pa nimamo, dobite ga na magistratu ali pa na banovini, mi odgovori trafikant. Prilepil sem državni kolek na oglas iu ga razstavil v okno prodajalne. Toda, že čez pol ure pribiti za menoj prodajalka s poročilom, da ie neki gospod stopil v prodajalno in opomnil, da naj oglas [akoj odstranimo, ali pa naj ga kolkujemo so z banovinskim kolkom, ako ne. zapademo denarni kazni za HM) Din. Vsled tega je oglas takoj odstranila. To bi bilo vendar prene-uinno, da bi zaradi poldinarskega kolka moral plačati 100 Din kazni. Vzamem klobuk in hajdi na lov za kolkom. Sel sem mirno Prešernovega spomenika in se ustavil pred malini kioskom. Ali imate banovinski kolek? vprašani gospodično. Žal i bog. ne,<' mi prijazno odgovori, bo vam že treba ili na banovino.« Kaj pa na magistratu? Najbrže ne. vendar pa lahko poprašate. Ker je magistrat blizu, se podam tjakaj. V veži srečam magi-stratnega slugo in ga vprašam, kje bi dobil banovinski kolek. Sluga pomišlju.je, z glavo zmajajo meni, da najbrže ne bo tukaj ničesar dobiti, vendar pristavi, tukaj-le prihaja gospod komisar, bom njega poprašal. in že stopi k njemu nasproti. Tudi jaz se mu približam in dostavim še: »Gre samo za pol-dinarski kolek za stanovanjski oglas. (Josp. komisar se malo nasmehne in omeni, da se dotični kolki dobivajo le v banovinski palači. — Torej naprej na ! »leiweisovo eesto. Po pot j grede razmišljam, kje v banovinski razsežni palači naj iščem kolek. Prodajalne ob cesti nj nobene, v uradu tndi najbrže ne bodo nikjer kolkov prodajali, ali naj zaprosim za osebno avdijenco pri g. bonu. Na vogalu, kjer se stikata Erjavčeva in Bloi\veisovo. sO stali v razgovoru med sabo trije stražniki. Slopim k njima in vprašam, kje hi v palači dobil kolek. Ali želite kolek za orožni lisi ali za kako drugo stvar, me eden vpraša. Ah, samo poldinarski kolek za oglas, mu odgovorim. »fle bi potrebovali kolek za orožni list. bi vas povabil s seboj na policijo, kej' .iih tamkaj dajemo, za druge morate že na banovino. Svetoval mi je še. naj se oglasim T>ri vložišču, tam bom potrebno zvedel. Stopil sem na vložišče, kjer so mi povedali, da dobim kolke na banovinski blagajni na drugem koncu banovinske palače. Odšel sem, Na dvorišču naletim na stražnika, katerega po-prašain po blagajni. Vljudno mi pokaže čez dvorišče skozi prehod na drugo dvorišče na hodnik, kjer najdem napis blagajna«. Vsto-nim in dobim zaželeno. Vpraša! sem ludi. zakaj .se ne uredi tako. da bi so tudi banovinski kolki dobili v trafikah in sem zvedel, 'la se ze. vršilo Razprave z ministrstvom, da se (s zadeva uredi. Povrnil sem se zmagonosno s , poldinarskim polkom po petčetrturnem iska- * nju domov in ga prilepil na oglas. Izredna nafdha bronaste situle Mali kmet 50 letni Hrast Mbin iz Vira pri St;č-ni, ki slovi v okolici kot starinoslovec, ki stalno kupuje razne starine, narodni; noše, Skrinje, anti-kvilete sploh, in se je mnogo bavil /. odkopavanjem starih grobišč okoli Št. Vida. posebno okoli vasi Vira, se je tndi pred 2 mesecema lotil teh starih grobišč. Menda je za malenkosten denar od posestnika zemlje, v kateri je grobišče, dobil pravico kopanja. No, to pot se mu je posrečilo, da jc zemlji izvabil eno doslej najdragocenejših najdb davnine v naši deželi, izkopal je i/ 3 m globokega ilirskega groba kar 2 situli iz brona, ena je 72 cm visoka ter meri v premeru 64 cm. Je brez reliefov in brc/ pokrova. V tej situli pa drugo manjšo — stene so brez relisfov, pokrov na j«? krasno ozaljšan z ži-valskimi figurami. (V državnem muzeju na Dunaju hranijo le eno slično situlo, ki je majhno podobna oni situli z Vač, ki je res po srečnem naključju prišla v prave roke. namreč v naš ljubljanski muzej.) Poleg teh 2 situl je Hrast izkopal še eno sekiro iz železa, nazvano Kelt «, dalje veliko počrnelo lončeno posodo, za pest veliko skledčko, verjetno iz roženine, ter vrč, ki so ga rabili pri umivalnikih, za približno 2 I vsebine. V obeh situ -lah ie bilo nekaj pepela, verjetno od ostankov sežganih trupel. Hrast je vse te dragocene najdbe prodal za par jurjev ljubljanskemu starinarju-trgovcu Ticija-nu-Rovšku na Sv. Petra cesti. Ko je vodstvo ljubljanskega muzeja zvedelo za to najdbo, je takoj stopilo v pogajanja s trgovcem Rovškom, ki pa zahteva lako visoko ceno, da je za ljubljanski muzej nedosegljiva. Medtem pa je dobil že od več inozemskih strani, tako od britanskega muzeja, visoke ponudbe in obstoja resna nevarnost, da bosta ti dve situli našle pot preko mej v tujino, kjer bodo potem razkazovali 3000 letno krasno najdbo tujim ljudem. Zato opozarjamo merodajne faktorje, da preskrbe, da bosta ti dve situli ostali v domo- Programi Radio Ljubljana t \edelja, M. oktobra: 7.30 Kmetijska ura: \ irc j a telet lin/. Wenko Moriš) — 8.00 < as. novico. si*»red — s.Ki Narodno pesmi poje Akademski pevski kvintet — 0.00 Versko predavanje (p. dr. (Jvido Ita.nl) — 0.15 Prenos cerkvene gladim i/, trnovsko cerkve — 10.no naših 1<»kov in gajev: 1. Mati.-ork., 2. Plofcče — 11 .-10 (!n.šporftkovo zdravilo — lutkovna igrica (skupina src. Danilova) — 12.00 <""as. obvestilo, .sjn>rr i — 12.15 Za di>ber lok in dobro voljo, koncert Rad.-ork. 15.00 Kar /.elito, to dobile (plošče po želj ali) 10.00 nosi o din.iski nasveti (Anica Lazarjev a) Iti. 15 Smola v letov išn (Dani radijske dramske družino) — veseloigra. napisal u. Zvan IT.tlil I ra češko glasbe, tavaj« godba S>kola i lil.31» Nji. ura '20.00 ras, vreme, poročila, spored, obvestila J0.l.*> Ob zatonu baročne dobe: 1. Violinski konoerl Karlu Sancina. ravnatelja r;i. Malice v Celju. nrprenil lovamjom f?nd.-orkestra •J. Orerelski koncert msvrr. Stanka Premrla, ravnatelja stolnega kora. •..".'.(•(I f'as, vreme, poroOila, spored. 2"J.15 Za ples jn kratek r«s Konec oh 23, PovcilcIJrk. ri. oktobra: 12.00 naletim godba na pbi.š-ah — 1'Jln Vreme, poročila l.'1.00 rif. olueNt.iln 13.15 Razni pevski /l>ori in nlošcah !'.00 Vreme, borza - 18.0t» Zdravniška ura. O /lati /.i! (hemoroidih) 'njihovem modernem wirnvlionjred. vreme — Dfiirfl oroftrnmi f \rrtrlja. /•». oktobru. Hrlfjrail: 20.im Prenos Iz Mostarja Znitrcb: JI. 15 Klavirski koiicrt — 21.00 '''ainhiirjiški koncert 22.15 Plesna tflaslia Dunaj: 17.4."» Pester ork. koncert — 22.20 Pesmi in balade — I -J3.15 Plesna urlnsba — Hudim prsta: 10.40 l.olujr: Orof : liUksomhnrfiki, oper H a - 22.30 Ciganska glasba 23.01» j Plosnn pri o s ha Trst- Milan: 10.00 PloSčc - 17 30 Man-J dolinski koncert 20.1(1 Verdi: Nebu kad ne/ar, opera — I Iti m /{tiri: Ifi.OO IMoš-c 17.30 M aritlol i nsik i koncert — j .0 50 (Irk. koncert — 22.00 Ijrra 22 30 Plesna glasba — ! Praga: 10,10 Zcnilovanjo v liani 10.50 Zabavna jflas-I ba 20.40 Milan - Ilratinlara: 10.10 Z!k><- — l arSara: •JO (»0 Ork. 'n pevski koneert — 21.00 Pestra ura - 92.00 Plesna trlasba — 23.05 Plošče — Berlin: 20.00 Vesela ura }'ratislara: 10.on Radio-orkesler - Frankfurt: 30.05 Ork. koncert. Vsa \'rmčija: 21.00 Pe.la K N Rezil ic/k a (iz Monn.kovegal. Ponrdrtjrk, II. oktobra. Bel grmi: 20.00 Prenos opore - Zagreb: 2n.oo Violinska plasba '20.30 Ju treslo i vanska glasba 21.30 Lahka glasba 22.15 Plesna glasba Dunaj: 17.25 Iv. ton-filmov 20.00 štajerska | nedelja, pestra ura 21.00 VVagnorjeva ura - 22.20 , Radio-onkestpr 23.45 Jazv - Budimpešta: 20.30 Plo Sčo 21.10 Komorna glasba J3.00 ( igan - ka trlnsba j Trst Milan: 17 05 Lalvka trlasba 20 50 Igra. nato i klavirska urlnsba B i m llnri: 17.05 Plošče 20.."O Le bar: Kva, o-pereUn Praga: 10.30 O-poretne overtire -20.55 (>rge'skn irlasba - 21.10 Kantata - Bratislavi: 20.-»5 Slovaški -laserji - 21.20 Violinska in klavirska trlasba 2" 15 Plošče - Varšarn: 20.30 Plošče 21.00 Itrra 22 00 Ork gin slin 23.05 Plošče Berlin: 20.10 | Kabaret '1.10 SJi,ke iz pravljic. Uad io-orkester — IJITBI MNSKO CI FHAUŠČE DRAMA Začetek ob 20 Neb 20 url: Tartafte. Ponoiloljok, 14 oktobra: Zaprto. Torek, 15. oktobra ob Ji. uri: Izdaja pri \ovari. — Red C. Preselitev? Cenenemu nb- inslvu vtiudno naziinnfani. da sem se prc^ctll i Vldovdanske resle na Sv. Petra cesto št 7 (v hišo hotela .LIoyd") Se priporoča Latmipič Alojz Reszvoj italijanskega gospodarstva Ucnarni obtok čedalje večji \ rasu ml _h). do i0. septembra Uči/<» Banca illiiili«' z m n n jšanje zlate podlaire od 4334.04 na 4J3I.4 milij.. nadalje /.manjkanje valutnemu zaklada 101 imovine državnih bonov od 417.0 na ^'.1.3 milij. lir. Menični portlelj jc narastel od -I4i'!.(il na 4"»">o.7 milij. predli |jni pa od J030.3 na "n!ii().() iiii 11 j \ zvezi s |>o\cen njeni posojil je iikIi povečanje obtoka bankovcev od 14.017.10 n.i I3.j;i.7 milij. lit. Nadalje so narasle naložbi- na poka/ pri banki od 433.2 na 368.54, vlogo \ tek računu pa od 430." na 400.3 mili j. lir. I/ tessu pregleda je razvidno, da se je zlati zaklad Italijanske bauke v mesecu septembru /manjšal /a 4^1.1 milij. (v avgustu za t33.1 milijonov, \ juliju za 331.