Poštnina plačana v gotovini
Štev. 26.	V Ljubljani, dne 30. junija 1922.	IV. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javni' nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
»NAŠ GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40’— Polletna naročnina ..... 20*—
Četrtletna naročnina.....10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. "	• Oglasi po ceniku.	^
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani
Upravništvo; Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se po šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano. Vodnikov trg št 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kaj je novega pri O. Z.
(Daljo)
(Nadaljevanje Bojnega zapisnika amo morali radi drugega važnejšega gradiva odložiti za prihodnjo številko.)
Na osnovi sklepa širšega odi*ra z dne 17. t. m. jo poslala O. Z. predsedstvu mini-strskaga sveta v Beogradu sledečo spome-nioo:
»Člen 136. ustavo z dne 28, junija 1921 določa, da Ima vlada najkasneje tokom dveh let po sprejetju ustave predložiti Narodni skupščini zakon o civilnih državnih nameščencih ter s tem natančno opredeliti vse dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz medsebojnega razmerja med državo In temi nameščenci.
Da je nujnost toga zakona neoporečna, ni treba ponovno naglašati. Vladi je došlo tekom leta iz vseh pokrajin širom noše zemlje nobroj resolucij in spomenic, v katerih iznašajo udruženja državnih nameščencev s podrobno utemeljitvijo vso razloge, ki govore za skorajšnje uzakonjenje od državne komisije predloženega ji osnutka zakona o civilnih državnih nameščencih.
Vrhu tega je šef vlade min. predsednik gospod Nikola Pišić deputaciji vseh pokrajinskih udruženj državnih nameščencev dne 8. oktobra 1921 oficijelno izjavil, da polaga vlada veliko važnost na to, da se razmerje državnih nameščencev d» državo In obratno čimpreje uredi z zakonom. Ni zadnje, da bi bil s tem zakonom določne normiran tudi gmotni položaj teh nameščencev.
Državni nameščenci bo se nadejali, da jih vlada s tem tako željno pričakovanim zakonom osreči o priliki poroke Njegovega Veličanstva kralja. Njih up jih je varal. Iz razr
nih časopisov je podpisani zvezi znano, da so jo ministrski svet z omenjenim načrtom zakona že ponovno bavil v svojih sejah, da pa do uspešnega zaključka vendar le ni prišlo.
Zato prosi podpisana zveza:
1.) Ministrski svet izvoli načrt zakona o civilnih državnih nameščencih čimpreje odobriti, upoštevajoč pri tem po možnosti razne izpreminjovalne predloge Glavnega saveza kakor tudi posameznih pokrajinskih udruženj državnih nameščencev. Samo v primeru, da ministrskemu svetu iz nujnih razlogov ne bi bilo mogoče uvaževati vseh teh predlogov, so ministrski svet naproša, da uzakoni od držttVne komisijo predloženi mu zakonski osnutek s sledečimi malenkostnimi izpremembami:
a)	Člen 63. 3. odstavek naj se glasi:
»Nameščenec V. kategorije mora biti
imenovan za uradnilca ako je prav dobro ocenjen, položi predpisani strokovini izpit in odgovarja njegova predizobrazba vsaj približno določbi čl. 9.<
b)	Clon 141., točka 5. naj se glasi:
»Kadar je nameščenec trikrat zapovrstjo
ali šestkrat tekom svojega službovanja slabo ocenjen, se uvede proti njemu disciplinska preiskava. Disciplinska komisija odloča končno o nadaljnih merah, ki jih je napram lomu nameščencu podvzeti c
c)	Ölen 240., zadnji stavek drugega Odstavka naj se glosi:
»Ministrski svet se pooblašča, da najkasneje v dveh do treh mesecih od dne, ko se ta zakon uveljavi, izda te uredbo.c
Obenem prosimo ministrski svet, da v primeru, akb bi mu bilo nemogoče upoštevati od glavnega in pokrajinskih savezov predloženih mu dopolnitev in izprememb,
določi parlamentarno komisijo, ki naj tekom enega lota pregleda od organizacij predloženi materijal, ga uvažuje in določene izpre. membe z novelo k zakonu o civilnih državnih nameščencih uveljavi.
2.) Ministrski svet izvoli osnutek zakona predložiti predsedstvu Narodne skupščine v svrho pospešenegadelovanja vsaj tako pravočasno, da stopi zakon v veljavo najpozneje 1. avgusta t. 1.
Uzakonjenje načrta tega zakona smatramo za neodložljivo tako v interesu države same, kakor v interesu državnih nameščencev, ki so dan za dnem izpostavljeni še vodno naraščajoči draginji.
Čast nam je prositi p. n. predsedstvo ministrskega sveta, da blagovoli obvestiti s posebnim komunikejem vsa udruženja državnih nameščencev o ukrepih, ki jih glede navedenega zakona namer ja. c
Prepis spomenice je bil s primernim spremnim pismom poslan vsem parlamentarnim klubom, predsedstvu Narodne skupščine, ministru za izenačenje zakonov, Glavnemu Savezu v Beograd ter Savezom v Zagrebu, Sarajevu in Splitu,
Osrednja Zveza je 23. t. m. poslala poslancu prof. Reis n er ju sledečo prošnjo.
»V generalni direkciji državnega računovodstva leži pri gospodu inšpektorju Klasu nobroj nerešenih prošenj vdov in sirot javnih nameščencev Za nadaljne izplačilo oz. zvišanje od bivše avstrijske vlade iz naslova vladarske milosti priznanih vdovnin in si. rotnin (miloščin).
Ker datira mnogo teli prošenj še izza leta 1919 in se nahajajo prosilci, najbednojši izmed bednih, v zares obžalovanja vrednem ptdožaju, Vas, gospod poslanec, podpisana Osrednja zveza prost, da blagovolite staviti
Dr. Fr. Z. (Ljubljana.)
Kako je bilo dalje.
