St. 134 »-i »raftrtai' gf anaftcnli v Trstu« v mcMJo, «• Junlla 1926, Posamezna Številka 25 stot Letnik LI Ust iifeaja i 3 me«®ce L 12.-i L *f0 vdL — Posfcm v ikokofitl 1 koknej mrtatee, ubvaie. , Narobrin* c Y\ * i • — - I mm pr^ . /^ovtk« 1» ogtem 75 M, <• 1.20, oglAM denarnih awodw L X« MaH oglasi: 30 rtoL za besedo, oafmaaj L & DINOST Uredniitro in cpravmltvo: Trat (3). ulic« S. Francesco d'A*id 20. T«i Icfon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci j« in denaff pa upravnUivu. Rokopisi m ne vračajo. N«frankirana ;p sma se ne sprejemalo. — Last, založba In tisk TIskarne „Edinosti Pod uredništvo ▼ Gorici: ulica CHosufc Oerducci it 7, L n. — TeleL it 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. M 99 Sredstva naše propagande Na fašistovskem zborovanju v Puli dočim jih imajo Slovani celo vrsto. Kol ob brzojavni dro« ^ Osreči ^ bibil g^etrisnekoliko psiholog in će | nanm 80 k sreCl ^ bi se m* in ^r^cSTo^lobiU dobili le neznatnepoškodbe, ki se dajo bi se n»i m nora pojasnilo za to I ozdraviti v nekaj dneh. so se bavili tudi z vprašanjem, od koa ■da prihajajo sredstva za «slovansko propa^ando» v Julijski Krajini. In pri-štisodo zaključka, do kakršnega, bi ne bili prišli, če bi ne bili obremenjeni s tistim nedostatkom, ki je gotovo eden glavnih vzrokov, da ne more priti do prave in koristne uredbe sožitja v tej pokrajini. Če bi se bili hoteli potruditi, da bi prav spoznali nas zivelj, stopnjo njegovega, narodnega političnega, kulturnega in socijalnega razvoja, bi ne govorili o neverjetnosti, da bi naše ljudstvo samo moglo in hotelo pokrivati potrebe tistega vsestranskega snovanja, ki ga nam nasprotni krogi označajo z besedama: slovanska propaganda — bi ne prihajali do zaključka? da morajo sredstva prihajati od drugod. Razumeli bi resnico, ko se vendar vse snovanje naše zurnali-stične, kulturne, socijalne in gospodarske organizacije — kolikor se sploh še more vršiti ob sedajijih razmerah — vrši pred očmi javnosti in pod nadzorstvom oblastev. Kar se tiče slovanskih glasil — listov in lističev, kakor je menil g. Nino Petris v svojem pulskem govoru — bi bil prav za prav že ta govornik sam podal pravo razlago s svojo ugotovitvijo da tisoči naših ljudi čitajo te liste, če ne bi bil — v svrho sumničenja — pridodal, da se ti listi širijo brezplačno! S tem je hotel namigniti, da troske mora pokrivati nekdo drugi...! Nasprotno takemu — da ne rabimo neke druge primernejše besede — zlohotnemu namigavanju pa stoji nepobitno dejstvo, da glasila naše narodne manjšine vzdržujejo tisti tisoči, ki jih je omenjal g. Petris: vsi tisti, ki so naročniki in kupovalci naših listov. Slično, kakor o gmotnih virili slovanske žurnalistike in publicistike ter kulturnih naprav v Julijski Krajini sodi g. Petris — bodi vsled nevednosti, bodi zlohotnosti — tudi o temeljih slovanske gospodarske organizacije! Govori' «una estesissima rete di piccole hanehe rurali, di associazioni che for-niseono materiali agrari, di societa, cosl dette di cultura». In dostavlja: cNiti misliti ni, da bi vse te naprave tako procvitale, kakor v resnici pro-cvitajo le od bornih prihrankov ubogih kmetov in da bi mogle od teh dovoljevati največja posojila, ki neprestano pomnožujejo njih razvoj, ne da bi jim bili ob strani mogočni tnji zavodi, ki imajo političen interes na tem, da jih vzdržuj ejo!» Tu pa g. Petris — kakor vidimo — ni samo namigajoč sumničil, marveč je naravnost in izrecno izrekel obtoze-valno trditev. Ali o konkretnih dejstvih v podkrepitev trditve ni imel besede!! (Vendar mu bodi iskrena hvala na priznanju, ki ni laskavo le za voditelje naših kulturnih in gospodarskih ustanov, marveč tudi za umstveno vrlino našega ljudstva). In vendar je gola resnica, kar se g Petrisu zdi neverjetno in izključeno. Slovanski žurnalistiki in publicistiki v Julijski Krajini prihajajo — kakor smo že gori na kratko ugotovili — sredstva izključno le iz požrtvovalnosti našega ljudstva v razne kulturne in socijalne namene in tiste ganljive darežljivosti, ki se zrcali v dnevnih Izkazih o darovih v javne dobrodelne namene. Res ganljivo je, kako si naše ljudstvo tudi v časih gospodarske stiske odtrguje od ust, da prispeva po svojih močeh za svoj kulturni napredek. Če g. Petris in njegovi zaplečniki ne morejo razumeti take požrtvovalnosti med našim ljudstvom, naj čujejo razlago za to: taka požrtvovalnost in darežljivost izhajata iz velike, nen-gasne ljubezni do svojega rojstva, do svojega materinskega jezika,- iz neomajne zvestobe do svoje narodnosti, iz moreče skrbi za nje narodni obstanek! Iz takih čustev, iz notranjega Čustvenega življenja izvira taka požrtvovalnost tudi za idealne svrhe Tudi glede razvoja naše gospodarske organizacije je tu naravna razlaga Iz malih skromnih početkov se je razvijala organično, postopno, solidno: na eni strani po zaslugi zmisla našega ljudstva sploh za zadružno življenje, za kolektivno snovanje, sodelovanje vseh plasti ljudstva, od «bornega kmeta», ki ga g. Petris omalovažuje, pa do imo vitnika in inteligenta; na drugi strani po zaslugi izprevidnosti, poštenja in vestnosti, posebno pa strokovne usposobljenosti voditeljev naših gospodarskih organizacij. (Male izjeme le potrjujejo pravilo). In slednjič v visoki meri žarke ljubezni do svojega naroda in globoke skrbi za gmotno blaginjo njegovo. Iz takih duševnih in idealnih virov prihajajo naši- gospodarski organizaciji sredstva za nje razvoj in podvig. K ar se tiče naše žurnalistike, moremo izvajati razlago celo iz ugotovitve g. Petrisa samega, da Italijani v Istri morejo le s težavo vzdrževati en list. v vpraSanje, bi dobil _ . # __ razliko. Široki italijanski sloji ue ču- Mednarodnl vratni sejem v Padovi tii0 P°^nka ffita raBSSt PADOVA, 5. Da»es zjutraj je bil sve-nega obstanka, ker jimje ta ^ ^J ^^ 8. mednarodni vzorčni sejem. Vse mesto je v zastavah. Ob 7.20 zavarovan. Na naši strani pa je položaj ravno naobraten in je zato v glavi in duši slehernega našega človeka živa zavest o nevarnosti, ki grozi našemu narodnemu obstanku, in dosledno temu tudi živa zavest o potrebi obrambe z vsemi primernimi sredstvi do skrajne ^EvJTvam gospoda: v teh psiholoških, moralnih in idealnih elementih je razlaga za vse Usto, kar vi označate kot «propaganda slava«, ki pa je v resnici le posledica najnaravnejšega notranjega čustvovanja, najplemenitejšega hotenja po božjem in pisanem zakonu: ohraniti svete etične in narodne ded-ščine, podedovane od roda v rod skozi stoletja. Zato, o gospoda, im iščite «propagand e», ki bi jo hranili vin od «onkraj meje», marveč spoznavajte dušo svojih lastnih državljanov nagega plemena! Ta duša vam bo govorila in vam govori: Vse dajamo in bomo dajali, kar smo dolžni državi kot nje člani. Poleg te državne asimilacije pa naj se ne zahteva od nas tudi narodna asimilaciia, torej samožrtvovanje, v kakršno ne more privoliti noben zaveden, posten, moralno zdrav narod. Ravno te dni se živo razpravlja o potrebi boja proti strašni epidemiji, ki je prišla nad človeštvo: proti samomorilski epidemiji. Da, samomor je zločin "roti božji volji in človeeanskemu čustvovanju. Ali nič manji zločin ne bi bil narodni samomor, ker vse narode je ustvaril Bog za življenje drugega poleg drugega. Poslansko zkimlca etila na počitnice RIM, 5. Danes se je vršila zadnja seja poslanske zbornice v tem zasedaniu. Po odobritvi členov zakonskega načrta, ki se tiče ureditve osrednje u-prave kr. mornarice, je zbornični predsednik podal kratko sliko parlamentarnega dela. V tem zasedanju je zbornica odobrila 33 zakonskih načrtov ter izpremenila v zakon 101 odlok-zakon in 3 zakonske predloge. Seja je bila zaključena ob 17.50. Prihodnja seja se skliče na dom._ Italijanski komunisti aretirani m Murski meli DOMODOSSOLA, 5. Včeraj je hotela skupina italijanskih komunistov, ki vršijo protifašistovsko propagando Švici, prekoračiti italijansko mejo pri prelazu Briga Zajeli so jih italijanski obmejni organi ter odvedli v zapore. Zapleriili so jim tudi veliko množino komunističnih brošur, katere so hoteli razširiti v zgornji Italiji. M flRtflCU V Siciliji Varnostni organi zaplenili veliko žine orožja in streliva PALERMO, 5. V Bagherii in okolici so varnostni organi aretirali več sto oseb, ki so osumljene raznih ropov tatvin in sličnih zločinov. Samo v Bagherii je prefekt Moro dal aretirati nac 150 oseb. Izvršene so bile tudi mnoge hišne preiskave, tekom katerih so varnostni organi zaplenili velike množine orožja in streliva. Vsi aretiranci so bili odvedeni s kamjoni v palermske zapore. _ Rtttlnec rovMttll ■Huškao .Seč*1 RIM, 5. Iz zanesljivega vira doznavamo, da bo sen. Vincenzo Morello (Rastignac) imenovan za ravnatelja milanskega dnevnika «Secola». Tozadevna pogodba je bila že sklenjena med lastništvom «Secola» in Rasti-jgnacom. _ Nevihte in peplive MTeskmsRen FIRENZE, 5. Sinoči je izbruhnila tukaj silna nevihta. Na več krajih je udarila strela, a ni povzročila velike škode. Temperatura je močno padla. Iz Lucce poročajo, da je sinoči tudi tamkaj razsajala strašna nevihta. Radi nalivov je bilo poplavljenih več okoliških