(i milij. lir itd.). Skupno /naša /.manjšanje od najvišjega stanja dne 31. maja 1377..s milij. lir: t;> je bilo le deloma kompenzirano - po\eean jeni deviznega '.akladn. ki pa vsebuje tntli državne Oonc za 338.1 milij. od "->1. maja do 30. septembra. \ dobi 4 mesecev s,i nudalje narasla menična posojila banke za 1130.7 milij.. loinbardna pa za 15*1.5, skupno torej /a J73J.J milij lir. kar m je odrazilo tudi nu obtoku bankovcev, ki je s koncem septembra presegel 13 milijard lir. (ločim šc pred 4 me-eei ni znašal niti 13 milijard lir. Povečanje z.iia-a v 4 mesecih J304.2 milijona lir, kar približno nsi re/a izdatkom za vojno \ vzhodni Afriki. Sevedi: se Italija trudi tudi dobiti dolgoročna sredstva /.a 1'inansi ran je i/rednih izdatkov. vendar trenutno še niso znani končni uspehi novega 3% posojila, ki je bilo pred nedavnim razpisano obenem s konverzijo prejšnjega kiiniiihranega posojila redimibile-: Italijanski listi poročajo vsak dan o znatnih vpisanih /noskih, pri katerih pa je treba upoštevati, da gre največji del na Konverzijo prejšnjega V'„ kumuliranoga posojila. Dva milijona funtov zmrznjena Ni dvoma, da lx> Anglija z vso odločnostjo izvedla gospodarske sankcijo proti Italiji, ki so bile sklenjene v Ženevi. Propaganda za sankcije se je začela v angleških trgovskih krogih in sicer z ge- Stanje Narodne banke Med bilanco 8. oktobra in prejšnjo so nastale pri Narodni banki naslednje spremembe: Podlaga se je povišaln za 8.097.738 Din. zaloga deviz, ki niso vštete v podlago, za 11.4 milj. Din. Obtok kovanega denarja v srebru in niklu sc je zmanjšal za 0."> milj. Din na 2.430.146 Din Posojila so s,- povečala za II milj. Din. predjemi državi "H3.JK4 Din. Kazim aktiva so sc /manjšala za 8" 1.33? Din. Med pasivi s0 je povečal denarni obtok za 4J."> milj. Din na 4«.Jo milj. dinarjev. Obveze po vidu -o se /manjšale za K.'s milj. Din in obveze / rokom za 11.3 milj. dinarjev, razna pasiva pa -o so povečala za J.13 milj. Din. Denarni obtok in obveze po vidu znašajo 0.072.N milj. Din. skupna podlaga s priinom JH.3% 1.803.0 milj. Din (kritje 20.73%). zlato \ blagajnah s priinom 1043 milj. Din (kritje 27.03%). Nemško mnenje o našem gospodarstvu 1 II. je \ gospodarskem delu Miinehonor Neueste Naclmchlen priobčil članek o lugo-slaviji kot nakupov alk i nemškega bla^a. Pisec ugotavlja, da je promet med obema državama živahen, vendar bi si Nemci želeli večji izvoz v Jugoslavijo: saldo n prid Jugoslavije še dalje narašča in znaša danes 311 mili j Din. I a saldo izvaja pritisk na nemški izvoz \ Jugoslavijo. kei morajo jugoslovanski izvozniki ča kali 0 s mesecev za plačilo v kliringu. Nemci obvladajo v Jugoslaviji posebno trg kemikalij. Nemška trgovina st čedalje bolj odpoveduje pi ekoinorskeinu prometu in s< usmerila pro ti jugovzhodu, kjer nabavlja surovine, ludi glede i/voza kovinskih izdelkov \ lugoslavijo jr Nem.'-i ja na prvem mestu p. cd drugimi državami. Končno pravi pisec, ila je tudi Jugoslavijo. kakor ostale države, zadela huda gospodarska kriza, ki Še ni bila premagana. Toda krivulja sr jasno dviga navzgor. Zato upa pisei. da bo mogoče premagati težave, ki so nastale v jugoslov ansko-nemškem kl'nngu v korist obeh držav. Cene hmcija čvrstejše Žalec, 10, oktobra. V zadnjem času ie nastalo večje povpraševanje po hincljn. Žalcu in ua dc/.eli se jc zaradi tega ranila živahnejša kupčija. Povpraševali so po vseli vrstah hmelja, v prvi vrsti pa z-'i prim.! hmelj, ki jc namenjen izvozu. Hmelj sc je v Zatcu prodajal takole: prvovrstni 1075 175(1 Kč. srednje dober 1550 Ih25 Kč. srednji t'50 1550, srednji slabše vrste 1400 1-15(1 za 50 kg. Po dosedanjih poročilih je bilo kupljenega na deželi 15.000 ccn tov hmelja, iz Zatca jc bil.i odpravljenega do 10. oklobra 10.527 centov (po 5" kg). V Franciji jc povpraševanje |xi hmelju izredno veliko, zalo so cene v Alzaeiji poskočile. V nekaterih občinah so /e ponujali ccno 500 frankov, medtem ko jc bila prvotna cena 400. V Biirgundiji je bil pridelek žc ves razprodan, medlem ko je bil trg v Lillcu mirnejši. V Belgiji so prodajali poperinški hmelj po '►°0, za prvovrstni hmelj (alost) so zahtevali po 725 frankov. Tudi v Nemčiji so ccue hmelja Irdnc: Hallcrtau r>.l RM 250 )00, srednje vrste 220 210, slabše od 200 22". i slom: Nc kupujte več italijanskega blaga. Sankcijc j bodo imele neugodne posledice tudi za angleški de-; narni Irg sam. Po zadnjih podatkih jc nastal v 1 augleško-ilalijanskcin kliringu prebitek dveh milijonov funtov (skoro ,500 milj. Din). Ta znesek ] dolgujejo italijanski uvozniki angleškim izvozni-i kom. V trenutku, ko preneha izvoz iz Italije v Anglijo, sc tudi zmanjša verjetnost, da bo Italija lahko , plačala dolg na Angleškem. Devize, ki so jyjtrebne i za plačilo lega dolga, si lahko nabavi edino z. iz j vozom, lako bo počasi angleški denar zmrznil. S temi angleškimi terjatvami se jc že začela pečati ; mednarodna špekulacija, lako ponujajo nekateri ! agenti v Franciji in Švici Angležem plačilo teli terjatev pod pogojem, da sc znižajo za lep odstotek. Kakor beremo v nekem angleškem finančnem dnevniku, sc olicijelni tečaj lire v Londonu suka okoli 00 lir za funl-slerling. Italijanska deviza na '3 mesece pa notira v Londonu te.25 lire za funt. Sanhcijc v trgovski luči Iz Ne\v Vorkii poročajo, dn ameriški izvozniki pridno nalagajo blago zn Italijo; izvzeto je blago, ki jc podvrženo sunkcijum. Izvoz v Italijo ovira le dejstvo, dn ni Inliko priti do plačila. Doslej niso imeli Američani v Ioni pogledu niknkih težav. Italijani so plačali blago, šc preden jc zupuntilo ameriške Inke. V Ameriki so mnenju, iln bo vluda v primeru, da Zveza narodov vključi šc nove vrste blagu v sankcije, ludi ona prepovedala izvoz trgu bliign v Kalijo in sicer iz praktičnih razlogov, dn tnko /.ugotovi varnost ameriški trgovini. Zdaj jo bilo v VVnshinglonu uradno .sporočeno, ila sc jc izvozna in uvozna b n M k ji ndlnčiln zu odpoved kreditov zri izvoz, ameriškega blagu v Italijo. Ta sklop je bil storjen še avgusta mesecu. * Italijanski trgovci kupujejo konje. V Sn- liotico jc prispelo več italijanskih trgovcev, ki so zvedeli, dn bo danes v Suliotici velika razstnvn konj. Takoj po ,svojem prihodu so nakupili več konj in jiii odpravili v slednje, mladi prašiči -5—(i lednov 10—,50, 7—9 led nov 00 -SO. 3—1 mesece 120—130, 3—7 mesecev 200 -230, 8- 10 mesecev 1100—330, 1 lolo -100 5,SO IIin komad: 1 kg žive teže 1.50 -3.30. i kg mrtve teže 7.30—10,— Din. Prodanih je bilo 111 svinj. H in c I.j Žalec. 12. oklobra. t rudne poročilu tržnega nadzornika: 1'oživljenje povpiašev-anja za boljše, blago, z.a katero se je plačevalo od 20— 27 Din. Cene za četrto- in tretjcvrslho blago od M Din navzgor neizpremenjeno. Trgovec je kupoval večjo partijo bjemno lepega hmelja po o2.30 Din. Posamezni trgovci kupujejo po zelo neenotni ceni in povsem subjektivno. Dočim je. neki trgovec. izven žalen zvrgel v začetku tega meseca po 27 Din kupljeni, lepo zeleni hmelj, in jc rji tega, v pričakovanju. .In bo zbegani in ustrahovani hmeljar pristal na vsako ceno. ponujal sedaj I I Din, je drugi hmeljar v Žalcu prejel za znnlnu rdeči hmelj, za katerega so ponujali pred S dnevi 111 Din. danes Iti Din. Nekaleri Irgovci izjavljajo, da bi, siccr radi ' vrč nakupili po noizprcnien jenih cenah za Nem I čiio. pa Ir.-nutno ne dobijo deviz lor se pričakuje ponovno poživijettje trgovine, čini dospejo devize. Skrajno škodljivo je z.a našega hmeljarja ludi : pomanjkanji' trgovskega duhu v nekem pogledu j ler splošno iu najgloblje usidrana trudicija, da i hmeljar pri prevzemu v slučaju odklonilve hme-i Ija jio Irgovcu. blaga ne vznmn nazaj in tega da : /a vsaloi c.-no samo. da zaradi dozdevne srn-j mole pri sosedih ne pripelje hmelja nazaj domov v svojo največjo škodo ler v prav obilno korisl ' Irgnvrn. Ž.al ludi dosedanjo nzarn-^ nikakor ne nudijo j p.adnsln»- zaščite nrodiicenlii hmeljarju, kateremu \ pri prevzemu kupec hmelj poljubno prevzame ali pa odkloni ler nudi hmeljarju poljubno nizko ceno za odklonjeno blago. V splošnem pa se ugotavlja, da del tukajšnje Irgovine strnili z raznimi srcdslvi za tem. da bi lobil blago po rim nižji in za trgovino čim usod irjši ceni. Borza T.jublinna. 1.\ oktobra. Den« i Devizno tržišče. Ljubljana, 12. okt 7. oktobra 1033 London-Nevvvork 3.248.103.03 Din. s. oMobra Pariz 3J3.3S7.I3 Din. 0. oktobra borza ni poslovala. 10. oklobra London - Dunaj 301.206.24 Din, 11. oklobra Dunaj - London 1.007 303. "I Din skupaj 3. 140.334.73 Di.i. Curih. Belgrad 7, Pariš 20.2323. London 13.0323. Nevvvork 30".123. Bruselj 51.ro, \|jjnn 24.%. Madrid 41.0230. \mslerdam 208. Berlin 123.33. Dunaj 37.13. Stockholm 77.00. Oslo 73.f?3, Kopenhagen 07.20. Praga 12.73. Varšava 37.80. Atene 2.00. C arigrad 2.43. Bukarešta 2.30. Hel-mngfors 0.0330. Buenos Aires 6.8323. Živina Xn svinjski sejem v Mariboru dne 11. t. m. je bilo pripeljanih 322 svinj. Cene «0 bile na- Današnji nogomet na Hermesu Ob 14 Iiermes B. moStvo : SK Karlovac (Karlovec). Ob 15.30 Hcrmcs : SK Atlctik;'. Celje (prvenstvena). Atletiki, ki ,so si lelos priborili s pomembnimi zmagami vstop v Podsavezno ligo, nastopijo v nedeljo zopet po daljšem presledku. Igrajo 'rP- koristen nogomet, *o fair in borbeno moštvo. Gladko 60 dvakrat premagali agilne Kranjčane (Korolan). Vsled tega sc nam obeta zelo zanimiv dvoboj, posebno pa še, ker Šišknrji ludi niso držali križem roke ter pridno trenirali pod vodstvom neumornega gosp. Ko.šcnin«. Nastopila tudi po dolgem presledku rcnomirana nogometaša brata Svetica, ki «la sc vrnila po dolgi odiseja d i v matični klub. Predlekma Ko tudi ?elo zanimiva, ker jr ludi B mošlvo Šiskarjrv dobro pripravljeno. SK Karlo vac jc hidi renomirano moštvo iz zagrebške province. Vabimo za nedeljo v/ve prijatelje nogometa na t c zanimive tekme. Obe tekmi oh vsakem vremenu, . IS l\ Cnrrujcr r»|u ••jm-ji v «r. I« i imajf) v osel .1 o 'In lahkr allotlkr, ila sr v \ y\r rrdni tj-pninc; \ sK ir»r«nk poni^le.lji>k «wI :in /,ve^er dalje. Pcrj€ Bieniicno ci^rn« sivo kg ... . Din 15.