SlO. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana Današnja številka velja K 2*—	V Ljubljani, četrtek 22. decembra 1921.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 40 Iv. Lemo 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 IC Letno 600 K,
Oglaei: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUG0SLAI
bič.
ijalna,
b°jižniCa
Uredništvo:
Wolfova ulica l/l. Telefon 3001
  Uprava:
Telefon 44
ji se ne vračajo. j..	n je priložiti znamko
Ju^jana, “ odgovor.
Nove zapreke mi sestavi nove viade.
Beograd, 21. decembra. (Izv.) Po sinočnji konferenci z muslimani jc odšel Pašič na dvor, da referira kralju o pregovorih. Kralj je izrazil željo, da se vsekakor danes podpiše ukaz o imenovanju nove vlade.
Beograd, 21. dec. (Izv.) V zadnjem momentu je nastala zapreka glede vprašanja vojnega ministra. Demokrati nikakor niso zadovoljni z Zečevičem, medtem ko Pašič zahteva, da ostane še nadalje na svojem mestu. Razpoloženje v vojaških krogih je Zečeviču prijazno.
Beograd, 21. decembra. (Izv.) Pred-stavitelj muslimanskega kluba se je iz-Irazil napram nekemu dopisovalcu, da muslimani ne mislijo popustiti od svojih zahtev ter da se nadejajo, da bo Pašič s svoje strani odjenjal, da pripravi njihov klub do tega, da vstopi v vlado.
Beograd, 21. decembra. (Izv.) Danes predpoldne je imel klub slovenskih kmetov sejo, na kateri je predsednik Rajer referiral o pregovorih z vlado. Klub je v celoti odobril sklenjeni sporazum. Glede vprašanja vojnega ministra so samostojni kmetje proti generalu Zečeviču.
Zagreb, 21. decembra. ‘Novosti« javljajo iz Beograda, da se razgovori za sestavo vlade včeraj zadeli na nove težkoče pri rešavanju muslimanskih zahtev in glede osebnosti ministra za vojno. Dopisniku »Novosti« je izjavil ugledom člena muslimanskega kluba, da muslimani morebiti opuste zahteve, naj bi se jim odstopilo ministrstvo ver, ako pride do sporazuma. Vprašanje ministra za vojne je kočljivo in je težko, da bo rešeno še danes. Izgleda, da bo general Zcčevič obdržal svoje mesto.
Ukinlenje dos>3saih uradov.
Zagreb, 21. dcc. (Izv.) »Slobodna tribuna« prinaša v današnji številki o ukinjcnju »ljublj. dopisnega urada« in zagrebškega »novinskega ureda« sledečo vest: Ljubljanski kakor zagreb-Sld listi so že večkrat poročali o ukinjcnju teh uradov, vendar pa so se vse te vesti doslej nekako poluradno de-mentirale in se je zdelo, kakor da bi sc delalo samo na centralizaciji teh uradov pod vrhovnim vodstvom beograd-skega presbiroja. Sedaj pa se izve iz povsem verodostojnega vira, da je minister Pribičevič že dal ukaz, da se zagrebški in ljubljanski dopisni urad razpustita. —* »Slobodna tribuna« smatra tako postopanje ministra Pribičeviča za provokacijo našega novinarstva. V prvi vrsti je smatrati ta korak kot udarec po glavi onim listom, ki niso zadovoljni s sedanjo vladno politiko in s postopanjem g. Pribičeviča. — List napada tudi namestnika g. Demetroviča, Iti se rad ponaša s svojim novinarstvom in ki je tudi redni član jugoslovanskega novinarskega udruženja. Vprašuje ga, kake korake je podvzcl, da prepreči to provokacijo večine zagrebških listov. H koncu konstatira,
da zadeva ne sme biti irelevantna novinarskemu udruženju samemu, posebno pa ne sekciji Zagreb, ' i mora zahtevati, da se nemudoma store potrebni koraki za tovariše, ki so na tak nc-čuven način postavljeni na cesto. — Kakor se £uje, pripravlja zagrebško časopisje ostro akcijo proti takemu postopanju in vlada zlasti v opozicijo-nalnem časopisju ostro nerazpoloženjs proti nezaslišanemu postopanju ministra Pribičeviča. (Ljubljanska sekcija J. N. U. je že spočetka protestirala proti nameravanemu ukinjcnju dopisnih uradov, ker bi se s tem dala možnost tujim poročevalskim agencijam, da razpredejo svoje niti po naši državi, seveda ne nam v korist. Odposlalo so se protestne note vsem parlamentarnim klubom, ministrskemu svetu, pokrajinskemu namestniku g. Iv. Hribarju in vsem merodajnim činite-ljem, a razen ustmerega odgovora ene skupine poslancev doslej še ni ni-kakega odgovora. J. N. U., sekcija Ljubljana bo gotovo tudi v bodoče storila vse, da prepreči namero ukiniti dopisne urade. — Op. ur.)
SPORAZUM MED ŠVICO IN NEM-ČIJO?
Bern, 20. dec. Zvezni svet je objavil pogodbo, katero je sklenila švicarska vlada z Nemčijo in ki predvideva, da se morajo v bodočnosti vsa sporna vprašanja med Švico in Nemčijo tekom gotovega roka rešiti dlplomatičnim potem, tako, da se morata obedve državi, kar se tiče njunega spora, podvreči izreku raz-lodlšča.
AMERIŠKA POMOČ RUSIJI.
Washington, 20. dec. Senat je Sprejel zakonski načrt, katerega je bila predhodno odobrila že tudi reprezentančna zbornica, po katerem naj bi Izdala država v pomoč za žrt-
ve lakote na Ruskem 20 milijonov dolarjev.
RAZOROŽITEV?
Pariz, 21 dec. Anglija ne namerava nastopiti na \vashingtonski konferenci za to, da se sploh odpravijo podmorniki. Angleški delegati so izdelali načrt za znižanje tonaže čolnov in za omejitev njihove uporabe.
REVOLUCIJA V PORTUGALSKI?
London. 21. dec. Po najnevejših vesteh iz Portugalske je tam ponovno izbruhnila revolucija. Prišlo je do opetovanih krvavih spopadov na bregovih Taha, pri katerih se je tudi precej streljalo. Vse bolnice so polne ranjencev. Vsi ministri novega kabineta so pobegnili.
ODHOD GENERALA PEŠIČA IZ ZAGREBA.
Zagreb, 21. dec. General Pešič, dosedanji poveljnik 4. armljske oblasti, zapusti v petek, dne 23. t. m., Zagreb, in odide v Beograd na svoje novo mesto. Generalu, ki si je za svojega bivanja v Zagrebu pridobil spoštovanje vsega meščanstva, pripravljajo njegovi prijatelji ter civilne iu vojaške oblasti svečano slovo.
IZ IMUNITETNEGA ODSEKA.
Beograd, 21. (Izv.) Danes predpoldne se je sestal imunitetni odsek pod predsedstvom dr. Lukiniča. Sklenjeno je bilo, da se predajo Radič ter njegova poslanika Krstič ter Rudolf Herceg radi zločina proti zakonu o zaščiti države in žaljenja vladarjeve osebe sodišču. Osumljeni so, da so o priliki mobilizacije agitirali proti državi in hujskali kmetsko prebivalstvo, da naj se pozivu pod orožje ne odzove.
PROTI NOVEMU CARIGRAD-SKEMU SPORAZUMU.
Beograd, 21. dec. Vest o včerajšnji volitvi patriarja v Carigradu je izzvala ostro’nezadovoljnost v vseh krogih. Cerkveni krogi v vsej državi, zlasti v novi Srbiji, prirejajo zbore z namenom, da se prekliče ta volitev. Sedem članov carigrajskega svetega sinoda je v znak protesta podalo ostavko.
ZA OBNOVO EVROPE.
London, 20. decembra. Danes dopoldne sta I.loyd George in Briand nadaljevala proučevanje sistemov za obnove Evrope. Angleški krogi menijo, da se bo sklicala mednarodna konferenca, katere bi se udeležili velika in mala ententa, bivše sovražne države, nadalje Rusija in bivše nevtralne evropske države. Smatra se za možno, da bo tudi Briand pristal na to konferenco z gotovimi pridržki, posebno bo zahteval, da se morajo finančne obveznosti Nemčije nepreklicno .izpolniti. Vendar pa meni Briand, da mora biti angleško-francoski sporazum steber te konference. Oba d^a ministra se pečata sedaj z načrtom sodelovanja na konferenci. Popoldne proti pričakovanju ni bilo nobenega sestanka med obema ministrskima predsednikoma.
JACOW OBSOJEN.
Leipzig, 21. decembra. V Procesu Jagow je bila dnnes popoldne proglašena razsodba. Obtoženec Jagow je bil radi sodelovanja pri veleizdaji pod olajševalnimi okoliščinami obsojen na pet let trdnjavske ječe.
Zagreb, 21. dec. Devize: Berlin 150—155, Italija 1200—1205, London 1100—1110. Newyork 265, Pariz 2110—2122, Praga 345—347, Švica 5110—5125, Dunaj 4.25—4 50, Budimpešta 42.50—43. Valute: Dolarji 257.25—258, carski , rublji 18—20, napoleondori 990, nemške marke 156—158, leji 205, italijanske lire 1200—1205, češkoslovaške krone 340—350.
Nazai k veri v vzore!
Ako pogledamo iz moralnega stališča rta dobe slovenskega Javnega in zasebnega življenja pred in po svetovni vojni, zapazimo jasen razkol duševnih sil, ki so delovale v narodu in v njegovem razumništvu. Pred svetovno vojno smo namreč upravičeno govorili o nekem številu poslednjih moralnih nagibov, ki so veljali v vseh taborih za nedotakljive svetinje. Oba tabora tedanjega slovenskega sveta, napredni in katoliški, sta dvigala prapore odkritosrčnih svetovnih in življenjskih nazorov, ki so nasprotovali egoističnemu materijalizmu.
Na eni strani je bil katoliški svet z moralnimi in vzgojnimi zakladi, ki jih vsebuje katoliško versko izpovedanje. Iz njega so zajemali energije skupine javnih delavcev, ki so si postavili nelogo uresničiti posebno slovensko katoliško kulturo, književnost, socijalnost, prosveto in religijoznost.
V teh načelih, možeh in delu je bila sklenjenost in globina prepričanja, ki je tesno zvezana s končnimi cilji, ki jih postavlja katoliška cerkev svojim vernikom. Ta narodni del in njegova inteligenca je s katoliško življenjsko filozofijo prepojila svoje podrobno delo na socijalnem, zadružniškem in prosvetnem polju. Vsled tega je celokupno delo dobilo ognjevito podlago, vztrajnost in nesebičnost, kakoršno narekujejo verske dolžnosti. Priznavamo, da se je uveljavljalo tudi sebično izkoriščanje teli načel v zasebne namene. Na. f splošno pa je zgodovinska resnica, da moramo iskati v ti zasidranosti vir moči in uspeha slovenskih katoličanov.
Drugi tabor je bil napreden in svobodomiseln. Gledal je na zapad, na velike kulturne narode, na razvoj novega veka v pravcu duševne svobode. Videl je tuje književnosti, javno življenje, tehnični razvoj, gospodarstvo in civilizacijo, ki je temeljila na svobodnem razmahu individualne misli in dejanja. Najboljši napredni književniki in kulturni možje so pojmovali življenje tako, da se mora izvršiti v smeri porolne duševne svobode, odkritosrčnosti in vestnosti napram vsem vprašanjem življenja in vsakdanjega dela. Napredno in svobodomiselno delo naj bi predstavljalo višjo obliko, popolnejši vzor, kakor pa življenje, ki ga predpisuje katolicizem s cerkveno avtoriteto v vseh glavnih zadevah človeškega bivanja.