vasi. Posebno polja so utrpela veliko škodo. Slične vesti prihajajo tudi iz S. Vita in Casentina. PERUGIA, 5. Danes predpoldne smo irneli "tukaj veliko neurje, kateremu je sledila toča Brzojavne in telefonske proge so bile na več krajih poškodovane. Tudi včeraj zjutraj smo imel . točo in nalive. Reka Tibera je zopet visoko narastla. Molinari ponesrečil m avtomobilom RIM, 5. Komponist Bernardino Molinari se je včeraj ponesrečil. Njegov avtomobil, v katerem je sedel s tremi i prijatelji, je v polnem teku trčil ob neki Francoski senat odobril locarnski pakt PARIZ, 5. Na včerajšnji seji senata je ministrski predsednik Briand imel^ev* okolica definitivno odigrala dićevcev in jovanovićevcev novo delovno vlado. V tem slučaju pa bi ožja Pa- zjutraj sta prispela semkaj iz Rima ministra on. Rocco in on. Belluzzo, kot zastopnika zbornice pa sta prišla poslanca Gug-Mehni in Miari. Otvoritveni nagovor je imel senator Indri. Trgovinska pogodba ntd f Mjo tal Jugoslavijo Jugoslavenska narodna skupščina bo v torek pričela tozadevno razpravo BEOGRAD, 6. (I*v.) Tekom dopoldneva je ministrski predsednik Uzuno-vič konferiral s skupščinskim predsednikom TrifkovkSem glede delovnega programa narodne skupSčine. V torek, jred prehodom na dnevni red, bodo posamezni ministri odgovarjali na nekatere interpelacije in vprašanja poslancev. Na dnevni red pa pride razprava o trgovinski in plovni pogodbi z Italijo ter o dveh veterinarskih konvencijah. Skupščinske seje bodo nato trajale najbrž še kakih sedem do osem dni, nakar bo parlament odšel na počitnice. Načelniki opozicijskih strank so tekom dopoldneva imeli sestanek, po katerem so izdali poseben komunike. V komunikeju izjavljajo, da Radič nima pravice, da bi govoril o delovanju narodne skupščine in o preganjanju korupcije, ker si je povsem osvojil stališče Nikole Pašića. Opozicija obsoja tudi lenobo vladne večine v skupščinskih odborih. Nikola Pašić bi bil moral danes odpotovati v Karlove Vary, pa do večera tega še ni storil. Odpotoval bo najbrž v torek. Popoldne so se v zunanjem ministrstvu se tali h konferenci Ninčić, prometni minister Jovanović in Pavle Radie. V vladnih krogih trdijo, da je bila konferenca posvečena zunanjemu po-ložaju. Po konferenci se je Ninčić raz-go var j al z novinarji, ki so ga opozorili na vesti, ki jih je prinesel neki list, da treba sporazum z Italijo spremeniti v nekaterih odstavkih nettunskih konvencij, ki so za Jugoslavijo škodljivi Ninčić je novinarjem odgovarjal, da ni treba prav nič izpreminjati, ker je bilo vse, kar te konvencije vsebujejo, sklenjeno po dolgih in temeljitih diskusijah. Sicer pa bo o tem itak govoril v narodni skupščini. Precejšnjo pozornost je vzbudil danes članek glavnega glasila «Narodne obrane», ki v uvodniku trdi, da vlada v političnem življenju Jugoslavije velik kaos, govori o pokvarjenosti današnjega duha in o hudih posledicah tega dejstva. Pravi, da narod izgublja vero v parlament in parlamentarizem ter zaključuje, da je edini izhod iz tega položaja izvenparlamentarna vlada, ki naj posluje par let, stranke pa naj se razpuste. Jutri bo Svetoear Pribičević imel v Šabcu velik shod. Ker je to prvi večji shod Pribičevića v Srbiji, vlada zanj veliko zanimanje._ Za stoft »Uske* mio Proglas mm predsednika republiko VARŠAVA, 5. Novi predsednik poljske republike Moscicki je izdal na narod proglas, v katerem pravi, da mora biti sedaj glavna naloga vseh ta, da ~o svojih močeh delajo za edinstvenost in slogo poljskega naroda, ki ga ne smejo več cepiti pokrajinska nasprotstva, politične in socijalne naravi. «Spomin na nedavni spor, je rečeno v proglasu, nas mora le podžigati pri našem skupnem delu za čim večjo slavo Poljske, ki mora biti prva pri gradnji boljše bodočnosti človeštva, na podlagi mirn^ra in prijateljskega sodelovanja narodov. Naj Bog zagotovi slogo naroda, edinstvenost in varnost republike!» daljši govor, v katerem je zagovarjal locarnski pakt, kateri izpopolnjuje vrzeli, ki jih je pustila versailleska pogodba. Senat je odobril locarnski pakt z 272 glasovi proti 6. Mosulska pogodba LONDON, 5. Reuterjev urad javlja iz Carigrada: Iz Angore poročajo, da je bila zaključena splošna pogodba o Mo-sulu. Protokoli o garancijah, razmejitvi, carinah itd. so pripravljeni za podpis in bodo najbrže v soboto podpisani. _ Angleška liberalna stranka LONDON, 5. Na sestanku liberalne parlamentarne frakcije je izjavil Lloyd George, da nikdar ni mislil in ne misli stopiti v delavsko stranko. Na seji je bilo sklenjeno, da se vsa osebna vprašanja prijateljsko poravnajo z namenom, da se za vsako ceno ohrani edin-stvo liberalne stranke. Sir John Simoi, mister Rumiman in Sir Godfrey Collins so bili določeni, da ;>riobčijo zaključke seje Lordu Ox-ordu. LONDON, 5. Llovd George je naslovil na Sir Roberta Hutchisona pismo, v katerem odločno zanikuje, da bi prestopil v delavsko stranko. Lloyd George poudarja v pismu, da je njegovo stališče v rudarski stavki izviralo edino le iz želje do miru, ki naj privede angleško gospodarstvo do zopetnega cvetočega razvoja. Komunistična šola STOCKHOLM, 5. Policija je prišla na sled tajni komunistični šoli, v kateri so razlagali rabo različnega orožja. V zadevo je zapletenih mnogo švedskih, pa tudi inozemskih komunistov. proti odpravi finančne kontrolo nad Madžarsko PARIZ, 5. «Matinu» poročajo iz Ženeve, da se bo francoska vlada uprla odpravi finančne kontrole, ki jo izvaja Družba narodov nad Madžarsko. List ugotavlja, da so Madžari slepariM Železniškim materijalom, ki ga je bilo treba razdeliti med države, ki so se osnovale na ozemlju bivše podonavske monarhije. «Matin» piše, da prihaja grof Beth-len sedaj v Ženevo s kovčegom, ki je poln falsifikatov in poneverb. Francija in zavezniki nimajo prav nobenega vzroka, da bi tako vlado pustili brez kontrole. Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, 4. 6. Kakor da bi bili tik pred otvoritvijo volilnega boja, tako je izgledalo preteklo nedeljo. Po vsej državi so se vršili veliki in pomembni shodi in na njih izrečeni govori, ko tudi vse ozračje teh shodov, je spominjalo na pričetek volilnega boja. V Ljubljani je združena opozicija priredila velik in manifestan-ten shod proti korupciji kakor da bi bilo že gotovo, da bo korupcija odločilno volivno geslo. V Zagorju je grmel St. Radič proti pašićevcem in zlasti ostro nastopil proti samemu N. Pašiću. V Gorjem Milanovcu pa so poskrbeli Pašićevi pristaši za potrebno re-vanšo in dr. Janjić ter Ljubomir Živko-vič sta napadala S. Radića, kakor da bi bil ta šef najbolj nasprotne, ne pa ko-alirane stranke. V Somboru je imel zopet velik shod Ljuba Jovanović, ki ;e obširno utemeljeval svoje postopanje in ostro napadal Nikolo Pašića. Tudi samostojni demokrati so imeli svoje shode, na katerih je govoril tudi Sve-tozar Pribičević in napadal nolitiko sporazuma. Vsi ti shodi so vzbudili v javnosti mnogo pričakovanja in nekateri ono-zicionalni listi so že tudi pisali, da bo koalicija med radikali in radićevci kmalu razbita. Čisto brez podlage tudi te napovedi niso bile, kar ni dokazal samo shod v Gornjem Milanovcu, tem-yeč še bolj Pašićev interview v «Politiki«. Sicer se govori, da ni Pašić sam dal tega interviewa, toda tudi v slučaju, da bi bilo tako, je brez dvoma, da je bil Pašić z njim soglasen in da ga fe treba torej tako upoštevati, kakor Če bi ga dal Pašić sam. V tem interviewu se čisto očitno poudarja, da je sodelovanje s St. Radićem nemogoče in ta neprikrita napoved razbitja sedanje vladne koalicije je potrjena tudi z drugimi dogodki. Dočim so listi, ki so blizu Pašićeve okolice, še pred kratkim poudarjali pomen sporazuma, pišejo sedaj le o Radićevih ekstraturah. Pa tudi drugače je nad vse razumlii-vo, če je ožja Pašićeva okolica sita sedanje Uzunovićeve vlade. Položaj radikalne stranke je nekako tale: Desno in najmočnejše krilo v stranki tvorijo brezpogojni pristaši Nikole Pašića. Poslance centruma vodi Uzunović in najvplivnejši ministri iz njegove vlade. Levico pa predstavljajo pristaši Ljube Jovanovića, kolikor jih je še ostalo v klubu. Če bi bil radikalni klub popolnoma enoten in homogen, potem bi mogli radikali ostati gospodarji situacije v vseh slučajih. Če bi bila volilna vlada izključena, potem bi mogli imeti sigurno večino tako z radićevci, ko s samostojnimi demokrati. Z enimi ali drugimi bi mogli tudi sestaviti volilno vlado, ne bi pa bil ^ izključeno, da bi jo mogli sestaviti tudi sami Z odcepom jovanovićevcev, radikali s sam. demokrajti ne morejo več sestaviti večine. Ne morejo pa tudi računati na volilni mandat, dokler je stališče centra nejasno. Zakaj stalno jim grozi, da Zato so pašićevci pričeli s protiofen-zivo. V predsedstvo stranke so bili izvoljeni samo njihovi somišljeniki in se s tem zavarovali pred presenečenj L Nato so pričeli akcijo, da se mora Uzunović jasno izjaviti za katero stran da je. Ko je postal g. Uzunović ministrski predsednik, je splošno veljalo, da je prišel na to mesto kot Pašićev pristaš in g. Uzunović je tudi sam zatrjeval, da je prevzel sestavo vlade z izrecnim dovoljenjem Nikole Pašića. Tekom časa pa se je