— Perje kemično čiščeno. č-chnno kg . . . Din 25. i 1'erje. kemično čiščeno, t polbclo kg . . . Din :I5. \ 1 polpuli, beli račji kg * I Din KO. puh, sivi kg. . . Din 120. polpuli gosji, beli kg Din 150. puh najfinejši beli kg Din 220. Poštna naročila pošljem po povzetju, pri naročilih preko ,'iflO dinarjev poštnino proslo. 7,;ihlevn.ile vzorec! EHsporina msa um. Prvenstvo II. razreda REKA : GRAFIKA. Tgrišče Reke bo danes pozorišče oatrega boja, ki bo odločal o plasmaju na vrhu tablice. Grafika .spada vsako leto med favorite, pa sc tudi letos ni izneverila tradiciji. Če ponovi v nedeljo svojo dosedanjo igro, ji točki najbrže ne odideta. O Reki sc jc letos precej šušljalo, da jc pozabila na nekdanjo lepo igro. Neprostovoljne iz-premombe v moštvu so ji slednjo vrnile in prinesle dve efektni zmagi. .Je sedaj tretja na vrsti. Igra sc na igrišču Reke ob 15.30. V predtekmi nastopijo juniorji Reke in Slavijo v prvenstveni tekmi. JADRAN : GORENJEC. V nedeljo 13. t. m. nc odigra na igrišču Gorenjca prvenstvena hazena tekma med gornjima družinama. Tekma bo zelo zanimiva, ker sta si obe scdmorici precej enako vredni. Naprej prerokovati, kdo bo spravil obe točki pod streho, jc težko. Brez dvoma .se bosta obe družini borili požrtvovalno in z članom, lako, da bo tudi gledalcem ustreženo Pričetck ob 11 dopoldne. SK Mladika : SK Brod (Šl. Vid) prvenstvena tekma danck ob 10 na igrišču SK Most (za mejo). Predlekma Mladika : Mars za prveoslvo juniorjev. Danes sc obeta Mošancun zanimiv nogometen program. Nn igrišču SK Mosl, ki leži ob cesli na I h-žinc, a bosta udarila za prvenstvo lil. ra/.nda SK Brod iz St. Vida in prelcndenl zh prvo - slo SK Mladika. Ker nastopi slednje nekoliko oslabljeno, .so sile izenačene in obeta biti prav ro.e. V predtekmi pa bo.lo skušali zaigrali Mliidikarji Mostovccm in jih z morebitnim poia/.-ua \ur. r;i:i s prvega mesta. Vstopnina malenkostna. Po etile! S l< Ilirijo (liinciisUd scl.-rija). iMninšnji Irenin« se vrši /■»• tlu|ioldni' "Ii 10 !l(l na ij,riš:'-n .laiiran.i, in nr. kakor ,|e liil<» prvotno javljeiKi, popid-liie. Sc'-.ci.isko v odst \o ponovno Pio dar.ia, da je tiriiin^ /a v:c i^ial-ke stroKo oliv r/1'n in dn lindo vse i/.oslnle strogo kaznovane. < S iii n čar si,-n s,l,iijui. .hitri nli !'I.:m v olii-ra j it ili prost nrili rc Ina sf.''a seki'iJsl;ejra na."el.st^a. \r torek se vrši oli IS'."II v klnhovi so hi kavarne l.vrcipa plioiariii seslane1, -inn< a, jev, nu knlerctfa vnlii -eke. vodstvo vsi -ekcijske elane in elanier, doln^idošli rn so tudi dniKi snnnarji. ki s<- žrli,jo nanovo udejslvo-vati v naših vrstah. Mnevui red sesiauku ji- važen, zato naj nihee ne i/,nslune SK Grafika. 1 moštvo, določeno za današnjo tekmo, naj bo ob 15 na igrišču SK Reke. Rezerva ob 13.45. Mihelič in Stile sigurno! Slavijo. Danes naj hu oh !l na l»Vki juniorsko moštvo, prvo pa oh i:i na glavnem kolodvoru. Opremo dobite na Jadranu. Toeno in zane-l .i i v' GOsStilna »Ljubljana« v Sibeniku (na obali). Iz-borna slovenska kuhinja, prvovrstna vina, sobe za tujce, cene zmerne Priporočala se Franja in Andrej Zuljan. (r) Vsako soboto in nedeljo k Vinkotu , Tržaška cesta 4. na domače krvavice in peče-nice; loči beli sladki mošt liler 10 Din ler drugo pristno vino. Priporoča sc Roje Vinko Pregrinjalo če/, dve postelji, novo, svileno, svetlorumeno, zamenjam za staro moško obleko. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. (r) Hrastova spalnica >ova, 10 kosov, solidno '.delana, masivno politi-rana, naprodaj za gotovino 3-100 Din. — Ivan Smrkc, Stožice št. 33. (š) od Din -1.300 do 10.500 . Jedilnice oreh. pol i ti ram 7.000'—. Kuhinjske oorc-ini' pleskane Din 050 - . Otroške postelje Din "85"-. Umiva I ne mize s posodo Din 780' . Vse prvovrstno TOVARN \ PO H I ŠT V A Halenšek Dravlje. pri ..Slepem lanciu- T u d i u a b r o k t* unru .m Tinekovc iu Touekove prigodo 153. Boben spel r.adoni. Dečki so nekaj časa brez nezgod pluli po reki, proti večeru na ro sc izkrcali na bregu. Tam sla jih žc čakala slon in gorila, ki sta jim vseskoz zvesto sledila po kopnem. Zakurili so ogenj in su začeli posvetovati, Sklenili so, da odrinejo odtod v notranjost dežele proti gori, v kateri je skrit zaklad. r Avtobusno projjo dobro frckvrnlirano, nd-stopini in prodani 2 avtn busa. Naslov pove uprav,-. -Slovenca« pod 12.683 (I) Ugodna prilika! Au-.lro Daimlci, odprl (i-scdc^ni. v dobrem stanju, pripravoicn za izlete, zelo poccni naprodaj. Motor.s Salrs, Maribor. [f) Avlo »Stcyr« novejšega tipa Sporlca-hriolet. Chcvrolet-Limou-sina tipe 11.3-1 in Pucli 251) .-.ni, /.»dn ugodno pro da Slcyr dc.lavnira Maribor, Frančiškanska 11. ((] ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA,, Živahni pomenek jim jc zdajci prekinil zamolkel ropol bobna Dečki io napelo prisluhnili v smer, odkoder so sc razlegali skrivnostni glasovi. Kapitan Mi tiar lolrgrafira!- i.: radostno vzkliknil Tinček in strkcl na splav, da mu odgovori z Morscjeviini znaki. Ijuni! bum? bum!« jc začel mogočno lolči po bobru, kakor da oznanja začelek italiiansko-abc-sinskc vojne. Fa sc našemu Tinčku lakral kakopak šc niti sanjalo ni, da bo kdaj takšna voina v AIriki. Ce In pa bila la vojna izbruhnila žc v lislih dneh, bi bili naši Irijc junaki golovo prvi, ki bi vzeli podplate pod pazduho in slekli Abesin e.-m na pomoč. Lalilto si mislite, kakšna pošastna groza bi obšla italijanske vojščake, ko bi izvedeli, da se borijo na strani Abesin. ev Irijc tako slavni in znamtniti junaki, kot .so Tinček, Tonček in Pri-mož.ek da hrabrega Mukija niti nc. omenim! 9ocm p se zopet dobe solidni, lep> stoli tovarne v Sjubliani, Kersnikova ulica 7 (poleg člamiča) Zahvala Zn številne izraze Iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob Irzki ij-ubi naše ljubljene inalere, odnosno staro matere, sestre, tete, svakinje in laičr, se nnjloptjf-jn zahvaljujemo. Posebno sc zahvaljujemo prečistiti duhovščini zn podeljeno dušno lolažbn, (!g. zdravnikom za njihovo neumorno skrb in lajšanj,-i trpljenja, bolniškim sestram iz Vincenlinumn za njihovo poZitvovalnn in ?WVel;nliulino dch>, p-vokctmi zborn zn lepo pelje, vsem, ki so spremili blago pokojnim na njeni zadnji poti, vsem ki ml poklonil, krasno cvetje in vsem, ki so nu kakršenkoli način počastili njen spomin in lajšali bol žalujočim. Vsem Bog povrnil Sto/, irr. T, ju lilja na- Ptuj. dne 12. oklibra 1035. Rodbino: PUČNIK, t)R, JKDMCRA. MFATICI-I? ZAHVALA V težkih trenulkili ob prerani smrti ljubljenega soproga, očela, starega očela, brata in strica, gospoda vrtnarja in posestnika sprejmite vsi, ki ste nas tolažili, lajšali našo bol, mu poklonili toliko krasnih vencev in šopkov in ga v tako ogromnem, častnem številu spremili na njegovi poslednji poti, našo srčno zahvalo, Bog povrni vsakemu in vsem. ŽALUJOČA RODBINA Ruff kaka© je najboljši! že na zalogi! Zima pred durmi; oglejte si neobvezno našo bogato izbiro iz-gotovljenih ženskih plaščev, češkeija in angl. blaga za ženske plašče, moške obleke; zimske suknje in raglane, veliko Izbiro barhentov in flanele, kakor drugega modnega blaga, vse po konkurenčnih cenah! - Državni nameščenci primeren popusti Manufakturna in konfekcijska trgovina — Se priporoča J. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG 13 MLEČNI IZDELKI Eolnoinnstni in prvovrstni: Trapiat Din ll'—. Eilamer krogle salama in blok lin 13' — . Groer Din 12—, Port du salul Din 11'—, Ementnler, prtma Din 15'—, sekunda Din 13'—, čajno maslo Din 21'—, za kuhanje Din 15—. Prodaja: Mljekarska industrija „TH16F, AV" GrubISnopolje Inseriraite v »Slovencu"! Novodošla moška in ženska sukmi. (lanoli, barlnuil, plat no, preproge itd. - Velika Izbira po znižanih cenah. Odejo lastnega Izdelka dobite pri M. Gaišek Maribor, Glavni trg 1 Prodajalci poseben popud. revmatizma, protina osvoboditi ? Ali se hočete svojega Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljunn roko in nogo, trganjo, zbadanje in ščipanjo po raznih dolili telesa, p« ludi sla bost oči so eesto poHledica revmatizma in bolečin v kosteh katere je treba odpraviti, ker ho sicer bolečine šo stopnjujojo. Nudim Vam zdravilno, mokraeuo kislino razkritjajoče, izinono snovi in izločevanje pospošu jo('e d o m n Č e zdravljenje s pijačo 'ki se na umeten način povsem naravno uestavlja iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelea. ki ga je dohrotljiva mati narava darovala bolnim ljudem. Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč povsem 7, a h t o n j i 11 f r a n k o poskušnjo znjedno s poučno razpravo. Sami sc bosto uverili o neškodljivosti tega -redsfva ln njegovem naglem delovanju. Poštno zbiralno inesto ERNST PASTERNACK, BERLIN 8.0. Michaelkirchplatz 13, Aht. H. 1103. Ali sle že poravnali naročnino? 