STEV. (No.) 85. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. JULIJA—SATURDAY, JULY 22), 1922. LETO (VoL) VIH- Pismo iz Pariza. Za "Edinost" L. K. I. Paris, Junija 1922. Prilika je nanesla, da sem se razgovarjali z odličnim pariškim publicistom o trnjevem vprašanju jugoslovanske edinosti- Zadnje dni namreč je spomenica jugoslovanskih škofov na kralja, katero so priobčili nekateri tukašni listi v celoti, nanovo zbudila zanimanje in senzacijo v tukajš-nih krogov. Namenoma umetno zavite informacije, ki jih perijodnično meče naša vlada v svet površno napisana in medena poročila francoskih časnikarjev, katere usoda zanese tudi v naše kraje, in kjer vlada skrbi, da jim ali zaveže oči ali jim pa nastavi na nos svoja očala, vse to je ustvarilo v Franciji. kar se tiče pojmov o jugoslovanski državi neko atmosfero zadovoli-nosti. Resni in plemeniti opomini katoliških škofov pa so imeli svoj blagodejen razčiščujoči vpljiv, ker o njih dobri volji in resnicoljubju nihče Tie more dvomiti. Naloga, katero ima naša katoliška stranka v tujini vršiti, je silno težavna. Inozemstvo je polno "emigrantskih komitejev", ki iz Dunaja, Monakovega, Rima in Pariza bombardirajo svetovno javno mnenje s svojimi razkritji, obtožbami in prošnjami. Ako jugoslovanski katoličani, ki so primorani, da se obrnejo v svojem boju tudi na moralno pomoč inozemstva. pridejo in razgalijo pred svetom nenormalne razmere v domovini. je nevarnost silno velika, da jih tujina ne postavi v isto vrsto s povečini nemško-madjaronskimi emigrantskimi odseki. Diplomatični zastopniki v tujini imajo zelo lahko igro. ako naše informacije vržejo na i-ti nivo kot je propaganda Nemcev in Madjaronov in nekaterih Radiče-vih emisarjev. Jugoslovanski katoliški element, ki se nahaja v tujini, mora delati tesno v zvezi s stranko v domovini ter kot ona zavrniti od sebe z vso energijo protidržavni značaj svoje propagande. Mi moramo pod-crtavati, da nas ločijo od imenovanih emigrantov prepadi in da smo mi nezadovoljni saiTio z režimom, kateremu gre čast. da je iz jugoslovanske misli napravil v kratki dobi 3 let zgodovinsko strašilo. Mi moramo po-vdarjati, da je naša koncepcija (pojmovanje) jugoslovanske države za bodočnost srednje Evrope več obetajoča, nego efemerični osnutek sedanjega režima. Iz teh razlogov se mi je zdelo vredno zvedeti od publicista, ki ima v francoski javnosti svoje zveste poslušavce, v kakšni luči da gledajo Francozi na jugoslovanske opozicfjonalne stranke na splošnem in na protivlad-ni boj katoličanov še posebej. Zvedeti sem hotel, če se je naši vladi posrečili« ustvariti na francoskih tleh splošno antipatijo do "separatistov" rli nasprotno, če Francozi še znajo razločevati med ljudmi, ki se tam bojujejo proti državi in med onimi, ki so iz ljubezni do države proti režimu Y teku razgovora mi je dotični gospod razporedil francosko javnost v tri kategorije. II. V prvo vrsto postavimo lahko one. ki so sploh principijelno proti novemu političnemu redu v Evropi. Somišljenike imajo na skrajni levici pri komunistih in na skrajni desnici pri starem avstralskem monarhističnem plemstvu. Prvi hočejo mesto Jugoslavije, federacijo balkanskih delavskih republik, drugi kličejo Avstro-Ogrsko nazaj. Za to skupino notranji nered v Jugoslaviji nima drugega interesa, nego da jim nudi. prvim kot c rugim, argumente za njihove načrte. Teh gospodov se bomo mi katoličani ogibali in ako nas obsipavajo s simpatijami, jih ne bomo sprejeli. Ločijo nas principi. Drugi razred tvorijo ljudje, ki so si v vojni postavili samo en čili, oslabiti krščanstvo. Kričali so po razdelitvi Avstrije ne iz ljubezni do trpinčenih narodov, ampak ker so mislili, da z Avstrijo izgine zadnji steber politične moči krščanstva. Ti gospodje so za nasilne metode in imajo nad jugoslovanskimi državotvorci svoje dopadenje. Ti ostanejo gluhi tudi za krik jugoslovanskih škofov, tembolj, ker so svoje dni gazili pod nogami enake proteste francoskih katoličanov. Ako se bomo toraj obrnili do njih, bomo imeli za odgovor ironičen nasmeh. To so politiki okoli Her-riot, Buisson in tudi Poincare, stari radikalci Combesove šole. Med ostalimi bomo našli za svoje težnje več ali manj dobro razpoloženje. To so ljudje ki simpatizirajo iz prepričanja za mlade evropske narode, bodisi, ker vidijo v njih obstoju trajno obzidje proti navalu German-stva in trdno garancijo za mir v Evropi, bodisi iz nesebične ljubezni do svobode tako dolgo zasužnjenih narodov. Eni kakor drugi zasledujejo notranji razvoj v teh državah z velikim zanimanjem in so občutljivi za vsak pojav, ki bi mogel spraviti moč teh novih držav v nevarnost. "V teh krogih", je pristavil, "gospod, delajte! Tukaj imate simpatije in ti vas bodo razumeli." Za te vrste ljudi je imelo pismo jugoslovanskih škofov svoj pomen, ker so bili opozorjeni na nevarne temelje, na katerih sloni jugoslovanski organizem po zaslugi sedanjih vladnih korifej. Naša katoliška stranka pa zasleduje v svojem delovanju dvojen cilj, notranji in zunanji. Mi imamo svoj notranji politični, socijalni, gospodarski in kulturni program in svoje vnanjepolitične načrte. Smatral sem za. ugodno, da vprašam, če deli on in tisti, ki so za njim, RAZNE VESTI 0 SEDAJNIH STAVKAH. Harding dela nadaljne korake, da se odpre premogorove. Washington. D. C., 21. julija. — Predsednik Harding je danes obljubil, da bo v par dnevih imenovana posebna komisija, kateri bo poverjena naloga in polna moč, za poravnavo premogarske stavke in za takojšno obnovljenje obratovanja prc-mogorovov. Za to komisijo, kakor se izjavlja bo stala vlada Združenih Držav z vsemi svojimi sredstvi na razpolago- To izjavo se tolmači, da, kar in kakor bo ta komisija določila bo, kakor postava, za katero bo vlada stopila, če treba tudi z oboroženo silo. RAZNE NOVICE. ZAVEZNIKI BODO PLAČALI AMERIKI ZA OKUPACIJSKE STROŠKE. Paris, 21. julija- — Danes je vrhovni zavezniški svet pristal na to, da se Združenim Državam plača vse stroške, ki so jih imele z okupacijsko armado ob reki Reni. Ti stroški baje znašajo okoli $250,000.000. Zavezniki bodo ta račun plačali z nemškimi izdelki, ki jih bodo prejeli od Nemčije na račun vojne odškodnine. CIVILNA VOJNA NA IRSKEM SE BLIŽA KONCU. Dublin, 21. julija. — Irski uporniki, ki so se vojevali proti irskem rednim vojaštvom se baje nahajajo na Voditelji stavkujočih premogar- j „a svojih zadnjih obrambenih po_ .......,„J11U. ,fV St°>C P?Zn° "a "Stra2' ln P-f'J» «toj.nk»h in vsak čas je pričakovati m0rala pred nevidnimi puškami pri na vse te kretnje, ki premogarjem 'brezpogojne vdaje. Irski regularni--- IZ JUGOSLAVIJE. Stojic pomiloščen. Napadalec na kralja — pomiloščen. Iz Bleda poročajo, da je kralj pomilostil atentatorja Stejiča. Ker vlada tozadevnega akta ni predložila kralju v podpis, so izvale te vesti veliko iznenadenje celo pri samih ministrih. Nekateri tolmačijo ta kraljev korak kot nezaupnico vladi, drugi kot kraljevo popolnoma privatno zadevo. V moderni Italiji. Nekdo je na Krnu porušil spomenik, ki so ga Italijani nedavno z vso slovesnostjo odkrili v spomin tam padlih "alpinov.