videlo, da sicer g. Uzunović nikjer ni v konfliktu z ožjo PaŠićevo okolico, da pa tudi ne ustreza vselej njihovim Željam, temveč da vodi last-.no politiko. Ni pa to edini vzrok, da nasprotujejo pašićevci Uzunovićevi vladi. Splošno se je mislilo, ko je nastopila ta vlada, da je to le prehodna vlada, ki naj bi samo malo pomirila duhove in nato omogočila radikalno volivno vlado, v kateri bi naravno imeli odločujočo besedo pašićevci. Toda vlada g. Uzunovića je prestala krizo za krizo in tudi pretekla volivna nedelja ji ni škodovala. Nasprotno je začel tudi g. Uzunović sam izjavljati, da je popolnoma zgrešen nazor, ko da bi bila njegova vlada le prehodna, temveč da pomeni definitivno rešitev krize in da do jeseni ne more biti o nobenih spremembah niti govora. Čim dalje pa je g. Uzunović na vladi, tom močnejši je tudi center v radikalnem klubu in zato je desno krilo v radikalnem klubu zainteresirano na tem. da čim prej pride do vladne krize. In »cer je to najlažje dosegljivo z razbitj('m vladne koalicije, zato so pričeli poslanci desnice z napadi na St. Radića in njegovo stranko. Izgleda pa, kakor da sedanje vladne koalicije sploh ni mogoče razbiti. Kaj je že vse dejal St. Radić o raznih voditeljih radikalne stranke in kako so zopet radikalni poslanci pozdravili Radića. V tem oziru je zlasti znana psovka posl. Dragovića. Pa vsi ti medsebojni očitki niso niti najmanje omajali vladne koalicije in niti načelna nasprotja jej niso mogla škodovati Vse to kaže, da je ta koalicija potrebna in da ima za radikale, kot za radieevce največji pomen. Za prve radi tega, ker jim je s to koalicijo zasigurana moč in sicer za najnižjo ceno. Demokratsko zavezništvo bi bilo čisto gotovo dražje in ravno tako vsako drugo. Vrhu tega pa so demokrati konkurenti in pretendenti na radikalne mandate, dočim te nevarnosti z radićevske strani ni. Odločilen pa je tudi državni argument, da bi z razbitjem sedanje koalicije postala vlada čisto srbska vlada in da je ta argument zlasti za drugega ustavnega faktorja največjega pomena. Radićevci pa so živo interesiram na tem, da ostanejo tudi v volivni vladi, kar pa l>i bilo popolnoma nemogoče, če bi oni razbifi vladno koalicijo. In ta medsebojna potreba je oni močni list vladne koalicije, ki je dosedaj prenesel vse viharje. Vse pa kaže, da ta list tudi še ne izgubi takoj svoje moči. Vsa ta trenja v vladi pa seveda zelo ovirajo delo skupščine in zato se zakonodajno delo ne vrši, kakor bi bilo z ozirom na večino vlade v skupščini pričakovati. Kot nadomestilo tega pa se mora .poudariti, da se sicer v vladi zelo zboljšuje in da zlasti novi finančni minister stalno pridobiva na ugledu in simpatijah. Brez trenj v vladni koaliciji pa dr. Perić ne bi postal finančni minister in tako imajo tudi ta trenja svojo pozitivno korist. R. S. Velika poneverba i SESar nas^Tne ^tv^^^aA^^Slse^odce^ od desnice v radik^nem k,u tunek je bf, tako ^anTa je^ iz b^jne dva milijona frankov!bu tud, » -nter^uba » da smeri______„ Molinariiev avtomobil treščil z vso silo in izginil brez sledu Redni ottnl zbor podruž. Šolskega društva pri Sv. Ivanu V soboto 29. maja se je vršilo to važno zborovanje v otroškem vrtcu ob precejšnji udeležbi Članov. Posebno nas je razveselila naša nadebudna mladina. Predsednik pozdravi navzočne, v prvi vrsti zastopnike glavnega odbora. Obžaluje, da je premalo zanimanja za tako važno društvo kot je ravno to naše Šolsko društvo. Četudi mi nimamo vrtca, pravi, moramo vseeno s svetim navdušenjem delovati v prid Šol. društvu, kajti ono ima veliko bremen z vzdrževanjem slov. šolstva. Poziva navzočne, naj mu ostanejo zvesti in se ga spominjajo ob veselih in žalostnih prilikah, tako da bo dano bodočemu odboru poročati vesele vesti in lepe številke. Na to poziva tajnico, da prečita svoje poročilo. Tajnica je poročala: «Iskrtmo obžalujem, da moram biti ravno jaz ona, ki vam mora poročati o delovanju odstopajočega odbora za leto 1925, ko je naš delokrog postal zelo omejen. Mesto da bi stopila pred vas z vedrim licem in veselim srcem, polna upov in nad, stojim tu s povešeno glavo in beseda mi zaostaja v grlu. Vse razpada, vse se podira! Ko se je leta 1916 vršil občni zbor takratne C. M. podružnice, je njen tajnik poročal zelo veselo vest,, da je naš otroški vrtec prešel v mestno oskrbo in da bodo naši otroci deležni vseh dobrot, ki so jih bili deležni otroci naših sodeželanov. Pozival je — četudi ni treba več skrbeti za naš svetoivanski vrtec — naj pa delamo «EDIN OST* V Trstu, dne 6. junija 1926. vseeno z vnemo za našo skupno Šolsko •tvar. Deset let pozneje pa moram jaz — ftena takratnega tajnika, spet pozivati« da delajmo skupno za nado šolsko stvar. Moj 4>oziv ni Tesel poziv, kot je bil pred desetimi leti, nasprotno, železna in nerazumljiva odredba nam je vzela vrtec. Ne sm? pita deca moliti svojega Boga, ne sme pevati svojih pesmic, ne sme poslušati svojih pravljic, ne sme igrati svojih nedolžnih igric, v lastnem svetem materinskem je-ciku. Danes stojimo pred dejstvom, da se za letos vrtec ne odpre. Kruta je bila ta »odredba, zadala nam je rano globoko v •rte. A vseeno imam vero, da bodo naši vladalci enkrat spoznali, da je tudi oni, ki ljubi svoj materinski jezik, lahko pošten, evest in zanesljiv državljan; a pomniti morajo, da je vedno le ljubezen rodila ljubezen. Do tedaj pa, slovenske matere, imejte vsaka svoj vrtec doma; govorite, molite in pevajte s svojimi otroci, da ne cabijo jezika svojih pradedovl Na lanskem občnem zboru se je izvoljeni odbor sestal na 17 sejah, pri katerih je razpravljal in ugibal, kako bi med ljudstvom vzbudil čim večje zanimanje za naše Šolsko društvo. Že v prvi seji se je sklenilo, da se mora ohraniti članstvo vsaj na isti višini kot lansko leto, če že ga ni moči povečati. Razdelili so se bloki med odbornike za nabiranje članarine, ki pa niso rodili zaželjenega sadu. Nadalje smo napravili načrt, da pridemo do potrebnega denarja s prirejanjem vrtnih veselic in zabav. Tu smo zopet zadeli v trd kamen, ki nam je zrušil vse nade. Prosili smo in moledovali pri oblasti, odlašali od nedelje do nedelje in končno smo izberačili le eno prireditev, ki se je vršila 14. junija. A tudi ta ni šla po sreči. Obiskali so nas nepovabljeni gostje, zbegali naše ljudstvo, da je trumoma zapuščalo veselični prostor, in nas s tem občutno, denarno oškodovali. A kljub temu smo imeli lep prebitek, o čemer nam bo pozneje poročal naš blagajnik. Uspeh nelepega nastopa teh nepo-vabljencev je bil še ta, da nam je oblast že dovoljene prireditve preklicala, tako da ni bilo mogoče prirediti niti sklepčne otroške prireditve. Vse poti, vse prošnje in dokazovanja niso omebr~la mož oblasti. Že začetkom šolskega leta 1924—25 se je videl velik naval otrok, tako da je bilo že vse pripravljeno, da se odpre še en odde lek. Šolske oblasti so zahtevale vedno no vih poprav in preureditev, kopičili so se stroški na stroške in ko je bilo vse naprav Ijeno in ko io bile izdane — za naše razmere — velikanske svote, smo doživeli to žalostno presenečenje. Srednješolska mladina je prosila, da ji naša podružnica priskoči na pomoč s prenočiščem in hrano za nekaj dijakov v dneh 24., 25. in 26. julija. V seji se je sklenilo, da se pripravijo v šolski sobi ležišča na čisti slami za 24 dijakov, katerim naj se da tudi brezplačna hrana. Drugim dijakom pa se je zaračunala celodnevna prehrana DNEVNE VESTI V obrambo resnice Prejeli smo in objavljamo: cEdfnost* Je v it. 128. z dne 39. mafa Hov milu obrekovanja Kdo ga je iznašel*? No, kdo drugi, nego dični mojster v takih stvareh — «Mali list» f V svoji zadnji Številki se zaganja zo- omenila neko okrožnico. Ker ms Je ta pet proti «Edinosti« in ji očita, da je po-okrožnfca zanimala, sem si Jo preskr- j vodom sijajne zmage Sokolov v Lyonu 5 lir. Nabiralo se je v to svrho denarja in jestvin pri trgovcih, tako da se je, skoro bi rekla — vse dijaštvo spravilo pod to streho in je dobilo tu ceno, tečno in zdravo hrano. Kljub velikim stroškom je ostalo naši podružnici 5e nekaj prebitka; tudi to bo povedal naš blagajnik. Naša^ podružnica je poslala svojega neumornega in delavnega poverjenika v sledeče vasi: Štanjel, Vipavske Šmarje, Svi-no, Spod. in Zgor. Brardco, Koboli, Čeho-vini, Dolanci, Kovači, Goče, Lože, Slap, Ga-brje, Hrastje, Manče, Planino, Podrago, Št. Vid, Lozice, Brje, Rihemberk, TupelČe, Hruševico, Gabrovico, Coljavo, Pliskovico, Kosovelje, Krajno vas, Koprivo, Skopv, Dutovlje, Ponikve, Avber, Tomaj, Šepulje, Sv. Kriz, Šmarje na Krasu, Dane, Sežano, Razdrto, Senožeče in Štorje. Povsod je naše dobro ljudstvo rado darovalo pridelke za našo deco. Vrle mladenke navedenih vasi so sprejemale darove, ki jih je poklanjala radodarna, žuljeva roka našega poštenega kmeta. Darovalo se je približno 47.31 q različnega blaga. Ker se pred novim letom ni nikjer pričelo z reiekcijo in ker se je bilo bati, da bi krompir segnil, se ga je prodalo 21.64 q. Prodalo se je tudi korenje in ajda. Izku-pilo se je 1404.90 lir. Šentjakobski šoli je naša podružnica dala 13 vreč krompirja, 8 vreč fižola in nekaj ječmena; vsega približno 15.20 