12. zvezek ¥ELIKECiA ie tu! V petih letih ie bil ustvarjen ta veliki nemšk leksikon 12 zvezkov 1 atlas 180.000 DO?asnil v tekstu nad 20.000 slik Naročite pri najbližji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekl „Briieke ins I.e-ben", ki Vam ga dopošljejo zaslon) in brezobvezno. Naročilnica Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BREISGAU brezplačno pošlje potom knjigarne prospekt »Brucke ins Leben" Točen naslov: Gospodje^ ki žele biti za mal denar elegantno in moderno oblečeni, kupujem svoje obleke direktno v tovarni TPG0VSKI • DOM ffif ^^^"Tomni x/v tovama-p^haih-obu* Celje štev. 18. z velikansko izbiro in skrajno nizkimi cenami, ki nudi : obleke iz hlacevine po 210 Din, obleke iz meltona po 264 Din, obleke iz kamgarna po 499 Din, kratKe zimske plašče po 200 Din, dolge zimske plašče po 370 in, llubertus plašče pO 280 Din in otroške obleke po 70, 95, 130 in '80 Din, Zahtevajte takoj najnovejše vzotce in veliki ilustrirani cenik, kar prejmete zastonj I J Josepli Conrad: Gaspar Rmz Zdaj je nekdo od gostov pripomnil, da še ni ; naletel na žensko, ki se no bi znala v okoliščinah, katere so močno vplivale na njeno srce, na kak jKivsem izreden način izkazati. »Vprav zaradi to svoje prednosti v brezobzirnosti, ki je mi moški nimamo, so one tem zanimivejša polovica človeštvu.« General je la medklic resno upošteval ter vljudno prikimal. »Si, si. V okoliščinah... Točno: Včasih vam znajo res čisto nepričakovano povzročiti neskončno nesrečo. Kdo bi si n. pr. mislil, da lio mogl i mlada deklica, hčerka slrlega rojalista, ki ga je samo preziranje do svojih sovražnikov So držalo pri življenju, povzročili pogubo in opustošenje dvoma cvetočima pokrajinama ter delati resne skrbi voditeljem revolucije vprav v času j njenega procvita! Tu jn prenehal, da bi mogla medtem začudenje in radovednost prodreti v naša srca. Pogubo in opustošenje,« jo zamrmral nekdo ves iz sebe, nekaj strašnega!.; i Slari general se je ozrl v smer, iz katere je prišlo lo mrmranje, iu jc nadaljeval. >Da. Tako je, vojno — zlo in nesrečo. Toda sredstva, ki je z njimi dobila moč. da je na naši južni meji napravila lo razdejanje, se zdijo meni, ki sem jo videl in z njo govoril, še slrašnejša. Ta nenavadna zadeva je , vtisnila moji duši lak strahoten dojeni, da ga vse moje poznejše doživetje petdesetih lel ni prav nič zabrisalo. Ozrl se je naokoli, rla bi sc prepričal, ali gn pozorno poslušajo, in s predrugačenim gin- ' •oni nadaljeval: Kakor veslo, sem republikanec, sin znanega borca za svobodo. Mali, ki ji ni enake, Bog ilai njeni iluši mir in pokoj, mi io bila Francozinja, hči navdušenega republikanca. Že kol dečko sem se boril za svobodo: zmerom sem verjel v enakost ljudi, a kar zadeva njihovo bratstvo, , menim, da je to še golovejše. Samo poglejte, s kakšno ljuto mržnjo se ljudje zaradi svojih nasprotij obdelujejo. Pa ali poznate kaj na svetu, kar bi bilo ogorčenejše in silovitejše od prepirov med brati?« Brez kakršnegakoli cinizma se jo vzdržal smeha, Id sc mu je vsiljeval ob takem pojmovanju t človeškega bratstva. Nasprotno iz njegovega naglasa je zvenela le naravna melanholija v srcu globoko človekoljubnega moža, ki j« iz dolSnosti, prepričanja in nujnosti igral vlogo v prizorih krutega nasilja. General je marsikaj videl v bratomornem boju. Gotovo. Ni dvoma, da so si bratje , je potrdil, s Vsi ljudje so si bratje in kol taki vedo skoraj preveč drug o drugem. Toda - in tukaj so se mu črne oči v slari, srebniobeli patriarhalni glavi šaljivo zabliskale — če smo si vsi moški bratje, nam le niso vse ženske sestro ' Nekdo od mlajših gostov jo odobravajoč razločno nekaj zamrmral. A general je s premišljeno resnostjo nadaljeval: »Ženske se silno razlikujejo od nii6. Pripovedka, da je vzel nekoč kralj bern-čico za družico na svojem prestolu, bi bila s stališča, s katerega mi moški glodamo nase in nn ljubezen, kaj lahko resnična. Ampak, da bi mlada gospodična, sloveča po svoji ponosni lepoti ter še pred kratkim časom nu plesih v podkraljevi palači od vseh občudovana, sprejela roko guassa-navadnega kmeta, je po našem pojmovanju žensk ter njihove ljubezni nekaj neznosnega. Bilo bi naravnost blazno. Pn se je vendarle dogodilo nekaj lakoga. Pripomniti pa moram, da je bilo lo v njenem slučaju blaznost sovraštva — nc pa blaznost ljubezni.« Ko je general v smislu viteške prnvicoljubno-sli izpovedal lo svoje opravičilno mnenje, je malo pomoISnl. »Malone vsak dan sem jezdil mirno liste hiše,« je pričel iznova, »in le-to šc je dogodilo v I njej. Knko pa se je dogodilo, lega nobeno moško srce ne bi moglo pojmlti. Deklina je morala hiti I najbrž na robu obupa, a Gaspai lini/ je bil izredno krolak fant. Saj je bil tiuii kot vojak poslušen. Njegova moč je bila kakor kak velik kamen, ki leži na tleh in čaka. da ga neka roka pobere ter kamorkoli žo vrže. Jasno je, da je rad odkril svoje nedavno doživetje ljudem, ki so mu dali potrebno zavetje. Saj je bit krvavo potreben pomoči. Njegova rana sicer ni bila nevarna, ali njegovo življenje Je bilo na kocki. Stari rojnlist se je v svoji blaznosti krohota), a ženski sla ranjencu v lopi med sadnim drevjem zu hišo pripravili skrivališče. Ta kolibi-ca, obilica čiste vode, pa nekaj sočulnili besed, lo je bilo vse, kal sla mu mogli dati, ko ga je treska mrzlica. Prepričan pu sem, da je bil deležen ludi hrane, kolikor so jn imeli. Ta pa je bila seveda zelo pičla: peščica praženega žila, morila ludi kaka skleda fižola ali pu kos kruha iu nekaj smo-kev. V tako bedo so padli ti ponosni in svoj čas lako premožni ljudje. VIL General Sanlierra je pravo domneval. l'rav takšno pomoč jo dobil Gaspar Ruiz, kmečki sin kmečkega očela, od rojalislične rodbine, katere hčerka mu jn v -krojni stiski odprla duri bornega zatočišča. Njena mrka odločnost jo obvladala oče-tovo blaznost ter materino drgclajočo osuplost. Vprašala je ranjenca na stopnicah praga: Kdo pa le jc ranil?« »Vojaki, sefiorii, je odvrnil Gaspar Uuiz s slabotnim glasom. Kevohicijnnarci?- S i. Zakaj pu? Kol dezerlčrja. je zaiiii, imsiuujnjoč sc pod njenimi tzprašujočiini očmi nu zid. »Pustili so me tam. misleč, ila sem mrtev. Povedla ga je skozi veže h kollhlcl iz ila in trstja, skrili v visoki travi bujno preraslegu sadnega vrla. Zgrudil se je na kup koruzne slame -kolu in globoko vzdihnll. Tukaj le ne bo niličr Iskal, je dejala in ! uprla oči v ležečega. Nihče ne pride v našo bli-I žino. Pustili so nas tukaj, ko du smo inrhi. S težavo se je nn kupu umazane slame pre-| meknil in nd bolečine na vratu blazno zaječal. Pokazal bom danai ali jutri Batabanu, 'tn I sem še živ, jo zumomljul. Molče je sprejel njeno pomoč in lako so pn lagonin minevali dnevi njegovih muk. Njena |>ri-sotnost v kolibici um je olajševala bolečine in v svojih mrzličnih sanjah jn Je pričel gledali kot ] nekega angela, ki ga obiskuje na bolniški pos I' Iji; Gaspar Uuiz ju bil namreč poučen o skrivno- I slih svoji: vere in duhovnik njegove rodne vasi gn | je naučil celo nekoliko brati in pisali. Nestrpno i jo Jc pričakoval In zelo litnlo mu jc bilo pri srcu ' vsakokrat, kadar jo je gledal i/, iemne koče o. I -liajatl na žarko sonce. Polagoma pa Jc sprevidel, da si lahko vselej, kadarkoli leži tako nebogljeno na postelji in zatisne trudne oči. privubi precej jasno v dušo njen obraz. In la nanovo odkrila možnosl je navdajala s čarom samotne ure njegovega okrevanja. Pozneje pa, ko so se mu začele vračali moči, se je vsak večer iz svoje kolibici: odplazil k hiši in je posedal na pragu vrtnih duri. Blazni oče jc stopal sem ler tja f>o sobi, sc kratko, pretrgano smejal in mrmral sam pri sebi. Na hodniku jc sedela na stolu mati. ililela in stokala. Hčerka jo v sirovi platneni obleki stala pri durih, sc naslanjala na podboje iu napol skrivala mršavo lice v svoj grobi man to. Gaspar Uuiz pa sc jo opiral s komolci na kolena, držal glavo med dlanmi in sc polgibno ruzgovarjal z ženskama. Spričo splošne bede iu pomanjkanja bi biln očitno vztrajanje pri stanovskih razlikah le grenka poroga. Gaspar Ruiz jc v svoji preprostosti razumel lo. In ker jc bil ujet med rojalisli, je mogel marsikaj novega povedati o ljudeh, ki sin ' jih ženski poznali. Opisoval jima jc njihova vna-i njosl, in ko jima je govoril o bitki, v kateri so ga i bili vstaši ujeli, sla seveda glasno obžalovali po-1 raz svoje stranke in uničenje svojih tajnih nad. Philins prejemniki sc morajo zahvaliti svojim prednostim za učinek in zanesljivost, Ui ju imajo in ki nudita irnejitelju polni užitek radio-fon ie. » Nabavite si tndi Vi ključ, ki Vam odpre ves svet. • Vaša izbira naj bo mm. Okoristite se z bogastvom in dragocenim razvedrilom radia. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko* Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. lh) Šoier oženien, išče službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Gre sam ali z ženo, ki bi opravljala vsa hišna dela. Na željo dam v prosto uporabo novo hišo v lepem kraju na deželi. Ponudbe upr. Slovenca« pod »Takoi ali pozneje 12600«._(a) Zobotehnik išče službo kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12833. (a) Dekle vajena vseh hišnih del in tudi precei kuhanja, gre za majhno plačo v službo k starejšim osebam ali pa k otrokom. Naslov v upr. lista pod št. 12837, (a) Šivilja išče službo kot pomočnica — gre tudi za kuharico. Nasl ovv upravi »Slovenca« pod št. 12822. (a) Kuharica išče mesto k manjši družini ali k samostojnemu gospodu. Ima dobra spričevala, razume vsa hišna dela, izučena je tudi v šivanju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Starejša« št. 12.701. (a) 24 letno dekle vajeno vseh kmetskih del, želi službo v krščanski hiši, najrajši v bližini Ljubljane ali v mestu kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12738._(a) Trgovska pomočnica dobro verzirana v špecerijski stroki, vajena tudi gospodinjstva ter delika-tese in trafike, išče službo takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 12732. 