Oba tabora sta bila kulturnozgodovinsko upravičena, dokler sta se gibala v mejah absolutne osebne poštenosti, odkritosrčnosti in vladajoče vere v veličino postavljenih življenjskih ciljev.
Svetovna vojna je prinesla razpad starih moralnih in življenjskih vzorov, in ž njim tudi polom človeške duševnosti, ki ni v stanu dvigniti se do vere v življenjske smotre. Strankarska borba, javno delo, oblike današnjega zaslužka, razpoloženje v politiki, v mladini, med inteligenco očituje v polnem obsegu pomanjkanje globlje vere v nadosebne kulturne ali nacijonalne cilje. Vse je zapustilo borbo za ideale In za načela. Povrstoma obožuje mamonizem iu uživanje. Na vse stvari gledajo duše z materijalističnega vidika.
Narod, država, svoboda, kultura itd., ki so po pokolenju pred svetovno vojno tvorile središčne dobrine človeškega življenja, so danes meglene besede. V zasebnem in javnem delu prevladuje borba za gmotne uspehe, klici po duhovnem svetu so zamrli, v politiki imamo makijavelizem, kateremu je notorično tudi državnost in narodnost samo pretveza za olepšavo ega? ističnlh nagibov. Dobili smo končno politične prolesijonalce, ki prodajaj^ narod in državo za umazane krajcarje.	,
O katoliškem svetu zaenkrat molčimo. Takozvana naprednost in nfe predna kultura pa ie danes na tleh. Ako odvzamemo zdravo sokolsko gibanja ne preostane ničesar drugega kakor plitvi in skrajni materijalizem. Nase, književnike je popadla nevrastenija vrhovnih ciljev, primanjkuje jim vert, ne vedo kam in kod. Moralni nagoni, o katerih je še ran j ki Cankar pisal
s tako silo prepričanja, so zamrli.
Naprednost, ki je nekoč značila vero v vzvišene, svobodne življenjski, vzore in ki je smatrala življenje kot posodo čistega, doslednega, odkrito-srčnega, vestnega razmerja do sebe, do človeka, do lastnega naroda, do države, je danes sistematično opljuvana z mamonizmom in z brezobzirnim egoizmom. To je poslednji razlog, da tekozvano napredni svet ni zmogil velike politične stranke, idealnega omladinskega gibanja in skupine idealni^ nesebičnih javnih delavcev. Kjer ni svetih ciljev, tudi ni polnih mož, ognja prepričanja in zmage!
Michčl Zevaco:
..NOSTRADAMUS."
IV.
Roncherolles.
Nostradamov poizkus se je bil obnesel. Vse dotlej si je zaman pri-zadeval, da bi^ uzrl tudi on, kar Je kazal drugim. Topot pa je videl. Ko je iskal vzrokov tega uspeha, jc našel tole:
»Današnji dan si stopita nasproti Henri in Beamevers. Henrijeva kazen se začenja! hi tudi Roncherolles bo danes plačal svoj zločin. To je dan, ko se po pravici lehko nazovem Maščevalca. Naravno je potemtakem, da se mi je prikazala Marija: hotela me je obodriti, da izvršim tem neizprosneje svoj namen!...«
Strašni potrošek volje in needo-ljiva gro:*a. katero je prebil — vse to je malone uničilo njegove sile. Toda s pomočjo-krepilnih lekov, ki |ih je ume! pripravljati, so je, imel proti poldnevu spet v oblasti. Se nekaj uri in pobitost jc izginila brez
pleča, plemeniti, zamišljen obraz, črne oči, ki so skrivnostno žarele izpod košatih obrvi — vse to bi ga bilo storilo zanimivega, tudi če ljudstvo ne bi bilo vedelo, da je Nostradamus. Tako pa ga je spremljal vso pot šepet in hrup:
»On je! Evo ga! . . .«
Z vseh strani se je zgrinjala množica; iz bližnjih in daljnih ulic soidrli potoki vznemirjenih ljudi. Nekateri so se križali v praznoverni grozi, drugi so pristopili, da bi se doteknill vogala njegovega plašča; bolniki so ga rotili, naj položi nanje roko . . • Od ust do ust se je širil glas vsesplošnega občudovanja:
»To je vedeževalec, ki pozna bodočnost!«
»Lečnik je!«
»Nostradamus!
sledu. S
je na
in odjahal v
spremstvu dveh služabnikov proti Gradičko.
Težko si je predstavi pozornost, ki jo je vzbujal veliki mož med pariškim prebivalstvom, ko se je pojavil na ulici. Oblečen jc bil v črn bar-žun, j: rcvrien mu je vihral plašč od črne svile,. in črno pero mu jc nihalo turobno iv. vciičanstveno s črnega bareta. Njegova visoka rast. široka
.«
Kraljeva prepustnica je Nosfra-datru še za dne odprla vrata stare trdnjave. Ko pa je obstal pred »Paradižem«, v katerem je bil zaprt Roncherollčs, sta ga odbdala tema Roncherolles, sta ga obdala tema spremljal, leščerbo in ključe iz rok ter si odklenil sam. Vstopil je . . .
Roncherolles, ki je slišal škripati zapahe, je vstal s svoje ozke postelje in se približal.
»Kdo je?« se je oglasil tnrklo. »Ste li vi, častiti oče? . . •«
»Gospoda Loyole ne bo,« je odgovoril Nostradamus. »Včeraj ste ga videli zadnjikrat. V tem hipu Je na
poti v Rim; zelo dvomim, da bi dospel živ do svojega cilja . . .«
»Odpotoval!« je škrtnil Ronche-rollcs in zvil roke. »Odpotoval jc, in name je pozabil! Preklet naj bo! . ..«
»Ni prav, da ga preklinjate,« je rekel Nostradamus. »Hotel vas je rešiti; a ta namen mu je izpodnesel kralj Henri, ki,ga je spodil iz svojega kraljestva.«
»Kralj? Oh da, lehko bi sl bil mislil, da je zmožen vaš strahopetni in verolomni kralj tudi te lopovščine !« je vzkliknil Roncherolles z obupnim grohotom. »Preklet, preklet bodi kralj Henri!« .
»Krivo je, da preklinjate kralja,« je povzel Nostradamus. »Kralj je izpolnil samo ukaz nekega drugega . . .«
Roncherolles je z grozo uprl oči v prišleca. Izkuša! je razbrati, kdo mu govori s tem mirnim glasom, ki je bil hkratu poln zloveščih pretenj.
»Kdo?« je zahropel. »Kdo je mogočnejši od Ignacija Loyole? Kdo je tisti, ki se upa ukazovati francoskemu kralju? Kdo Je zapečatil moje gorje? . . .«
»Jaz!« je dejal Nostradamus.
»Vi! ... Oh! Kdo si, demon, ki se prihajaš veselit nesreče, katero si zakrivil? Ne vidim ti prekletega obraza! ... A zdi se mi, da sem že slišal ta zoprni glas, ki me grize v srce! Kdo si?«
Nostradamus Je molče spustil z ramen ter vzdignil leščerbo,
da mu je posvetila v obraz. Roncherolles je odskočil v drugi .koncc celice in jeknil;
»Nostradamus!«
Nekaj minut ni mogel izdaviti besedice. Težko sopeč je upiral oči v to brezčutno obličje. Telesa v temi ni videl; le bledi obraz se je svetil skozi mrak, kakor bi visel v zraku. Nostradamus je molčal. Smehljal se je. Njegovi beli zobje so se lesketali izpod ustnic. Ta strašni smehljaj je hipnotizoval jetnika. Roncherolles je sklenil roke in zamrmral:
»Kaj sem vam storil? Zakaj niste dali mer",4, da bi me bil otel?«
»Zato, ker sem j a z zahteval od kralja, naj vas da aretirati. Ker sem vas j a z zagrabil na višku milosti in moči ter sem vas vrgel v ječo. Nedosledno bi bilo pehniti človeka s tako visokega mesta in mu nato podati roko, da vstane.«
»Vi ste me dali aretirati?« je zajecljal Roncherolles. »Da, da, lehko bi si bil mislil. Dolžil sem kralja, dolžil nebo in zemljo; in vendar bi bil moral pripisati trašno nesrečo, ki se je zgrnila name, edino vam. 2e ob vašem prvem pogledu sem čutil, da vas ne sovražim zaman. Prva beseda, ki sem jo slišal iz vaših ust, mi jc razodela, da ste moj sovražnik. Kaj sem vam storil? Na to vprašanje si nisem vedel odgovora. Toda čutil sem, da me pogubite, ako prej jaz ne uničim vas!... Nu prav! Nostradamusi Ste ii zadovoljni? ...
Povejte!... Oglejte si vendar to ječo!...«
Nostradamus je brez naglice obesil leščerbo na žrebelj; celica je bila zdaj nekoliko bolje razsvetljena.
»Meniha,« je dejal z brezbarvnim glasom, »bi bil lehko kaznoval še huje. Toda njega je opravičevalo vsaj to, da je bil odkritosrčen. Nje-gov smrtni boj je začet; umrl bo v obupu. Ko gledam to celico, se spominjam druge, ki sem jo videl nekoč. Ta je dokaj udobna. Ona, Ki sem jo pravkar omenil, je bila gnusna, polna nesnage. Voda je curljala po zidovih in padala z oboka — bdš kakor bi še mrzli kamen plakal od sočutja z jetnikom. Nesrečnež je bil priklenjen za gležnje; obroča sta bila tesna in zarjavela, tako da je tvorilo jetnikovo meso ob teh obročih dvojnat krvav kolobar. Tako je živel siromak mnogo mesecev. Ko je stopil menih v ta pekel, se mu je zaklel jetnik na svojo dušo, da ni storil ničesar zlega. Padel je na kolena. Plakal je krvave solze. Imel je očeta! Rotil je meniha, naj mu dovoli otetl roditeljevo življenje. Toda menih mu je obrnil hrbet in Je odšel.., Cujte me, Roncherolles: prišel seftj v imenu tistega nesrečneža. Kaj porečete: ali sem storil prav, da šeni udaril Loyolo v nadi, ki je bila v*C njegovo življenje?...«
»Jaz vendar nisem Loyola!c Jg zavpil Roncherolles. »Nisem vam sioril ničesar!«
(Dalje prihodnjih)
/Štran 2.
*-
Francija in Anglija.
Nemčija je poslala antanti noto, v kateri prosi, da se ji odloži termin za Izplačilo onih dveh vsot vojne odškodnine, ki zapadeta v jan. in febr., utemeljujoč svoj korak s trditvijo, da ji ne bo mogoče nabaviti cele potrebne vsote.
O plačevanju nemške vojne od-Ikodnine čujemo med gospodarskimi strokovnjaki zanimiva mnejna. Po svojih posledicah povzročajo namreč silne gospodarske krize, ne le v Nemčiji, marveč še prav posebno izven Nemčije. Nemška marka pada ob takih prilikah; zato sicer na Nemškem rastejo cene, toda hkrati pa raste tudi možnost nemške industrijske konkurence na vnanjih trgih. Te dni smo brali v tem pogledu zelo značilna poročila iz Ce-hoslcvaške, kjer nastopa naravnost živi jenska kriza v vsej industriji, ker so gospodarski stiki med obema državami, doslej tako tesni, vsled valutnih sprememb prišli iz ravnotežja.