q. Vrtcu na Vrdelci pa 5.20 q krompirja, 1.50 q fižola, nekaj moke in ječmena. Doma hranimo Še dve vreči fižola. Naša dolžnost je, da se danes tu javno še enkrat zahvalimo vsem, ki so darovali, in vsem, ki so pripomogli k tako bogatemu uspehu! Hvala, in Bog povrni stotero! Poleg teh zlatih ljudi, gre naša zahvala tudi onim, ki so denarno podpirali. Poudarjam to, ker čutimo neko malodušje, ki se polašča naših ljudi sedaj, ko ni več vrtca, češ — saj nimamo za kaj darovati, ko so nam zaprli naš otroški zavod! Ne tako! Naj se vaše oko obrne naprej, k Sv. Jakobu, kjer najdete na stotine otrok potrebnih vaše pomoči. In drugod jih je tudi mnogo. Slovenski otroci so ti, kakor so bili naši! — Naša najlepša zahvala gre tudi listu «Edinosti», kateri nam je drage volje odpiral svoje predale, da smo lahko objavljali reklamne notice kakor tudi izkaze darov. Kakor lani, smo tudi letos dovolili šolsko sobo Žen. udruženju, da je imelo tam tečaj za ročna dela, in sicer proti primerni odškodnini, tako da niso vse leto po tako krasnih prostorih plesale — miši! Dovolj je moje jeremijade. A mi nismo krivi, če ni poročilo veselejše, če niso uspehi ugodnejši. Zato končam z besedami velikega moža, ki pravi: «Pozabite na vse, kar nas loči, Vjubite se med seboj, kajti še nikdar ni bila ljubezen tako potrebna, kot je sedaj. Upajte v pravičnost, ki mora priti, in verujte v boljše čase. Po tem poročilu prečita blagajnik stanje podružnice 1925. leta, is katerega posnemamo le glavne Številke: Dohodkov: 8.689.80 L Stroškov: 7.842.90 L Promet 16.532.70 L Pregl. računov izjavlja, da je našel račune v popolnem in naravnost uzornem redu, ter predlaga absolutorij. Pri volitvi novega odbora se je z vzklikom volil stari odbor s par izpremembami. G. predsednik se zahvali za izkazano zaupanje in ponovno poziva navzočne, naj vsak pomaga po svojih močeh našemu ve-Jepomembnemu in prekoristnemu Šolskemu društvu 1 bel tadi jaz. Gospodje so )o bili pridelali kot prilogo «Zborniki**. Pozdevaie se ml Je, da hočejo najbrie spet vtihotapiti kako neresnico. In res! Ka prvi pogled sem spoznal, da je treba spet popravljati. Da ne bo stvar Škode trpela, naj omenim tu vsaj nekaj glavnih reči: 1. Pišejo: «Zbor se ne spašča v tiste skrivnostne distinkcije glede tega, čigava je ali ni in v koliko je ali ni ta ali ona ustanova pok. dr.ja Gregorčiia. Nam zadostuje vedeti, DA SO ZA KRŠČANSKO PROSVETO HIC ET NUNC VSE MRTVE«. Tako pUe starosta v imena odbornikov. Ta tidllev v javnosti je zelo žalostna, ako pomislimo, da gospodarijo ti gospodje v največjem goriškem zavoda* v Zadružni zvezi, ki jim daje najboljšega kruha za dušo in telo bi ki jo je bil ustanovil dr. Gregorčič. Dr. Gregorčič je to zvezo postavil na trdno podlago in le želeti je, naj M se ta njegova dedičina ehr nila v moči. Istotako deluje tudi druga Gregorčičeva ustanova «ŠOLSKI DOM* še vedno za krščansko prosveto, saj je ▼ rokah treh duhovnikov. 2. Dalje pišejo: «Uhko bi spregovorili o NEKOREKTNEM pisanju «Novih potov«, in sicer glede karitativnoga delovanja kat. Cerkve. Ker pa vemo, da je treba vse take stvari vzeti cum grano sa lis, opustimo to». Ne take, gespodjel «Nova pota« so korektno pisala. Nekorektnosti so le v tistih referatih in sklepih, ki so MH sprejeti na zborovanju dne It. marca preti meni. Naj navedem samo en slučaj! «Nova pota« so pisala, da je dobrodelnost ko služba božja, h kateri so vsi povabljeni: dobri, da se v Čednostih u trde, slabi, da se spreobrnejo. Dostavili smo: «Kder-koli izvršuje dobrodelnost, blagor mu, bodfci klerikalec ali liberalec, socialist aU brezverec! Tak je na pravi poti do cerkve. Ljubezen ga bo privedla de cilja, do posvečanja« Te naše besede so posnete po svetem Pismu: « Blagor mu, kdor se spominja ubogega in potrebnega, njega bo Gospod rešil hudi dan (Psalm 41.)» in po besedah, ki jih je govoril prerok Danijel hudobnemu in krvoločnemu kralju Nabuhodenozaiju: «Za voljo tega, o kralj, stori po mojem nasvetu TER ODKUPI SVOJE GREHE Z MILOŠČINO IN SVOJE KRIVICE Z USMILJENJEM DO SIROMAKOV; morda ti Bog odpusti grehe (Danijel 4, 24)». Tako smo pisali v «Novih potih«. Sedaj pa čujte, kaj je nekdo sklepal Iz teh naših besedil Rekel je, da se U ših besedi lahko v skrajni kensekvenei sklepa: «Blagor KEV POBIJAJO ravno s te pir ali njeno karitativne delo«. In te je govoril ob splošnem pritrjenju. Bratje, to je velika imota, to je povsem šen skok, ki se v logiki imenuje: ratio elenchi! Ali ni res žalostno, da pozivajo duhovščino* naj jim v pastoralnih rencah te gorostasne zmote še pritrdi?! 3. Dalje pišejo v -eneikliki*: Kdaj je pisala «Goriška Straža« o litiki sv. StoHcet ne vemo« Na to le kratak odgovor: Čt ne veste, je najbolje, da molčite ali da se podučite. 4. Dalje pišejo v okrožnici, da so čč. gg. dekani imeli pravico izreči obžalovanje, da se nekateri poslužujejo liberalne in brezverske « Edin osti »f kajti dekani sicer res niso zastopniki duhovščine, toda to moramo pač priznali, da imajo po svojem poklicu neko posebno moralno veljavo in da oni najbolj oo-zn&jo mnenje svoje duhovščine«. Na to odgovarjam, da H bilo dobro, ko bi ti gospodje pustili čč. gp. dekane pri miru in bi iih ne vlačili v taka razmerja. Sami najbolje poznajo svojo moralno veljavo in ne potrebujejo takih zgrešenih okrožnic. Ko bi bili prepričani, da je «Edinost »v resnici brez-verska in liberalna, bi se pač v «Edinosti« ne oglašali. Prav v tem času, ko so gospodje to okrožnico pisali, sta se dva gg. dekana oglasila v »Edinosti* s svojim podpisom. Celo predsednik «Za» družne tiskarne« v Gorici, ki je bil tudi predsednik zborovanja gg. dekanov dne 11- marca t. L, je v «brezverski« (Edinosti* razglasil, da se bo «Zadru£na tiskarna* od sedaj imenovala «Katoli-ška tiskarna«, torej «Ka*olifika botega«, kar nI niti lepo in je proti takemu imenovanju že tudi «Osservat«>re Romano« dvignil svoj glas, kajti katoliška je le cerkev in tiste ustanove In tisti zavodi, ki so organično s Cerkvijo združeni. Ali se razumemo? Mislim, da je sedaj vse v redu in da je zadeva za nas končneveljavno rešena. Na vsako ofenzivo pa se bo podpisani postavil v primerno defenzivo sine ira et studio. DR. ANDREJ PAVLICA. potajila, da je zmagovalec Peter Sumi Slovenec. S tem da smo zatajili slavo slovenskega imena, kor smo ga naredili kar za «Jugoslovana« (navednice stavil «Mali list* 1) To da je bila velika politična napaka, ki da je še večja pri «Edinosti». Zato smo po mnenju tega lista — «buteljni» zato da ne vemo: (vsak pristen Slovenec bi rekel menda: znaat), «najbolj ugodnih momentov izrabiti v narodno korist samo iz prišolane zabitosti». Radi sprejemamo ta očitek zabitosti, ki smo jo zagrešili s tem, da smo označili Slovenca Šumija kot Jugoslovena. In to iz dveh razlogov: Prvič, ker slovenska sokolska zveza sploh več ne obstoja in je slovensko sokolstvo organizirano v jugo-slovenskem sokolskem savezu. Drugič: ker so Sokola nastopali v Lyonu ne kot Slovenci, Hrvatje, ali Srbi, marveč kot telovadci jugoslovenske sokolske zveze. Sedaj pa vprašamo: kdo bi nam mogel povedati, kakšno narodno korist smo mi — še posebej mi pri «£dinosti» — zanemarili v tem baje »ugodnem momentu«? Pripoznamo odkrito, da smo res tako «zabiti», da ne razumemo in «Mali list» naj bi nam v svoji -prihodnji številki, ne samo ponovno trdil, , ampak tudi lepo obrazložil tisto narodno korist, ki da smo jo mi zapravili. Ker pa vemo, da tega ne bo mogel — vsaj veljavno ne —, pravimo opravičeno, da je «Mali list» iznašel le nov način za svoja tradicijonalna obrekovanja. V tej umetnosti priznavamo gospodom prvenstvo in nagel napredek. Mi Rprntistit" v Sv. Krilu Dne 4. t. m. so sporočili kriški kara-binerji predsedniku v naslovu omenjenega društva sledeči odlok: «Prefekt tržaške pokrajine, ugotovi vši, da obstoja v Sv. Križu od januarja dalje društvo z imenom «Klub esperantistov»; videvši poročilo tukajšnje kvesture od 22. t. m. št. 4607, iz katerega je razvidno, da predstavniki omenjnega kluba izpovedujejo proti-državna in protisocijalna načela in delajo propagundo za svoja načela; upoštevajoč, da je obstoj imenovanega kluba vir prevratne propagande proti družabnemu redu in predstavlja poleg tega resno in stalno nevarnost za javni red; videvši člen 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915, ŠL 148: ođiija: «Klub esperantistov* t Sv. Križu se razpudča in prepoveduje se njega obnovitev. Njegove tabele in njegovi znaki se imajo sneti in zaseči z dokumenti in knjigami vred. Kr. karabiner-jem je naložena izvršitev pričujočega odloka. V Trstu, 30. maja 19C6. Prefekt: jGiusto; M. đ. Prosveta - Ponzianlni Er-[ranti; S. d. Obzor - Roianeai Erranti. Pomirijo, Vzame se na znanje demisija g. M. Pavloviča. Pod tajni žke posle vodi I. tajnik. Igri&če «Obzor». Na omenjenem igrišču se vrše danes sledeče zanimive tekme: — ob 14. Magdatona-Tommaseo (prvenstvena); ob 16. Roianesi Erranti - Obzor (prijateljaka); ob 18. Pon-zianini Erranti - Pr os ve ta (prijateljska). . 