17 letno dekle išče službo kot pomoč gospodinji ali k otrokom. Nasiov v upravi »Slovenca« pod št, 12726. (a) Dekle brez staršev išče službo kot pomoč gospodinji. Nastop 1, novembra. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje št. 12760. (a) Za vzgojiteljico jjre učiteljska abiturjent-ka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pouk« 12775. Absolventka trg. šole išče nameščenja v pisarni ali trgovini, pripravljena je pomagati tudi pri gospodinjstvu. — Naslov v upravi Slovenca pod šl. 12636._(a) Žagar gaterist, zmožen vodstva cele žage, vajen tudi na veneciajrlki, želi službe. Vincenc Ovčar, p. Zreče. Hlapec mlajši, nekadilec, vajen konj in kmečkih del, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12526. Par mesecev gre brezplačno praktici-rat v Ljubljano ali okolico absolventka meščanske šole in trg. tečaja, v svrho poznejše nastavitve v pisarni ali pri blagajni. Zmožna tudi kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12528. (a) Trgovski pomočnik mlad, zmožen galanterije in železnine, želi kakršnokoli zaposlitev v trgovskih prostorih. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv pomočnik št. 12570«. (a) Prodajalka mlajša, zanesljiva moč — izučena v manufakturni in modni trgovini, želi spremeniti službo s 1. ali 15. novembrom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod iL 12765. (a) Šivilja boljša moč, išče zaposlitve pri strankah. Cena nizka. Javiti: Minki Gorjup, pri g. Črne, Križev-niška 7/IL (a) Sedlarski, tapetniški in ličarski pomočnik, želi stalne zaposlitve. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a Dekle pridno in pošteno, staro 22 let, želi službo v go stilni, trgovini, event. gre tudi za sobarico. Zmožna kavcije ali garancije. Naslov v upravi »Slovenca Maribor pod »Poštena« M. 12802. (a) Mladenič krepak, inteligenten, dobi stalno zaposlitev, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Ubogljiv« 12831. (a) Dekle pridno, pošteno, z dobrim spričevalom, vporabno za vsa hišna dela, zna tudi ne koliko kuhali, želi službo predvsem v Mariboru ali v okolici Maribora, Poljak Lenčka, Prešernova nI. 4, Pohrežie. Kontoristinja prakso, absolventinja trgovske šole, vešča slovenščine, srbohrvaščine, stenograliie in strojepisja, išče nameščenje kot pisarniška moč. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Vestna 12646«. (a) Dekle pridno in pošteno — išče službo v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12647. (a) Krščansko dekle išče službe — najraje na Gorenjsko. Vajena je vsega hišnega dela in samostojne kuhe. F. K. Medvode 60. (al Iščem službo inkasanta, šoferja ali kai stičnega. Zmožen tudi nekaj kavcije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Služba 12635«. (al Zobotehnik perfekten v zlatu, kavčuku in keramiki, išče mesta. Naslov v podružnici Slovenca« v Celju pod Dobra moč 12671«. (a) Dekle dežele, vajena kuhe in drugih gosp. del, išče mesta k starejšemu zakonskemu paru ali drugam. Dopise na upravo »Slov.« pod »Stara 20 let« štev. 12638. (a) Pletilja nogavic išče zaposlitve. Kati Ore-hek, Vir 27 pri Domžalah. Dacar ki izdeluje vizirje za merjenje sodov, išče službo. Skerbec, Ljubljana, Medvedova 8. (aj Sin trg. staršev špecerist, vojaščine prost, pošten, trezen, nekadilec, vešč prodajanja, išče kakršnokoli trgovsko name-ščenie kot prodajalec, raz-našalec in slično. Položi kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12686. (aj Gostač z 2 osebama se sprejme na malo posestvo. Holzer, Aleksandrova 43, Maribor. (b) 4—5 dobrih zidarjev sprejme takoj Belcijan, Javornik 191. /b) Mlado dekle ki ima rada otroke, sprejmemo za vsa gospodinjska dela. Naslov v upravi lista pod št. 12845. (b) Iščemo kovina-liskarla Ponudbe poslati na: „TRIUMF" METALNA INDUSTKI IA. Sarajevo. Frn Jukiča 20 Čevljar, pomočnika sprejmem za stalno; mešana dela. Istotam tudi vaienca. Travnik, Trebnje. (b) Kuharico 30 do 40 let staro, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmemo v privatni hiši. Z dobrim, večletnim spričeva'om imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« ood »Ljubljana« št. 12638. (b) Samsko postrežnico ki dobro kuha in opravlja vsa dela, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.703. (b) Praktikantinjo do 15 let sprejmem. — Prednost imajo, ki se razumejo na pisalni ,slroi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Dobra-št. 12.703._(b) Rabim več dobro izurjenih čevljarskih pomočnikov za zbita in šivana dela. Ponudbe na naslov: Martin Vrtač, Visoko 6, Šenčur pri Kranju. (b) Delavca močnega, pridnega, sprejmem za ročno prešanje olja. Oskrba v hiši. Ko-matar Avgust, Seničica, Medvode. _(b) Služkinjo pošteno, spretno, spreime gostilna in mesarija Zaje, Poljanska cesta. (b) Mesar, pomočnika (ali hlapca) ki je vajen vseh domačih in poljskih del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12640. (b) Hlapec h konjem zanesljiv in vajen vseh poljskih del, se spreime takoj. Plača po dogovoru. Alojzij A š i č , posestnik. Loke pri Zagorju. (b) Kontoristinja začetnica išče službo. Gre za majhno plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brezposelna« št, 12685. a •IU« M il Radiotehnika strokovno naobraženega, sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Reflek-tira se le na agilne in de-lazmožne moči. Ponudbe z navedbo plače ter dosedanjega službovanja je poslati na upravo Slov.« pod »Vesten« 12580. (b) Sprejmemo dobro moč za trgovino in mladeniča, ki iz razlogov ne more nadaljevati študij. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bodočnost« (a) *t 12693. (b) Mlinarja dobro kvalificiranega, za kmetski mlin na 3 pare kamnov in stope, sprej mem 1. novembra. Plača po dogovoru. Alojzij A § i č , posestnik, Loke pri Zagorju. (b) Deklico inteligentno, natakarico, .strogo pošteno, prikuplji vo, sprejmem takov v so-lidtto gostilno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12585. (b) Prodajalko spretno in dobro, veščo nemškega jezika, sprejme boljša Irgovina. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5t. 12595. (b) Vajenec koroški Slovenec — išče mesto v trgovini ima tri razrede meščanske šole in je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12E28. (v) Za avtomehanika bi se rad izučil 15 leten fant, zdrav in močan. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod značko Veselje« 12565. (v) Trgovčev sin z dežele, 15 let star, se želi učiti v trgovini blizu Ljubljane ali pa v kakem drugem večjem kraju. Naslov v upravi 12415, (v) Učenca potrebuje trgovina z mešanim blagom Starki na Bledu. (v) Brivske obrti se želim izučiti. Poizve se pri Rebernik, gostilna, Strahovca 8. (v) Trgovski učenec priden, vesten, ki ima res veselje do trgovine z mešanim blagom in ki je dovršil z dobrim uspehom vsaj dva razreda meščanske šole — se sprejme pri tvrdki: Roinik Ivan, Slovenjgradec. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Mušič Franc, mizar, Mengeš, (v) Učenko sprejmem v trgovino. — Vprašati: Mos*e, Pokopališka 33. (v) Dekle bi se rada izučila pletenja, česar se je že učila. Šla bi 4 mesece brezplačno za stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe na Eržen .lanez, Cerklje 93 pri Kranju, (v) Fant 14 let star bi se učil brivske obrti. Ponudbe na Eržen Janez, Cerklje 93 pri Kranju. (v) Gospodične sprejme šivilja v dnevni in večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Naslov v upravi »Slovenca« d od št. 12067 (u) Nemško konverzacijo nudi ga. Hilda Badiura, Vegova 8/1. (u) Italijanščino in nemščino poučujem s 1. novembrom. — Stacul, Gradišče 4 III. Vprašati od 13.—15. ure. (u) Deklico boljših kmetskih staršev naučim kuhati. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Deklica« št. 12786. (u) Višja gospodinjska šola dr. Kreka v Šiški priredi petnaistdnevni kuharski -nedeljski - tečaj. (Boljša meščanska kuha.) Začetek 20. okt. ob 9 dop. in traja do 12. Priglase sprejema Uprava zavoda. Izvrsten zastopnik za novo iznajdbo, z velikim zaslužkom, se išče. VIKA izdel. kem. prep. Ciril - Metodova ul. 16, Studenci pri Mariboru, (b Natakarico izvežbano sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12543. (b) Pomočnika sprejme takoj H. Bitenc, strojno mizarstvo, Vižmar-je Št. Vid nad Ljubljano. Kako postaneš šoier? Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer, šolo Ljubljana VII, Frankopanska 21, garaža Kopač, ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. Samec štiridesetletni, drž. urad nik VI. grupe, bi poročil gospodično s primernim premoženjem, temno in srednje veliko. — Dopise upravi »Slovenca« pod »Domačnost« št. 12643. (ž) Obrtnik na deželi želi poročiti gospodično poštenih staršev, s pri merno doto, izučeno v Špec. trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »20—26 let« št. 12729. (ž) Gospodična 37-letna, s 15.000 Din, želi znanja v svrho ženitve z drž. uslužbencem od 40 do 50 let. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor -pod »Takoj 12803«. ž I Zastopstvo iščem v usnjarski stroki in kož-natih izdelkov. Sem nad 25 let dobro vpeljan na domačem trgu. Nudim ev. poslovno garancijo. Ponudbe pod »Koža« 12587 Ljubljana I, poštni predal 73. (z) Posojila na vložne kniižice dale Slovenska banka. Ljub liana Krekov trg 10 Hranilne knjižice orodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih Strokovne knjigovodske reviziie. sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Liubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18 Knjižice vseh zavodov kupim po naivišj' ceni Sporočite ^avod znesek in ceno na naslov- Grašek Jože. zastopnik tt »Financier«. Liubljana. Gledališka 4 d Knjižico Zadružne Gospodar, ban ke v znesku 9000 Din — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zagreb« št. 12651. (d) Kupim knjižico Ljudske posojilnice do 60.000 Din. Plačam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12583. Nakup in prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednost nih papirjev, naložbe ka-oitala v knjižicah ali gotovini, do 8 odst. obresti družabništva in financiranja, poravnave kmečkih dolgov pri denar, zavodih posojila v gotovini ali v knjižicah izvede strokovno in najvestnejše Bančno kom. zavod, Maribor, zastopstvo Ljubljana, Tyr-ševa cesta 36. — Za odgovor 3 Din v znamkah.. Družabnika (-co) s sodelovanjem za izdelo vanje dobrega predmeta, iščem. — Dopise upravi »Slovenca« pod »10 tisoč« št. 12780. (d) Vlagatelji! Kdo prevzame dolg Din 200.000. katerega kompenzira na prvo mesto hiše v centru Ljubljane, milijonske vrednosti, proli obrestim, amortizaciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Pozor knjižice« št. 12697. (d) Hranilno vlogo Mestne hranilnice ljubljanske v znesku 400.000 dinarjev — sprejmem za polno vrednost kot posojilo na hipoteko na prvo mesto dobro idočega hotela na Bledu. — Dopise: Informacijska pisarna So-klič, Bled. (d) 2000 Din posojila iščem takoj na posestvo za pol leta. Dobre obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pomoč« 12747. Kupim hran. knjižico Kmetske posojilnice Ljubljana do vloge 120.000 dinarjev. Plačam 90 odst. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »90%« št. 12769. (d) Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske kupimo v znesku 7—HOOO Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mestna — plačilo takoj« št. 12795. (d) Iščem posojilo 10.000 Din pod vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Gotovina 10« 12698. (d) Vloga 100.000 Din zagorske posojilnice ob Savi, se zamenja za vlož-no knjižico celiskih posojilni«. Pojasnila: Rus:ja Celje, Dečkov trg. (d) Hranilne knjižice Ljudske posojilnice ljubljanske kupim. Ponudbe z zneskom in ceno na upr. »Slovenca« pod »Gotovina 12834«. (d) Kmetje pozor! Hitro pomoč pri plačilnih neprilikah, uvedbi kmečke zaščite, preskrbi posojila itd., vam nudi Gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 7-II. (d Hranilne I • • v » hnftzice kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvet-ska 8. (d) IŠČEJO: Stanovanje eno- oziroma dvosobno, z vsemi pritiklinami, išče za takoj ali pozneje mirna dvočlanska rodbina. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Snažno«. (c) Majhno stanovanje na deželi iščeta zakonca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samo dve osebi« št. 12582. (c) Enosobno stanovanje sončno, mirno, oddam v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12661. Oddam lokal in enosobno stanovanje. Vprašati upravitelja: Krekov trg 10, dvorišče, desno. (Č) Enosobno stanovanje s kuhinjo oddam za november odraslim osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12689. (č) Stanovanje 2 sobi, kuhinja, se odda takoj. — Lojze in Maksa Dornik, Dev. Mar. v Polju (pri Benčina). (č) Enosobno stanovanje suterensko, s kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. novembrom. Stanovanje je popolnoma suho in reno-virano. Poizve se v upravi hiš Pokojninskega zavoda, Gajeva ul. 5, soba 222. (č) Trisobno stanovanje visokopritlično, solnčno, z vsem komfortom, oddam s februarjem snažni, mirni stranki v vili Stre-liška ulica 19. (č) Enosobno stanovanje iščem — najrajši v Šiški. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dve osebi« št. 12634. (c) Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami, po možnosti z balkonom in vrtom, iščemo za takoj izven sredine mesta v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »I. D. 28« 12657 (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje lepo, solnčno, oddam takoj, Sp. Šiška, Beljaška ulica 32. (č) Kompanjotia s 100.000 Din ali trgovskega sotrudnika s kavcijo 50.000 Din s »talno službo išče boljša trgovina. Naslov v upravi Slovenca« pod 12.705. (d) Štirisobno stanovanje v bližini Figovca, ves komfort, sc odda za november. Naslove reflek-tantov sprejema uprava »Slov.« pod »Solnčno« št. 12559. (č) Soba s kuhinjo se odda za november — najemnina 150 Din. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 12584. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam. — Podrožnik, Večna pot 9 1 trisobna stanovanja v Ljubljani, v bloku Nebotičnika se takoj oddajo. Stanovanja so prvovrstna s centralno kurjavo in to plo vodo. V hiši je lift. -Poizve se v upravi hiš Pokojninskega zavoda, Gajeva ul. 5. soba 222. č Stanovanje soba in kuhinja s pritiklinami, se s 1. novem brom ugodno odda. Ižan Oddam komfortno dvosobno in petsobno stanovanje v sredini mesta s 1. novembrom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.706. (č Dvosobno stanovanje s kopalnico odda za november Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605. č Trisobno stanovanje oddam takoj ali za november v Streliški ulici št. 22. (č) Dve stanovanji vsako z eno sobo in kuhinjo oddam za november. Tržaška cesta št. 24. Prednost imajo drž. uslužbenci. (č) Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalnice in drugih pritiklin, oddamo s 1. novembrom v novi stavbi na Tvrševi cesti 43. Cena 1200 Din mesečno. Natančneje se poizve pri arhitektu Ledi, Gosposvetska 4. (č) 2 enosobni stanovanji na Viču št. 135, nasproti gostilne pri Dolgem mostu, oddamo v najem s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12752. (č) Majhno stanovanje oddam za 200 Din Pod-rožnikom, Pot na Dreni-kov vrh 10, v bližini Čada Stanovanje lepo, samsko, s kopalnico in ostalim komfortom v novi hiši, sončna lega — se odda samo mirni osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna ulica« št. 12824. (č) Enosobno stanovanje se odda v Rožni dolini c. IV.-30. (č) ska cesta 116. Soba in kuhinja v centru mesta se odda skupaj ali posamezno. — Tavčarjeva 5-III, desno, c IŠČEJO: Prazno mesečno sobo v pritličju ali v I. nadslr. iščem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Center Ljubljane« št. 12759. (c) ODDAJO: 2 parketirani sobi prazni, lepi, solnčna lega, oddam v bližini sv. Jožefa s 1. novembrom. Poizve se v upravi »Slov.« pod St. 12673. (s) Opremljeno sobo oddamo gospodu z novembrom. Sv. Petra ce-sta 14 . _(s) Gdč. sostanovalko sprejmem. Hrana in stanovanje 400 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod Sobo s štedilnikom oddam eni ali dvema osebama. Zgornja Šiška 210, Špančeva pot. (s) Veliko sončno sobo eventuelno opremljeno, v bližini sodišča — oddam solidni osebi za stalno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12764. (s) Opremljeno sobo takoj poceni oddam. Ce-gnarjeva 4/1. (s) Dve sobi za pisarno oddam v pritličju. Tyrševa 36. (s) Opremljeno sobico oddam. Sv. Petra nasip 71 Opremljena soba lepa, velika, se odda za 220 Din. Linhartova 28. (s) Dve prazni sobi s posebnim vhodom (v eni štedilnik) oddam skupaj ali posamezno s prvim novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« št, 12725. ODDAJO: Hotel z restavracijo, na Bledu, 14 tujskih sob, prijetni in obsežni restavracijski prostori — oddam v najem. Ponudbe na naslov: Rus Ana, Ljubljana, Kržičeva št. 6. (n) Trgovino z mešanim blagom oddam v najem v okolici Ljubljane samostojni prodajalki. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »320« 12586. Lokal v sredini mesta oddam s 1. novembrom. Pojasnila: hišnik, Šelenburgova 6. (n) Lokal za mesarijo oddam v najem. Rožna dolina cesla 6 št. 4. (n) Šivilji z lastnim strojem nudim hrano in stanovanje za delno serviranje v gostilni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »pri Domžalah« št. 12721. (s) Mlekarno oddam zaradi odpotova-nja. Naslov v upravi »Slovenca« pod. št. 12745. (n) Gostilno prvovrstno, v promelnem trgu na avstrijski meji —■ oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12785. (n) (č) 12828. Posestvo dam poceni v najem. —-Tavželj, Zavrč pri Ptuju. Sončna soba v mestu, s tekočo vodo, centralno kurjavo, se odda takoj poceni solidni osebi. Vprašati telef. 