Malo je pomolčal, naenkrat pa so mu fcačele trepetati ustnice in v očeh se mu Je solza zalesketala." Posegel je v žep po «sinico, vrgel stotak na mizo in rekel: »Gospod, vse stroške nosim jaz in tudi •tožen plačam jaz!<
Jaz pa sem mu porinil stotak nazaj rekoč: »Le spravite sedaj stotak, ker niti xC vem ne. koliko znašajo stroški. Zapi-tia^1	ste stroške prostovoljno vzeli
vaš«", se tič® kazni, jo moram prisoditi Ur^-H^Protniku—če pa ga hočete ob-viH tatl še te škode, tem lepše! A napra-V1to to sama med sabo!«
0 mn°gih letih sem videl tistega mli-K5,Tetlnkrat v Ljubljani. Hodil je po trnih*', ^asPal je bil v snegu nekje — ■“Üb# vinjen - in odmrznUl sta mu obe »L Povedal mi le svojo nesrečo, na-
smehnil se in pripomnil: »Vi ne veste, kolikokrat se spomnim na tisto komisijo! Gospod. vi ste dober človek!«
Naše ljudstvo je za vsako dobro besedo hvaležno. No, glavarju K., le mrzelo to ljudstvo, dasi je bil med njim zrastel. Šikaniral ga je, kjer in kolikor je mogel in še od svojih uradnikov bi bil kmalu zahteval, da naj ga. Imel sem poleg drugih referatov v Radovljici tudi gozdni referat. Tistikrat je bila Kranjska industrijska družba lastnica velikih gozdnih kompleksov v Bohinju. Kmetje so imeli pravico, goniti skozi te gozde živino na lastne pašnike, Industrijska družba, ki je bila v rokah tujcev. je skušala kmetom po možnosti zagreniti to pravico. Jasno je, da se živinče skozi gozd ne da goniti tako. da ne bi prestopilo včasi ozke stezice ali pa hlastnilo kje po kaki praproti ali drugi biljci. Uslužbenci industrijske družbe pa so vsako tako malenkost zabeležili kot prestopek In tako je prišlo, da je bilo vsak me-
sec nebroj kmetov naznanjenih zaradi prestopkov zoper predpise gozdnega zakona. Po osemdeset in več takih obravnav sem imel vsak mesec. Ko sem bil po svojem prihodu v Radovljico prvič povabil ljudi zaradi takih stvari, se je dogodilo, da je imel nekdo izmed ovadenih dan pppre-je. kot je bil klican, neki drug opravek v Radovljici, pa se je oglasil s svojim vabilom še pri okrajnem glavarstvu, da bi mu ne bilo treba delati drugi dan iznova pota v Radovljico. Jaz pa sem imel tisti dan drugo večjo obravnavo, ki Je nisem mogel, prekiniti. In ker se je bil dotičnik po nesreči zaletel naravnost k okrajnemu glavarju. je ta opravil stvar namesto mene. Razsodba se je glasila na globo petih goldinarjev in seveda tudi na povrnitev škode. Če se Pomisli, da je bilo v tistih časih pet goldinarjev že nekaj denarja in da je imel kaznovanec iz Bohinja 8 do 10 ur hoda — železnice tisti čas še ni bilo —' pa da je bila škoda, ki jo Je živina povzro*
čimpreje mogoče na gospoda finančnega ministra sledečo interpelacijo:
Gospod minister!
V generalni direkciji državnega računovodstva leži nebroj nerešenih prošenj vdov in airot slov. državnih nameščencev za nadaljne izplačilo oziroma zvišanje od bivše avstrijske vlado iz naslova vladarske milosti priznanih vdovnin in sirot-nin (miloščin). Ker datira mnogo teh prošenj še izza leta 1919 in so prosilci, najbed-nejši med bednimi, zares potrebni najhitrejše pomoči, Vas. gospod minister, prosim za pojasnilo, ako Vam je znano, da generalna direkcija državnega računovodstva še do danes nima nobenih navodil, kako naj reši te prošnje.
Ako Vam jo, gospod minister, vse to znianO, Vaa prosim, da mi sporočite, kaj in kdaj nameravati ukreniti,
1.	da se prošnje čimproj ugodno reši30;
2.	da se položaj sirot in vdov državnih nameščencev čimpreje uredi z zakonom, in
8. da se v to svrho v budgetu za leto 1922/23 vnese potrebni kredit.
Ako, gospodi minister, v tej stvari niste Zadostno informirani, Vas prosim, da zahtevate od generalno direkcije državnega računovodstva podrobno poročilo.
Prosim pismenega odgovora.
Sprejmite, gosp. minister, tudi ob tej priliki izraz mojega posebnega spoštovanja!
V Beogradu
Podpis.
Za uvedbo paralelne akcije se hkratu obračamo tudi na Savez javnih namefetonika v Splitu.
Prosimo Vas, gospod poslanec, da nas blagovolite svoječasno o uspehu interpelacije obvestiti ter beležimo z izrazom neomejenega spoštovanja.«
Ker se tiče to vprašanje tudi dalmatinskih vdov in sirot, je prosila O. Z. za paralelno akcijo tudi Savez za Dalmacijo.
Fr. Petrovčič, Ljubljana:
Popravite krivico!
Največji revež je danes javni nameščenec, pa naj pripada že uradniškim ali ne-uradniškim poklicem. Eden kakor drugi je navezan na svoje mesečne prejemke, ki niti od daleč ne zadoščajo in ne bodo zadoščali, kakor vse kaže, nikdar. Cene vseh življenskih potrebščin se neprestano dvigajo, naši prejemki pa se le po dolgem moledovanju in večmesečnem cincanju regulirajo, a tako, da pride to vedno najmanj za pol leta prepozno. Še pri vsakem povišanju naših prejemkov so se navile ccne od časa, ko se je začelo pisariti o »povišanju uradniških plač«, pa do časa, ko so se dotične povišice v resnici tudi
dovolile in izplačale, najmanj za toliko, navadno pa za precej več, kakor so znašale te povišice. To je dejstvo, ki se ne da ovreči. Resnica je, da ob nakazilu teh povišic nismo bili mesečno niti za vinar na boljšem, kakor tedaj, ko smo začeli delovati za povišanje prejemkov. Te povišice so romale vse v žepe onih, pri katerih moramo nabavljati svoje življenjske potrebščine, ker so pravočasno poskrbeli za to, da so se cene dvignile tako, da so te povišice faktično dobili oni in ne mi. Mi smo pri vsem tem imeli le čast, denar prejeti in še gorkega izročiti njim!