10. decembra pr. 1. so začele prvenstvene tekme II. divizije. Danes smo 6. junija, in danes bosta Magdalena in Tommaseo prvič pomerila svoje moči, kajti v turni tekmi je Tommaseo dobil 2 točki potom for-faita. Obe četi sta vajeni samih zmag, oglejmo si samo rezultate: Tommaseo -Jadran 2:1 in 3:0, Magdalena - Jadran 4:0, 4:1, Tommaseo - Primorje 3:2, 3:1; Magdalena - Primorje 3:0. Sodeč po teh rezultatih bo igra živa, interesantna ter nikakor ne izključuje presenečenj. Magdalena-Tommaseo? — Nepreračunljiva ao pot«! usode? Še bolj zanimivi bosta obe nadaljni tekmi. Roianesi Erranti so znana četa posebno najboljšim iz nadih vrst; isto velja za četo Ponzianini Erranti, kjer bo Presveta gotovo pokazala svoje vrline in se izkazala kot vredna drugega mesta v naši prvenstveni klasifikaciji. D. K. N. Tommaseo. • Danes točno ob 13.30 se snidejo vsi nogometaši na igrišču «Obzora®. — Načelnik. Igrišče S. D. «Adri*» Danes točno ob 13. uri poskuša «Adria» svojo novo četo boys proti rutiniranemu nogometnemu krožku «Stroii>i. Tekma bo nadvse zanimiva, ker bo ista krst novi mladi in lahki formaciji «boys». Sledi tej tekmi ob 3. uri srečanje med G. S. »Aru-guanfia* in C. S. «Terge®te» (B). Ob 5. uri višek! Popolnoma nova formacija C. S. « Ter gest e-a», v katerega četi igra eden od C. SL «Cremonese» (L ital. div.}, razni od *XXX Ot-tobre*, potem Venturi itd., četa torej, ki je popolnoma enakovredna najboljšim III. ital. divizije, se sreča s spremenjeno formacijo S. D. «Adria». Ta bo brezdvomno ena najzanimivejših tekem v tej sezoni. Sodil bo strokovnjak. Naj nihče ne manjka. S. D. «Adria». Rezerve in boys vsi točno ob 12.45 na igrišču. Kdor bo manjkal, dobi eksemplamo kazen! I. Četa točno ob 4.15! (Brišček je naprošen, da pride gotovoj) — Vodja. »Magdalena* - «Tosunaseo» Sledeči nogometaši M. d. M. naj bodo točno ob 13.30 na igrišču «Obzora» v Rocohi: Golob, Ka-nobel, Kobec L, Kobec II., Krpan I., Macarol, Mahor, Nar din, Sanci n, Stradijot, Šugan, T urina, Uršič L in Vecchiet. — Sp. vodstvo. Trsteniško igrišče. Danes popoldne ob 3.30 nastopijo rezerv« proti I. četi «S. Giusto®. — Ob 5. popoldne nastopi I. četa «Vala» proti C. S. «Stella». DAROVI Za šolsko društvo« darujejo: Marica Tu-zar učenka IV. razreda slovenske zasebne Šole pri Sv. Jakobu v Trstu L 10.—, M. V. L 10.— in Š. R. L 10.—. Srčna hvala! Iz triaSkeaa Življenja Otok pndd s okna in m bML V sažasni odsotnosti matere, ki je nakupovat razne potrebščine sa kuhinjo v bližno trgovino, se je komaj £-!etni Joatu 4Cianck>lo, stanujoč v ul. TorricelU 6L 6, včeraj popoldne okoli 17. ur« skobacal na stolico, ki je stala pri oknu. Ker ni bilo nikogar, ki bi pazil nanj, se je maJi Pepček v svoji otročji brezskrbnoeti nato splazil s stolice na podboj okna, odkoder je začel opazovati rrvenje na ulici. Kakor je bil« pač pričakovati, se je otrok pri tem pro* več nagnil naprej, izgubil ravnotežje iat strmoglavil z višine prvega nadstropja na ulico, kjer je obležal nezavesten na kame-nitem tlaku. Mimoidoči ljudje, ki so slučajno prisostvovali pretresljivemu prizoru, so dvignili nesrečnega otroka in mu skušali podati kako pomoč. Medtem je prihitela vsa. prepadena otrokova mati, ki se je tedaj vračala domov v družbi sestre Angeline Barone. Ta je naglo vzela otroka v naročje, stopila z njim v neki javni avto ter ga prepeljala v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da je otrok smrtno-nevarno poškodovan; imel je počeno Čre-pinjo in tudi druge notranje poškodbe. Kljub prizadevanju zdravnikov je ubožec uro pozneje izdihnil. Z žalostnim dogodkom se sedaj ukvarjajo orožniki, ki so zaslišali otrokovo mater, da bi dognali, v koliko je ona odgovor« na za nesrečo. Mizarjeva nezgoda. 46-letni mizar Vincenc Candelli, stanu^ joč v ulici Sorgente št. 7, je včeraj popoldne delal pri cirkularni žagi v skladišču [^.vtomofcilov tovarne «Ford» v prosti luki V. E. III. Ko je hotel prežagati debel kos lesa in ga s tem namenom potisnil h klini, je drvo radi skritega žeblja odletelo nazaj in zadelo Candellija tako hudo v trebuh, da je siromak zadobil precej hude poškodbe. Z avtomobilom rešilne postaje je bil Candelli prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 15 dni. Noge bi mu bilo skoro zmečkalo. Pri delu v tramvajski lopi v ulici Giulir je 35 letni težak Jurij Desanti, stanujoč v ul. Concordia št. 25, včeraj popoldne prišel po nesreči med dva tramvajska vozova, ki sta ga tako močno stisnila, da je zadobit' hude poškodbe na obeh nogah, na desni mu je zlomilo piSčal. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so g* sprejeli v kirurgični oddelek. Tatinski obisk v stanovanja Predvčerajšnjim popoldne so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje Agostina Lovezza v ulici Ponte št. 9, kjer so ukradli razne dragocenosti in nekaj denarja v gotovini v skupni vrednosti približno 2000 lir. Lovezza, ki se je po kratki odsotnosti vrnil domov in odkril tatvino, je javil dogodek orožnikom v ulici Sanita. Vesti z Goriškega Včeraj, v soboto sta m poročila tu v Boršiu g. Dan. Pregarc iz znane rodoljubne družine pri Sv. Jakobu v Trstu, sedaj že L uradnik v Jugoslaviji, In gospodična Marija Hreščakova. Mlademu paru najiskranejfie čestitke in najlepša voščila! Prijatelji. Včeraj se je poročil v šempolaju g. Tinče Žužek z gospodično Justino Lupine, čestitamo! Goriške mestne vesti Crtfeje? trg v soboto dne 5. Junija 1920: Cene ao bile sledeče: Crešnje cepljenje (vipavke) od 1.20—2.—, črešnje čme od Z,— do 2.80, drobne črešnje so bo izginile že par dni od tega raz trg, grah od 0.80—1.—, šparglji od 2.50 do 2.80, krompir od a90—1.—. Črešenj je bilo pripeljanih na trg okoli 500 kvintalov. Seveda se je poznalo črešnjam, da jih je obdeloval v sredo in četrtek trajni dež, zato% jim je padla eena tekom 24 ur za 70 cent. pri kilogramu, pa tudi brati jih ni bilo mogoče v tn-ki mokroti in zato jih je bilo primeroma malo pripeljano na goriški ip krminski trg. Petek popoldne in so- Napoved najemninsko vrednosti # Občinska uprava je podaljšala rok| bota brez dežja'dajeta upanje, da se bo za napoved najemnin v svrho odmere —~ —* davka na njemninsko vrednost do 12. junija. _ Nalezljive bolesni ¥ našem mestu V času od 29. maja do 5. junija 1926 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: daviea 4, škrlatica 2, trebušni legar 2. Od obolelih oseb ni nobena umrla. IZ UREDNIŠTVA Radi pomanjkanja prostora smo morah odložiti poročilo o občnem zboru «TrŽa5ke kmetijske družben do torka. Opozarjamo že danes naše kmetovalce na to važno poročilo. Oruitvtnt vesti cUaMJsko draštro sa Trst in okoiteo- bo zborovalo v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri v prostorih »Otroškega vrtca« pri Sv. Ivanu, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. Proslava 20-letnice društvenega obstoja, poroča tov. Germek; 3. Poročilo tajnice; 4. Poročilo blagajničarke, 5. Volitev odbora; 6. Volitev delegatov; 7. Slučajnosti. — JAVNA KNJIŽNICA M. D. - SV. IVAN. Naznajamo vsem Svetoivanfiaaom, U želijo dobrava Mta, da je daaes otvorjena Javna knjttniea v prostorih M. d. Sv. Ivan ( is Oliene (Sasari). Bil je takoj mrtev V Trstu, dne 6. junija 1926. c EDINOST« Kai nai bi bilo dovedlo tega karabinea'nese nikakega haska. Umestno bi bilo, da „ L^J rn vV »Višje oblasti vzpostavijo zopet pravo r&z- v smrt, se ne ve- i merje med državnimi izvršilnimi organi in PODRA6A O ropu smo dobili tudi drugo porodio. Marija Furlan se je vračala v pondeljek z domačini in očetom proti domači vasi. Ker je nakupovala v St Vidu blago za gospodinjstvo, se je nekaj zakasnila, tako da jo je mahala s košaro sama proti domu. Pri Gabrcih jo je neznanec napadel z zanko, a ona je bliskoma prijela neznanca za vrat in ko je ta odnehal, mu je zbežala, pustivši za kakih 50 lir nakupi j enega blaga v košari. Oblasti iščejo mrzlično na^ padalca. RENČE Slovensko učiteljsko osobje v Renčali se tem potom zahvaljuje predsedniku društva «Svoboda» g. Duršotu za brezplačno prepustitev dvorane in isto-tako brezplačno prepustitev odra in napravo novih kulis o priliki šolske veselice dne 30. maja 1926., kakor tudi g. Dragotinu Lasiču za njegov trud in ostalim fantom za njihovo pomoč. LEVPA. Nezgoda. Dvanajstletni deček, Pertot Avgust, je gnal, kakor navadno, goveda na pašo. Tu, na paši ga pa je zalotila nevihta in ga premočila do kože. Ko je dež ponehal, si je hotel, živali se še niso bile napasle, posušiti mokro obleko. V ta namen je zanetil ogenj, da se pri njem nekoliko ogreje in posuši obleko. Med vejami, ki jih je metal v ogenj, se je pa skrivala tudi kapsula, ki je na ognju počila in pri tem neprevidnemu pastirčku ranila levo roko. Sestra, ki se je nahajala v bližini, je priskočila ranjenemu bratcu na pomoč, obvezala ga z robcem za silo, pripeljala ga domov, odkoder ga je Zeleni križ spravil v mesto k usmiljenim bratom, kjer so se mu takoj odrezali trije prsti na ranjeni levi roki. ŠEBRELJE. Strela. Med zadnjo nevihto je udarila strela v hišo tukajšnjega posestnika Hvale Franceta in povzročila požar. Ker je bil pa gospodar sam takoj na mestu in ker so mu pomagali tudi sosedje, se jim je posrečilo ogenj v najkrajšem času pogasiti. Kljub temu ima za kakih 600 lir škode. KOSTANJEVICA