*' Rrez vsakega dokaza so Italijani tega čina obdolžili okoliško slovensko prebivalstvo in mu napovedali kazensko ekspedicijo. V deželo so kakor Huni prihruli fašisti, da začno požigati in moriti. Prva krdela so se vojaki zmagujejo na celi črti, kakor to poročajo poročila. Kobaridu umakniti, kar je italijan ske nacionalistične elemente še bolj razbesnilo. Xa pomoč jim je vlada poslala vojaštvo in orožništvo. V Governor Sproul v Penna. bo nasto- Z BOLJŠEVIKI NIČ IMETI, JE Kobaridu so fašisti uničili Volaričev pil s silo. KLIC EVROPE. niso nič preveč prijazne. \ premo-garskih vrstah solidarnost raste in vse si je svesto konečne zmage. Harrisburgh. Pa.. 21. julija. Pennsvlvaniski governor je izdal po- Haag, 21. julija. — Parnik na katerega so sedli razni evropski držav- velje, da se ima takoj pripraviti pofniki v Haagu pred nekoliko tedni, vseh vojašnicah vojaštvo, za takoj- je izginil pod površino in krmarji so sni nastop in odpoklic. Operatorji se rešili vsak na svoje obrežje. To po Penna. bodo v kratkem odprli ie žalostni znak. da v tako resnih svoje premogorove za obratovanje, časih ni najti v celi Evropi niti ene-kakor je to izjavil sam gov- Sproul. ga, ki bi prijel krmilo in pripeljal Država pa jim bo nudila vojaško za- zgubljeni evropski čolnič k svojemu i ščit o. kakor se sliši. Delodajalci in cilju k rešitvi. Kolikokrat so že sed-vlada se kažete vedno lepše napram li skupaj k delu. pa vse zastoni. izi-; delavstvu! da k rešitvi ne najdejo — vse za- stonj ! Država Illinois bo ščitila kvalificirane premegarje. spomenik, na Drežnici pod Krnom so zažgali župnišče, ki je pogorelo do tal. V Trstu je krdelo fašistov pognalo z dela slovenske železničarje na kolodvoru, v skladiščih in na ravnateljstvu. Na pošti se jim to ni posrečilo. Tiskarno "Edinost* je oblast zastražila. Slovensko prebivalstvo je v skrajnem strahu pred fašistovskim terorjem. Občine v tolminskem okraju sklepajo resolucije, v katerih obsojajo porušenje spomenika na Krnu. ! Kobarid in Drežnica sta se zavezala, Sedaj se bodo zopet razšli, stvar pa bo čakala svoje nadaljne rešitve I Springfield, 111. — Podgoverm r in postajala bo še vsaki dan težja in Sterling je danes obvestil Washing- težja za rešitev. Mi smo že davno j tonsko vlado, da država Illinois je trdili, da evropski framazoni in ate-jpripravljena ščititi obratovanje pre jisti, ne bojo nikdar rešili povoljns mogrorovov, toda pri delu se mora j zamotanih evropskih kočljivih vpra-rabiti samo izurjene in izkušene pre- ;šanj. In nismo se motili, še vsak pot mogarje. kakor to določa oost iva ljjm jc spodletelo in jim tudi bo, do-države Illinoisa. Tudi ta izjava se kler bodo prezirali Njega Stvarnika, tolmači, da, ako illinoiški operaterji ki daje človeku edino prave direk- ^ ', . t . dobe dovolj izurjenih skebskih nre-jtive, kako bojevati boj, da se zamore Poslanec -ie ostal nepoškodovan. A mogarjev, jih bo vlada ščitila. Toda, vspešno skozi trudapolno življenje, 'izurjeni premogarji ne rastejo na ki je posejano z osatom in trnjem, hruškah ! žavniki, ki so reševali cele tedne evropske komplicirane zadeve in pred odhodom kličejo celemu svetu, pustite Rusijo pri miru. kakor bi jo ne bilo na svetu. Izolirajmo jo. in podala se bo rada. Se bo s tem pa kaj doseglo, bomo videli ! Nobenega znamenja za poravnavo železniške stavke. Situacija železniške stavke se nahaja pred velikim prepadom in do-sedaj se ni čulo še pametne sugesti-(Dalje na 3. strani.) • da na lastne stroške" postavita na Krnu nov spomenik. Umrl je v Kranju ljubljanski realč-ni profesor Franc Komatar. Napad na poslanca Ščeka. Ko se je vračal slovenski državni poslanec Virgilij :>ček iz ^teverjana v Brdih, je bilo oddanih nanj več strelov. tentatorji pripadajo baje komunistič- ! ni stranki. Kaj jih je vodilo do na- 1 , . . , ... . ! pada, ie nam nerazumljivo. Poslanec hedai se bodo razšli evropski dr-i , : . . . . " . . „ / >cek ie priznana socialno naobraze- '/ni'lllL-l bi i^^rgcovi li 4-arinf* na kapaciteta na Goriškem, poleg tega pa izvrsten taktik v parlamentarnem boju. Z njim bi primorski Slovenci izgubili eno svojih prvih moči- 1 naše notranje težnje i naš zunanji program. "Gospod", mi je rekel, "izrazil se bom odkrito in jasno. V notranjih bojih vam bomo moralno pomagali, ker tudi zavračamo razjedajočo politiko belgrajske vlade,kar se pa tiče vnanjepolitičnih ciljev, Vas pa prosim, da na nas ne računajte povsod. Mi smo z vami kadar boste zagovarjali novi red v Evropi, mi bomo govorili za vaše narodne manjšine izven Jugoslavije, kar je pa ostalega se pa naše misli popolnoma vjemajo z mnenjem belgraske vlade, če tudi bi se s tem postavili v nasprotje z idejami Hrvatov in Slovencev." Navedem ta stavek brez komentarja. Iz tega bi sledilo kot zaključek: Pri uredbi notranjepolitičnih vprašanj računajmo Hrvati in Slovenci na moralno pomoč Francije, pri vnanjepolitičnem načrtu pa glejmo, da mu izvojujemo bodočnost na domačih tleh. Ogenj na dolenjskem kolodvoru. 