Pojavljajo se vsled tega glasovi, naj bi se vojna odškodnina izdatno zmanjšala, nje plačevanje raztegnilo na daljše termine, skratka na kakršenkoli način tako preuredila, da bi ne povzročila tako dalekosežnih gospodarskih pretresijajev. Taki nasveti prihajajo zlasti iz Anglije, ki je sama pri stvari močno prizadeta. Nasprotno pa je gotovo, da bodo našli živahen odpor pri Francozih. Francija vztraja na zahtevi striktnega plačevanja, zavrača nemške prošnje kot neutemeljene in boče imeti svoje denarje čim preje v rokah. Priznati je treba, da jih Francija tudi zares krvavo potrebuje; kdo pa naj popravi porušene pokrajine, če ne nemška odškodnina; francoski proračun sam se bori z velikimi težavami.
Iz tega sledi, da bomo imeli v bližnji bodočnosti še ponovno opraviti z angleško-francoskimi nasprotniki, ki se kažejo v zadnji dobi vedno pogosteje. Francija, ki se zaveda, da ji je Nemčija, ki je tretjina večja od nje, «e vedno prav močno nevarna, ako bi si stali nasproti sami, se skuša zasigu-rati na ta način, da se sama krepko oborožuje in na drugi strani, da tenkočutno pazi na vsak gibijaj nemške bojne sile, ki bi se mogla na tihem ohraniti. Anglija imenuje to francoski militarizem, Francija pa užaljeno in Ogorčeno trdi, da je le skrb za lastno varnost. Francoski listi očitajo Angliji skrajno sebičnost, očitajo ji, da je pobrala najboljši del vojnega plena, vojno in zlasti trgovsko mornarico in najpoglavitnejše kolonije, sicer pa da hoče sedaj ustvariti na evropski celini novo politično ravnotežje, ki bi branilo katerikoli državi doseči preveliko moč, tako tudi Franciji.
V tem tiru gre medsebojno nezaupanje, ki je povzročilo na obeh straneh že prav ostre izjave in ki se uveljavlja pri obravnavanju slehejne tned-narodno-politične zadeve. Anglija se čuti popolnoma zavarovano s svojo ko* losalno mornarico, kateri v Evropi da-ieko ni količkaj nevarne nasprotnice; ona hoče sedaj znova trgovati; dosegla je svoje. Francija čuti, da mora slejkoprej stati na straži za svojo varnost pred sovražnikom, ki je le potlačen, ni pa uničen in kateremu ni mogoče zaupati in verjeti. Iz tega različnega pojmovanja položaja bo nedvomno nastalo še obilo sporov, v katerih se bosta glavni antantni zaveznici vedno bolj oddaljevali druga od druge.
Obč. svet ljubljanski.,
Opozicijska debata.
Kot smo že včeraj poročali je vložil obč. svet. Kremžar v svrho sanacije naše opozicije sledeči nujni predlog: Ker povzroča sedanjo mesno krizo v Ljubljani izvoz mesa, katerega pa me-itna občina v svojem delokrogu ne Kore pravilno regulirati, kakor to za-
Dim preti severu.
(Nadalievanie.)
Oprema srednjevelikega prostora je bila okusna in udobna. Ob levi stranski steni in med obema oknoma se je raztezala bogata knjižnica. Mehka smirn-ika preproga je pokrivala tla. Okna so bila zamrežena. V desno steno so bila vdelana steklena vrata, skozi katera sl videl v majhno sobico.
»Moja spalnica,« je pojasnil Sophus Bark. 2eljno se je ozrl na posteljo, ki je vabljivo sijala v svoji sveži belini. »Ako nimate z menoj drugih namenov,, bi rad legel za kako urico. Tu v pisalni sobi najdete vse: fine smotke, whisky tn dobro založeno knjižnico.«
»Potemtakem se ne bom dolgočasil ... A prej bi si v naglici ogledal va-So hišo... ali so sobe odklenjene?«
»Vse, Mr. Jenkins.«
»Vrnem se, preden bo pet minut.«
Vrata so se zaprla za detektivom. Mtnlsterijalni svetnik je sedel v klubnl blazinjak in polistal po časopisu. Dvoje, troje vrat je zaškripalo v hiši; spodaj v kleti se je oglasil tih korak — Joe Jenkins je bil na delul
htevajo interesi njenega prebivalstva, naj se sklene sledeče: V mestni klavnici naj se kolje živina najprvo za domači konzum, .šele nato se sme klati za izvoz. — Klavnične pristojbine naj ostanejo za domači konzum stare, pristojbine za izvoz pa naj se zvišajo za 1000 odstotkov. Sporazumno z obč. svetom naj določi g. župan komisijo, ki bo nadzirala poslovanje klavničnih organov.
Mestna občina naj bo udeležena v upravnem odboru zasebne družbe, ki je prevzela »Vnovčevalnico,« ki sc peča skoro izključno le z izvozom, da more kontrolirati njeno delo. Ustanovi naj se »Gospodarska družba slovenskih mest in industrijskih občin« v svrho regulacije izvoza mesa in kritja domačih trgov.	'
Nujnost predloga je bila soglasno sprejeta, na kar se je otvorila dolgotrajna, viharna in ostra debata.
Obč. svet. Kralj je poudarjal, da visi na našern trgu tnodro in koščeno nieso, na kolodvoru pa vidimo debelo in mastno živino, ki se nalaga za Italijane. (Medklici: »Za lire!« Kolje se tudi v barakah na Vrhniki in v Logatcu.«) Veliko si ne bomo mogli pomagati, dokler forslra Beograd izvoz živine z vsemi močmi.
Obč. svetnik Rupnik je opozoril, da se nalezljiva izvozniška bolezen prijema tudi naših domačih mesarjev. Marsikateri se je oprijel izvozništva. Puščice, ki lete od gotove strani na občinski svet radi slabe aprovizaclje, naj se namerijo na Beograd. Beograd naj temeljito revidira svojo izvozniško politiko in naj gleda osobito na to, da ne bomo doma stradali, izvozničarji pa bodo zalagali z> nam odvzetim mesom sovražnike, ki požigajo naše Narodne domove. — Protest glede reorganiziranega izvozništva naj se pošlje v Beograd. (Viharno odobravanje v dvorani in na galeriji.)
Nato je izjavil dr. Triller, da se tudi on pridružuje vsem ukrepom, ki naj urede mestno aprovizacijo; soglaša z g. Rupnikom in poudarja, da bi bil on še za radikalneja sredstva proti onim pijavkam, ki nam odtegujejo meso in ga prodajajo čez mejo.	'
Jako mirno in stvarno je zavzel svoje stališče zastopnik SKS g. Kosmač. Poudarjal je, da je postala po vojni nad-produkcija živine. Vsled pomanjkanja krme — velike suše — pa so bili kmetovalci primorani oddati večji del živine, če tudi za slepo ceno. Sedaj preti vsled neugodnih razmer pomanjkanje živine, osobito pomladi je pričakovati, da bo draginja še večja. Ne protivi se gotovim odredbam proti zlorabi Izvdza, svari pa, da naj se ne postopa blrokra-tično in naj se ne ubija z neprimernimi pristojbinami industrija. Navede vzgled, kako bi se dalo odpomoči domačemu trgu s sporazumom producenta In kon-sumenta, kakor se je tak poskus dohro obnesel z nakupovalno zadrugo v Ptuju. Dvomi, da bi v Beogradu s protesti kaj dosegli.
Obč. svetnik Kocmur je v svojem govoru drastično orisal bedo in pomanjkanje našega ljudstva. Predlaga, da najame m. občina nekaj milijonov posojila in izpopolni mestno aprovizacijo. Izjavlja, da bo glasoval za vse predloge.
Obč. svet. dr. Pestotnik je izval s svojim demagoškim govorom prvi vihar v zbornici. Imel pa je nesrečen dan, kajti dobil je pošteno plačilo on in njegova stranka, ki se v celoti niti sama n; strinjala z njegovimi neutemeljinimi napadi. Imenoval je koalicijo kot krivca draginje. — Ceš odgovorna je večina. Ponujal je ljudstvu odpadke na klavnici, katere naj da Vnovčevalnica (Meso pa naj gre na Laško; kaj ne?) Očita, da se mestna občina ni brigala za nakup Vnovčevalnice.
Tu je nastal silen vihar ogorčenja. Dr. Pestotnikovo nestvarno govorjenje je postajalo neprijetno celo JDS pristašem. (Culi so se klici: Ni res, Vnovčevalnica je bila prodana proti volji občinskega sveta, vsi klubi so bili proti
Cez malo minut se je detektiv vrnil v sobo.
Sophus Bark si je položil roko na usta in sramežljivo zazehal. Nato je mahnil detektivu v slovo ter odšel v svojo spalnico.
V spalnici se je Bark ozrl. Tam v pisalni sobi je sedel Joe Jenkins za mizo; njegov ostri profil se je razločno risal na temni tapeti. Baš zdaj je vstal In jel hoditi s tihimi koraki po sobi.
Za hipec se Je zdelo opazujočemu pogledu Sophusa Barka, da je detektivova postava bolj majhna in čokata nego prej. A že se je na tihem posmehnil tej misli in jo zavrgel kot izrodek svoje razburjene domišljije. Z dvema neslišnima korakoma je pristopil k oknu ter položil roko na nekakšno pretikalo ...
Drdraje in ropotajo sta zagrmela dva železna zastora pred oba izhoda pisalne sobe. Detektiv je bil ujet!...
Mož v spalnici se je kratko in porogljivo zagrohotal. Nato je stopil k omari za obleko, vzel iz nje škotsko čepico in zlezel v dolgo In široko vrhnjo suknjo,
prodaji, kar čez noč ste jo prodali!) Govoril je dalje v zagovor izvozničar-jev o svobodni trgovini ter omenjal eksporterje vseh strank, osobito SLS
Zupan dr. Perič konstatira, da so mestni organi v polni meri zadostili dolžnosti, glede nadziranja mesa, ki se ima prodati na ljubljanskem trgu. A kaj so napravili mesarji? Sli so na vlado In dobili preko mestne občine dovoljenje za izvoz. Občina je prosila za nakup Vnovčevalnice. Toda zaman! Na občino se ni oziralo in Vnovčevalnica je bila prodana preko noči in to za slepo ceno. Delež in nadzorstvena pravica m. občine pri Vnovčevalnici je iluzorična vsled sestave uprave. Občina si kvečjemu lahko nakoplje odij eksporterja. Vlada bi morala glede Vnovčevalnice vse drugače postopati.
Obč. svet. Ogrin je protestiral proti izrabi in zlorabi mestne klavnice v svrho aprovizacije Trsta. —
Obč. svet. Turk je poudarjal, da se mora v prvi vrsti gledati na prste iz-voznjčarjem z ozirom na to, da se zadostno pokrije najprej naš domači trg in izjavlja, da se strinja z vsemi točkami nujnega predloga.
Načelnik kluba NSS Ivan Tavčar je Izvajal med drugim:
Dr. Pestotnik je izjavil, da se opravičeno v demokratskem časopisju napada večino obč. sveta, da je kriva draginje v Ljubljani. Toda že v dosedanjem poteku debate so čuli JDS pristaši toliko protidokazov, da je za vsakogar jasno, da so popolnoma neopravičeni očitki demokratskega časopisja. Prav je, da je bila danes podana prilika, javnb razgovoriti se o aprovizačnem vprašanju.
Sklicevati se na vojne čase in potem govoriti o stanju sedanje mestne aprovizacije, je navadna demagogija. V vojni dobi so bili pogoji za razvoj , m. aprovizacije vsi drugi, kot so pa danes. Vojna mestna aprovizacija je imela stotisočake državne podpore, rekvizič-no pravico in vojaščine oproščen strokovni personal. Vsega tega danes nima m. aprovizacija, ker je zadržanje vlade glede prehrane pasivnih krajev popolnoma pasivno.