NA KRASU Pevsko in bralno društvo je priredilo dne 30. pr. m. zopet eno izmed svojih pogostih prireditev. Pri prireditvi je bilo ravzočnih 400—500 oseb. Izpadla je prireditev zelo dobro, pa bi lahko Že bolje, ako bi ne bilo*med nami toliko nasprotovanja in nesloge. Poleg izvrstne Nušičeve komedije »Navadni človek», je nastopil pod vodstvom našega pevovodje g. Spazala še pevski zbor s 4. pevskimi točkami, in sicer z «Vo-jari na potu*, z «Našo zvezdo», s »Fantovsko pesmijo« in pa z «Njega ni». Opažala se je pomanjkljivost ženskih glasov v primeri z moškimi. Še dve deklamaciji in pa Vodopivčev kuplet: «Gospodične in dekleta» so zaključili bogati program prireditve. Društvo je praznovalo s to prireditvijo petindvajset-letnice svojega obstoja, ter je zato društv. predsednik držal ob tej priliki tudi primeren nagovor. Želeli bi le, da bi se prav vsi strnili okoli društva ter složno delali za procvit pro-svete nas vseh. Šele sedaj se je pričelo pri nas z obnovitvijo naše cerkvice. Cerkev bo, kot je razvidno iz načrtov, precej manjša kot je bila pred vojno. — Sedanje stavbeno podjetje je baje dobilo šele iz tretje roke zakup del. Menimo, da bi se moralo naše županstvo zavzeti za to, da bi bila naša cerkev obnovljena v popolnem svojem obsegu, da bi cela vojna odškodnina določena za obnovitev, morala biti res porabljena za pozidavo, ne pa morda za provizije odstopa zakupnih del. Pa tudi domače delavstvo bi se moralo porabiti pri pozidavi. IZ VIPAVE. Danes teden, v nedeljo, 13. t. m. priredi tržaško pevsko društvo «Ilirija v Hrovati-novi dvorani velik vokalni koncert. Zbor «Ilirije« je nastopil že večkrat pred tržaškim občinstvom z velikim uspehom. Skladbe, katere izvaja zbor so po večini starejše in moderne harmonizacije narodnih pesmi in radi tega zelo lahko razumljive našemu ljudstvu. Poleg narodnih pesmi poje zbor tudi vrsto krasnih modernih zborov, kateri so dosegli povsod, kjer so bili izvajani, velikanski uspeh. Program je sledeči: 1) Verdi: «Va pensiero«; 2) La-jovic: «Ples kralja Matjaža«; 3) Laj«*ric: «Tastirčki»; 4) Adamič: «Kresovale tri de-vojke«; 5) Krek: «Tam na vrtu gredi»; 6J Mokranjac: <'Osu se nebo zvezdama«, 7) Ravnik: «Poljska pesem«; 8} Krek: «Idila»; Liadov: «Vozle rečki»; 10) Lajovic: •Medved z medom«; 11) Adamič: «Ptički»; 12) aj Andel: «Jer moj dragi«, b) «Vanj-kušac»; 13) a) Zganec: «Cin, can, cvrgu-dan«, b) «Dil, dal, duda*; 14) Adamič: «Bi-Ijana. — Začetek ob 15.30.— V torkovi in četrtkovi številki »Edinosti« kaj več o posameznih zborih. CRNI VRH NAD IDRIJO. Imeli smo do letošnjega novega poveljnika finančne straže, ki je pravilno pojmoval izvrševanje svoje službe. Pazil je, da država ni trpela škode na pristojbinah ter da se ni razširjalo tihotapstvo. V miru z njim je živelo vse naše ljudstvo. Odkar pa je prišel sedanji finančni ma-rešal, se je pa to korenito izpremenilo. Gostilničarji, trgovci in sploh vsi obrtniki so v neprestani skrbi, kdaj in kako jim b£ prijavil prestopek, sekvester i. t. d. za stvari iz preteklih let. Namesto da bi o pravem Času opozoril obrtnike na pomanjkljivost kolkovanja in ne popolnoma točno izvrševanje predpisov, pa sedanji finančni poveljnik dopušča, da obrtniki v nepoznan ju neštetih predpisov učinijo prestopek, samo da potem v preveliki gorečnosti zamore globiti in zaznamovati prestopke. Pa tudi izdaja neumestne ukrepe spadajoče v njegov delokrog tako n. pr. sekvestre konj na cesti, čeprav je vsem znano, da dotični konji že leta in leta vozijo po tuk. cestah. Nastaje radi tega postopanja napeto raz- __ merje med njim in prebivalstvom. Trpi BABICA diplomirana država, če ara v ii vse to sitnarienie ne nri- Madonniaa 10, II. pa ljudstvom. KAMNO OB S06L Šest vasi naše prostrane libušenjske občine je res sijajen vzgled prepirov, nasprotovanja in ljubosumja ene vasi napram drugi. Znane in v časopisih že obravnavane so zadeve glede občinskega doma, mostu čez sočo, prodaje občinskega gozda, poti i. dr. Radi teh prepirov in nasprotovanja se ni moglo marsikaj dobrega uresničiti. Sedaj pa, ko bomo imeli poteštata, se bojimo, da bomo res uredili marsikatere med-vaške sporne zadeve. Mi Kamenci pa smo posebno take vrste, da imamo prepolno prepira v vasi med nami samimi, tako da se ne more skoraj ničesar skupnega ustvariti. Tako imajo male Ladre eno najbolje delujočih prosvetnih društev v celi občini. Krn Vrsno, in Smast se pa tudi gibljejo na prosvetnem polju. Samo pri nas imamo sicer društvo, še celo dve, toda mladina se .kljub njim le preveč zgublja v kvartopir-stvu in popivanju. Denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih, za veseljačenje ,se pa vseeno le dobi. Kam bo pri neznanih 'davčnih bremenih to pripeljalo, mora bit! pač vsakemu znano? Je par stvari, ki posebno tlačijo libušenj-sko občino in sicer predvsem Brezposelnost. Pred vojno so naši možje in fantje hodili «lioIcat» (drvarit) na Štajersko in pa v slavonske* šume ter so po par mesecih dela prinesli s trudom in muko prislu-žene goldinarje s seboj. Po vojni so bili naši ljudje do komolca zaposleni z obnovitvijo ter so pri tem delu še precej zaslužili. Posebno vasi Vrsno in Krn sta si znali pomagati. Domača zadruga vojnih oškodovancev je obnovila zelo mnogo hiš, tako da nimajo njeni člani ničesar vračati bankam. Že to je velika zasluga njenega predsednica g. Skočirja in marsikateri nasprotniki mu delajo krivico z raznimi očitki. Naj raje vprašajo nas Kamence, nekatere posestnike iz Smasti in Ladri, ki smo nasedli po lastni neumnosti tujim podjetjem ter moramo vračati sedaj težke tisočake bankam. Le kje jih bomo dobili? Bojimo se, da bo marsikomu od nas pel boben ravno radi tega. Sedaj je obnovitveno delo končano, doma imamo premalo zemlje, da bi nas vse redila, na Štajersko pa ne moremo, ker avstrijska vlada ne dovoli naselitve tujih delavcev, ker ima med lastnimi obilo brezposelnih. Godi se nam tako nekako kot bližnjim kotar jem. Edina naša rešitev je živinoreja. Še ža!. da imamo premalo prostora, da bi se mog^a ta v poini meri razviti. Kupčije zadnjega časa z navadnimi senožeti nam pričajo, kako silno rabijo naši ljudje zemljo in po kakih visokih cenah so jo pripravljeni kupiti. Glede pas»i e bi se pa dalo še mnogo,-mnogo izboljšati Vse mlekarne v občini prav dobro posli jejo, le oni v Smasti se je pokvarilo blago, ker ni mlekar baje pravilno ravnal z njim. Pa še nesrečo so imeli z onim laškim trgovcem iz Tržiča, ki jih je imel za norca, kot je že svoj^ćasno po ročala prav obširno «Edinost». Davki in brezposelnost tako težko pritiskajo, da se misli celo nekaj družin na Vršnem izseliti Posebno so pa potrebna izboljšanja naše ceste. Ona, ki pelje iz Libušnjega v Kobarid, se nahaja v najslabšem stanju. Zadnje deževje je pokvarilo dva mostička, tako da je cesta le s težavo prehodna. Deželni cestar je bil sicer že na licu mesta, toda s popravilnimi deli se kljub temu še ni pričelo. Opozarjamo radi tega oblasti^ da se že vendar zavzamejo za potrebno popravo. Kar pa prosijo vse vasi ob levem bregu Soče tja do Tolmina, je že klic vpijočega v puščavi: Županstvo, časopisi, deželni cestni urad prefektura, poslanec WiHan in razni drugi uradi so že zahtevali m prosili, da bi se cesta pod sv. Lorencem popraiflla. Soča vedno dalje odnaša zemljo in naprav-Ija vedno večjo škodo. Vlada se pa ne gar ne. Baje so neke sitnosti radi ustanovitve nekega vodnega regulacijskega konsorcija. DVE KUHINJI, dve sobi, tri sobice, skladišče in dvorišče «e prodajo. Via Molino a vsoto 23. L Ujčič. 889 DVE POSTELJI se oddata dvema mladeničema. Via Rismondo 12, L Petrovič. 892 VAJENCA, ie malo izvežbanega, sprejme trgovina jestvin. Plesničar, via Giulia 29. 893 KAMJON, v popolnem stanju, vozi pet ton, se ugodno proda. Vsaka poskušnja. Pojasnila v Bar Procurative, Piazza Goldoni, Collarsich. 894 ZAHVALA Podpisani se v svojem In svojcev imenu najsrčneje zahvaljuje vsem sorodnikom in prijateljem, Id so na toliko načinov izkazali pokojni ROZALKI svoje sočutje in ljubezen zlasti v njenih zadnjih trpljenja polnih dnevih. Zahvaljuje se vsem, kt so jo spremili na zadnji poti in jej poklonili toliko vencev in cvetja. . Davidu Doktoricu za tolažitne obiske v času bolezni ter pev- GLYCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le | Glycol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7*20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. JakobJ. 836 Posebna zahvala bodi preč. g cem in pevkam za ganljivo petje na domu in v cerkvi. OORICA, 2. junija 1926. <665) Dr. Peter Medvedek. PIANINI novi po tovarniških cenah. Pečar, tovarna, glasovirjev, Trst, Scussa 8. 