20. jun. okoli to. ure dopoldne je padla iskra iz lokomotive mimo prihajajočega vlaka na železniški voz, naložen s slamo za vojaštvo. Naenkrat sta bila dva vagona s slamo v plamenu. Na lice mesta došlo Ljubljansko gasilno in reševalno, društvo je ogenj pogasilo v treh urah. Pri ognju je ponesrečil Jakob Str-gar na levi roki. Sedaj je že tretji slučaj, da je gasilec ponesrečil pri ognju na kolodvoru. Umrla je 30. jun. ponoči mati dr. Izidorja Cankarja. _ _ EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. SLOVENIAN FRANCISCAN Published Three Times a Week by FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Za katoliški dnevnik. mogel sam zaržavati v finančnem oziru. To pa ni veliko in se da prav lahko doseči, ako sedanji naročniki hočejo pomagati. To pa ne mislimo samo nekatere, ampak vse. Katoliški možje, ki ste si v potu svojega obraza pozidali krasne cerkve po svojih naselbinah, ali si ne želite dobrega katoliškega dnevnika, da bi varoval te cerkvice, ki ste si jih pozidali s tolikim trudom? Mi verujemo da! Katoliška društva in katoliške organizacije, ali si ne želite dobrega dnevnika, da bi ščitil ideale Vaših organizacij m vabil v nje slovenske sinove in hčere v tej deželi in jim kazal pravo pot, ki vodi do svetnega in dušnega napredka? Mi verujemo da! Zato pa vsi ykup! Na delo! In neodjenjajmo prej. dokler se ne pojavi na katoliškem časnikarskem polju močan in v katoliških principih zanesljiv KATOLI- ček piše, da je Kristus rekel, pustit male k meni priti in da je naš župnik d ru z ga mišljenja in jih odganja od cerkve. To je ena debela laž, ki jo iz svojega dobro vemo, kdo je tisti, ki hoče narediti prepij" v naši naselbini v kateri vlada lepa složnost med rojaki. Dotični si je napravil načrt delati prepir med ljudmi in se poleg tega skriva z imenom za grm, kot zajec, ki beži pred lovcem. Toda revče ?e zastonj trudi. Ako bi on pisal resnico bi se podpisal in se ne bi skrival z svojim imenom, kakor se. Rev- SKI DNEVNIK! Le kadar bo katoliški dnevnik začel zahajati v naša domovja, tedaj bo na obzorju katoliških Slovencev zasijala svetlejša zarja, doba boljših dni bo prišla, slovenske župnije se bodo krepile, slovenska katoliška društva in I je dotični pisec izlekel prav dobro. Citati slovensko pa Prva polovica poletja se že poslavlja od nas in jesen je že skoro pred r.ami. Daljši večeri bodo kmalu tu in ljudje bodo zopet pričeli segati za berilom, da si preženo dolge jesenske in zimske večere. Uredništvo prejema dan za dnem bodrilne in nauduševalne pisma, v katerih nas posamezniki spodbujajo za dnevno izdajanje lista Edinosti. Ko prebiramo te pisma, v katerih vidimo srčne izlive vnetih katoliških rojakov in rojakinj, nam iz srca kipi tiaudušenje za katoliški dnevnik. Da. dragi rojaki in rojakinje. nihče bi ga rajše Vam ne dal, kakor mi, toda, dnevnik izdajati pa ni malenkost. Dnevnik stane denarja. Ko smo se ob novem letu namenili izdajati list Edinost po trikrat na teden, nismo nikdar mislili, da bomo v stanu preko zaprek na poti, ki vodi do našega cilja- Toda, stvar je imela svet namen, potrebna je bila za katoliške Slovence v Ameriki in Bog je dal svoj božji blagoslov. Številni novi naročniki so se oglasili in pripomogli k stalnemu trikratnemu tedenskemu izdajanju našega lista. Sedaj zahaja naš list že v lepem številu v skoro vse slovenske naselbine po Širni Ameriki, po katerih oznanja luč resnice in hrabro odbija vse napade na j ašo sv. stvar, katero ljuto napadajo otroci laži in teme. Zakleti sovraž- La Salle, 111. — (Dopis pisan v "niki sv. vere, katero smo podedovali po svojih očetih in materah, že čti- angleščini, katerega smo prestavili tiio vpliv našega lista in nas napadajo kjerkoli morejo. Oni na svoji poti 1 <'besedno na slovenščino.) — O-< znanjajo in razširjajo laž. a mi na svoji p->ti kažemo resnico in svarimo jprostite mi. da pišem Vam v angle-mase. da jim slepo ne slede 11a led. To je torej konkurenca med,slabim in j ker v slovenščini ne znam <10..rim. Zato se ne čudimo njim, ako se postavljajo po robu. ko. jih re niča potiska nazaj in jim vleče masko hinavstva iz obraza. Boj mej d >- znani-brim in slabim se bije na celi črti! Pri vsem tem. imamo mi to srečo, da mi vodimo naši sovražniki pa vodijo boj za temne vzore laži — proti resnici! Na boj proti oznanjevalcem laži rdečega radikalizma, bi bil precej lažji, k bi vladala v naših bojnih vrstah edinost, sloga in mir. V boru je vse združeno, vse besni in se zaganja v tabor resnice. Slovenski socialistični glavarji se kar stresejo, ko jim kdo omeni o pravem katoliškem dnevniku. Zato, kar pijani jurišajo na "no man's land" in treskajo ob naše zakope z vso silo. z lažjo, pa tudi s hinavstvom in prilizovanjem. In na naši strani? Ali mi vsaj odbijamo te napade, tako. kakor jih vzemši par malih, ki obratu jeio p.» oni naskokujejo? Na to vprašanje si naj vsak čitatelj sam odgovori po <;. ur na dan. svoji zdravi pameti in po svojem razumu. j>rvj ijtuije. ki so se naselili v tem Mi hočemo danes le dokazati, da katoliškim Slovencem v Ameriki je mestu <-h reki Illinois so bili Irci in katoliški dnevnik neobhodno potreben. Brez njega naš vpliv na sploš- Nemci. Za njimi so prišli Poljaki. 110 slovensko javnost ni vreden mnogo, ako ne — nič. Naše katoliške or-I kateri tvorijo sedaj po številu na-ganizacije ne napredujejo, kakor bi mogle. Krivde ni pripisovati uradni-! rodnostii večino \ nnšetn mestu, kom v vseh slučajih, da si bi v nekaterih bila, ampak glavno krivdo je pri- Poljaki imajo med sabo več odličnih pisovati temu. ker katoliška stran nima dovolj močnega časopisja, ki bi zanašalo duh katolicizma, duh naših katoliških organizacij med slovenski živelj po Ameriki. Naj nam kdo zameri ali ne. resnica je kar govorimo. in zato se prav nič ne ustrašimo pokazati položaj prav tak, kakoršen v res-Ttudi svojega zdravnika in mestni niči je. Cemu bi ga delali lepega, ako ni. Poglejmo, kako je naša katoliška fronta razvrščena-političnih listov in koliko nabožnih. Političnih listov imamo katoliški Slo- )c '>aje ena izmed največjih v Peorij-venci v Ameriki samo 4. Nabožne 3. Nasprotni tabor političnih 6. in 1. Škofiji in menda tu i izven Chi- jednote se bodo jačile. slovenski trpini sedaj zapeljani po brezverskem časopisju se bodo vračali v naročje katoliške cerkve in pod okrilje naših I nauka, da je dal Bog človeku pro-to katoliških društev in jednot. • . voljo in kdor, je ne zna rabiti, ta svoj Zato predragi naročniki, ki nas nauutišujete za dnevnik, sedaj pa na'talent zakoplje v blato, kot si ga je delo. Ce pridobite listu 1500 novih naročnikov do 1. novembra t. 1. pa bo- oni dospisnik v Glas Smrdobi, žaklja. Mogoče se dotični spominja |ufl| lj< mo pričeli izdajati Edinost dnevno. Na Vas. naročniki in dragi prijatelji, skriva svoje je ležeče to vprašanje, ali naj katoliški Slovenci dobimo svoj lastni katoliški dnevnik, ali pa naj tavamo še dalje daleč v odzadju na časnikarskem polju za našimi nasprotniki. Od Vas je odvisno! Sedaj pa damo še besedo tudi vsem našim naročnikom, da vore in povedo svoje mnenje o tem vprašanju. spr