3729 delavnik od 9—12 ali v upravi lista pod št. 12789. Lokali Dva lepa lokala oddano za november. Pojasnila: Vidovdanska 1. (n) Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Bergant, Janševa št. 10, Ljubljana VII. (s) Manjši lokal s 2 prostoroma in pritikli-nami, pripraven za pisarno ali manjšo trgovino v Ljubljani na Miklošičevi cesti se takoj odda. Živilska stroka izključena. Poizve se v upravi hiš Pokojninskega zavoda. Gajeva 5, soba 222. (n) Večji lokal v Ljubljani na Miklošičevi cesti, v katerega zadnjih prostori ie mogoča event. ureditev manjšega stanovanja, se takoj odda.. Živilska stroka izključena. Poizve se v upravi hiš Pokojninskega zavoda — Gajeva 5. soba 222. (n) i Gostilna v veliki, sedaj prenovljeni vili v priznanem leto-v«Skcm mestu blizu Ljubljane, ev, cela vila z vrtom 1000 kv. metrov, se dn v ni1 jem ali preda: 12 velikih sob, dovolj postranskih prostorov, elek-trikn, vodovod, krasen razgled, ob vodi. do kopališka 100 ni, prometni kroj. Ugodna prilika. Naslov v upravi lista 12564. Trgovsko hišo že 40 let vpeljano za trgovino in gostilno v sredini prometnega trga na Gorenjskem prodam. — 1 trgovski lokal, 2 gost. so-hi, kegljišče, hlev in 6 tujskih sob Naslov v upr. »Slov.« pod šb. 12194. (p Dražba Dne 18. oktobra 1935 bo pri sodišču v Cerknici sodna dražba nove pod-,klctene> enonad.stropne hiše. 6 sob s pritiklinami na Rakeku z vrtom 2274 m-, - Najmanjši ponudek 60.000 Din. Prevzame se lahko dolg ali plača s hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani, (p Parcela naprodaj ob banovinski cesti, v bližini SaVe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12631. (p) Lepa parcela ali tudi hiša z dvoje stanovanji, na prodaj v Št. Vidu nad Ljubljano, ob glavni cesti, blizu centra. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12641. (p) Stanovanjsko hišo do 200.000 Din, v Mariboru ali Ljubljani, na prometnem kraju — kupim. Prevzamem tudi hipoteko. Natančne ponudbe je poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Gotovina«. Nova hiša naprodaj za 65.000 Din v Celju, Zavodna. Tri sobo, kuhinja, klet, vrt. Lastnik: Skočir, gostilna, Cesta na grad, Celje.__(p) Več stavbnih parcel v Ljubljani takoj naprodaj. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12696. Hišo na Glincah cesta VIIT št. 3, obstoječo iz treh sob s pritiklinami ler velike delavnice, pripravno za vsako obrt — oddamo s 1. novembrom v najem. (p) Hišico z majhnim vrtom, v bližini Celja ali. Maribora — kupim. Ponudbe upravi -Slovenca« pod »A. S.«/12766. • Vinograd na Jeruzalemu pri Ljutomeru, z opremljeno gosposko hišo in dvema vi-ničarijamu, v obsegu čez 6 ha, z letošnjo trgatvijo ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slr\yenca« pod št. 12722._(p) 16.582 mJ zemljišča zelo ugodno za parcelacijo, prodam v Sp. Šiški m- 38 Din. Pri plačilu pridejo v poštev delno tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Informacije pri Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal, Medvedova 38, telefon 35-75._(p) Posestvo v Banatu Dunavska banovina, 500 oralov, prvovrstna rodovitna zemlja, velika gospodarska poslopja, dober inventar, krma, ugodno naprodaj. Posestvo se lahko razdeli na dva dela. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 12715. (p) Prodamo ali oddamo v najem takoj v Višnji gori, par korakov od postaje, hišo z dobro idočo gostilno in trgovino ter obširnimi go-gospodarskimi poslopji. — Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 12753. (p) Lepa stavbna parcela v Turnerjevi ulici naprodaj. Vprašati: Maribor -Koroška c. 2 - v pisarni. Glasovir (pianino) dobro ohranjen, naprodaj. . Naslov v upravi Sloven-I ca« pod št. 12757. (g) Majhna nova hiša na Zg. Hudinji naprodaj. Naslov v podružnici Slovenca« v Celju. p V Celju prodam novo vilo s 600 kv. metrov vrta, 15 minut od kolodvora. Informacije: Gostilna -Na-Na«, Ja-ger, Celje, Hišo novozidano, rentabilno, 3 lokali, več komfortnih stanovanj, zaradi selitve poceni proda Adamič, Gosposvetska 8-II, Liubliana. Dražba s prepisom hipoteke Mestne hranilnice 62,000 Din dne 16. okt. ob 9, sodišče, soba 16, da redko priliko zdražlti zelo ugodno, novo solidno zidano tristanovani hišo z majhnim lokalom na Stožicah št. 142. Informacije pri: Kottar, Tyraeva 9/II, od 12 do 14. Ip) Parcelo T>rodam nasproti nove Tli. gimnazije. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12743, Kupimo hišo ali vilo v okolici Ljubljane aH Celju do 60.000 Din. Ponudbe pod -Proti gotovini« 12.702 na upravo »Slovenca«. (p) Hiša z gostilno v Celju naprodaj: vzamejo se tudi knjižice Mestne Mariborske, Celjske in Banovinskc hranilnice. -Ponudbe na podružnico ■Slovenca-, Celje, pod Prometna 12817«. (p) Hiša na prometni cesti v Ljubljani naprodai. - Sotnčna lega, 4 parketirana stanovanja, deloma davka, prosta, Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša 12790«. Gostilna s posestvom, renomirana, milijonski obrat, tik Maribora, zaradi smrti ugodno r.aprodai zn hranilno vlogo in mesečno odplačilo. — Idealno posestvo pri Št. Ilju. 40 oralov 300.000 Din. Posestva od 50.000 Din. -Trgovske, stanovanjske in družinske hiše in vile — ugodno. Za prevzem dokazano rentabilne industrije v Mariboru se sprejme sodelujoč družabnik z 300 do 400 tisoč Din. Prometna pisarna Maribor, Aleksandrova 30. (nI Radio amerikanski, 6 cevni, poceni proda Ivanuša, brivec, Aleksandrova 4, (t) Oddamo gotovo število baterij shih radioaparatov šolam brezplačno — radio amaterjem pa po izredno ugodnih pogojih. Pojasnila: RADIOV AL — LJubljana, Dalmatinova 13. Telefon 3363. Radio na priključek, večji gramofon, otroška posteljica, emajlirana, naprodai ali zamenjam za pisalni stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12742. (il Tango harmoniko dobro, kupim. Ponudbe upravi Slovenca« pod šifro »Harmonika« št. 12681 Pianino v dobrem stanju, HOltzl« — kupim na obroke; polovico naprei. Ponudbe upravi »Slovenca« pod sHoltzl« št. 1271S. (g) Klavir kratek, dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 12827. (g) •l < 1138' iMEiNEt HEROID"^1 'IIVW -V'!«M: MARIBOR • 102 Klavir (Konzertfliigel), prav dobro ohranjen, močan, krasen glas, zelo ugodno proda Mulci, Sv. Vid, Gro-belno. (g) Znamke slovenske iz leta 1919 »Junak trga verige«, ne-abliene in rabljene, kupi A. Jug, Maribor. Koro-ščeva 44, (k) SJaro il«?®. zlato £®&©¥fe in srebrne Krone kupujem oc natviStib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Liubliana, MikloSlče-ra 14 Odpadke ieteza kovine, litine ter vsakovrstne stroie kupuie in prodaja po dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič, Maribor, Tat-tcnhachova ulica 14. (It) Vsakovrstno kupuie po naiviSjib cenab CERNE, luvelir, L)uh ana Wolfova oiica št. i. Krompirja »Rožnik« roza, kupimo vagonske množine. Ponudbe je poslati v Kranj, poštni predal 6 pod »Krompir«, (k) Divji hosianjj želod, ježice in suhe gobe kupuje po najvišjih cenah V. H. ROHRMANN Ljubljana Sv. Petra nasip št. 27 Fižol ribničan — ter vse druge vrste — kupuje Jugofruct — Celie. (k) ti 'r^-«- - m MS* " '' '-'i*? J :: . fr ' * UP ■ W Mte; " O O T V Samo /. najožjim sodelovanjem znanosti in umetnosti je uspelo kreirati puder COTY. To ni navadna zmes praška in parfema, ampak kombinacija ncSUvilnih izbranih in po dolgem laboratorijskem postopa »u oplemenjcnih preparatov za nego lepote Puder COTY je v resnici oni puder visoke kvalitete, ki ga iščete: jc fin, baržunast in sc dobro prime. Pojdiic še danes v svojo parfumerijo. izmed 12 nežnih barv pudra COTY bote našli ono nijanso, ki nubolje odgovarja Vaši polti. Din /y— m 34 — ,,, »Hi^-t f 2- t« *.„•, l ; •• 1 • . . ■i y,t V:! J" ; i wmm L i ■'■U i ifvvV.^ v^cvj-f.-.-V.'.' ■■:•'-■• ,, tf-.':v.v. .vKVAMIV >'.•.' ; /.rt 1/. 1 Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana Židovska ul. in Stari trg. Dobro ohranj. stelaže, pulte, omare, za trgovino z živili, registr. blagajne in drugo — poceni proda trgovina Stacul, Šclen-burgova. (I) Obrtniki pozor! Javna dražba kovaškega orodja bo 18. oktobra 1935 ob 'A 15 v Hrenovi ul. 19, Ljubljana. (1) Antične predmete, tabernakel-omaro, 2 ko-modi, skrinjo itd., ugodno proda ABC, Ljubljana — Medv edova cesta 8, telefon 34-44 (poleg gorenjskega kolodvora). (I) Premoti, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 10. Telefon 33-13_ Sadno drevje najfinejše vrste, tepotič-no grmičevje, tulipane, narcise i. t. d. razprodaia radi opustitve drevesnice, dokler traja zaloga, Drevesnica Črnagol, Vič pri Ljubljani. (I) Jabolka namizna, razne vrste, in beli krompir, ima za oddati par vagonov Peter Setina, Sevnica ob Savi. Kuhinjsko opremo več kredenc, miz itd,, popolnoma novo — ugodno proda ABC, Liubliana — Medvedova cesta R, telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora). (1) Airik žima volna, vata. žimnice, oio-mane, kauče, naslonjače -v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinfska 7. Koroška 8 (1) i zavri izvršba m wm Zasrab-Unftllana-Cerksiica-fierovo-Crikve-nfca-SertaimMapeSa-Zagrefc 28., 29. IX. 1935. Kljub poročilom raznih Ivrcik avtomobilske branže da so dosegle njihove znamke najnižjo porabo bencina na omenjeni progi, dokazujejo izidi uradne komisijske kontrole, da je bila ugotovljena 'WM pniite Mmm 8 litrov na 100 km le hribovite proge in vsled tega dode Ijena 1. nagrada vozilu Kupim iavno, že rabljeno vago, J od 4000 do 5000 kg. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tehtnica« št. 12690. Konja za težko vožnjo lakoj kupim. Ivan Porenta, Zavo-glie, p. Hrušica. (k) i Rabljene pnevmatik« kupujem po najvišji ceni. ! pri dobavi novih pn jib I j vzamem v račun. J. Ži-! rovnik, India gume, Liub-I i liana, Tavčarjeva 6, (k) Mo5ke stare obleke j i in čevlje kupujem. Grem ' gledat na dom. Dopisnica I j zadostuje. Mora Anrllovic, 1 j Gallusovo nabrežje 27 — Ljubljana. (k) Krojaški šivalni stroj dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se pri ABC, Liubliana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora). (1) bivalni stroj i za vreče kupim. Ponudbe i na upravo »Slovenca« pod Šivalni stroi 12823«. (k serijsko produkcije, kateri je abso viral celo vožnjo brez najmanjšega defekta in je prevozil na pr. raz-cl n I i o Zagreb-Ljubljana v ies kratkem času 2#33 ure. Kislo zelje, repa j novo. prvovrstno tn cele t glave ia sartno, v sod-j čkih. dobavlja po brez-j konkurenčni ceni G Er-klavec, Liubljana. Kode-lievo 10. telefon 25-91. (1) Hiibertiis plašči nepremočljivi — otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri i Preskerju, Sv. Petra c 14. Robnik 3x4 m za grobnico, skoraj ! nov, poceni prodam. — ! Vprašati v trgovini Go-i ^posvetska 1. (1) ! Novo moško kolo : naprodai za 979 Din. Naslov v upravi »Sloveča pod št. 12767. (1) Pletilni stroj malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj v trgovini, Staničcva ulica 8. (1) Rabljena kolesa damska in moška, ugodno naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (1) Prodam mungo (Mandell za hitro in varčno likanje. Praktično ze hotele. 250 Din. Mlekarna Erjavčeva 2. (1) Šivalni stroj »Singer« pogrezljiv — prodam za 1900 Din. Trnovski pristan št. 22. (1) Razno pohištvo, glasbila, čevlji, obleke, zimski moški, ženski plašči po zelo znižanih cenah naprodaj. Starinarna, Koroška c. 24, Maribor. (1) Vinskih sodov novih in starih, je še nekaj na razpolago pri so-aarju Josipu Ramšaku -Maribor, Meljska 10. Otroška postelja naprodaj. Slovenska 5 -MaHbor. (1) 7,ima se približuje! Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štediiiiiiinu in geri pri Gustinčič Justin, Maribor, Tattcnbacho-va 14 Salonsko opravo krasno, črno, zelo bogato vloženo z bisernicami — prodam zaradi pomanjkanja prostora. 6 stolov, 1 divan, miza, stoječe zrcalo. Ogleda se v Kranju. Mestni trg 19. (1) Razločljiv ulnjak za 36 A.-Ž. panjev, s panji in vsem čebelarskim orodjem poceni naprodaj pri Val. Jakelj, župniku v Lahovičah. (1) Prodam kompletni inslrumentarij za jamsko merjenje s kompasom, in vijolino Stra-divarij«. Ivan Beseničar, Ljubljana, Selenburgova 6. T CeSMliiiStte"' Ščite za j vrata S mm m Želczostrur.nica precizna dela skoraj tiova, ugodno naprodaj. Josip Flis, Savska št. 31, Domžale :esta (D Geografsko karto Abesinije, obširno, velikost 30 X 40 cm, pošljem po pošti fco. za 10 Din v znamkah ali po nakaznici. Preprodavci popust. Balantič, Podnart. (1) Šivalni stroj znamke Diirkopp ,za šl vanje in Stopanje vreč -skoraj nov - ugodno prodamo. Brcar & Comp. — Ljubljana, Kolodvorska Gramofon z 20 ploščami zamenjam za moško kolo. Šmartinska c. 21. Ljubljana. (1) Kislo zelje repo, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni vsako množino dobavita Homan. Sv. Petra 81, telefon 35-39. (1) Pišite, dokler še na zalogi! Ostanki. Paket serija A. vsebuje pristno barvno fino zimsko blago (flanelc) ostanke po 2.50—4.50 m v različnih vzorcih, skupaj 17—17.50 metrov. Cena celega paketa samo 115 Din. — Paket serija B. vsebuje touring blago za moške srajce v različnih pristno barvnih vzorcih. Ostanki po 3—3.50 metr. Za tri srajce skupaj samo 115 Din. Paket serija C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flancle). zimski cvirnali barchend za eno obleko in ostanek finega blaga za eno zen sko obleko. Skupno samo 125 Din. Paket serija D. Fini nemški voln. pristno barvni kamgarn, temno moder, črn ali temuo-rjav, gladek ali črtast, za eno celo moško obleko ali 7.a ženski kostim samo 278 Din. Pišite takoj, katero serijo rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg 4. (!) Premog, drva sLovša (tolozitska ulica 19. Telefon 39-34 VatiVablah in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, znhlevnjle moje vzoreo ln cenike. A r b e i t e r , Maribor. (t) Bicikelj z motorčkom -Ilo«, 1.25 PS, brezhiben, prodam Naslov v upravi »Slovenca«. (1) naročajte pri FR. ZrtNEC Ljubljatttt, Kopitarje vil ul. 1 Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd. izberete najceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg. VINA /Ca težko delo Vam /, dobrim vinom postreže Centralna vinarna v LJubljani. Kravo s šestim teletom, *0 litrov mleka na dan, cena 1500 dinarjev, proda Babnik, Glinlca, Št Vid nad Ljubljano. (1) Kolesa Nova kolesa, boljše vrste, damska in moška, že od 900 Din naprej dobite pri Pepi Krme!j. Zg. Šiška « 15 Ograja za poslovne in blagajniške prostore, prikladna za hranilnice in posojilnice, in nekaj pisalnih miz in pultov poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12723. (1) TudlomelaiE volne iz'lehi-( jenio, kakor tudi vso druge predmete, ki iih rabite radi čistoče pri Vas. SlHENC mrvi«; jirl Zmajskem mofitn Brusno moto za črn domač kruli in koruzno moko za žgance, vedno svežo- dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana. Stari trg Tel 26-37 RaaiBB!H»l6»BNKi3£nV PIŠITE ŠE DANES: Ostu nki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, možko, Žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebuločih 10—20 m različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket ser. B 2« z vsebino moškega, ženskega. namiznega, posteljnega perila in rjuh ter • Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagoni. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »Kosmos« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofakova cesta 1. ■■■BMHIBRBIBIIKH £elo poceni prodam ptiČnico za kanarčke z 20 predali, tudi za valitev in zlate fazane. Ižanska ce-sta 57, (1) Naprodaj krasna 4 delna španska stena, miza. 2 stojali za cvetlice in 2 stola, vse pristno japonsko delo. — Naslov v upravi Slov. pod 12.712._(I) Nov pisalni stroj znamke >Remington«. no ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12731. (11 Zimska jabolka najskrbnejše sortirana, z garancijo za trpežnost in brezhibnost, po zelo nizkih cenah. Oglejte si Sadno razstavo« Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3 (I) Nove sode vsake velikosti, po nizkih cenah proda Ledinek Pavel, sodar, Maribor, Gor dna ulica 6, Magda-lensko predmestje. (I) Klavir ugodno naprodaj. \Vor-gles Luisi, Studenci. Maribor, Ciril-Metodova 16. Suho seno zdravo, prcšano v balah, proda L. Noti*ak, Bosanska Dubica. (1) Trajna ondtilftcija. barvanje vsel« nians, garantirane Tmedia barve -reklamno cena 40 D9 Popravil« «c sprejemalo. trpežna žarnica sc dobi pri vsakem boljšem elektroinsta-laterju kakor tudi pri ELIN D. D., ZAGREB Vrhovleva 7 Na osnovi oporoke pok. g. Koslerja Josipa, vršim prodajo zemljiških parcel njegovega posestva v Lipah št. 15 kat obC| Trnovsko pred mesije in kat. obč. Totnišelj pod ugodnimi pogon iZ ^VsaCpo j&sn i 1 a v pisarni PLE1WEISSA KARLA javnega notarja v Ljubljani, Kralia Petra trg št. 2. Ogled zemljiških parcel na kra|U samem v Lipah št. 15 dne 20. oktobra 1935 ob tO dopoldne. PLEIWEISS KARL, javni notar. V VEČLETNI NAJEM nudim hišo, 6 sob, pnlikhne, zidana klet, hlevi, manjši vrt, v Gornjem gradu, dobro obiskovanem letovišču. Osebi, ki hoče izvrševati trgovino ali kakršnokoli obrt, sc nudi stalno mesto. Zelo prikladno za vpokojencc. Proste sobe se lahko oddajajo letoviščar)em. Najemnina 200 Din mesečno od 1. januarja naprej. Ponudbe poslati pod značko »Potrebna garancija 12665« upravi »Slovenca« v Mariboru. Banovinska tkalnica preprog je razstavila svoje izdelke za jesensko sezono v Šelenburgovi ul.7/9. Ker se vrši prodaja tudi na dolgoročna odplačila, priporočamo vsakomur, da obišče lo veiiko razstavo preprog! Vslop prost in neobvezen. Dva prvovslna zasiopnšha pri prodaji življenjskih potrebščin, dobro vpeljana, ki bi stalno obiskovala trgovce, se iščeta za jugoslovansko industrijo in sicer eden za južni, a drugi za severni del Dravske banovine. Ponudbo 7. referencami in sliko poslati upravi »Slovel,ene Ma ribor, pod značko ijugoindustrija; Javna zahvala Čut hvaležnosti mi narekuje, da se javno za hvalim g. dr. Ivu Rakuljič Zelovu, specialistu za ženske bolezni, Ljubljana, Miklošičeva c. in g. dr. Pavlu Krajcu za nadvse pričakovano dobro uspelo operacijo, s katero mi je bilo rešeno življenje in vrneno zdravje. Zvonimira Juvanova, Ljubljana. Za jesensko -kot za najboljšo saditev po znižanih cenah nudimo različno sadno drevje, drevesa za okras in drevorede, cvetlično grmovje (za okras), grmovje za ograjo, krasne konifere (egzote), plezalke, gozdne sadike, rožo, vedno ze-leno grmovje itd. — Cenik na zahtevo brezplačno, UPRAVA VELEPO S EST V A TIŠINA p. Rankovci (Prckmurje) Zalj valai Imela sem veliko ponovljeno golšo. Kljub svo/i starosti In slabosti sem operactio srečno prestala in sem danes zdraua. Iskreno zahnalo za to sem dolina g. šefu I. kirurgi''nega oddelka dr. Btumauer-ii Robertu in vsem njegovim gg. zdravnikom 10. X. 1935. Moder Jerica Dni pri Ljubljani Bog plačaj vsem, ki ste ob zatonu svetle zvezde naše mamice, gospe Metke Gostinčar sočustvovali z nami, darovali cvetja in molitve, društvu Rokodelskih pomočnikov za ganljivo petje, izrazili pismeno ali ustmeno sožalje, jo spremili na kraj večnega počitka, prav vsem iskren in hvaležen Bog plačaj I Ljubljana, dne 12. okt. 1935. Neutolažljivi otroci.