8241 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 668 BRIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj proti dobri plači. Miklavec R., brivec, Postojna. (864) SLOVENKA, vešča slovenskega, italijanskega,; nemškega in češkoslovaškega jezika, z večletno prakso išče službe v prodajalni jestvin v Trstu ali v bližini. Ponudbe pod «Poštena® na upravništvo. (8Ć81; (Dalje na IV. strani) OGLASI DEDI ITT ffHfini Via Torre bUnca 21» P°uk ln PEKUTŽ-MjraUl prevodi v vseh jeztklh. (789 SLUŽKINJO za vsa hišna dela, detoro kuharico, sprejme neka družina. Via S. Nicold 27, L 787 POSESTVO obstoječe iz hiše in zemljišča, takoj prosto, v Dobravijah pri Vipavi, v bližini postaje, se proda. Pojasnila daj« Spangher, via U dine 19. KLOBUKI, okrašeni, po najnižjih cenah. Prenov-1 jenja po L 8. Modistinja, Viaie XX Settembre 89, pritličje. _ NA MESEČNE obroke plašči, dežni perilo, obuvalo itd. Krojačsuca L r Ottobre 3, I. lašči, bi Via 883 SALON ženskih klobukov. Dnevno novi dohodi slamnatih in žimnatih klobukov. Reklamne cene. Via XXX Ottobre 3, L 884 BABICA, izkušena, sprejema noseče. Ulica Chioz-za 50. 885 ZANESLTV mož išče službe pisarniškega sluge, inkasanta ali kaj drugega. Kavcija na razpolago. Naslov pri upravništvu. _886 PEK dobi takoj službo v Soči pri Bovcu. Ponudbe na Ano Flajs, Soča 66. 877 KIROMANT v ulici Vittorio Alfieri 4, vrata 3, pove srečo, preteklost in bodočnost. 878 KOZA, z dvema mladičema, zajamčena mlekarica, je na prodaj v Tomaju št. 7. (869) PRODAJA vina po L 2.80 liter, na dom v vsaki i množini, od 1 litra naprej. Narodni dom, Pod- i grad. _(874) BRIVSKI POMOČNIK se sprejme takoj. Taucer R.. Opčine. 875 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalna ^a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 503 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 800 VODA «D£LL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno pri- goročljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin, teklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovicha, Trst, Via Giuliani 42. 837 TROPINOVEC, pridelek »Zadružne žganjekuhe* y Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini 802 POSOJILNICA V DOLINI — registrovana zadruga z neomejeno zavezo — vabi na ISTOČASNO IZDELKI in EDINA PRILIKA ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. junija 1926, ob 16. url v zadružnem uradu v Dolini št 104. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. Odobritev računskega zaključka zal. 1925. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Dolina, dne 2. junija 1026. (664) NAČELNIŠTVO. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor v smislu § zadr. pravil pol ure kasneje in bo sklepal ob vsakem Številu navzočih. Utii kusiui Irtitu piiSv. Jakifeo »Trsti zadruga z omejenim poroštvom vabi svoje zadružnike na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. junija 1926, ob 10. uri v društvenih prostorih. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelništva. 2. Porodilo nadzorništva. 3. Odobritev letnih računov. 4. Volitev načelništva. , 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi (662) ODBOR. Skladišče 574 Pohištva dunajskega in lastnega izdelka po konkurenčnih cenah s predajo na drobno In debelo Semolich & C. Via Cedila De Rittmeyex št. 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12 1° I Zdravnik za zobe in usta r. Lojz Kraigher sprejema vse dni v tednu v Gorici M Travniku it, 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi V Ajdovščini št. 146 nasproti Ijudskeipu vrtu (550) i 6 Od 26. jt nija do 5. ulija Obiščite važni VL m^dnorodni vzorčni velcselem v Ljubljani Od 26. junija do 5. julija ~ iiu up vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L i.—, ki dajala pravico do z iz Ti' vizu r.a ju0oslovenskega konzulata na polnem listu za L 10.— kakor tudi do 30% zniia vož je na italijanskih in 509/„ najugoslovenskih železnicah, obrnile se na komisarja veles _ma za ftaK}o: Oglasni zavod G. Cehov in — Trst. Urad: Viale XX Selembre 65/1. desao in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje. """ ™—11 Na žeJ$9 onih posestnikov, ki slanujtjo na deželi, prevzame urad skrb za poši- ljaiev vstopnic in vizama jugosJorenskega konzulata. V tem slučaju naj dotlčniki doposljejo potni lisi, v«haven za leto 1926. in vrha zgoraj imenovanih zneskov se L 7.— za režijske In potne sirotke. Odlikovana delavnica VALERIO & MARTINI - Udine • Via Cis s 12 STROJI za mlekarno z enim uporab,J,vimijaJ[az- 599 ne namene. Najbolj umesten, najbolj razširjen, najbolj praktičen in najbolj trajen je sledeči vzorec Ni izvrtojemo vsako delo, ki spada :: v *n pf»rfn»??o •• PODLISTEK JULES VERNE: (57) HIŠA v tržaški okolici, tip vile, z lepim razgledom, dve stanovanji, eno pro6to, mala njiva s trtami in sadnim drevjem, vodnjak s pitno vodo, vse v najboljšem redu, se takoj proda po primerni ceni. Posredovalci izključeni. Naslov pri upravništvu. 879 ŠTAJERSKI voz, nov, jako lep, se proda. Cerkovnik v Lokvi. 880 GOSTILNA «Vila Profesor* v Borštu, vinograde in drugo oddam v najem proti prameni kavciji. 801 TRGOVSKI pomočnik s 4-1 etno prakso v-- stroki, išče službe. Sprejme tudi maslo skladiščnika. Rudolf Škrinjar, Sciana 142, 802 IZLOŽBENA okna, plošč«, peči, ograje. Pojasnila Via razni rabljeni Mazzini 37. materijal s« proda. tlak ln ria 890 seretema noseče aa dom. 891 Skrivnostni otok — V petih dnevih? — Pa naj bo, je odgovoril inženir. _ Po tedaj pa je dobro, da smo zelo previdni, je svaril Harbert. — Zelo previdni, prijatelji, je rekel Cir Smith; zato vas prosim, d* se omejite pri svojih lovskih izletih na bližnjo okolico granitne hiše.» _ Za mizo niso hili tako dobre volje, kakor je jpričakoval Pencroff. Po tem, kar se je zgodilo, je bilo jasno, da so bili na otoku prej ali pozneje Se drugi ljudje rasen nadih naselnikov. Dogodek s šibro je to dokazal. To odkritje je upraviCeno vznemirjalo naSe naseljence. Cir Smith in Gedeon Spilett sta se o stvari dolgo razgovarjala, prodno sta legla k počitku. Vprašla sta ae, če nI morda tista najdba v kakšni zvezi s čudovito rešitvijo inženirja in z nekaterimi dragimi nenavadnimi dogodki. Ko sta pverešetala vse možnosti toga vprašanja, je rekel Cir Smith: «cAli hočete zvedeti moje mnenje o vsej zadevi, dragi Spilettt — Da, Cir. _ Toda vam rečem: Ce bomo Se tako natančno .vse preiskali, naštl nt bomo nič!» Takoj naslednjega dne se je Pencroff spravil na delo. Saj ni Ho za napravo ladje z rebrskim ogrodjem in ploščatimi dnom. Tak čoln je bil prav primeren za plovbo po Hvali do izvira, kjer je bila voda bržkone zale plitva, iz primernih kosov drevesne skorje naj bi bil čoln napravljen. Tako izdelano vosilo je lahko in pripravno tudi za prenos, če bi naleteli v strugi na kake ovire. Posamezne dele je Pencroff nameraval zbiti z žeblji, ki naj bi posamezne kose tako stisnili, da ne bo čoln puščal vode. Zdaj je bilo treba izbrati takšna drevesa, katerih prožna, a istočasno trdna skorja bi bila pripravna za ta namen. Prejšnja nevihta je poruSila mnogo douglasov, ki so bili uporabni za to delo. Na tleh ležeča debla je bilo treba sleči. To je bilo težavno, ker naseljenci niso imeli popolnih orodij, vendar pa je šlo. Medtem ko sta bila mornar in inženir zaposlena pri tem delu, nista Gedeon Spilett in Harbert počivala. Ona sta bila za-lagatelja z živili na otoku. Poročevalec ni mogel kar prehvaliti mladeniča, ki je znal s čudovito spretnostjo rabiti lok in puščice. Velik pogum se je pri njem združeval z nič manjšo hladnokrvnostjo. Sicer pa sta lovska tovariša upoštevala inženirjevo svarilo in se nteta oddaljila preko dveh milj od granitne hiše, posebno pa tudi zato, ker so bik bttftnja gozdnata pobočja bogata na razni divjačinL Pasti niso do-našale več toliko plena, ker je nastopil gorkejši čaa, zalo pa je b« lov kuncev tako obilen, da M mogel sam prehraniti naselbino. Na teh lovih se je Harbert večkrat pogo- svinčene šibre, o tozadevnih inženirjevih sklepih, in nekega dne — bilo je 2«. oktobra — je rekel: «Ali se vam ne zdi čudno, gospod Spi-Jett, da se niso morebitni brodolomniki še približali granitni hiši? — To je zares čudno, je odvrnil poročevalec, če so še tu; prav nič čudno pa ni, če so že davno odšli. — Torej vi mislite, da so tisti ljudje že zapustili otok? — To je najverjetnejše, sinko, ker če bi se bili dlje časa tu ustavili, ali če bi bili še tu, bi morali zapaziti njih prisotnost. — Toda če so mogli zopet odjadrati, je pripomnil mladenič, niso bili brodolomniki. — Ne, Harbert, vsaj ne v strogem pomenu besede; jaz bi jih imenoval le začasne brodolomnike. Mogoče je, da jih je nevihta zanesla k otoku, ne da bi jim ladjo razbila, in so pozneje, ko se je vreme potolažilo, Sli zopet na morje. — Ne morem pozabiti, je rekel Harbort, da se je gospod Cir vedno bolj bal prisot-. noeti drugih ljudi, kakor bi si je želel. _ Da, je odgovoril poročevalec, ker prj tem misli vedno na Malajce, ki strahujejo po teh vodah. To so prevejani zločinci, katerim se je bolje izogniti. — Toda, ali ni mogoče, je nadaljeval Harbert, da bomo daffes ali jutri odkrili kake sledove njihovega izkrcanja, i7 katerih bi si mogli stvar pojasniti? — To ni izključeno, sinko. ZapuSČouo i-borišče, ugasel ogenj ali kaj take. . m moglo o tem prepričati. Pri , ^ izletu bomo na to pazilL» «£DiNU8T> v rrsrn, one o. juniju mo. Dejstvo je, da se je promet na tej progi kkrOl pod mero ter da bo moral počaai izostati, ker se je Že čisto pozabilo na TT2buč _ ctejovltvijo hiš je zopet prišla na svoje iuw*tu spominska plošča na Vršnem onega