Dr. Triller je stavljal za vzgled ubožno preskrbo cenejšega mesa v vojni dobi." Lahko je bilo takrat kriti ogromne deficite pri klanju živine s tisočaki, ki jih je dala na razpolago vlada. Brez državne podpore občina ne bi mogla izvesti nobenega klanja živine v lastni režiji. Pozabiti tudi ne smemo, da je dobivala občina takrat klavno živino za ubožno akcijo pod maksimalno ceno od Vnovčevalnice.
JDS se je takoj po prevratu odločno zavzela za to, da se uvede prosta trgovina. Z nepremišljenim skokom iz vezane v prosto trgovino se je ogromno škodovalo pasivnim krajem v državi.
Nihče ne nastopa proti izvozu kot takem. Odločno pa moramo nastopiti proti današnjemu nekontroliranemu izvozu, ki je v korist le posameznim špekulantom.
Ce vlada ščiti interese agrarcev, ne sme pri tem pozabiti na interese ogromnih množic konsumentov, ki nimajo niti toliko, da bi živeli od rok v usta. Občinska aprovizacija bo šele takrat uspešna, če bo imela oporo v vladi, ki ima vso moč. Ustanovitev državne aprovizacije pasivnih krajev je nujno potrebna. Tu lahko JDS zastavi svoj vpliv, če ji je res do uspešne aprovizacije mest. Vladni zastopnik je svnjčas obljubil, da se ustanovi žitni zavod. Ostalo je le pri obljubi.
Danes smo navezani izključno le na samopomoč. Mestna aprovizacija nastopa kot vsak drug trgovec z vsemi nevarnostmi preobrata v cenah. Mestna aprovizacija nima nobenih ugodnosti pri nakupu in transportu živil.
Toda tudi samopomoč je bivša JDS večina v občinskem svetu izredno otež-kočila. Ce je JDS danes toliko do mestne aprovizacije, zakaj jo je pa potem
Okno je bilo tu brez mreže. Neslišno ga je odprl in smuknil tiho kakor senca na vrt. Nekaj hipov kesneje je stal na zapuščeni ploščadi;
Teman in nem je ležal Nybroham-nen pred njegovimi očmi. Tam onkraj na iztoku se je začenjala nedogledna bela črta nabrežne poti.
Bark je obstal in prisluhnil. Tz daljave je prihajal čudno zamolkel šum, podoben zmešnjavi človeških glasov, zlivajočih se z drdranjem voz, topotom konj In brnenjem avtomobilov. Stockholm se je odpravljal na pot, da bi pozdravil svoje letalce!
Svetnik je naglo krenil v.tisto smer. Se pol ure, in Grefbrona se je zasvetila pred njim. Pritajen žvižg... Iz teme se je pojavil čoln. Veriga je zarožljala in čoln je šinil v nočnem mraku po sikajočih in penečih valovih...
Pred Grand - Hotelom« Je Čakala brezkončna vrsta avtomobilov.
Temna noč je odevala stockholjnsko mesto, a v širnih in jarko razsvetljenih prostorih velikega hotela je že vročično utripalo življenje. Večina gostov, ki so hoteli biti ob solčnem vzhodu pri startu letal, je prečula to noč v veliki
takoj po prevratu razpustila. Skladišča so se oddala, inventar se je razprodal in izurjeno osobje je bilo odpuščeno. Danes moramo brez državne podpore ustvariti tisto, kar smo že enkrat imeli. Po čegavi krivdi.
Tudi klanje živine v lastni režiji ni ne malo otežkočeno, ker se je prepustilo Vnovčevalnico privatnim dobičkarjem. Vnovčevalnico se je prepustilo privatnikom baje za en milijon in pol, ako-ravno je po izjavi strokovnjakov vredna mnogo več. Večina sedanjega občinskega sveta se je pri dež. vladi odločno Izjavila zato, da naj se počaka s prodajo Vnovčevalnice. Edino primerno bi bilo, da bi m. občina prevzela Vnovčevalnico in potem po lastnem prevdarku pritegnila v obrat primerno število strokovnjakov. Danes pa doživljamo, da Vnovčevalnica preskrbuje Trst z mesom, dočim ostaja Ljubljana praznih rok. Institucija, ki bi morala biti v dobrobit Ljubljane, je proti interesom ljubljanskega konsumenta. Ce Vnovčevalnica krši pogodbo, zakaj ne poseže vmes pokrajinska uprava?
Veliko ne spremeni na stvari, če ima tudi m. občina pravico do enega zastopnika v upravi Vnovčevalnice. V praksi tako zastopstvo ne velja, ker je v manjšini in ne odločuje pri vodstvu.
Preskrba mesa je izredno otežkoče-na, ker še danes nimamo hladilnih naprav. Ce bi imeli hladilnico, kako bi lako nakupili živino v času, ko jo je dovolj na razpolago, za ono dobo, ko primanjkuje in se draži meso na trgu. JDS je gradila hladilnico celih deset let, a jo še danes nimamo. Sedanja večina obč. sveta se je odločila, da takoj zgradi hladilnico, vendar čez noč ni mogoče ustvariti nekaj, kar je JDS ustvarjala deset let.
Prehranjevalno krizo je mogoče uspešno ublažiti le s pomočjo državne aprovizacije s sodelovanjem občinskih aprovizacij. Ako JDS resno misli z aprovizacijo potem naj zastavi svoj vpliv v Beogradu, da se prične centralna vlada resneje pečati s prehrano pasivnih krajev. JDS naj bo uverjena, da bo potem m. aprovizacija tudi vršila svojo dolžnost, navzlic temu, da je bila svoj čas razpuščena. Nova apravizač-na organizacija se že vrši in se bo še Izpopolnila.
Svoj vpliv naj porabijo JDS zastopniki v Beogradu, ne pa v ljubljanskih demokrat, dnevnikih, da se neopravičeno napada poslovanje mestne aprovizacije.
Obč. svet. Jelačin je nato zagovarja! ve1ctrgovsko politiko. Ko pa je pričel obmetavati večino z izrazi demagogija 'm humbug, je nastal v dvorani velik nemir.
Zupan dr. Perič pojasni, da je živahni potek debate povzročilo očitanje demokratskega časopisja, da večina nič ne dela. V enem mesecu ne moremo vsega napraviti. Pošiljali smo vlogo za vlogo na deželno vlado, toda niti odgovora nismo dobili. Torej ni izšla od naše strani demagogija marveč so se le zavračali neopravičeni očitki.
JDS obč. odborniki so nekaj protestirali proti izjavi župana, večina jih je pa ostala mirna, ker so uvideli, da ima župan prav.
Po zaključnih besedah obč. svetovalca Kremžarja je bil nato sprejet predlog glede preskrbe mesa.
Prekmurje.
Splošna slika.
Ker vladajo tako med našimi naobra-ženimi kot med priprostimi sloji jako medli pojmi, da ne rečemo popolna desorientiranost o našem Prekmurju, njegovi legi in tam vladajočih razmerah, smo se odločili v vrsti člankov poučiti naše čitatelje tudi o tej, izmeč vseh delov naše ožje slovenske domovine najmanj poznani naši zemlji. K temu koraku nas je privedlo poleg občega nepoznanja Prekmurja tudi njegovo izvanredno bogastvo in gospo-
veži, v kavarni in v restavracijskih prostorih. Napeto pričakovanje je trepetalo v vseh teh ljudeh. V živcih slehernega je drgetal in grebel spomin na smrtne padce zadnjega časa; strah, želja senzacij in vse sladostrastje tajne groze se je risalo na bledih obrazih. Pri nekaterih mizah so poluglasno sklepali stave.
Pravkar je spešno stopil v vežo gospod in se z lahnim pozdravom približal nočnemu vratarju. »Ali morem govoriti z Mr. Thomsonom?«
Vratar je začudeno pogledal prišleca in dejal z diskretnim glasom:
»Ne, gospod ministerijalni svetnik. Odkar je Mr. Thomson odšel v vašem spremstvu, ga ni bilo več v hotel.«
Prišlec je osuplo uprl oči v uslužbenca. Nato je dejal majaje z glavo: »Odšel — v mojem spremstvu?... Ves dan in vso noč nisem prestopil vašega praga! Zdajle prihajam naravnost od seje.«
Vratar se je nestrpno nasmehnil. »In vendar ste mi zvečer sami izročili svojo karto, da sem jo oddal Mr. Thomsonu, ko se je vrnil. Prav dobro se še spominjam.«
darska razvoj’na možnost in hotenje opozoriti nato naše gospodarske, predvsem financielno močnejše kroge v trenotku, ko 'se jim nudi ugoden trenotek odločilno poseči v razvoj te tako bogate in tako zanemarjene zemlje, predno store to tujerodni kapitalisti, ki so že pričeli iztegati prste po prirodnem bogastvu Prekmurja.
Proti jugozapadu meji Prekmurje na Medžimurje; meja med obema pokrajinama je zadnji del reke Mure skoro tja do svojega izliva v Dravo. Železniško zvezo z ostalo Jugoslavijo ima le preko Dolnje Lendave, ki leži na progi Čakovec Lenti. Proti Madžarski je železniški promet ustavljen, tako da ostane edina zveza z Čakovcem in odtod dalje Ptuj—Pragersko—Ljubljana ali Čakovec—Varaždin—Zagreb. Ker leži Dolnja Lendava na skrajni meji Prekmurja je Prekmurje samo'torej brez vseh železniških prometnih zvez, kar že samo ob sebi zelo otežuje gospodarski in kulturni razvoj tamoš-njega ljudstva. Na prometna sredstva in njihovo stanje se pozneje še povrnemo.
Zemlja je v dolnjem delu nekoliko močvirnata toda vkljub temu zelo rodovitna in se v tem oziru lahko meri z najrodovitnejšimi kraji Bačke in kanata. Gozdov ie malo, le v severnem Prekmurju jih imamo nekaj. Naseljeno je Prekmurje najbolj gosto od vseh pokrajin v Sloveniji in presega gostoto ioo prebivalcev na i km3. Razen nekaj Madžarov po večjih krajih imamo po zadnjem štetju 978 Židov, to je skoro trikrat toliko kot v celi kranjsko-šta-jerski Sloveniji. Priprosto kmetsko prebivalstvo govori poseben dialekt — prekmusko-slovenščino, ki predstavlja nekako mešanico slovenskega in hrvatsko-kajka|Vskega narečja z mnogimi strokovnimi madžarskimi izrazi Centra Prekmurja sta Dolnja Lendava in Murska Sobota, od katerih prva je tipično madiarsko-židovsko gnezdo z vsemi slabostmi istega, medtem ko je v tem oziru v Murski Soboti že nekoliko boljše.
(Dalje prih.)
Shod obrtnikov.
Obrtniki ljubljanske okplice, 300 po številu so zborovali v nedeljo, 18 t. m. v St. Vidu, kjer so odločno protestirali proti novemu davku na poslovni promet in proti centralizaciji bolniških blagajn.