Že v poletju 1921. naši prejemki nikakor niso zadoščali. To je končno uvidela tudi vlada, sicer zelo pozno in kakor doslej, še vselej seveda tudi prepozno, a uvidela je vendar. Z zakonom o novih dra-ginjskih doklah z dne 28. februarja 1922., veljavnim od 1. januarja 1922., je uredila naše prejemke tako, da bi se dalo ž njimi, če bi se bili izplačali takoj, če že ne živeti, pa vsaj životariti. Toda niti to revno životarjenje za nameščence nižjih kategorij ni smelo trajati dolgo.
Ministrski svet je namreč sporazumno s finančnim odborom z naredbo z dne 7. aprila 1922. D. R br. 47.402 na podlagi člena 51. zakona o draginjskih dokladah odločil, da dobivajo uslužbenci, navedeni v členu 7. omenjenega zakona, od dne 1. maja 1922. osebne in rodbinske doklade maksimirano, to je, da skupna vsota njih osebnih in rodbinskih doklad ne sme presegati mesečno določene vsote, in sicer: v 1. krajevnem drag. razredu 1000	Din;
»2.	»	»	»	900	»
»3.	»	s	»	750	»
s 4.	»	»	»	700	»
$ 5.	»	»	”	650	$
Kako je vlada z novim zakonom o draginjskih dokladah, popravljenim z ravnokar navedeno naredbo ministrskega sveta »pomagala« nižjim uslužbencem, se razvidi jasno iz sledečega primera:
Oženjen sluga s štirimi šoloobveznimi otroki je prejel 1. decembra 1921. na plači in vseh draginjskih dokladah skupaj okroglo 3958 kron. Da je bilo to za življenje pri takrat obstoječi draginji premalo, je uvidela, kakor rečeno, tudi vlada in je zvišala z zgoraj omenjenim zakonom te prejemke tako, da je imel dobiti ta sluga dne 1. januarja 1922. na plači, osebni in družinski dokladi skupaj 5296 kron, tedaj za 1338 kron več, kakor dne 1. decembra leta 1921.
Čila, v vseh -takih primerih cenejna po 'tarifi navadno na štiri, osem, nikdar »a ne več kot na dvanajst novčičev. C jasno, kako kruta je bila ta kazen. Ko 3l je bil glavar dotični akt izročil, sem mu irekel svoje začudenje nad strogostjo, s atero je postopal. On pa je odvrnil: »Da, a. hotel sem vam namigniti, kako vam 1 postopati!«
Ker ni šlo, da bi bil pri tistih, ki sc Hi skupaj ovadeni zaradi enakih prestopov, delal razloček glede visokosti kazni 1i oi preostajalo drugega, kot da sem dru-i dan pri obravnavi vprašal vsakega po-amezmka. kaj hoče raje, ali 24 ur zapora ^ P® 5 gl: kazQi. Seveda je v tistih časih
ofnhn °r »f-h	24 ur’ n68° bi bil plačal
globo petih goldmarev. Pri vseh prihod-
njih obravnavah pa se nisem čutil več vezanega na glavarjeva navodila. Dal sem vsakemu ukflr, ki ga predpisuje zakon kol najmanjšo kazen v takih stvareh, pa sprejel od vsakega tisto neznatno odškodnino
ki jo je vsakdo brez obotavljanja plačal. Toda meni se je zdelo, da so ljudje še vedno preveč kaznovani. Treba samo premisliti: tista dolga, trudapolna pot. z njo zvezani stroški in izguba časa! In vse to zgolj zaradi nagajivosti družbhiili organov! Zato sem dal ljudem razumeti, da ie odveč, ako delajo vedno vsi tisto dolgo pot. No, odslej je prihajal ponavadi k obravnavi od vseh. ki so bili na odgovor klicani, samo po eden. Navedel mi je lepo svoja, potem pa še generalija drugih ova-dencev — da ta niso bila vselej popolnoma točna, se da misliti — plačal zase in za vse druge po tarifi določeno škodo, pa vzel na znanje za vse skup ukor in stvar je bila opravljena. Mislim, da uradnik ne le da sme. ampak je celo dolžan po možnosti omiliti zakonite predpise tam. kjer bi se njih mehanično uporabljanje občutilo kot krutost in krivica!
Seveda, če pa se je pokazalo, da ie zakrivil kdo kaj iz zlpbe ali malomarnosti,
Da ta znatna povišica tudi ni mogla povsem zamašiti vrzeli, ki jih je napravila od poletja 1921. skokoma dvigajoča se draginja, je čisto naravno. Ni menda človeka, ki se ima boriti za svoj obstanek, navezan edino le na svoje mesečne prejemke, kakor državni uslužbenci, ki o tem ne bi bil prepričan. Upravičeno bi se tedaj smelo pričakovati, da se bodo ti prejemki vočigled neprestano rastoči draginji primerno dvignili, ker že ob njih določitvi nisoi zadoščali. Zgodilo pa se je narobe. Maksimirali so se! In tako je dobil ta nesrečni sluga dne 1. maja 1922. na plači, osebni in rodbinski dokladi skupaj 3460 kron, tedaj za 1836 kron manj, kakor dne 1. januarja 1922. in 498 kron manj kakor dne 1. decembra 1921.
Da s tako »pomočjo« prizadeti državni uslužbenci ne morejo biti zadovoljni, je povsem umljivo in njih želja, da naj se maksimiranje takoj ukine, docela upravičena.
Z maksimiranjem se jim ni vzelo le onega, kar so po novem zakonu o draginja skih dokladah za par mesecev pridobili, marveč odvzelo se jim je znaten del celo od onega, kar so imeli že pred tem zakonom! Odvzelo tedaj od onega, kar po priznanju vlade samo za življenje ni zadoščalo.
Kako naj živi pri današnji neznosni draginji družina šestih članov s 3460 kronami mesečno? Dnevno odpade od te vsote na osebo okroglo 19 kron! Kdo naj zđ to vsoto prehrani enega človeka? Kaj naj uživa ta uboga družina? Niti za krompir — 1 kg starega krompirja stane danes na trgu 8 kron, 1 kg novega pa 30 kron — to ne zadošča! A kje naj vzame denar za druge stvari, obleko, obutev, šolske potrebščine in drugo!