ego- J- Naše mesto šteje nekako 16.000 >oj za resnico, a i prebivalcev in ima dobro razvito industrij«. Med vsemi je največja tovarna za izdelovanje ur. kjer je za->vražnem ta-;p. >1 jenih nekako 2500 ljudi. Ta 11-rarska tovarna je tudi največja na svetu. Za njo pridejo po velikosti na vrsto cinkovne in cementarne. Po tovarnah delajo po 8. ur na dan iz- Indianapolis, Ind. Cenjeni g. u-rconik: — 1'pani. da mi dovolile malo pri štora v našem listu Edinosti. Ker ->e le tnalo kdo oglasi iz nase naselbine, hočem jaz poročati, dat je začela nemila smrt pogostnma 0-1 biskovati našo naselbino. Dne ^o. i it n i j a je bil ponesrečen in ubit rojak Stefan furman, ko i~ sem ie žr zopet prišla vest .da je pre-|minul rojak Frank ( ujnik. doma iz vasi (i rub! i e pri £ent Jerneju na Dolenjskem. Tako imamo vedno žalost I v naselbini. Kar se tiče naše župnije prav do-jbro in mirno napredujemo. Tudi nasi možje in fantje so se začeli zani- ciosoisniK v ijias ^mraooi, ki imene in skuša de lati prepir v naselbini. Vprašamo, ali so mu naš župnik krivi, da ne ribi svojega talenta, kot bi ga mogel, ako bi se ravnal po naukih našega č. g. župnika? Ako bi se ravnal tako bi se mu ne bilo treba skrivati z imenom, kot zaje za grm. C ela naselbina mirno živi. le to revše ^e oa zaganja na vse strani, ker nima mirne vesti. Torej mu svetujemo najboljše. da naj v bodoče on pome'a svoje lastne smeti doma in ne *> > Glas Smrdobi, pa bo mnogo boli^ za njega. Kajti z obrekovanjem naše cerkve in župnika bo ime! malo vspeha. ako bi on kai resnice pisal, oziroma, da bi bilo res. kar on klati, gotovo bi ne bili naš župnik plača'i v letu 1921. nad 5. tisoč dolga zraven je vsa cerkvena uprava plačana za celo leto. Kai se torej revše napihuje. njegov trud ie zastonj. dane* naj zadostuje, ker nima pomena na vso mešanico odgovarjati, odgc v< rimo le toliko, da ne bo mislil, da katoličani res spimo. T-'da, bodoče mu ne maramo odgovarjati, ker je preneumen za kaj tacega. Pozdravljam vse čitatelje lista E-' inosti. Ana Kovač. Chicago, 111. C a^titi urednik: — Prosim malo prostora v našem priljubljenem listu Edinosti. Že dolgo časa se že pripravljam pisati, pa nikoli si ne morem vzeti potrebnega časa. sedaj pa sem se zavzela in ko- tno/. n. pr. tukajšni Postmaster ''e Poljak in najodličnejŠi odvetnik v našem mestu je tudi Poljak. Imajo {commissioner je tudi poljskega rodu. Koliko imamo Imajo krasno dvo->tolpno cerkev, ki 1 mat i za najpotrebnejšo stvar. l*obrata.' murske S'ovence je bil to preznatne- olc"" le k ..............j o..................- i <> t g tpi jCp0 je za vsakega nioža in fan-! "it dan, k<> smo se prvokrat sešli ta, da je član tega lepega društva svojimi brati Slovenci v tako veli-Najsv. Imena. Mnogo je še dobrih kem številu, kjer smo se v bratskem ne poltednike in tednike — samo 6. krat na teden in še tedaj skoro vsak!,|; s;|( Za temi pridemo mi Slovenci. Tu- m oz in fantov, ki ^.e niso člani orne »venci imamo svojo župnijo -n njenega društva, ne odlašajte si objemu poveselili in Še bolj seznanili. Ne bom vse natančno opisovala, pot prav ponižno- Tu je torej rezultat, računaj sam dragi bravec, pa boš i;rasno farno ccrkev, kjer pastintje |predolgo, ker ne veste ne ure ne dne- ker to je že čitateljem dobro znan • naš dobri č. g. župnik Father Salo- iva, kdaj \"as Bog pokliče na odgo- Vendar, ta dan je bil za nas Prek- mofri videl, kako si stojite te dve fronte nasproti.. Nasprotniki lahko po na^ udarijo 18. krat na teden samo s svojimi dnevniki, dočim smo mi v stanu njim vrniti za 18. napadov samo 6. krat. Če pa prištejemo zraven še 1. protiverski poltednik, 2. protiverska tednika in 1. mesečnik, stoji nasprot- (stare na fronta proti nam z izidi približno z 80 odstotki in mi proti njej z bor- jri](1 — nimi 20. odstotki. Tisti, ki postrani gledajo nekatere katoliške liste, naj te le številke malo preštudirajo, mogoče jih znajo nazadnje le spametovati, da bodo, če že tudi necejo v naše trenče, kjer se bije krvavi boj med slabim in dobrim, pa vsaj pustili v miru dobro stvar napredovati- Tisti, ki trdijo, da ni potreba tako silno močnega katoliškega časopisje, bodo še razočaranje doživeli, ker kadar bodo nasprotniki razbili centrum, bodo lokale z lahkoto pomandrali. To bi bilo dobro, da bi si vsi katoličani temeljito zapisali v svoja srca! Sedaj, ko vidimo na lastne oči, kako daleč smo zadaj 11a časnikarskem polju, dasi imamo mi v primeru z nasprotniki vere več, kakor 80. odstotkov premoči v inteligenci, nam zastane sapa, da kako je to mogoče, da smo tako daleč zadaj na časnikarskem polju. Vendar zadaj smo, nič ne pomaga, v takem položaju smo za enkrat pa je amen. Pa je temu kaka odpomoč? Jaz pravim je! V nas katoličanih samih leži ta odpomoč, in nko se hočemo le nekoliko zganiti pa prav lahko ojačimo" našo katoliško časnikarsko fronto, da bo nadkrivala nasprotno fronto. Treba .je nam močnega katoliškega dnevnika, ki bo vodil našo katoliško stvar, kazal delavskim masam pravo pot in pravo smer. Treba je nam dobrega katoliškega dnevnika, v katerim bodo katoličani lahko odgovorili tolikokrat, kolikokrat bodo napadeni od nasprotnikov. Dokler pa katoličanje ne bomo imeli svojega dobrega dnevnika, bo šlo vse rakovo pot, tako po naselbinah, v društvih in katoliških jednotah. Mogoče mi bo kdo rekel, da sem črnogled, da vse prečrno vidim. Vsakemu takemu povem, da nikdo bi se ne čutil srečnejšega, kakor jaz, ako bi bilo to res. Ampak ni, stvar je taka, kakor sem jo Vam pokazal in jo lahko tudi vsak vidi, ako jo pogleda dobro in od blizu- Katoliški dnevnik pa zahtevajo že posamezniki, kakor sem to že omenil. In mi smo pripravljeni ga izdajati, toda pod pogojem. Da bi mogli izhajati z dnevnikom nam manjka najmanj 1500 naročnikov, da bi se list ven. Imamo tudi lepo slovensko far- : vor. murske Slovence tako zsrodov lil: i no šolo, ki je pre narejen a V našo šolo iz naše Ravno, ko to pišem mi nekdo pri- važnosti, kakoršnega naša naselbina poba- "vse pokazati < ilas Svobode, v kate- še ni doživela. Ne morem si kaj. da ne je ri se je neki stari naročnik zaletel bi najlepše zahvalila vse čč. gg. ki so se vdeležili naše slavnosti in v svo- > to leto nekako okoli 130 otrok, jn s glo bi jih pa seveda več. ako j našo cerkev in našega župnika. Si bi jih slovenski stariši pošiljali v na-|cer njegova mešanica v Smrdobi ni jib naudušenih govorih povedali šo