yfft«ip. tihega ranjkega, ki počiva nezbu-ttnn sen v senci sv. Lorenca B. T. Naše gledališče SNEGULJKA V GORICI Spisal Franc Abt. Priredilo Žensko društvo S sodelovanjem Pevskega društva In Dramskega društva v Gorici. Ne bom pripovedoval pravljice, kajti tudi onim redkim, ki vsebine niso poznali — jo je naš starešina v goriškem dramstvu g. profesor Sivec povedal med predstavo s svojo recitacijo tako lepo in tako prisrčno, kakor to zna povedati samo mamica napetim otročjim ušescem. In povedal bi jo bil še mnogo lepše, ako bi oni stihi ne bili tako neuglajeni, naglasi vklenjeni v ritem in če ritem ne bi preskakoval. Povedal bi bil po-vestico prav do konca lepo, ako se njegove oči ne bi utrudile v bleščeči luči dvoranske razsvetljave in če bi se bil med predstavo oddaijil iz nervoznega zakulisnega vrvenja. Predstava je bila žalibog slaba in občinstva ni zadovoljila. Vendar je imela svetle točke in samo da te ločim od od slabih in poiščem vzroka poslednjih, da so bodo naši prireditelji — ali iz tega ali onega društva — učili iz pomoi, sem prijel za pero. rkester je bil to pot sam zase zelo dober in malodane perfektno zlit; tudi dinamično je podal onih par markantnih točk v partituri z lepimi poudarki — zasluga g. Emila K omela, ki je to pot, kakor ga še nisem čul — in naj mi g. Komel te moje odkritosti ne zameri — pokazal, da ni samo teoretik, da glasbo sam čuti, ampak da, če hoče, zna podati glasbo tako, da jo tudi drugi čutijo. Orkester je zmožen težjih nalog in moram reči, da netočnosti v izvajanju nisem opazil; je silno simpatičen tam od g. Terčiča, ki zmaguje svoj bas kakor bi mu bil dvojček, preko srčkane g. Seghizzi-jeve, tja do g. Hnatyszina, ki skriva za svojimi velikimi očali inteligentne oči in sigurno meša po harmonijevi klavijaturi. Najraje bi imenoval vse — prav vse, pa prostor ne dopušča. Gotovo ne bom zamudil priliko, da se vsem prav po vrsti poklonim. G. Komela je še posebej pohvaliti, ker je s svojo mirnostjo rešil mnogo nevarnih situacij. Zbori — ženski so bili dobri; toliko zbor pritlikavcev, ki so bili—kot zbori —dobro zliti, podali dramatične točke kaj dobro. Tudi oni «jo.i o joj» je bil podan tako fino, da ni mogel izzvati posmeškov. Isto zbor dvornih dam, ki so s svojo sigurnostjo v vlogi srečno premagale nevarnosti in vzdržale polomijo. Končna apoteoza s sodelovanjem obeh je bila lahka in radi tega je ne omenjam. Žalibog je pa absolutno manjkala zveza med orkestrom in odrom. Vsak ansambl — tudi če dober zase — je v skupnosti povzročil naravnost nevarne situacije. Deloma je to pripisovati pomanjkanju vaj, nevajeno-sti petja z orkestrom — v kolikor pa se tiče posameznikov, pa v prvi vrsti splošna nezadostna priprava za solopetje. In ker sem že omenil zbore — naj povem tu, da so pri-tlikovci bili nepripravljeni tudi za najkrajše solostavke, izvzemši g. Vero Primožič, ki naj si ne jemlje k srcu mojih besed, ki sem jih o njej napisal v «Boštjanu in Boštjani", ampak naj s petjem nadaljuje. Imeli je bomo potrebo in hvaležni ji bomo, kadar kaj boljšega in kadar kaj bolje priredimo. Edina, ki je zdržala stik z orkestrom, je bila g. Milica Erženova (Sneguljka). Velja to za one prizore, kjer je nastopila sama in ni bila odvisna od drugih. Ne samo, da je točno zdržala stik z orkestrom, celo zanesla ga je, ker je krepka ženska. V svojem nastopu je bila zelo ljubka in naravna. Igra njena zelo dobra in pozna se v njej rutinirana igralka. Njeno petje je visoko presegalo vse ostalo in zato se jo skoro ženiram pohvaliti, kajti njen nastop gre meriti že skoro bolj z merilom absolutnosti in iti preko relativne mere, ki jo je porabiti, če se o tej predstavi govori. Njen glas je čist, zvok simpatičen, timber prave so-pranistinje, petje rutinirano iznenadila je z lepo podanim solfegiom. Glas krepak in je dobro zmagal orkester. Četudi ni bila perfektna, ne gre to na rovaš nje, ampak drugih — posebno v prizoru z jabolkom — in nje utrujenosti in pomanjkanju vsake inspiracije po kolektivnosti. Ona ni nič sprejela od drugih, ampak vse dala in vse inspirirala; Bila je kakor steber, ki drži na rahlo sestavljeno orodje. Gdčna. Vilka Jugova (mačeha — kraljica) je bi!*i v igri dobra v krogu svojih dam, posebno ko ni pela. Histeričnost ženske, kojo zapušča mladost in lepota, je dobro podala. Ko pa je pela, je tudi slabo igrala. Posebno slabo je pela in igrala v prizoru z jabolkom. Intonirala je tako, da je spravila v zadrego orkester in sneguljko, ki jo ^t 'jeć med njo in orkestrom tudi nekako po sredi intonirala — to se zgodi tudi najbolj rutiniranemu pevcu — in se k sreči prav kmalu prerila do orkestrove intonacije in nato polagoma — ne popolnoma — privlekla tudi mačeho za seboj in s tem rešila skrajno nevaren položaj — sicer ne edirvi pri tej prireditvi. G. Vilka, ne prestrašite se! Vi niste krivi. Dekletu, ki prvič nastopi kot solistinja in to s tako nalogo po enoinpoldnevni pripravi, se ne sme nič zameriti. Zameriti se mora samo onemu, ki Vas je v ta močnik spravil. Povedali bi ji, da poznajo naše mamice izvrstno zdravilo zoper bolečine v trebuhu. Vsaj moja mama ga pozna. Će je mene kdaj trebuh bolel — šlo mi je bolj zato, 3 M € 68 vm 3 _rm Eo a s £ U H O) Inserirnjte« „Edinosti" f Tovarna Ivana Kacina j " Gorica P, Tommaseo 29 § i ima vedno v zalogi izdelane pianlne, tiar- g monije, orgije. — Prodaja na obroke. I ^^ Zahtevajte cenik. (658)^ Zob oidr a vnik Med. D. dr. D. Samot specijalist za ustne in zobne bolezni perlekcijonlran na dunajski kttnlki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16 J. (pjfia i fihuuO od ft-12 in od 3-7 549 plačuje ALOJZIJ POUH, mm Garibaldi Z prvo nadstropje Pazit* na naslov! Pazita na naslov1 LUIGI GREGORICH »i TRST — VIA GINNASTICA ŠT. 15 ZOB OZDRA VlilŠKI AKBDLATORIJ Trsi, Vio Sette fontane št 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 616 Ljudske cene. po L 2.10 komad Zlato, mM. platio. ZB-imte zlate hinile kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Fovh — urama Trst« Vin Mazziftl 4« 605 LUMflil Za nakup obuvala obrnite se na dobroznano ČEVUHSŠNiCO VODOP!¥E£ Trst, Via Rlborgo 29 Trsi, Via Riborgo 29 kjer najdete bogato izbero moškege, ženskega in deškega obuvala, navadnega in finejšega po najugodnejših cenah. Velika izbera za birmance Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila. (636) Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladfiis poh 534 tvrdka alessandro l i Via Rettori št 1 - Via MaKanton št. 7-13 Spalno eobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Šivalni stroji najboljših tu- in inozemskih tovarn po najnižjih cenah. Popolno jamstvo. 551 Pouk vezenja brezplačen. Speci jelen tip s predalom, s pokrovom in ko&iro L 560.—. CKRVSLUM VIA O. MURATTI ŠTEV. 4 (Kinematograf Excelsior) Telef on 61- 16 Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček. 10.533 Mestna Hranilnica UUBLJ&NA (GRADSKA ŠTEDIONICA) Prešernova ulica LJUBLJANA Stanje vloženega denarja: nad 200 milijonov dinarje« nad 800 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje z'asti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v, tek. računu najvišje mogoče obresti. Jamslvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot a kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premo- H ženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. I Up?av radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski * » uradi cerkveni in občine občinski denar. ® Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. 253 HranHnka daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. i JAKOB- BEVC nrarna lat zlatarna Trsi; tempo S. Olacomo 5 ZlaftO knptge v vsaki množini po n^jTišjih cenah Krono plačuje višjo kot vsi drugi. raznovrstnih ur in zlatenine. (517 MIIM II—HI—H—11—llli—ll IT1II—ail^ĐUlUMI [trgovsko obrtna zadruga v trstu Čevljantica L. Rebec Trot — VU Cardaaoei it 36 je preskrbljena s veliko izbero fiaejšega in navadnega OBUVALA 522 moškega. Ženskega in otroškega po najzmernejših cenah II i | ii reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIGI DA PALESTRINA 4, pritličje Obrestuje nrannne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po 5% 486 Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. i i i 5 strnemo taffi vloge no tekočI račun v Dinarjih ter im obrestuje najugodnejše, ž I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. g L Uradne ure od 9-1 In od 372-572 poo. Poštno-hran. rabin št 11/1327. Telefon 16-04. | ■■■■■IIIMillUAllIMBIIHail—II II—II——M LJUBU AN Slanica li mm Itaijiv M.0M.888'- Telefon < 5—18* 22—98 KA KREDITNA -1PD Dužnica ¥ TRSTU CZ ANKA CENTRALA V LJUBLJANI 3 Glsfiiia ii sztnt Biearjiv iSMiar- Tcleton: 5—18, 22— 473 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4 %% |vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- g stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^er.iomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: BclprlKUrtneia zoeza z Jnaoslnoijo Blagajna je odprta od 9l/9—l2l/t in od 141/,—ld 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: »** f? © GBS3E £ C. Q 5TJEMC