Skrb teh nesrečnih ljudi za svoj in svojih otrok obstanek je tedaj razumljiva, razumljiv pa je tudi njih obup. Srce se krči človeku, če se le zamisli v njih neznosni -položaj. Pomoč je tukaj nujna, in dolžnost vsakogar, ki more pomagati, je, da pomaga! Ne zahtevajo ničesar nemogočega; le živeti hočejo, in to pravico" imajo. Kako naj opravljajo redno in vestno svojo službo, Če vedo, da jim otroci doma ginejo gladu? Gre za obstanek tisočev.
Dolžnost poslancev vseh strank in uradniških organizacij je, da prepričajo vlado o tem, da je storila z maksimiranjem nižjim državnim uslužbencem velikansko krivico. Pripravijo naj jo do tega, da to krivico nemudoma popravi na ta’
sem postopal drugače. Vse po pravici in po zasluženju! —
Z glavarjem K. nisem bil nezadovoljen le jaz. ampak vsi, ki so služili pod njim. Kdor jc le mogel, ie gledal, da je prišel od Ijtibeznjivega šefa stran. Najpreje si je pomagal uradni sluga nekam» drugam; Potem je izstopil moj kolegu dr. S. iz politične službe. Za njim si je izprosil drugo službeno mesto okrajni tajnik. Le omenim še. da je konceptni uradnik, kj je bil prišel v Radovljico potem, ko sem bil tudi že jafl odšel vzdržal tam samo mesec dni ter sfl reši! na ta način, da ie prestopil k sodišč* potem se da misliti, kako prijetno službo« vanje ie bilo tistikrat pri okrajnem glavarstvu v Radovljici. Vse to je moralo sevetfa vzbuditi pozornost deželnega predsednika Heina, ki je naposled K-u zagrozil, da md ne pošlje sploh nobenega uradnika veci ako se še enkrat zgodi, da mu uide kdd» Od tistih dob je bil baje K. drugače*
(Dalje prihodnjič.)
način, da maksimiranje takoj ukine in izplača prizadetim od 1. maja dalje one zneske, ki jim gredo po zakonu o draginjskib dokladah z dne 28. februarja 1922.
Zadovoljiti te državne uslužbence na vsak način in kar najhitreje, je tudi v interesu države same. Le zadovoljno in za svoj in svoje družine obstanek ne boječe se državno uslužbenstvo je zaneslo in nedostopno vplivom naših razoramh’ povojnih političnih razmer. Poznamo med »maksimiranimi« celo vrsto navdušenih patrijotov, ki so ob vsaki priliki ogorčeno protestirali proti najmanjši besedici, ki je padla od njih ožjih tovarišev proti naši vladi- Danes se te vrste krčijo, nekateri so sami zašli med nergače, dmgi so postali pasivni in ne protestirajo več! Čakajo, upajo in obupujejo. Da lahko škoduje en sam nezadovoljnež, ki ima stike z ljudstvom, več, kakor koristi sto drugih, ki teh stikov nimajo, je jasno. Največ stikov z ljudstvom pa imajo ravno nižji uslužbenci. Da bi lahko en sam tak, ki bi v svojem obupu zabredel v vode protidržav-nih struj, napravil državi večjo škodo, kakor bodo znašali vsi z maksimiranjem dra-ginjskih doklad doseženi prihranki, je na dlani.
Kako naj ti ljudje vzgajajo svoje otroke v onem duhu, ki je mladi, razvijajoči sc državi neobhodno potreben, če jim ta ne da niti najpotrebnejšega za življenje? In če bo nekoč domovina, ki je okrnjena na vseh straneh, pozvala na branik ravno danes doraščajočo mladino, med katero bo naravno znaten del sinov javnih nameščencev, ne bo čudno, če med temi ne bo onega navdušenja, kakor bi bilo, če bi se njih starišem godilo danes bolje. Gotovo je, da se bodo ti sinovi tedaj spominjali skrbipolnih obrazov svojih staršev izza mladih dni, in ne bodo pometali m pometli z našimi sovražniki, pa bili ti na severu, zapadu, jugu ali kjerkoli tako, kakor bi, če teh tužnih spominov ne bi bilo. Vse se sicer pozabi, stradanje v mladosti pa nikoli.
Zato popravite krivico!
Finančno ravnateljstvo.
(Trafike) ‘
Pri obravnavanju trafik in tozadevnih trafičnih aktov glede podeljevanja trafik invalidom ali dragim prosilcem sc gospodje pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani še vedno tako biro-kratieni in pedantni, da jih človek, ki je svojčas služboval v področju tržaške finančne direkcije ne razume. Čemu vsa ja nepotrebna finančna pisarija, čemu vse »c različne koikovini podvržene priloge? hi se zahteva različne skice situacij, izkaze, sezname, zapisnike, potrdila dotičnih županstev in župnijskih uradov in bogve vse kaj, predno je predmetna trofična obravnava dovršena! Kakor vse kaže, bo v doglednem času še tudi izdana naredba, glasom katere se bo moglo prosilca, kj bo prišel v poštev za tobačno trafiko, le po okraj, upravniku zdravni-ko»Dre<*stav'ti’ da bo ugotovil, če je imel ,ceptiene! Cernu te ogromne pisarije, ata časa in nepotrebno delo? venri-i?Sl>od*e pri zeleni mizi, dajte si rn c/'^at dopovedati, da kakor hit-avVl ^tareišina oddelka finančne kor>-® konkretni predlog za podelitev ali T>lrW:0-Vlttiv kolike in če dotični, predlog ami upj-aynik odobri oziroma potrdi, za stavljeni predlog odgovor-»a ter sta vtem prevzela tudi za storjeni
čin in dejanje popolno odgovornost, čemu torej še nadafjno nepotrebno delo? Neumestno pa je, da se gospodje y. obravnavnih spisih poslužujejo tako porogljivih izrazov, s katerimi se ne le ugled, temveč tudi avtoriteta vodilnih funkcijo-narjev diskreditira. — Tako postopanje napram podrejenim funkcionarjem povzroča med uslužbenci disharmonijo in krši disciplino, ki je dandanes že itak dovoli omagala med uslužbenci finančne kontrole.
Dr. K—I (Maribor).