šolo. Učenci in učenke naše šole {vredna, da bi pameten človek odgo- marsikaj naudušenega in zanimive-sv. Roka so priredili v šolski dvorani varjal. kajti take neumnosti se nam ga. .Zahvalim se v imenu društva krasno predstavo, ki se imenuje j katoličanom videjo preotročje. Mi Sv. Ivana Ivrstitela DSD. vsem čč. "Golden Gift Operetta.'' Dvorana j bila nabita ne samo s Slovenci ampak tudi z ljudmi drugih narodnostij, kot Irci. Nemci in Poljaki. Predstava se je izborno obnesla in je prinesla čistega $66.00. Naš Father Salo ven so govorili in se v svojem na-udušenem govoru lepo zahvalili ude-| ležencem za krasno udeležbo.. Za njimi so govorili tudi Rev... Satherj Fitzgerald iz Arlingtona, 111. Sola sv. Roka ni imela to leto graduira-nja. Ro pa imela, kakor se sliši prihodnje leto 10. graduantov. ako jih bodo stariši poslali v našo šolo. Na tukajšni High School je letos graduirala Miss Golob, ki je sedaj nastavljena, kot knjigovodkinja v Hummer Furniture Store, ki je največja prodajalna raznega pohištva. V nadi da Vaši krasni, listi napredujejo med slovenskim narodom po Ameriki Vam želim še večjega napredka in obilo naročnikov. God bless your noble work! J. H. P g DENARNE POŠIUATVE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnio domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ................$ 1.85 5000 kron ............... 1725 1000 kron ................. 3-50 10000 kron ............... 33 50 Italijanskim liram: 50 lir ....................$ 2.85 100 lir ......•........... 5.20 500 lir ................... 24.50 1000 lir ......•............. 48.50 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po 1 c in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago. IH — EDINOST" gg. duhovnikom, kateri so nam tako krasne govore držali, da je marsikateremu iz med nas prikipela solza v oči. Hvala tudi vsem slavnim društvom za njih obilno udeležbo. Hvala tudi Mr. in Mrs. Zapčič in Mr. in Mrs. I.egen za njihovo da-rcžljiv.st in čast. ki so j(> izkazali sv. jenu društvu, kot botri in botre. Hvala gre tudi našim družicam, ker su tako lepo izkazale svojo naklonjeni-t do svojega društva. Zahvaliti se ir < »ramo pa tudi marljivim ženam, ki so se toliko trudile, in v cerkveni dv> rani pripravil« toliko izbornih jestvm, zakar so bili vsi navzoči iz-vanredno veseli-Vsem najlepša hvala ! Predragi Prekmurski Slovenci! >e 1 ij ste videli, kako lepo napredujemo. Lahko smo ponosni, da imamo t;.1-, naudušenega in za narod vnetega župnika Rev. Kazimirja Za-krajseka. < >ni so naš veliki voditelj in brez njih bi mi nikoli ne dosegli tak • velikih vspehov. kakor jih ima naša slovenska naselbina, in vsa na--a katoliška društva zanamovati v sv jih delokrogih. Toliko skupaj obranih Prekmurskih Slovencev še m-mo videli skupaj in vsi so bili za-v> lini. ker sedaj vidijo da Slovenci niso res njih sovražniki, kakor jih slikajo razni plačani mažaronci, ampak, da so njih bratje, ki jih ljubijo in jim pomagajo pri njih vspehu. Ka-k' levo je bilo jih videti, ko so skupil korakali s svojimi zastavami po velikih chicaških ulicah in se skupno z nami pokazali preti javnostjo, da smo vsi eno bratje in sestre Slovenci sinovi in hčere MAJKE SLAVE. Z:r<> pa danes tudi jaz kličem vsem Prekmurskim Slovencem, bratje in - -tre skupaj, pristopajte v slovenska podporna društva zlasti pa v • štvo sv. Ivana Krstitela DSD. ZeiU' zlasti na Vas apeliram, da pazite na može, da bojo zavarovani pri d< ' rili društvih, ker lahko se dogodi, da o doletela tvojega moža nesreča. nezgoca in ostala boš zapuščena sir-.ta. Ce bo pa tvoj mož pri društvu b< s prejela pa vsaj nekaj pod-re za sebe in tvojo deco. Zato vsi brez izjeme v dobra slovenska dru-št\ i. ki jih imamo na razpolago do-v< !i. Rojaki skupaj, združujmo se ^ 1 t liških društvih in v krogu naše župnije sv. Štefana pa bomo napre-" ali in dosegli še velike vspehe! 1* mnite da v slogi je moč! II koncu mojega pisanja pozdravim vse čitatelje tega lepega lista, k : 11 rem u želim veliko vspeha in velik' novih naročnikov. A. P., Prekmurska Slovenka. Chicago, 111. — Pretekli pondelek pri pol deveti že zopet prostora pri- zvečer smo imeli farani Sv. Štefani manjkuje, da morajo ljudje zadaj važno sejo, katero je sklical naš gospod župnik. Stavba Šo!e !n Narodnega doma hitro raste. Stavba bc stati. To je gotovo nekaj, na kar so Chi-caški Slovenci lahko .ponosni. To pa stala velikanske svote. Ko bo vse tudi kaže kako lepa "sloga vlada ka- gotovo bo stalo nekako $135.000. Za sedaj smo imeli dovoljenje, da smemo potrošiti samo do $75.000. Toda v to svoto je vštet samo bazment in kor med dušnimi našimi pastirji in farani, tako tudi med farani med seboj. Kjer je pa edinost in sloga, tam je napredek. Posebno ako slo- prvo nadstropje. Toda farani tega! ni ta edinost na toliki požrtvovalno-nočejo. Farani žele, da se stavba sti. kakor sloni naša tukaj v Chica- dozida do vrha vsaj zunanji zidovi za letos. Kakor hitro mogoče pa, da go. Zanimivo je poslušati, ko se nam vsako nedeljo sproti oznanujejo do- se konča dvorana v tretjem nad-l Šli darovi med tednom. To so vsako strop ju. V ta namen je pa treba na- nedeljo kar cele litanije. Posebno rediti nov dolg. Sedaj smo ga nare-i nas veseli, ko čujemo tudi veliko (Nadaljevanje 1. strani.) je za premostitev propada, ki razdvaja železničarje in železniške magnate. Vse izgleda, da železniški magnatje so se zakleli zmagati nad ubogim delavstvom. Toda delavcem je to malo mar in njih vrste se večajo dan za dnem v vedno večjim duhu prave solidarnosti. Družba Baltimore & Ohio hoče separatni mir. Družba Baltimore & Ohio napenja vse sile za separatno poganjanje 'med njihovimi lastnimi delavci. Voditelji in stavkujoči delavci so proti temu in za separatno poganjanje ni idili $50.000. $i_\ooo smo ga imeli že' imen, katerih preje nismo. Tako "e i ™ separatr od prej. Toraj ga imamo sedaj $62J prav! Vsak. kdor slovensko čuti «P*"ja. Tako izjavljajo j m.., u: ___., , • - - .. L voditelji stavkujocih na tej progi. NADALJENI PRISPEVKI ZA REVNE SLOVENSKE PRE-MOGARJE. Xa prošnjo, ki je bila objavljena v tem listu za revne pretnogarje so se odzvali še sledeči dobrosrčni darovalci : Mrs. Lucija Berce, San Francisco, Cal.................