Navzoč je bil tudi g. finančni tajnik Mozetič iz Ljubljane, ki je zborovalcem obrazložil nov davek na poslovni davek, ki je za malega obrtnika / naravnost katastrofalen. Z ogorčenjem so zaznali mali obrtniki, ki si v potu svojega obraza težko služijo svoj borni in grenki kruh, da so poleg vseh dosedanjih davščin obremenjeni še z novim davkom, dočim so druga vclekapitali-stična podjetja tega davka prosta. Davka so n. pr. proste vse banke in drugi denarni zavodi, ki služijo milijarde, davka je prosta južna železnica, davka so prosti trgovci z živino, ki jo dobavljajo Italiji in si pri tem služijo ogromne vsote, davka so prosta trgovska podjetja za izvažanje lesa itd. Priznalo se je enoglasno, da država rabi davkov, da mali obrtnik tudi rado-voljno plačuje davke, toda le v taki višini, ki je njegovemu skromnemu zaslužku primerna. Nikakor pa ni primerno novo obdavčenje malega obrtnika, kakor tudi ni primerno, da se davka oproščajo milijonska podjetja, ki se bavijo z izvozom, ker znano je, da ravno ta podjetja povzročajo v prvi meri draginjo, ker umetno zadržujejo dvig naše valute s prodajanjem domačega blaga za tujo valuto.
Z uvedbo novega davka se je malega obrtnika-rokodelca vštelo med ve-leobrate. To pa se je zgodilo^ z nepo-znanjem razmer v mali obrti, ali pa z namenom, malo obrt čimpreje uničiti. In drugo bo bolj gotovo kot prvo.
»Jaz — svojo karto?...« je zamišljeno ponovil prišlec, »... svojo karto... Kaj pa je bilo zapisanega na tej karti, ki pravite, da sem vara jo izročil?«
»Pravzaprav ni bila karta,« je popravil vratar. »List papirja je bil In nanj ste zapisali s črnilom pred mojimi očmi:
.Ministerijalni svetnik Sophus Bark pričakuje Mr. Thomsona v hotelski kavarni.«
Gost je zrl nekaj hipov poražen predse. Glas mu je trepetal, ko je povzel obotavljaje:
»Da ... ministerijalni svetnik Sophus Bark... to sem v resnici jaz. A pravim vam ...« — in zdajci se je udaril z roko po čelu ter vzkliknil, bled kakor mrliški prt:
»Za tem se skriva nekaj strašnega. Kje je Mr. Jen... Mr. Thomson?... Ali morete poizvedeti, kam je šel?«
(Dalje prih.)
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda.
Silno živahna je bila debata, v ka- | tero je posegalo mnogo obrtnikov in v kateri so se sestavile in odobrile tri resolucije, ki obsegajo v kratkem sledeče :
Prva zahteva, da se vsi obrtniki -rokodelci, katerih obratovanje se po obrtnem redu ne more šteti med tovarniške, prištevajo malim obrtnikom in jih je kot take — po členu 8, točka 12 uvedbe davka na poslovni promet, oprostiti vsakega navedenega davka.
Druga resolucija zahteva vposta-vitev okrajnih bolniških blagajn, kakor so bile pred preobratom, ker je sedanji aparat v okvirju centralne blagajne predragocen ift ker se poslovanje t$ centralne blagajne vrši izvečine na račun malega obrtnika. Zahteva ta resolucija tudi, da se izvedejo takoj volitve v posameznih okrajih in je na novo vpostavljcnim blagajnam vrniti vse premoženje, ki je bilo svoječasno zaplenjeno.
Da ne bo užival le mestni obrtni naraščaj strokovne izobrazbe, da bo mogoče otvoriti tudi podeželske obrtne in strokovne nadaljevalne šole.
Zahteva tretja resolucija, da se obrtne in strokovne nad. šole v splošnem podržavijo in to čimprejel Kajti le v strokovni izobrazbi je mogvtče napredek malega obrtnika.
Zbor je sklenil te resolucije predložiti kraljevemu namestniku gospodu ministru I. Hribarju, delegaciji ministrstva za finance v Ljubljani in vsem posl. klubom v parlamentu!
Sklenilo pa se je tudi vse resolucije poslati obrtnim organizacijam, zadrugam in društvom, da po celi Sloveniji enotno in skupno protestiramo proti krivičnemu naskoku na malo obrt, da jo rešimo davka, je še čas. Mali obrtniki! Vsi na krov, do zadnjega možal
rf- Nemške cene za lito železo. Združba nemških livarn in nemška zveza livarn sta zvišali prodajne cene zaenkrat za december za 50%.
Citaonica »M. T. Posrednika«. Naredni broj »Medjunarodnog Trgo-vinskog Posrednika« izači če 1. ja-nuara 1922 god. na 64 stranice sa ka-lendarskim delom i štampače se u 20.000 primeraka. Godišnja je pret-plata 50 dinara. Cene oglasima u ovome broju su ove:	cela	stranica
400 din., pola stranice 250 din., četvr-tina stranice 150 din. i osmina stranice 80 dinara. Oglase za ovaj broj kao i pretplatu za 1922 gvulinu treba
poslati najdalje do 25. decembra tek. god. »Administraciji Medjunarodnog Trgovinskog Posrednika«, Beograd.
-j- Zlato v Rusiji. Po ameriških računih je bilo ob izbruhu vojne v Rusiji za 8p2 milijonov dolarjev zlata. Od teh je morala ruska carska vlada odposlati na Angleško 330 milijonov dolarjev kot varstvo za angleške kredite, dočim* je šlo na Švedsko 2:5 mil. dolarjev. Vsled sklenjenega miru v Brest-Litovsku je vzela Nemčija 160 milijonov. Potem je zlato neprestano padalo, oziroma se izvažalo, tako da je danes v celi Rusiji le jse za 1 m'k dol. zlata.
,	-f- Koliko znašajo ruski predvojni
dolgovi? Predvojni dolgovi Rusije znašajo 4 miljarde zlatih rubljev, vsi dolgovi od boljševiškega prevrata pa znašajo 12 tisoč 749 milijonov zlatih rubljev. Od teh odpade na Anglijo 6, na Francijo 5 niiljard, ostanek pa na Združene države.	1
-f- Kolopijalno blago na Dunaju. Cene na Dunaju so v zadnjem času tako poskočile, da kupujejo ljudje le še najpotrebnejše predmete. Riž stane 544 do 595 kron kilogram, kava 2187 do 2730 kron, slive v zabojih 790 do 850 kron, čaj »Moning Congo« 3250 kron, fižol 270 kron, ječmenova kaša 410 kron.
-f- Veliki vzorčni semenj v Bratislavi. V Bratislavi se bo vršil veliki vzorčni semenj med 9. in 16. junijem 1922. Ta semenj prirejajo češki industrialci v zvezi s poljskimi tekstilnimi industrijalci.
-f- Dobranski, kaolinovi in šamo-tovi zavodi so zvišali dosedanji svoj kapital s 5,000.000 kron na 7 milijonov kron ter izdali 10.000 novih delnic po 200 nom. Subskripcija je omejena samo na stare delničarje za kurs 400 kron. Na vsakih pet starih delnic pridele dve novi. Delničarji morajo imeti tudi nove delnice. Zavodi so plačali to leto 10 % dividento.
-j- Kooperativno gibanje ameriških gospodarjev. Kakor se da fosneti po poljedelski statistiki, je prodalo 511.383 ameriških farem svoje pridelke za 722 milijonov dolarjev zavoljo svojega kooperativnega združenja. V poljedelski državi Minesoti se udeleži kooperativnega gibanja 44 odstotkov vseh farem, dočim izkazuje vsa udeležba vZedinjenih državah samo 10 odstotkov. Sadarji v Kaliforniji so prodali leta 1920. sadja za 128 milijonov dolarjev. Splošen povzdig rečenega gibanja proti 1. 1919 tvori 600 odstotkov.
ril med prepirom svojega prijatelja posestnikovega sina Janeza Mežana z neko trdo stvarjo po glavi. Rana na videz lahka se ie kmalu zacelila, toda fant je postal po udarcu mutast. Zdravi se v državni bolnici.
— Konliurz tvornice za milo. Nad »Savo«, tvornico za milo in kemične proizvode C. Fried v Zagrebu je proglašen konkurz.
— Umrl Je včeraj zjutraj v Kranju g. dr. Vladimir Štempihar, star 71 let. Pokojnik je bil mnogo časa načelnik krajnega šolskega sveta ln občinski svetnik. Blag mu spomini
LjubBiana.
■■> Kolo Jugoslovenskih sester priporoča znova svoje srečke. Kakor hitro se razprodajo, bo Izžrebanje. Glavni dobitek znaša 50.000 kron, Starši! Dajte svojim malčkom poleg drugih darov ob drevesu še eno tako srečko! Kaj pa dobite za 1 dinar? hi srečka stanc vendar-le 1 dinarček. Otroci Jo bodo veseli, Kolu pa bo s tem pomazano. Srečke dobite v trafikah, restavracijah in kavarnah. Ne odklonite jih, ko se vam ponujajo.
= Kolo lugoslov. sester priredi dne 2. januarja 1922 v dvorani Mestnega doma božičnico. V to svrho so prispevali: velik češki prijatell 1000 K, g. Albin Smerkol 1000 K, neimenovani 1000 K, g. knezoškof 400 K, ga. Ant. Mila več 40 K, gospa iz Kamnika 30 K. — Tvrdka Glaserman i. dr.
1 kos blaga poleg 10 % popusta pri nakupu blaga. Vsem darovalcem, ki znajo ceniti delo našega Kola, najiskrenejša zalivala! V tvrdki Eger, Korenčan, Šerbec in Zargi, sukanec in razne gumbe. Praznik, Češko in Til pa šolske potrebščine.
= Promocija. Dne 23. t. m. ob 12. uri opoldne bosta na tukajšnji univerzi promovirala za doktorja prava gg. Stanko Tominšek iz Celja ln Srečko Goljar lz Št. Vida nad Ljubljano. '
= Klub Primork se še enkrat tem potom zahvali vsem, ki so z darovi ali na kateri drugi način pripomogli do lepega uspeha božičnice. Posebno hvalo Izreka g. dr. Lahu, g. prof. Peternelu in Železniku ter gej. prof. dr. Novakovi za njih požrtvovalno pomoč. Srčna hvala vsem ostalim članicam, posebno pa onim, ki so pod vodstvom in s pomočjo g. dr. Gregorinove tri tedne pridno šivale. Ker Ima društvo, ki se je zaneslo na obljubo bančnega sindikata za pomoč — primanjkljaj 10.000 kron, obračamo se na javnost s prošnjo za pomoč. Morebiti se najde kak dobrotnik, ki plača za nas to vsoto pri g. P. Kozini kot dolg na čevljih?! — Odbor Kluba Primork.
= Božična umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Oospod kr. namestnik Ivan Hribar je obiskal v torek v spremstvu poverjenika g. dv. svet dr. škaberneta razstavo in pri tej priliki nakupil več slik za dež. vlado In sicer od: Gašparlja-Mar-člča-Santla In Šantlove, Zupančeve in Zmitka. Izven tega je kupil g. minister še zasebno dvoje slik (Motivi lz Bleda) od R. Marčiča. Nekaj del pa so nakupili zasebni ljubitelji umetnosti. Opozarjamo, da se na tej božični razstavi nakupljene umetnine lahko takoj vzamejo iz razstave.
= Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 11. do 17. t. m. se je rodilo v Ljubljani 32 otrok (9 dečkov, 23 deklic). V istem času je umrlo 25 oseb (11 moških In 14 žensk), med temi 15 domačinov In 10 tujcev. Smrtni vzroki so bili:	3	življenjska sla-
bost. 5 jetika, I pljučnica, 1 davlca, 2 možganska kap, 3 prčna hiba, 3 rak in 7 drugih naravnili smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile prijavljene: 1 slučaj davice,
2 slučaja škerlatinke in po 1 slučaj trebušnega legarja in ošpic.