Beseda k ureditvi plač.
V štev, 24. Našega Glasa se gledč (starih) penzijonistev nisem dovoli jasno izrazil, kakor kaže gospoda Križmana odgovor v št. 25.
Hotel sem naglašati, da naj ne bi bilo med plačo aktivnh in neaktivnih nameščencev načelno nikake razlike, ker imata jednake potrebe.
Strinjam se torej popolnoma z gospodom svetnikom, ki pravi': »Pokojnine novih in starih penzijonistev se naj povsem zjednačijo in se urejajo avtomatično do tekočih prejemkih aktivnih vrstnikov. Ti prejemki se pa perijodčno urejajo po obstoječih potrebah.«
Nikakor nisem hotel kakega drugega stališča zagovarjati. Nes^ razumljen je je nastalo, ker V svojem spisku starih pen-ziionistev nisem omenia! Posebej.
Vestnik.
Pozori Današnja Številka zaldjučnle drogo četrtletje. Priložili smo ji položnice in prosimo vse, da naročnino takoj obnove. Vsem cen}, g, naročnikom, ki nimalo do 30. junija t 1. povsem poravnane naročnine, smo danes ponovno označili poleg naslova vsoto, ki je z dnem 30. junija t. I. v zastankn. Vljudno jih prosimo, da nam te zneske nemudoma nakažejo. Vso doslej plačano naročnino smo pri tem vpoštevali tako, da lina vsak zabeležen oni znesek, ki ie s 30 junijem na dolgu za nazai! Naročniki, ki so plačali takoj z novim letom polletno naročnino, t j. 50 K, imajo zaradi neizogibnega povišanja naročnine s 1. aprilom t L tedaj doplača« še 15 K; oni, ki so Plačallle za L četrtletje, t. }.x25 K. imajo plačati -10 K. Kdor pa dolguje kak znesek tudi še za lani, seveda poleg tega tudi še dotični ostanek iz F.
i iOS,mo.I>onovno vse c- K- naročnike, da plačujejo naročnino točno i vse tovariše pa, da list narode, da agitirajo zanj, nabirajo nove naročnike in prispevke za tiskovni sklad. Uprava.
Prosimo poročil vse organizacije po Sloveniji. Tovariši tajniki, zganite se in poročajte*
TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 1. junija 1922.
na trg?-"'? v mcsnicah po lncsUi K 08 do 70 II. vrste K % lezikaT«? £CSa 1 ^rslc K 68 Pljuč K 14 do 16 ieter V ’ J ?P°V K 24 do 30 možganov K 60, loja K 30 doSo" 6°' ,Cd'C K 60 Teletina: 1 kilogram telečjega mesa I vrstr K 60, H. vrste (negotovo), ieter K 60, pljuč K ledic K 60.	*	'
Svinjina: ! kg prašičjega mesa 1. vrste K 86 do 90. H. vrste K 80 do 86, pljuč K 40, jeter K 56 kdlc K 80, glave K 36 do 40, parkljev K 40. slanine trebušne K 100, slanine ribe in sala K 116 do 124, masti K 120, šmike (gnjati) K 100 do 120, prekajenega mesa I. vrste K 90, II. vrste K 80 prekajenih parkljev K 40, prekajene glave K 44, jezika K 96.
Drobnica: 1 kilogram koštrunovega K 36, Jagnjetine K 56, kozličevine K 60.
, Konjsko meso: 1 kilogram konjskega mesa I. vrste K 24, !I. vrste K 20.
-	, klobase :1 kilogram krakovskih K 112, de-
brecinskih K 112, hrenovk K 100, safalad K 100, posebnih K 100, pol prekajenih kranjskih K 130, suhih kranjskih K 180.
Perutnina: 0 kos) piščanec majhen K 50, večji K 60. kokoš K 80 do 110, petelin K 80 do 90. raca K 120 do 180. nepitana gos K 200. pitana Kos K 240, domači zajec manjši K 20 do 35, večji K 50 do 70.
Mleko, maslo, iaica, sir: 1 liter mlelta K 10 do 11, surovega masla K 160, čajnega masla K 200, masla K 180,sirčka K 32, eno jake K 4 do 4.50.
Pijače: 1 liter starega vina K 30 do 40, ena čaša piva K 7, 1 vrček piva K 10, 1 steklenica, piva K 13 do 14.
Kruli: 1 kilogram belega K 24, črnega K 20.
Sadje: ena oranža K 7 do 12, ena limona K 2 do 4, 1 kg rožičev K 28, fig K 48, dateljnov. K 88, orehov K 50, luščenih orehov K 168, 1 kg črešenj K 40, suhih češpelj K 44, suhih hrušk K 28 do 32.
Špecerijsko blago: 1 kilogram kave Portoriko K 208 do 220, kave Santos K 116 do 124. kave Rio K 102 do 108, pražene kave L vrste K 260, II. vrste K 152, III. vrste K 136, kristalnega belega sladkorja K 62, sladkorja v kockah K 64, kavne primesi K 62, riža L vrste K 33 do 44, H. vrste K 26 do 32, 1 liter namiznega olja K 96, jedilnega olja K 84, vinskega kisa K 16, navadnega kisa K 6, 1 kilogram soli K 12, celega popra K 88, mletega popra K 96, paprike III. vrste K 85. sladke paprike, po kakovosti, K 160, 1 liter petroleja K 23,
1 kilogram riževega Škroba K 92, pšeničnega škroba K 52, koruznega škroba K 40, testenin L vrste K 44, II. vrste K 40.
Mlevski izdelki: 1 kilogram moke št. 0 K25, moke za kuho K 24, bele krušne moke K 23, kaše K 20, ješprenja K 24, otrobov K 12, koruzne moke K 17, koruznega zdroba K 19, pšeničnega zdroba K 28, azdove moke I. vrste K 34, II. vrste K 26.
Žito: 1 o pšenice K 1700, rži 1500, ječmena K 1400, ovsa K 1350, prosa K 1400, nove, sušene koruze K 1200, ajde K 1500, fižola, ribničana K 1450, prepeličarja K 1750, leče K 4400.
Kurivo: 1 q premoga K 103 do 112, 1 m? trdili drv K 400, mehkih drv K 200.