$ 3.00 Neimenovana.............. j.oo Miss Ivana Kervin, Chicago.. Mrs. Ag. Hotujec, Sewicklev, Pa....................." Mrs. Antonija Frlan,Cokedale, Colo..................... Mrs. Jennie Swegel,Ambridge, Pa..... 1.00 2.48 1.00 1.00 ooo- Ako hi hoteli sezidati poslopje naš slovenski krog, kajti župnija Sv. do strehe, bi stalo novih najmanj Štefana v Chicago reprezentuje pra-$35.000. Za toliko bi pa morali no- vo Slovenstvo Chicaškega mesta- vega dolga narediti. jZato je gospod žu]>nik sklical sejo in vprašal fara-ne, kaj mislijo, naj sami odločijo. Povedal jim je, da on nikakor noče odgovornosti sprejeti za večji dolg. kakor ga že sedaj imamo. Vendar ker farani odločno zahtevajo, da se zida dalje, in ker drugače ne gre, kakor da se naredi nov dolg, naj ta večji dolg naredi župnija in ne duhovnik. () vprašanju se je vnela ži-! Cast Chicaškim Slovencem! Poročevalec. železničarjev Sedajni darovi..........$ 9.48 Poprej darovano............ 24.00 Po več državah mobilizirajo vo- Ci • 1 1 I jaštvo - Skupaj do danes........$33.48 j ^ sem blagim darovalcem Bog Države New Hampshire, North plačaj! Dal Bog mnogo posnemal- r, ~ - 'Carolina in Kansas mobiliziralo vo- cev! KAJ TAKEGA PA SE NE V CHI- h. , , • • , .. Iker se h°Je 'z^edov v bližnji/ Darove zbira uredništvo "Edino- I bodočnosti. Poveč krajih so že iz-', sti», ki bo pazilo, da bo vsak cent bruhnil, nemiri, ker družbe dovaža- prišel v roke potrebnim slovenskim jc^kebe m jih nastavljajo na mesta] družinam stavkujočih premogarjev. Uredništvo Edinosti. CAGI! kar bo v soboto večer in v nedeljo na bazarju za novo šolo in narodni dom v cerkveni dvorani. Bajgali, tako se boste pa smejali, da si kupite posebne pase drugače ne bo varno. starih delavcev. Vrste stavkarjev se množe. Ta teden je odšlo skupaj nad 15. 1 voj sosed je mogoče bedak, vendar dobro ga prouči predno mu zabrusiš v obraz, da je bedak. i Napovedali so se namreč za to pri-vahua debata. \ katero so poseedil t t - - , - , - . XT . . 1 Iiko sami jako imenitni gostje, ki tisoč moz na stavko. Na Chicatro [skoraj vsi navzoči več ali manj. , 1 - .. . XT , . . ^ ' . . . . J nas bodo počastili s svojim obiskom. Northwestern pr«gi je nadalje za- j Splošno vsi so bili za to, da se zida -p 1 - ! 1 1 1 v o - 1 » 1 1 . . 1 ako na primer: stavkah) okoli 8. tisoč klerkov, ki so' inaprei. da se ne sme narediti, kakor tt .,1 tj r* i. - , - . 1 1 -1 - i- • , , ______ . " , , ... t . Honorable Judge Garbais, ki bo >>ili zaposljeni po raznih skladiscih se je delalo s cerkvijo, ko se ie po- 1 - 1 • 1--- • 1 1-1 1 + ,-1 , . . J J 1 držal javno sodisce m ho sodil zlo- te proge. Na Clieaspeake & Ohio stavil bazement, potem so pa mo- , , , ..... . . . .. .. . . .... 1 . cmce, katere mu booo nalovili nje- progi je odšlo nadaljnih 3. tisoč moz rali skoraj 12 let čakati, predno se ie • i- • • . 1 1» 1 , , . J . 1 J govi zvesti coperji . pohcmani. Saj, na stavko- I o drugih progah, ki so cerkev do vrha dozidala. Tako je pa yeste sedaJ- S() ^ kj -e yse poln.v Z;,fntstni svoja dela se jih pa ceni nad Clevelandu in državi Ohio, ter po za-nastalo vprašanje, ali1 pa. bn župnija V]udl kj zaslllžij0 ,)iti arctjrani. j 4. tisoč. Xa progi Chicago Milwau j Padnem delu Pennsvlvanije, naznr >osta prišla vodit kee & St. Paul pa se pripravlja okoli! nJamo> jih lJo v kratkem obiskj avkšjonirja" ■te NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v zmogla toliko breme? Xa vsaki način treba zvišati dohodke. Zato se je sklenilo, da se vsakega farana pozove. da bode dal sedaj večjo svoto| v dar, po sto, ali vsaj 50 dol. kakor Javne licitante svetovno znana jih ji je že veliko dalo. Potem pa so!. , • , " , , J J i . . » prodajal same dobre m po ceni stva- kee & St. Paul pa se pripravlja okolij ni;imo> jih bo v kratkem obiskal Mr.1 9. tisoč mož, da zapusti delo. kakor] naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki P.ogolin in Mr. Gregorich. i hitro jih v to obveste njih unijski P°°^laščen pobirati naročnino za Ja, celo Mistr Čifut Salamon Levi voditelji, se že pel i a z ekstra vlakom, da boj^^^M st \ si farani zavezali, da bodo ]>ole tega še vsak plačevali najmanj po mesečne kolekte, katero kolekto bodo sami prinašali v župniŠče, ali ri. Imel bo tam svoj "štant." Kdor rad lovi ribe. bo lahko poskusil tam svojo srečo. Gotovo bo kaj vjel, bolj gotovo, kakor zunaj na' pa jo oddajali v cerkvi v koverticah jt.zeru Kdor ima rade mačke, bo lahko tu KRAVA. KI JE PADLA V VOD NJAK PRINESLA SREČO. 1 Blizu meje med Californijo in državo I Nevado, je te dni nekemu farmarju roke pri njegovem delu za naš'tisk naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najtopleje priporočamo in prosimo, da mu gre j o na 800 prispevajočih faranov je d; kateR) kupi| v " v župniji. Ako bi teh osem Ce ne bo vlaka zamudila, pride tu- svojo kra- vodnjaka rudo neke znamenite vrste. Vrednost nove rude se ceni na več milijonov. So. Chicago, 111. — Naša So. Chi-ca-ka naselbina, ki je že dve leti ži-\ tarila je v zadnjem času na novo lep< oživela in se prebudila k marljivemu delu. ^e pred enim mescom ravno pD odhodu prejšnega Rev. župnika je bila So. Chicaška cerkev na tem, da ] - ti ha. A glejte hitro spremembo 1 -- farani. jZadnji torek t. j. bilo iS. julija je bil radosten dan za slov. naselbino v So- Chicago. imenu fare sia Iva cerkvena moža Mr. John Ku-čič in Mr. Alojzij Mergole z auto-n '" 'l-m spremila začasnega Rev. žv.pnika v Joliet in so tam pri KSKJ. na veliko začudenje in za-(lov linost plačali $1000 kot zopetno ('djdačilo, cerkvenega dolga. Imeno-v n;> svota se je hitro nabrala v teku treh tednov. Nov lep dokaz, da v e inosti, v slogi, v sporazumu je mogoč napredek. Naj ne bo to navdušenje samo za tn mesec, samo mimogrede, ampak v tem složnem duhu in v lepi edinosti mej farani naj se nadaljuje za napredek in čast slov. naselbine v So. Chicago! Cast za dobro stvar vnetim So Chicažanom! Krepko naprej! Dela je še mnogo! Naprej rojaki! Poročevalec. Prostozidarstvo, ki je tekom zadnjih let jako ojačilo svoje vrste, bo kmalu pričelo javen boj proti katoliški cerkvi. Katoličanstvo in prostozidarstvo bota edina tabora na svetu. Potem bo Gospod izpolnil obljube, ki jih je dal svoji Cerkvi. vsaki mesec ali kakor kdo more. Nekako sto dalo vsaki mesec povprečno $, di liaša MarjaniUjtat^ bi to zneslo na leto okroglo $9.000 ____ i z van rednih ochojlkov. S tem l>i se' j,, -e m še, S;,mo idjte ,c. NAZNANILO IN PRIPOROČILO i>a lahko plačevale obresti in vsako ri„+1 ____ 1 - 1 - „' u -- • 1 . dat! Do smrti \ am bo zal. ce \ as \ sem našim cenjenim narocni leto nekaj tisočakov tudi od glav- ne h() v sohoto ve-er jn v nedc,jw, kom in dobrotnikom naših listov, ka-nice. Na mesec dati dolar za tako aV)raj v soboto večer 22. in v ne- kor tudi vsem rojakom v Clevelan- da i i j ' ' ---------naj L1 padla krava v vodnjak. Ko so jo re-j Rojaki, pomagajte mu širiti naše H- Ševali iz vodnjaka so našli na dnu'ste! ■ —j ........ • v v v ------- » rvi/i iitvii > važno in prepotrebno stavbo, brez 1.1; ,, i:- 1 ^ j ■ 1 - • ™ ■ . 11 ... fleljo večer 23. julija vsi v cerkveno du in državi Ohio, naznanjamo, L-ntnr/i n n colt ntTi Kifi tn/^f« ^ a katere naselbina več biti ne more. so * 1 \ orano. vsi povdarjali, ni nobeno breme. To mora vsak katolik biti pripravljen, da žrtvuje. Komur vera ni vredna en dolar na mesec, $12 na leto, ta je Vsem NAZNANILO! ki se zanimajo za letošnje v Carev, O., naznanjamo. sploh nič več nima. ta naj nikar ne 1l,manJc . - . .. da za letos iz važnih in tehtnih uz- nas,m» hsti. jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi 2 j pravi, da je katoličan. pa dajo radi Sedaj treba še, da dobimo od nad Po nekaterih ua za ,tllos ,z vaznm 111 tentnin uz- ..........^ sern našim naročni- 1 1 a • : • č I 1 rokov ne moremo mi te^a romania in blagim dobrotnikom, kakor cerkvah dajo taram po Si na teden.' ^ nuiumj.i . , . , . urediti in voditi. Zato smo izročili tlldl vsem roJakom, ga najtopleje celo zadevo ftev. J. Omanu, župniku priporočamo in prosimo, da grejo si fn 1 r * 11- sv- Lovrenca v Newburghu, Cleve- Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh sta ga preskrbimo Vam mi žeHte , ! a .nX<)Za n<,? " 111 P°1land, O., in ga prosili, da on prevza- oz,nh Pri njegovem delu. za katoliš dobite svoje domače iz starega kraja pi-treben kredit, denar. Fu se je zopet me yso styar Xanj naj se toraj vsi, ki tisk- Pomagajte mu širiti naše !šite nam za pojasnila. pokazalo, da imamo veliko navduse- . . - \{stG\ TTVmTV PIT AT TVrr\ • - , - , , i ki se zanimajo za to stvar, obračajo 11SIC- KH-*" "Rupert, Micika je sedaj res Jankotova, pa he bo dolgo. In da je tako, je to tvoja sreča", reče Barba kratko in odločno. Rupert se zatopi v mladostne spomine. Z Miciko Rebrova sta skupaj hodila v šolo, ker je bil Rupert že iz mladega pri Kolenčevih. Stariši so mu zgodaj pomrli. Stanovali so v Žeravici. Njegov brat je S štiriindvajsetimi leti prevzel domačijo, 011 pa je ostal pri svoji teti Kolenki. Micika mu je bila že od nekdaj precej všeč, vendar ni nikomur tega pravil. Na ženitev seveda doslej ni mislil. Bil je premlad za to, pa še v vojaških letih. Sicer je imel precejšnjo doto od doma, toda teta mu ni doslej še ničesar obljubila. Odkar je Janko postal gospodar pri Kolenčevih, se je Rupertu ohladila mržnja do Čmokovega sinaf Ko pa je izpazil, da Janko lazi za Rebrovo Miciko, je zopet vzkipela stara mržnja. Dasi sam ni imel dosti upanja, da bi kdaj zasnubil Miciko, ali Jankotu je pa tudi ni privoščil. On je bil vendar gruntarski sin, Janko pa prihajač brez doma. Barbine besede so Ruperta nekoliko pomirile. Začel je postajati dobre volje in tudi prisedel k Jankotu. Ta pa je malo govoril zamišljeno zrl po hiši, poslušal pa molčal. Le Lojzetu je privoščil več besedi. Vedno še mu je šumel po ušesih dopoldanji pogovor z Rebrovim očetom. Ni pričakoval, da ga tako sprejme. Toliko, da ga ni vrgel črez prag. Nič več mu ni obstanka pri Rebrovih. Niti za račun si ga ne upa iti vprašat. Reber je divjal kakor razkačen lev in vse je bežalo pred njim. "Ali naj se preselim v svojo kovačnico na desno stran Reberce? Ah, saj ne bo več miru. Preblizu je. Ali naj se kar preselim h Kolencu? Tudi težko kar tako na nagloma." Ti dve vprašanji sta Jankotu največ belili glavo tistega popoldne. Ko pa se je naredil večer, so Jankota pogrešali pri Popustkovih. Nikomur ni povedal, kam da gre, razen Lojzetu. Ta je bil sedaj njegov edini prijatelj. Ljudje so ga zavidali, odkar je tako hitro obogatel in niso ga več tako cenili, odkar se je pokazal kot Cmokov sin. Pri Kolenčevih so ga gledali po strani, pri Rebrovih pa se je tako zameril. "In Micika? Kaj hoče, kaj more ona, rcvica? Saj je rekla, da bo moja, ako ji oče ne bodo branili. In sedaj vem, pri čem da sem." Počasi je stopal Janko po stezi, ki je držala v gozd. Bilo je jasno. jZvezde so sijale na nebu, mesec je kazal prvi krajec, nobena sapa ni pihala po polju. Janko sede na hrastov štor in gleda v dolino. Ni bilo megle nad Re-berco. Belila se je v drevju Rebrova hiša. luč je svetila pri Kolenčevih, potok je šumel po dolini. Tako lepo se je Jankotu vselej zdelo, kadar je višave gledal v nižavo, z rebri v log. Danes pa se mu je videlo pusto in prazno. Nič ni slišal, nič ni videl; glavo je stisnil v pesti in motal globoke misli. V bližnjem grmu je slavec cijikal in drobikal svojo večerno pesmico. "Kam grem? Že sem dospel do vrha griča, že sem se mislil obrniti, povzpeti, pa — glej! Kamen je izpodletel in padel sem . . . Pač. še bi se pobral ,ko bi le tista-Ie deklica tam doli v Rebrovi kamrici ostala stanovitna. Pa kaj? Ne morem ji zameriti. Samostojna ni. kakor sem jaz. E. Micika ne bo znorela zaradi mene, meni pa se ie tako prigabilo življenje, vsaj v Rožnem logu. Kaj bi še lazil tu okoli, ko me vse zaničuje. Kaj mi pomaga lepi Rožni log, ako pa ni miru, ni sreče v srcu. Dosegel sem skoro svoj namen, izvršil nalogo, katero mi je oče naložil, toda srce je prazno, ri srečno, želi si nazaj časov, ko sta še strah in up pretresala moje drobovje. Sem dolgo upal in se bal. slovo sem upu, strahu dal —-Srce je prazno, srečno ni. nazaj si up in strah želi. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. "Ne, ne morem se pritožiti, da mi sreča ni bila mila. Bogu moram' biti hvaležen za njo. Ali tega nisem dosti premislil, da stalne sreče ni najti na zemlji. Srečen je le tisti, ki srečo pričakuje onstran groba. Kaj me še veže na ta svet? Ali mati? Kdaj jo že krije črna prst tam daleč za gorami. Ali oče? Tudi on je sklenil svoje nemirno življenje. Brata nisem poztial nobenega, sestrna roka ni božala moje glavice. In sedaj so me pustili na cedilu tudi tisti, ki so me radi imeli. Radi imeli? Pač. ker sem jim pridno in zvesto služil. Ni ga več, ki bi ga mogel pritisniti na svoje srce. Le hvaležna dušica Lojzetova se še lovi okrog mene. > . , ^ Sam sem. tako sam pod božjim šoincem. Brez doma, brez svojcev, brez prijateljev sedim tu m nc Vem, kam bi se obrnil. Tri križe dobim o božiču na svoj hrbet. Že seiij TTienil, da še za vselej ustanovim v Rožnem logu. Sladkozv^efe misli so omamljale mojo dušo, srečna prihodnjost se je Odpirala pred mano, že sem mislil, da držim srečo za pas, pa mi je izdrknila. Kaj naj samotarini tam gori pri Kolenčevih, ko me ljudje ne marajo. Saj bi me še Rezika ne hotela pogledati - lepi n; očesom. E, kaj! Mlad sem še. ždrav tudi, imetja ne pogrešam. Prodal bom svoje zemljišče, pa pojdem zopet po svetu. Pa vendarle! Čemu bi grenil življenje tem ljudem v Rožnem logu? Saj so vendar kri moje krvi. Rajši naj se ločim mirno od tod, kakor sta se ločila Abraham in Lot. Pa Rezika pač ne zasluži, da bi ji zagrenil življenje. Dobro dekle je. In Miciki naj kalim veselo življenje? Naj si izbere ženina, kakršnega hoče! Tudi Rupert ni napačen fant, in Jožek je revež in usmiljenja vreden. Pa ta Reberna ! Ta modra žena! Ali ni bila ves čas tako dobra do mene? Bog ve, če je ne boli srce hujše kakor mene? In zopet Kolen-ka? Ta je že tako z eno nogo v grobu, Kolenec pa tudi ni srečen, dasi ni on zagrešil grehov svojega očeta. Res, dobri ljudje prebivajo v ti dolini, četudi so starci trdi možje. Pa naj bodo. saj imajo morda vendarle prav. Izkušeni so bolj kakor jaz in že vedo, kaj delajo?" Mesec se je skril za oblak. Janko vstane in odhiti v dolino. Naravnost gre proti kovačnici, prižge luč, pospravi vse najpotrebnejše stvari v kovčeg. sede k mizi in začne pisati. Napisal je dolgo pismo, pa je je zapečatil in spravil v malho. Janko odide proti vasi. Pri Popustku so še rajali. Kovač pokliče Lojzeta iz hiše, mu nekaj zašepeče na uho in izroči zapečateno pismo. Segla sta si v roke. Lojzku je priplavala debela solza na lice. "Do svidenja v mestu, Lojzek!'' "Bog vas sprejmi, mojster!" Janko hitro odrine iz vasi. Pred cerkvijo se globoko prikloni, prekriža, pa se zopet povrne v Rožni log. Ustavi se pred kapelico. Precej časa iskreno moli, pa odhaja proti Rebri. Stopil je za hišo. potrkal na okno. pa zaklical : "Micika .brez zamere, z Bogom!" Ni čakal odgovora. Brž stopi zopet na cesto, ki je peljala v vas. Sel je skozi in ni se ustavil poprej, dokler ni zagledal nad mestom jzvonikovih streh, ki so se žarile v prvih žarkih jutranje zarje. Se je čul petelina v bližnji vasi. nato so se oglasili mestni zvonovi, naznanjajoč beli dan. Bil je prvi dan meseca septembra. Janko je začel novo življenje. Se so prihajala pisma v mesto za Jankom. Pa Janko jih ni več čital. V par tednih je odpotoval gori na Štajersko. Vstopil je kot brat pri očetih kapucinih. V Rožnem logu je še treskalo nekaj tednov. Kolenčev notar se je pokazal v Rožnem logu in pretil, da ovrže Čtnokovo opor«»ko. Rebrov žup- jcte za $2SO> $soo in $IOOO smrtnine. Dru. nik je pisal bratu, da naj le dobro pazi na hčerko, ljudje pa so govorili to- štvo plačuje $7 na teden bolniške pod« liko in toliko, se čudili in hudovali. se smejali in hvalili . . . pore. V mladinski oddelek se spre.iema- 1 . A . . . - •• . • r> i • 1 • - jo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr. Jankotovo pismo so hranili v lepi škatlici prt Rebrovih. \ pismu je zboruje vsako , ncdeljo v mescu v Knau_ stalo, da naj je Rupert gospodar pri Kolenčevih, Micika pa njegova go- sovi dvorani. Asesment se plačuje samo Suša naj bo vzrok. Zdravnik, ki ga je prišel prositi nekdo, da bi mu dal zdravniški predpis za eno galono močne pive: "Jaz bi Vam strašno rad napisal naročilo, ali kaj naj navedem za vzrok _ kako bolezen?" # <-• - * Prijatelj piva: "Napišite, za vzrok "sušo"! * # * Osemnajstletna hčerka svojemu očetu: "Neki gotovi fant mi je danes zjutraj poslal te krasne cvetlice. Oče: "Draga moja hčerka nikar ne govori neki gotovi fant. gotov bo. še le tedaj, kadar ga boš dobila.*' . , * * Ljubezniv človek, / ^ Neki turist, ki se je med potjo za par dni nastanil pri nekem kmetu: "Vi, oče, kakšen človek je pa kaj tale vaš sosed ?" Kmet: "Ha tak, da bi vam na zadnjo uro še vode ne privoščil!" * * * 1Nemogoče. S Mati: "Johnv le zapomni si, da je tam v j edin i shrambi strah, ako bi kdo le notri pokukal, ga strah takoj požre." Johny: "Nemogoče, kadar pa zmanjka kaj jestvin. pa le mene dol- žiš!" Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. CJ Da imamo na razpolago f' za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela toč-v no in po najzmerneiših cenah. Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA itev. 18. S. D. Z., CLEVELAND. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahlro za: $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna poja>» nila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo ▼ Knausori dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik. in§ Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek. tajnik John Vidervol. 1153 E« 61st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml* blagajnrk A. Basca. nadzorniki Anton Vidervol. Ant. Strniša in Josef Zakraj~ šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe» terlin. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od id. do 50. leta starosti. \ i se lahko zavaru- spodinja . . . Pa se je res tako zgodilo. Rezika je šla k uršulinkam. H POZOR! KNJIGA "O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA. Knjiga Vam pokaže, kako se morete vesti v različnih družbah. da dosežete spoštovanje in ugled. Ker snfo jih prejeli le nekaj izvodov zato pišite še danes po njo predno poide iz zaloge. Cena §i.oo. "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. + + + + + + + + + + + * * + * se naučite angleškega jezika sami ako si kupite BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski"Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. + + + + + + * * na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Predsednik John Widervol, 1153 East 6ist Street. Podpredsednik Joseph Žulič. a Tajnik Ant. Fortuna. 1176 E. 61st St. Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki John Zulič. Anton Strniša n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd St., near Hoyne Ave Chicago, 111. Tel. Canal 4108. J. KOSMACH. 18O4 W. 32nd SU Chicago. I1L Rojakom so priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJ K KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje his zunaj in za«4 traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I