= Lepo božično darilo/ Idealni oče, ženin in soprog sc zamore svoji dragi prikupiti, ako )i kot božično darilo kupi pri tvrdki M. Podkrajšek, Jurčičev trg, nasproti tvrdke Leskovec in Meden, kak krasni izdelek vezenega perila, katera tvrdka ima samozalogo za Ljubljano prve jugoslovanske tovarne vezenin in perila »Dop« na Bledu, katera izdeluje vsakovrstno žensko, otročje telesno — namizno ter posteljno perilo od najprlprostejše do naj-finejše izdelave. Dalje Izdeluje tovarna tudi vsakovrstne vezane zavese, pregrinjala za postelje Iz finih švicarskih tkanin. Tvrdka M. Podkrajšek sprejema brezplačno naročila In tudi preskrbi proračune za popolne nevestine opreme od priproste do najfinej-še izdelave po brezkonkurenčnlh cenah. Želimo, da se občinstvo poslužuje pri nakupu omenjenih potrebščin tega našega pristnega domačega podjetja.
== Zakaj manjka jajc na ljubljanskem trgu. Vedno ugibamo, zakaj nimamo Jajc na ljubljanskem trgu. Eno količino — In to precej veliko — Jih vzame nakupovanje po deželi za razne tvrdke, ki jajca izvažajo. Imamo ženske, ki hodijo po vaseh in Imajo že povsod naročeno blago. Kmetica drugemu kot njej ne proda niti jajca. Veliko jih pobero razne potujoče kramarlce in branjevke. Veliko množino jajc pa ne pride na trg, ker nesejo ženske jajca mesto na trg v njim že znane zasebne hiše, kjer jajca dražje prodajo. V tem slučaju draže jajca dotlčne gospodinje, ki jih same radovoljno dražje plačujejo ter jih s tem tudi odtegujejo lz trga. Imamo pa tudi več žensk v Ljubljani, ki Imajo sorodnike ali zveze na deželi ln poleg tega morda še kako ugodnost pri vožnji. Mesto, da bi kmetica poslala jajca na trg, Jih prihrani za svojo prijateljico, gospo Iz Ljubljane. Napolni |l košaro z jajci In to po tako nizki ceni, da se vožnja gotovo izplača, kajti ta jajca se prodajo potem v mestu pod roko prijateljem in znancem. Ali je to upravičeno ali ne, naj ostane odprto vprašanje, gotovo pa Je, da poleg izvoza In prekupovanja tudi ta manipulacija veliko pripomore k pomanjkanju jajc na trgu.
= Tretje gnezdo. — Vodja šentflorjanske tatinske družbe prilet. Policija ima v tej zadevi srečno roko. Najprej Je zalotila Mencingerjeve tatove. Nato Je odkrila Iju-bavno gnezdo (drugo) in pa veliko tatinsko skladišče pri čcvljarlci Kogojevi v Florjanski ulici, iudl tokrat je aretirala več oseb, med tem! zloglasnega tata in vlomilca Jožeta Dacaija. Obakrat pa so je posrečilo glavnemu voditelju družbe, da je srečno po-begpll. Po daljšem in "bsežnem pozvedova-nju je končno dognala policija, da sc skriva ta vodltell v Škofji Loki pri svoji'— ljubici. — Pollcllska agenta Hauptman id Kirnove sta šla rtemudbma v Loko. Tam sta srečala na Glavnem trgu svojo žrtev — Vinkota Roša — ko se je vračal Iz gorkega in navidez varnega gnezda svoje ljubice. Aretirala sta ga in prepeljala k svoji stari družbi. Vinko Roš je doma iz Kranja in znan postopač ter nevaren tat in vlomilec. Tako se je res posrečilo policiji — kot smo že pisali — odkriti tretje ljubavno tatinsko gnezdo.
=*= Ne vozite se po mestu z nabitimi puikamL Lovec J. Z. iz Ljubljane se je
vračal predvčerajšnjim z lova. Ko se je peljal proti Šentjakobskemu mostu se mu je naenkrat sprožila puška. Kako se je to zgodilo, tega lovec sam ne ve K sreči je bila obrnjena puška tako, da je šel strel v zrak. Vsled neprevidnosti, da se je vozil po mestu z nabito puško, bi bil prav lahko ustrelil ali obstrelil sebe ali koga drugega.
= Izguba kože? Hlapec mesarja Mar-čana Jakob Gregorin je naložil v klavnici 12 kož, da jih pelje k Polaku. Pri nalaganju so kože natančno prešteli. Ko pa je pripeljal Gregorin kože pred Polaka, jih je bilo samo še 11. Ena koža v vrednosti okrog 2000 kron je torej med vožnjo na zagoneten način Izginila.
= Predrzna tatvina na ulici. Neki neznanec je ukradel trgovki s čevlji Anici Ložan na Starem trgu, ko je šel mimo njene trgovine, 6 parov čevljev po 1200 kron in 2 para po 500 kron. Čevlji so bili obešeni pred vežno stojnico.
=» Dvojna poškodba. Na Končanovem dvorišču na Glincah sta se stepla ključavničar Josip Turšič in Ivan Tavčar. Oba sta dobila lahke poškodbe na glavi.
= Aretacije. Predšlnočnjcm je bilo več oseb aretiranih radi pijanosti. Ovadeni pa so po eden in sicer radi prekoračenja policijske ure v gostilni, razgrajanja ln vsled prenagle vožnje po mestu.
= Umrl Je na Sv. Petra cesti v Ljubljani krznar in trgovec s kožuhovino gosp. Hugon Wanck. N. v m. p.l
*= Zgubljen je bil sinoči okoli pol 6. ure na progi Šelenburgova ulica. Dunajska cesta, ozir. na glavni pošti en kos popolnoma novega ženskega perila. Pošten najditelj se prosi, oddati proti nagradi na policijsko direkcijo.
Maribor.
Tehnična podoficirska šola se ustanovi v Mariboru in sicer se porabi za to šolo dosedanja vojna realka, nekdanja kadetnica. Tako poročajo časopisi. Kdor pozna to velikansko poslopje, ki je kot nekdanja avstrijska kadetnica opremljena z vsemi udobnostmi ter ima okrog sebe ogromen prostor, uporabljiv v različne svrhe, ta bode pač obžaloval, da se vse to ne uporabi za druge namene. Dr. Žerjav je nam svoj čas obetal višjo gozdarsko in poljedelsko šelo. Culi so se razen tega še razni drugi predlogi, kako bi se dal ta krasen prostor uporabiti v razne kulturne naprave. Iz vsega tega torej ne bode nič. Za Maribor niso take institucije, kakor mislijo v Ljubljani In v Beogradu. Ml docela uvldevamo, da se mora vzgajati tudi vojaštvo, ker je v sedanjih razmerah še edina trdna zaslomba. Ampak za tehnično podoficirsko šolo bi se dobili tudi drugi prostori, kateri bi ravno tako zadostovali svojim namenom. Za to vendar ni potreba najlepših in najudobnej-šlh prostorov najbrže izmed vseh, kolikor jih imamo v naši državi. Kje so poklicani faktorji, ki niso tega pravočasno rešili ljudstvu In državi v večjo korist?
Nov občinski davek se vpelje z novim letom v Mariboru na predlog SLS. Ta davek se bode pobiral od gostov po gostilnah ln sicer bode moral vsak gost plačati po 10. url 1 dinar. Ravno tako bodo deležni te dobrote gostje po kavarnah, če jih dobi straža v njih po 11. url. Tudi »kvaitopirci« bodo plačevali pa 1 dinar za to svojo zabavo. Kdor bode hotel piti šampanjca, bo plačal ne samo dosedanjih 15 dinarjev občinskega davka, ampak 25 dinarjev. Ta davek bode vsekakor donašal občini lepe dohodke. Zakaj gostilne so še vedno kljub draginji razmeroma dobro obiskane, dasi se tudi že tukaj občuti, da gre z obiskom navzdol. Gostilničarji, kavarnarjl ln gostje gotovo ne bodo tega davka tako veseli, kakor pa občina. Sicer se pa more priznati, da Je v celoti precej pravičen. Le Igralce bi lahko še bolj pritisnili.
Naša policija ni prevelika, pač pa Ima preozek delokrog. Najbližja okolica Maribora kakor: Krčevina, Pobrežje, Studenci in Tezno je tako tesno spojena z mestom, da komaj domačini vedo, kje se neha mestni teritorij ln začne okoliški. Mesto ima neki preveč stražnikov, okolica pa — nič. Zato se ravno najbolj prefrigani tički zatekajo v okolico In so. se v zadnjem času ravno v okolici našli celi tatinski brlogi In bivališča ukradenega blaga. Ce se ne motimo, je policija državna. Zakaj bi torej ne raztegnila svojega delokroga tudi na okolico, kar bi bilo iz varnostnih ozirov za mestno ln okoliško prebivalstvo velika dobrota. Sicer pa, če bi bila policija mestna, bi se to dalo prav lahko omogočiti. Na vsak način bode treba o tem premišljati dokler je še čas. Drugače bodo razmere same s svojim razvojem nas prisilile prej ali slej na to.
O naši policiji tako radi pišejo klerikalni posebno pa še socijaldemokratiškl časopisi, da jo je mnogo preveč in jo je treba reducirati na prejšnje predvojno število. Preje je Maribor imel baje 35 redarjev, sedaj jih pa ima 160. To število je na prvi pogled res precej visoko in bi se morda res dalo znižati, a samo za par desetic. Razmere v Mariboru namreč niso več podobne razmeram predvojne ln deloma vojne dobe. Prvič je spolšna pokvarjenost gotovo presegla 100 procentov. Saj čujemo vsak dan o nenavadno drznih tatvinah in goljufijah. In naša policija v tem oziru ne dremlje In Je odkrila že marsikatero prav rafinirano goljufijo, kakor imamo izkušnje. Drugič le pa Maribor sedaj obmejno mesto ln kot tako zahteva dosti več pozornosti javne varnosti nego pa v prejšnjih časih. Saj tako pogosto prihajajo izprijeni In sumlllvl elementi naše sosede k nam kljub temu, da jim je znano, da naša policijska straža dobro deluje in je tudi zadosti močna. Kako bi pa prihajali šele potem, ko bi tl ljudje vedeli, da se tudi v tem oziru svobodneje gibljejo.
V Studencih sta priredili deška ln dekliška šola svoji mladini božičnico v nedeljo popoldtie. Malčke v otroškem vrtcu pa je obiskal sv. Miklavž na praznik 8. t. m. Obe prireditvi sta bili prav dobro obiskani tudi od strani staršev in sta lepo uspeli. Otroci so bili obdarovani z jestvinami, deloma pa z blagom za obleko In šol. potrebščinami. Da se Je pa moglo obdarovati okrog 600 otrok — kar stane v današnjih razmerah visoko vsoto — in jim napraviti vsa) nekaj veselja ter olajšati vsa) malce veliko bedo, zato smo dolžni hvalo predvsem darežljivim in usmiljenim srcem v Studencih In v mestu. Zlasti Studenčani so darovali radi in vsi, brez razlike strank ln narodnosti, po možnosti za šol. mladino. Učiteljstvo, ki je nabiralo darove. Je bilo povsod 'dobrohotno sprejeto. V tem oziru Studcnčanom vsa čast in iskrena zahvala v Imenu šoL mladežl. — Učiteljstvo v Studencih.
Vof'’r’ Je padel v greznico Dravske vojašnice. kier bi bil sknrn iimr! strašne smrti.
da ga niso rešili dobri ljudje. Ta greznica pa neki še sedaj ni varno pokrita in še veuro čaka, da bi koga požrla.