Zelenjava in gobe: 1 kilogram glavnate solate K 8 do 10, Štrncnatc tržaške K 22 do 28, endivije K 8, berivke K 6, kislega zelja K 12 do 14, karfijol K 35 do 40, špargljev K 50 do 80, kolerab 25 do 30, špinače K 40 do 50, kumar K 40, graha v stročju K 30 do 36, luščenega graha K 60, čebule K 26 do 28, česna K 28, laompirja K 5.50 do 6, novega krompirja K 32, kisle repe K 10 do 12, jurčkov K 35 do 40.
Primerjali bomo te cene s cenami 1 julija, 1. avgukta itd. Udruženje državnih nameščencev : v Mariboru pa prosimo, da nam postreže z mariborskimi tržnimi cenami.
Tovarišem društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo izven Ljubljane sem pretečeni teden razposlal vabila za vplačilo članarine. Da se prihrani na poštnini in drugih strošldh, sem poslal v večje kraje vabila na enega člana, in sicer za Celje ravnatelju Logarju, za Kočevje Bavdku, za Kranj PJutn, za Litijo Schotte, za ; Ljutomer Slavincu, za Maribor Rakuši, za Mursko Soboto Kosu, za Novo mesto Rozmanu (okr. glavarstvo), za Ptuj Gombaču, za Radovljico Pucu in za Slovcnjgradec Pleteršniku. — Ako imenovani tovariši vabil še niso razdelili, jih prosim, da to v interesu društva nemudoma storč. Po možnosti naj, zlasti v večjih krajih, članarino pobere en član in jo v skupnem znesku odpošlje po položnici. Istočasno nai vpošlje seznam, kdo In koliko, oziroma za kateri čas je plačal. Če ie količkaj mogoče, naj vsak član plača vsaj za pol i leta, tako da ne bo društveni tajnik z delom preobložen. Tudi stroški se v tem znatno zmanjšajo-Kdor še ni član, naj.se nemudoma prijavi Neobhodno potrebno le, da društveni imenik ne bo pogrešal nobenega tovariša. Ker se je med tem mnogo činov (značajev) spremenilo, prosim, da prizadeti tovariši spremembe sporeče društvu ker jc nujno potrebno, da ic društvena statistika vsestransko popolna. Istotako naj se društvu iavf tudi vsako premestitev ali drugi slični važni dogodki. Končno priporočam, da tovariši neženirano' korespondiralo z društvenim odborom. Vsi nasveti, zdravi In izpeljivi predlogi so odboru dobrodošli. Vsak se mora zavedati, čemu Ic sfanovslro organiziran. Prvo ie strokovno društvo in Seid temu slede ostale organizacije.	Tajnik.
Društvo orožniških upokojencev za Slove--utjo v Ljubljani jc Imelo dne 18. junija t 1. ofi devetih dopoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani svoj III. občni zbor, na katerem se le vzelo poro*.
■ čilo odbora o društvenem delovanju In denarncti; poslovanju odobrulč na znanje. Odstopivšemu odk boru, blagajniku in pregledovalcu računov se Id; dal absolutorij. Pri volltvl novega odbora so Ml soglasno izvoljeni: Martin Majcen za predsednika#' Ivan Rogar za podpredsednika, Ivan Hrovat z» tajnika, Ivan Rus za tajnikovega namestnika. Josip Cegnar za blagajnika, Debeljak Anton za blagai-‘ nikovega namestnika, Miha Kocjančič, Anton Kovačič, Ivan Ožbald, Silvester Smrekar za odbornike, Ivan Rakovec za odbornika in pregledovalcu računov, Ivan Wiederwohl za namestnika, Ivan Dolar za namestnika in pregledovalca računov, Josip Lovša in Jernej Muhič za namestnike. Vsi sp izvolitev SPreiell Na nasvet Rredseikuku se j|.
mesečna članarina z ozirom na rastočo draginjo pisarniških potrebščin in z ozirom na zvišanje prispevka »Osrednji zvezi javnih nameščencev in upokojencev za blovenijo v Ljubljani« zvišala od 2 K na 4 K na mesec, začenši od 1. julija 1922. naprej. Vsi člani in članice se vljudno prosijo, da vzamejo ta povišek na znanje in da blagovolijo vsi Usti člani, ki so svojo dosedanjo članarino za leto 1922. že plačali, povišek takoj poravnati. Vsi oni člani pa, ki so s plačilom članarine za leto 1921. in 1922. zaostali, se prosijo, da nemudoma poravnajo svoj dolg, da bo društvo moglo uspešno delovati. V to svrho se jim bodo v najkrajšem času doposlale potrebne poštne položnice. Nadalje se je na nasvet predsednika soglasno sklenilo, da se ustanovi podporni sklad ati fond za slučaj smrti. Vsi člani in članice se vljudno vabijo, da takoj sporoče, pismeno, če se s tem sklepom strinjajo, da se potem izdelajo potrebna društvena pravila za to velepotrebno in človekoljubno akcijo. Po sprejetju teh poročil bo izdelal odbor potrebna društvena pravila In jih bo predložil za to poklicanemu izvanrednomu občnemu zboru in pokrajinski upravi v odobrenje. Tudi se prosijo cenjeni člani in članice, da nasvetujejo odboru, v kaki letni višini se naj ta podporni sklad odmeri in v kakšnem znesku se naj za slučaj smrti člana izplača tistim osebam, ki so preminulega ob smrti oskrbovale. Seveda bo vselej treba predložiti predsedstvu uradni mrtvaški list ali smrtnico. Ti odločeni podporni zneski se bodo morali plačati od vsakega k temu podpornemu skladu pristopivšega člana vsaj za eno leto naprej. Tisti člani, ki bodo s plačilom za podporni sklad do dneva smrti zaostali, izgube pravico do podpore. Le v Izvan-rednem. uvaževanja vrednem primeru se bodo podpore po soglasnem sklepu odbora ostalim svojcem izplačale in le tedaj, ako bodo potrebna denarna sredstva na razpolago. Ta podporni sklad za slučaj smrti člana ali članice se bo vodil strogo ločeno od društvenih denarnih računov, zato bo neobhodna dolžnost vsakega člana, da bo pri plačilu natanko in odločno navedel, za kaj pošlje denar ati za »članarino« ati za »podporni sklad za slučaj smrti«. Iz teh humanih in človekoljubnih razlogov apelira društveni odbor na vse neorganizirane orožniške upokojence brez ozira na spol in nlih politično mišljenje, da takoj priglase vsi svoj pristop kot člani k društvu orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani, oziroma pristopijo po ustanovitvi podpornega sklada kot udi k »podpornemu skladu za slučaj smrti«, ker le v «druženju in v organizaciji je moč, posameznika pa nlkdo ne vpošteva. — Za odbor društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani: Martin Malcen, t č. predsednik.
Dedlnske pristojbine v obliki taMic, izračunane z dokladami vred za vse posamezne, na 10 Din zaokrožene zneske od 10 do 1000 Din. ter posebej še za vse takozv. obmejne znesite, za vse vrste pridoblteUev glede premične ta nepremične Imovine z navedbo vseh pristojbin, ki se tičejo zapuščinskih stvari. Te tablice, ki imajo poleg tudi navodilo in pojasnila, so tako praktično sestavljene, da jih lahko vsakdo uporablja In ž niih pomočjo izračuni v par sekundah dedlnske pristojbine za vsak poljuben, še tako visok znesek s tem, da sešteje dva ali tri, že točno Izračunane, eventualno z 10, 100 ali 1000 pomnožene zneske. Priporočajo se torej zlasti notarjem, sodnikom in uradništvu finančnih oblasti, katerim bodo služile v svrho olajšanja posla, gotovosti glede pravilnega izračunania in velike prihranitve časa. Brez takih tablic ni namreč skoraj mogoče upoštevati vseh izjemnih določb, ki veljajo za odmerjanje dedinskih pristojbin. Izračunil in sestavil je opisane tablice Anton Kajfež, deželnosodni svetnik v Ložu, prt katerem naj se neposredna naročajo. Lena (brez poštnine) samo 6 Din.
Eksistenčni minimum.
Zagrebški »Naš Glas« prinaša v 25. številki člančič, ti se nam zdi vreden, da ga radi aktualnosti ponatisnemo. Glasi se tako-le:
U nebrojenim peticijama tražile su činov niške organizacije od vlade, da ustanovi eksisten eton, minimum za jednoga javnog namještenika <ia prema tome odmjeri dodatke na skupoću. Ni kako se uobičajilo, da se rezolucijo i peticije -več0«	činovničkih redova - ni ne ataj,
trenda ^e?oi česti nepročitanc bacaju u koš
Ei služiti ka?° 'f!,esu podaci 1 bT0ike’ k°li b MnM, c I>odl0Ka z» odmjeru naših plača
dizli nad	gromovnicl previsoko po-
nS mtrZl N j ? S™rtnlkc ‘e več se shvačaji naše potrebe! Ne če s toga biti na ndmpt airn in-
^Vk°m smrti,iLPriAkŽem° ekslstencioni mitomurr jednoga smrtnika. Ako sravnimo predratne sa da-
našnjim cijenama ustanoviti ćemo, koliko puta je cijena veća. Evo najvažnijih artikla:
prije K	sada K posku-
pilo puta
brašno	0.14 do		36,—	20,—	do	26—	90
mast	L—			110.—	■	120—	115
šećer	1.80		1.88	66—			80
krumpir	0.06			6,—			100
grah	0.14		0.16	14—	9	le-	100
meso	0.60		0.80	60—	»	so—	100
žigice	0.02			2.40			120
odijelo	40,—	»	60,—	4000—	9	6000—	100
cijepe	12.—		16.—	1000—	9	1200—	80
Prosječno ie dakle sve poskupilo 10Q-struko, dok je plača drž. namještenika porasla najviše 15 do 20 puta, jer namještenik, koji bi imao prema predratnoj plaći bez obiteljskog dodatka K 134, ima danas K 2900. onaj sa predratnom K 275, sada K 3600, itd. Mjesto da im ie plaća povišena za 100 puta, dakle prvomu na 14.300, a potonjemu na K 27.500, moraju ovi restringirati svoje današnje potrebe na jednu petinu predratnih i pogibati od gladi. Ovako je samcima. Familijarni su još u kudikamo težem položaju. Uzmimo činovnika sa ženom i troje djece te sluškinjom (osobito za slučaj da mu je sopruga težko bolesna). Njegov mesečni proračmi izgleda od prilike ovako:
spererajska roba.......................K 2800.—
meso........................................ 1000,—
mlijeko.............................. . »	600.—
stan .......................................  200.—
drva ....................................»	600.—
•tvjetlo ................................»	200.—
sluškinja ................................ 400.—
ljekarna ..................................  1200.—
krumpir itd...............................»	400.—
ostali manji	izdaci	.	.	>............»	400.—
članstvo raznih instit. humanitara. patr.
stalež, prosvjetnih,	pušenje Itd.	.	.	»	300,—
ukupno ....................................  8100.—
dočim mu plaća iznaša sveukupno K 6000. A gdje je odijelo, obuća, rublje itd., gdje su školske potrepštine djecu, a da ne govorimo o duševnim potrebama. Uzevši kao prijeku potrebu godišnje po 1 odijelo, 1 par obuće, 6 potplata 1 2 para rublja po obitelj, članu, iznašalo bi godišnje najmanje K 21.000; napreču obnovu ostalog rublja, posteljine, posudja itd. godišnje K 6000. a duševne potrebe K 6000, što čini ukupno K 33.000 Ili mjesečno oko K 3000, a to )e — priznati mora svatko — minimum, ispod kojega se ne može Ići. Prema tomu trebao bi taj činovnik mjesečno najmanje 11.000 do 12.000 K, s kojom bi svotom tek pokrivao najpreče potrebe. Tek ova svota izbavila bi ga Iz očaja, spasila ga od materijalne i moralne propasti — od neminovne smrti.
Državni će se činovnik iz patriiotizma odreći obzirom na teški položaj naše mlade države, svake raskoši, udobnosti I užitka prepuštajući to povlaštenim kastama: šiberlma, švercerima, dobavljačima itd.; ne će tražiti 100-struko povišenje svojih predratnih beriva, već će restringirati svoje potrebe Ispod polovice prijašnjih potreba, no ima pravo, da bar živi, ako I ne životom ostalih kuh turnih ljudi, a to bar da pokriva najelementarni je potrebe.