Celje.
Božičnica se priredi danes V četrtek 22. t. m. ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Celju. Ves čisti dobiček je namenjen za obdarovanje revnih otrok okoliških šol In za nabavo učil. Spored le raznovrstna. Sodeluje železničarska godba. Vstopnina 1 dinar za osebo.
Na občnem zboru celjske »Čitalnice« v soboto 17. t. m. zvečer je bil ponovno predsednikom Izvoljen g. dr. Josip Sernec.
Osebni avtomobilnl promet, katerega je vzdrževala neka družba iz Braslovč, je ustavljen na progi Celje-Vransko. Vsled tega je zelo preobložen s potniki avto, ki vozi iz Celja v Ljubljano In obratno. Potrebno bi bilo, da bi se upeljal avto, ki bi odhajal v jutranjih urah (lz Vranskega v Celje ln prihajal nazaj na Vransko ob opoldanski url.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek je imel g. dr. A. Schwab pri dobri udeležbi fizlologično predavanje »d iredostatkih človeških čutil«. Izvajanjem so poslušalci z zanimanjem sledili.
Silvestrov večer priredita v Narodnem domu »Sokol« in »Čitalnica«.
Trostov koncert. V četrtek 5. januarja J922 ob pol 9. uri zvečer priredi dvojica Trost v mali dvorani hotela »Union« umetniški klavirski koncert. — Vstopnice se bodo v predprodaji dobivale od 28. dec. naprej v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici.
Celjske gostilne so vsled prihoda vojaških novincev te dni za 3 dni zaprli. To pot se naši novinci niso častno izkazali. Pijančevanja, razgrajanja, pretepanja, razbijanja po gostilnah že menda dolgo ni bilo toliko, kakor minuli pondeljek po Cellu ob takih prilikah. Prihajajoči vojaški novinci z dežele so topot pokazali, da je treba med našim ljudstvom še mnogo Izobrazbe. — Po Celju se govori tudi o nekem dogodku s težkim izidom, ki se je baje prigodil v pondeljek zvečer med rekruti in stražami v vojaških barakah. Pozitivnega pa se ne da Izvedeti ničesar. Zato naj vojaška oblast celo zadevo pojasni, da ljudstvo ne bo raznašalo okrog raznih govoric, če bi morda k temu ne bilo — upravičeno.
Kako se rešuje v Celju stanovanjska kriza? »Naprej« poroča, da v Benjamin Ipavčevi ulici neki hišni posestniki mečejo sodnijsko stranke na cesto ter prirejajo b stanovanj, skladišča, svinjake, konjske hleve itd. V Imenovani ulici le bilo par taklb slučajev. Cc se bo v Celju na tak način reševalo stanovanjsko vprašanje, potem sta-novanjske krize v našem mestu še dolgo M bo konec.
P*ul.
Kolo fugoslovansklh sester je v nedeljo
obdarovalo ptujske revne otroke s čevlji In nekaj obleke. Poleg tega je dobil še vsak obdarovani otrok nekoliko jabolk. Kolu jugoslovanskih sester se priporoča, da v prihodnje obdari tudi otroke iz okolice, zlasti Iz Haloz, kjer otroci ubogih viničarjev hodijo sknro popolnoma nagi in so še obleke ln čevljev mnogo bolj potrebni, kakor v mestu.
Javna produkcija učencev glasbene šole se je vršila v soboto, ista je povoljno izpadla. Da ni Izpadlo tako, kakor bi bilo pričakovati, je kriva le nagla sprememba temperature v sobi, vsled katere so popustile strune na goslih In tipke na klavirju so postale spolzke. Učenci na veliko zadovoljstvo starišev dobro napredujejo^
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča:
Drama.
Četrtek 22. decembra. Revizor. Izven
Petek 23. decembra. Zaprta
Opera.
Četrtek 22. decembra. Carmen. Red C*
Petek 23. decembra. Zaprto.
Iz gledališke pisarne. Prva slovenska premijera v letošnji sezoni se bo vršila v nedeljo, dne 25. decembra ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Vprlzorili bodo prvič Izvirno delo Pavla Oolle »Peterčkove poslednje sanje«, božično povest v štirih slikah. Dekoracije je Izvršil po svojih In po načrtih akad. slikarja g. Ivana Vavpotiča g. Vaclav Skružny, kostumi so narejeni deloma po načrtih g. akad. slikarja Ivana Vavpotiča. Režijo vodi g. Sest.
Knjižni in uM.
»Vesna*. Primerno božično darilo našemu ženstvu je 1. letnik »Vesne«. Posegajte hitro po njem! Upravnlštvo »Vesne« Miklošičeva cesta 16, pisarna dcln. tiskarn«.
Ilustrovanega, poljudno - znanstvenega mesečnika Vrh Razglednika tretja številka je pravkar Izšla (oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slov. ulica ŠL 15). »Jugoslavija« j« prve številke ocenila jako ugodno In tudi tretja ne zaostaja. Zanimiva vsebina: Živalstvo naših gozdov, Kajman, Fotogr. panorame, Ljubljansko barje. Amaterstvo In šport, Svetovlastniku so članki in rubrike; razen tega v resnici bogato ilustrovan zvezek na 32 straneh z kolorirano sliko na čelu. Tretji zvezek se je na škodo rednim naročnikom zakasnil radi zamudnikov, ki list pač pridno čltajo a pozabijo plačati; proti takim bi morala uprava resneje nastopiti, najsi je tudi z lastnim zastopnikom. Knjlgo-tržtvo dandanes ne pozna več sentimentalnosti! List zasluži pohvalo in priporočilo! Naročnina 300 kron je zmerna, sedaj ob novem letu priročna! Izhaja od maja do maja.
Pokraiina.
Polzela. Na Štefanovo 26. t. m. bode slovesna otvoritev novega gledališkega odra pri g. Cimpermanu na Polzeli. V prvi vrsti gre največja zahvala g. Cimpermanu, kateri ga je dal napraviti popolnoma na svole stroške. Oder bode ponos Polzelanom, kajti delo mizarja Terglava je narejeno mojstrsko. Slikanje le izvršil že nam znani slikarski mojster Miško Holobar Iz Vrbja pri Žalcu nad vse okusno. Sedaj imamo vendar upanje, da‘nas bodo Igralci večkrat razveselili s predstavami, katere nam bodo v pouk ln zabava Sliši se, da nameravalo ustanoviti »Dramatično društvo«, kar bi bilo Uko pametna — Polzelan.
Dnevne vesti.
— Nafnovefša modrost. Notranje ministrstvo je izdalo 12. decembra naredbo, da se morajo jugoslovanski državllanl, ki potujejo v zasedeno ozemlje, pri povratku v domovino predstaviti osebno na jugoslovanskem konzulatu v Trstu. Taka je naj-novejša modrost notranjega ministrstva, ki naj podpira nacljonalne težnje Slovencev proti Italiji! Doslej smo mislili, da je samo Italijanska vlada tista, ki sistematično ote-iuje nacljonalne stike našega prebivalstva tn in onstran italijanske meje. Odslej ne bo tadostovalo, da si jugoslovanski državljan napravi potni list za Tolmin, Idrijo ali Postojno v Ljubljani. Pred povratkom bo moral tekati v Trst, Izdajati dtag denar in čas, da te more osebno zglasiti na konzulatu. Kje je Jugoslovanska Matica, da bi bila enkrat za vedno zahtevala od centralne vlade, da naj se stroški in brige za potne liste kolikor mogoče omejijo, ker je za našo na-Cljonalno misel svoboden stik neodrcšenlh bratov z nami In obratno temeljne važnosti.
— Železničarjem! Danes popoldne je došla od vrhovnega vodstva koalicije v Beogradu brzojavka sledeče vsebine:	Zahteve nerešene. Upanje slabo. Delo nada-IJujcma Vztrajajte! — Podpisi: Stanojevič, Korošec, Beltram, Nachtlgal, Pavlič. —
r Skoro neverjetna vest Upamo pa, da so naši zastopniki preveč črnogledi, ker nikakor ne moremo verjeti, da je ostala vlada slepa ln gluha napram bednemu položaju železničarjev, o katerem je točno poučena In so zastopniki vlade sami priznali, da so zahteve železničarjev opravičene in da'Je sedanji položaj železničarjev neznosen. — Železničarji! Poživljamo Vas, da ohranite mirno kri, dokler se ne vrne naše zastopstvo Iz Beograda, ker se nadejamo, da bo ns vodilnih mestih končno le predrla uvidevnost. — Pokrajinski koalicijski odbor.
— Obratno ravnateljstvo lužne železnice ebjaVlja: Generalna direkcija carin v Beo-
* gradu nas obvešča, da jemljejo potniki pri D-brzih vlakih, zlasti Iz Avstrije seboj v kupeje še vedno kot ročno prtljago carini podvržene predmete z namenom, da jih uti-hotapijo v Jugoslavijo, ne da bi plačali uvozno carino. Opozarjamo občinstvo v njega lastnem interesu, da preda take predmete v prevoz kot potniško prtljago, ker bo etrlna sicer v nasprotnem slučaju nastopila f občutnimi globami, oziroma take potnike prisilila, da prekinejo vožnjo in izstopijo v obmelnl carinski postaji. Ce pa ima potnik seboj carini podvržene predmete, ki so tako malenkostni, da jih ne (nore predati kot potniško prtljago, noj jih prijavi sam nepo-*van carinarnici v obmejni carinski postaji.
— Gospodu Einspielerju so delali beograjski časopisi krivico, ker so ga proglasili za poneverjalca. Gospod Einspieler ni izginil z denarjem za drva na Dunai, temveč Je odšel na neko graščino v Srem kupovat drva. Ker pa se je nahujskano prebivalstvo uprio oddaji drv, se je moral gospod Einspieler vrniti brez drv, toda zbrani denar je vrnil uradnikom In slugam.
— Nezadovoljstvo med rudarji v Šeni Janžu. Lastnik rudnika g. A. Jakil je o letošnjem novem letu podpisal z rudarji sklenjeno kolektivno pogodbo, a pozneje je vkljub temu znižal rudarjem draginjske doklade. Rudarji so se pritožili na ministrstvo za soc. politiko, ki je poslalo k posredovanju inšpektorja c. Lotriča, dočim le
rudarsko glavarstvo zastopal rudarski svetnik Inž. g. Pehani. Pogajanja pa so sc razbila. ker se lastnik ni uklonil. Spor bo rešila posebna komisija, ki bo natančno pregledala gospodarsko ln socijatno stanje rudnika.
— Osrednje ravnateljstvo Trboveljske družbe pride v Ljubljano. Dne 20. t. m. je Imela Trboveljska premogokopna družba na Dunaju sejo upravnega odbora, v kateri se je definitivno sklenilo, da osnuje družba v Ljubljani svoje centralno ravnateljstvo. Obenem se prenese tudi glavno knjigovodstvo z Dunaja v Ljubljano. Štirje jugoslovanski član! upravnega sveta bodo tvorili eksekutlvo družbe in samostojno sklepali v vseh zadevah, ki se tičejo družbenih podjetij v naši državi.
— Glede taks za veselice, zabave itd. Je Izdala generalna direkcija posrednjlh davkov v Beogradu pojasnila, da je takso 5 dinarjev na 24 ur treba plačati, kakor brž se je izdalo dovolilo, ne glede na to ali se je prireditev vršila, ali zaradi kakršnih koli zaprek opustila.
— Naši državllanl, ki pot ujelo v Trst, se morajo javiti v Trstu pri naši delegaciji ne glede na to, ako jim je potni list pri nas Izdan tudi za povratek.