Da li ie to provedivo u našoj državi? Držimo da Jest, jer provesti se mora. Država ne može postojati bez valjanih činovnika i službenika. Kraj današnje naplate, uz koje drž. namjcštencl prosjače I umiru od gladi ne može država računati na njihovu savjestnost I požrtvovnost Mladji ljudi i to ponajbolje sile, ostavljaju službu, a nove neće stupati u drž. službu znajući, kakova ih budućnost čeka. Ostaju tek starije sile, koje su več osijedile u drž. službi, vezane uz nju tek nadom u teško zasluženu mirovinu. "No i ovi preostal ući ne će posvetiti sve svoje sile u korist drž. službe, već će nastojati da si privatnom zaradom, bilo poštenim bilo nepoštenim načinom, olakšaju teški život Da država ne može od njih očekivati 1 zahtjevati predano 1 savjesno uredovanje jasno Ie, jer se savjestan rad može zahtijevati samo od materijalno obezbijedjenoga namješteništva, a naša mlada država treba baš to zdušnlje i požrtvov-nljo namještenlštvo da se čim prije konsolidira I da stupi u red nadprednih i dobro upravljanih država. Dakle se mora provesti već i u interesu države I njenoga napretka. Pitanje je ali —kako, jer redukcija nije način, kojim se potlzava cilj.
Po našem sudu potrebne su na prvome mjestu ove mjere:
1.	Kako već opetovano istaknusmo, sniženje ili potpuno brisanje svih nepotrebnih izdataka, a napose onih sentimentalno naravi;
2.	nužne izdatke svesti na pravu mjeru, * sve nabavke Izvršiti n pravo vrijeme.
Na taj bi se način uštedili godišnje mnogi milijuni, a stvar bi bila financ, stručnjaka da dobrom i pravednom poreznom politikom namaknu još potrebnu sumu.
Uz to bi bezuvjetno nužno bilo provesti;
3.	izjednačenje plaća svih drž. službenika.
4.	da im država omogući besplatno liječenje eventualno da za nje plaća okružnu blagajnu.
5.	da gradi stanove sa nužnim vrtovima za svoje namještenike;
6.	da u svakom ix>gledu podupre rad nabav-Ijačkili zadruga davanjem raznih pogodnosti i to drva, ugljena, žita odnosno brašna badava ili uz najniže cijene, oprost od carine i željez. prevoznine. zatim da nabavi sukna, platna itd. na veliko i raspača putem nabavljačkih zadruga svojim namještenicima na dugoročnu odplatu.
7.	da se u svim uredima zavede jednokratno uredovanje od 8—13 sati i tako omogući drž. namještenicima, da si privatnom zaradom u slobodnim časovima olakšaju svoj bijedni položaj.
8.	da se sve poboljšice i dodaci u buduće Isplate odmah kratkim putem, jer isplatni uredi i onako poznadu prilike javnih namještenika u vlastitom području, a ne da se birokrat, formalizmom otegne Isplata za 2—3 mjeseca nakom i onako već zakašnjele povišice.
Da se sve to uzmogne temeljito, shodno i brzo provesti, probitačno bi bilo sazvati anketu činovnika, financljalnili, industrijalnih, trgovačkih i ekonomskih stručnjaka i odmah narediti provedbu jednom užem odboru, dajuć mu čim šire granice slobodne raspoložbe. Konsolidacijom drž. uprave dostajao bi u dogledno vrijeme i manji činov-nički aparat što bi se reguliralo natječajnim putem u ograničenom broju.
o«.« z.«*«! u*a iTvamiu uameseencev
y Ljubljani ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jih oskrbuje z vsemi življenjskimi, oblačilnimi in drugimi potrebščinami. V to svrho kupuje raznovrstno blago in nabavlja surovine, ki jih predeluje in izdelke, oziroma polizdelke oddaja svojim članom. Pri tem poslovanju zadruga ne išče nikakega lastnega dobička. Da doseže svoj namen lažje, je zadruga upravičena, snovati poslovalnice po vscj Sloveniji. Zadružna pogodba se je sklenila dne 13. aprila 11. Opravilni delež znaša 25 Din ter se mora plačati v petmesečnih obrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in s še enkratnim zneskom. Načelstvo obstoia Iz sedmih zadružnikov Za »Tiskovni sklad« »Našega Glasa so darovali: Okrajno glavarstvo v Konjicah zbirko 200 kron; g. Stefan Plut, okrajni tajnik v Kranju 150 kron s pismom: »Prejel sem ta znesek kot honorar za članke v »Našem Glasu«. Hvala lepal Toda člankov nisem pisal radi zaslužka, ampak radi dobre stvari same. Zato Vam vračam ta znesek" m prosim da ga porabite za »Tiskovni fond«; g. Josip Jaklič, carinski upravnik v pok. Maribor carinska agentura Južne železnice 45 kron; g. Ivan Hočevar, davčni upravitelj, Ljubljana, 10 kron. Srčna hvala vsem, osobito pa g. Plutu, ki povsod in pri vsaki priliki posveča posebno skrb za naše Klasno. — Uprava.
Popravek. Redni občni zbor nabavljata»' zadruge državnih uslužbencev v Siovenigradcu se vrši dne 16. julija 1922. in ne dne 6. julija 1922, kakor jev štev. 25. pomotoma objavljeno. Uprava,
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
■itofljalie zadngi janrifa aameHocn i Ptik
ki se bo vršil
w spodnji dvorani ■■rodnega doma, dne 18, julija 1922« ob 6. url zvečer.
Dnevni red;
1)	. Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora.
2)	. Pregled ta odobritev računskega zaključka za po-
slovno leto 1921/1922.
3)	. Volitev novih odbornnikov.
4)	. Slučajnosti.	, .	.,...
Ako občni zbor ob določeni uri ne bi W1 sklepčen, se bo vršil Isti pol ure na to z istim dnevnim redom ob vsaki uddeiM-
Upravni odbor:
Vinko Šerbnn
tč. načelnik.
Razširjajte „Naš Glas"!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo vLj ubijani. Odgovorni urednik Pran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v IjubljanL