— Akademska omladina mesta Kranja ln okolice je ustanovila na svoji ustanovni skupščini dne 19. t m. nepolitično društvo »Akademski krožek«, ki si stavi kot eno glavnih nalog, da zainteresira vse sloje za kulturna vprašanja. Društvo bo prirejalo v Kranju ln okolici poljudnoznanstvena predavanja. Otvoritveno predavanje se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob 20. uri v prostorih »Narodne Čitalnice« v Kranju. Predava univ. prof. g. dr. K. Oz-vald:	»O osnovnih načelih ljudskega izobraževanja«. Vabljeno vse občinstva Vstop prost.
— »Rote Pahne« zabranjena v Franclji, Francoski minister notranjih del je s posebno naredbo zabranll razširjanje nemškega komunističnega glasila »Rote Fahne« radi tega, ker piše proti Interesu francoske republike.
— Preureditev selske službe pri pošti Grosuplje. S I. Januarjem 1922 se preuredi pri pošti Grosuplje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši takole: 1. okral bo obsegal kraje: Jerova vas. Mala Stara vas. Velika Stara vas. Gradišče, Perovo, Hrastje, Vrbače, Cikava, Sela in Brezje. II. okraj pa kraje: Dolenja Slivnica, Malo in Veliko Mlačevo, Boštanj, Zagradec, Gatlna, Dolenje Dublice, Gorenje Dubllcc, Blato in Prapreče. Dostavljalo se bo v L okraju vsak pondeljek, sredo ln petek, v II. okraju Pa vsak torek, četrtek in soboto. Dostava se je uvedla nanovo le za kraje: Brezje, Jerova vas. Cikava In Sela.
— Invalidsko društvo v Braslovčah, podr. Polzela, priredi na Stefanovo dne 26. t. m. ob 3. uri popi pri g. Cimpermanu narodno Igro »Razvaline življenja«. Med odmori igra godba na lok. Cisti dobiček je namenjen invalidom.
— Ponesrečil se Je pri brušenju železa kovač v Lenarčičevi kovačnici na Verdu Ivan Petrovčič.'Med brušenjem mu je priletel kos železa v desno oko in ga nevarno poškodoval.
— Težka posledica pretepa. Josip Pirc iz Kamen potoka Prt Novem mestu ie uda-
Stev. 810.
Priporočamo Jugoslovanski kre-Sitni zavod v Ljubljani, Marijin trg B. Hranilne vloge na knjižico in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
Raj je Elsafiuid - to sb zna! Letar FbIIbp -- Stubisa!
Preda se s
EN BREK POKRIT S STREHO
za 7 oseb, se proda pri Andrej Zgonc, gostilna, Cerknica.	2502
PRODA 8E TAKOJ POSESTVO
V BOSNI, blizu Sarajeva. 3 uri z želMnieo, na Ivan planini, v kompleksu od 142.173 kvadratnih metrov, z 2 vilama, 1 hl5o in gospodarskim poslopjem. Vse zidano. Cena 900.0000 kron. Pripravno za sanatorij za bolne na pljučih. Podrobneje na naslovu Miroslav B*y*r, Gairet-banka, Sarajevo. — Posredovalcem 5 odstotkov provizij«. Prodam takoj. 2500
CIRKULARNA ŽAGA
z 2 ali 3 klinami. 1 lokomohila s 15 konjskimi silami (izdržuje se s samimi odpadki od žage), je po ugodni ceni na prodaj. Vse v zelo dobrem stanju. Cela žaga se lahko brez velikih stroškov prestavi. Prodam le zaradi nakupa večje žage. Petrič Ivan, Borovnica. •'
TRI NJIVE V SPODNJI ŠIŠKI
ob kamniški progi ležeče se takoj prodajo. Naslov v upravi.	2488
POSESTVO PRI MARIBORU
34 In 45 oralov, lepa poslopja in živina. — GOSTILNA z zemljiščem, hotel s kavarno, hiše, vile, trgovine, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
VINOGRADNIKI, POZORI
Naznanjam vam. da imam okoli 50.000 trt. vkoreninjenc šmarnice, katere ni treba nikoli a calico Škropiti. Daset let garancijc. Tone ZagorSek, trtaičar 0 Dornavi. poSta Mo&kanjci,	24*9
Službe:
DVA TOČAJA,
med tema en kuhinjski mesar se sprejmeta takoj v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani.	2505
DOBRO IZURJENO PRODAJALKO,
ali pa spretno učenko z nekoliko pred-prakse sprejme takoj manufaktuma trgovina T. Ogrin, Novomesto.	2502
IŠČETA SE DVE PRODAJALKI ZA TRGOVINO Z DELIKATESAMI
K. Rabus i sin. Zagreb. NikoUčeva ulica 13. SAMOSTOJNA KNJIGOVODKINJA,
starejša moč, zmožna vseh pisarniških del za podjetje na deželi se sprejme. Hrana In stanovanje v hiši. Nastop takoj ali tekom januarja. — Naslov pove uprava lista.
VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV
tramih in vestnili delavcev za delo v tovarni se sprejme tako}. Samcrtojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo aaEleurtnp. Vprala se Emonska aasta št. 8, v pisarni.	ZH99-
NATAKARICO,
katera opravlja poleg gostilniških poslov še druga domača dela, iiče za nastop s 1. januarjem 1922 gostilna Svetina- v Žirovnici, Gorenjsko.	3487
MIZARSKEGA POMOČNIKA
IN VAJENCA
iščem za takojšnji nastop. — Naslov: Frane Polak, mizar. Radeče pri Zidanem mostu.	2491
STROJNIKA ZA PARNO LOKO-MOBILO
Iščem. Prednost ima oni, kateri ima večletno prakso in dobra izpričevala ter biti mora izučen klučavničar. Plača po dogovoru. — Parua žaga Franc Ravnikar, Linhartova ulica št. 25.	2494
Pasmo:
, STANOVANJE ZAMENJAM! Zamenjam svoie stanovanje v Ptuju ob* stoječe iz 2 sob s pritlikami z enakim v Ljubljani ali okolici: vzamem tudi vsako stanovanje če tudi boli majhno. ponudbe pod St »7«.	2484
DOBRO OHRANJEN BENCINSKI MOTOR
»Langen & Wolf* za 4 HP se zamenja za.
srednjo stružnico. Motor se postavi Pro*J° na vsako postajo južne železnice. Ponudbe je staviti na: »Motor-stružnlca* na uprav-ništvo.	2498
MLAD PROFESOR
Išče za takoj ali za 1. januar meblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista.	2444
MESEČNO SOBO
išče uradnik za takoj ali pozneje eventu-elno s prehrano. — Ponudbe: Soba 10.000 na »Upravo Jugoslavije«.	2497
Mstrpina manufakture, sama na žetela
v Balkanu.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah.
Solidna in točna postrežba zajamčena. ,	______
,F
Um
tvornica lampamjera fran. nai!nw i veletrgovina m feocama ki d.
u	Sadu
l*»eStav«! gg. hote!iiera, re-£ . ratere, bareve I delikatesne radnje, da imade na stovar’St!j cd ctaleg vremena odležanog Ssmpsnlera. kso I razna stara fruiicosorska vina u bocama.
Naloži se imšulu brzo i tačno
Zalile kože
kupuje tovarna klobukov „Šešir“, d. d. v Škofji Loki.
KIMBTt.U.V.KMM
i Silili
EsL jBkstil"
tehnična pisarna, oskrbuje vse v svojo stroko spadajoča dela, kakor šivanje, pletenje, apreture za volno, drevesno volno, predivo in lan; izpelje vse načrte tkanja; proračun na zahtevo, montiranje vseh vrst strojev
Zastopniki za Jugoslavijo
Radešinsky Crnek
Sialagora pri Kočevju.
Odpadke starega ta novega cinka ter clnkove plošče kupujejo v vsaki mnoilni
KRANJSKE TOVARNE
železne, ključavničarske In kovinske robe
„TITAN“ D. D.
Kamnik pri Ljubljani.
DRVA
Povodom božičnih praznikov in novega leta priporočamo vsnkovrstna zelo pripravna darila, osobito različno sukneno, volneno in perilno blago.
Velika izbira najnovejših preprog, zavez, garnitur, finih volnenih odej za postelje itd. Razni ostanki sukna, fearhenta, celirja itd. po zelo znižanih cenah.
i A. &E. Skaberne
špecijašna trgovina za pletenine,
trikotažo in periio
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
suha ali sveža bukova, franko Sisak ali oddajna postaja kupim v takojšnjo dobavo. Ponudbe pod „M0LANK0“ na An. zav. Drago Beseijak & drug ' jubljana, Sodna ulica štev. 5
09mmmm9
Prof. S. Santei
j Božične razglednic®
| so ravnokar izšSe, ter se dobila po vseh trgovinah
I
V
z papirjem, knjigarnah In trafikah.
Božične razglednice so umetno Izdeiene v raznih barvah In tiskan!« na finem Chromo papirju.
Serija 6 razglednic 2 50 din.
Naroča se direktno pri
ZVEZNI TISKARN! In KNJIGARNI
v Ljubljani, Woifova ulica štev. 1.
®®#4
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46 5
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene 9tavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Ha '«i mn. km in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja.
i
300.000 kron
se išče proti popolni garanciji in dobrimi obresti od privatnika., Cenjene ponudbe pod „Investi-cija“ na Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana Sodna ulica štev. o.
9
O
«
:
9
9
■n i posoli
Gosposka ulica — Hotel Balkan.
prestavlja najcenejše iz vseh jezikov na vse jezike, transkribira cirilske rokopise, prevzame pisarniška dela. Uradne ure od 10 do 15 ure. Karlovška c. 24./1
Po!yglotf I
prestavlja najcenejše iz vseh je- 9
9
I
I © I
A. ŠERBEC in F. TEŽAK
izdelovanje kemičnih Izdelkov
»Svetla11
LJUBL3ANA, Zvonarska ulica 7.
Do sedaj najboljše in najuspešnejše čistilo za čevlje v vseh barvah, čistilo za usnje parkete i. t. d.
Sprejema in obrestuje hranilne vlege po 4V1°
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru.
Daje posojila v vseh oblikah.
Eskomptuie različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji. Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago.
Uraduje vsak dan dopoldne.
Za ieto 1922
Žepna koledarja
Za leto 1922
v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro
limanetn papirju. v
Naroča se direktno pri
Zvezni knjigarni in tiskarni
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. a i—ir ir tt m~ t T mimo
;i in obrtniki! Mrajte v dnevniku,.Jugoslavija".
iiiiniiiiiinmiiiiiiiHiiiiMiiiiMiMiiiMiiiiMiiiimiimmiiitiiniiiiiiiniiiiinniiiftiiiHuuiiuiiiiimiuiiiiniiMinuiHiiiiiiiiiiiHiiiiHitimimi^^
Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
USTANOVLJENA L1872
JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA
mr Beograd, Gornja Radgona. Kranj. Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
tyiiiiiiiiiimiiimm»iiiiimiiiiiiiiiiiiiitHiiimiii)»HiMutMifflitmnimiitiiimiiimiimiiitiiuiimiiiiiiiiiiimiiiiiimitHiiimiiiiiiitHiimHtitittiunHHiiniiw^
a Božič in Novo leto
kupujte knjige založbe „3UGOSLAVDE“ oziroma »Zvezne tiskarne” na Marijinem trsu št. 8
Mi ommrnm
.Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin
nasproti Frančiškanske cerkve.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubliwd*