7PW«ireMršfgvBFa 20viif
Štev. 136.
T LliHjni, i ponenerleR, one 17. iudijs isik
LelO XLV!.
es Velja po pošti: 9 n oelo let(fc»apra|.. K 40 — m en mesec „ .. „ 3.5« s> Hemčl]o celoletno. „ 45 — sa ostalo Inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 38-— sa en meseo „	3-_
v	upravi prtjMian msseSno,, S-ss
= Sobotna izdaja: s
Za oe!o leto.....e s-—
aa Nemčijo oeloletno. „ 10 — ca oatalo inosemstvo. „ 13 —
Eaoitoipna peMvrala (72 mm Uroka ln 3 mm viaoKa ali nje
prorftor) aa enkrat . . . , po 50v ia dva- in rečkrat . „ 45.. pr) večjih naročilih primere* popnst po dogovoru.
Ob sobotah dvojni tarif.
Poslnno: ---^
Knostolpca p«.>»Tro's K V— Izhaje vsak d*n l*r?<3mši nedelje In prasnite, ob ;>. uri pop. Redna letna priloga vozni red
__ Uredništvo Je t Kopitarjevi nliol fiier. 6/IIL Roltoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma ie na == sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 50. «=
Upramlitvo lo v Sopiiarjevl uliol St. 6. - Bacon postne hranilnice svalrljske št. 24.707. ogrske 23.511. boen.-asro. S*. 7583. - llpravnlSkena Uieiona Jit.so
Hrvatska io obooviiev Primerja.
Pretečeni teden so doživeli Primorci hudo razočeranje v Zagrebu. Nabrali so si živeža v bližnji in daljši okolici ter ga pri nesli v Zagreb, da ga od tam spravijo domov. A zagrebška policija jih je prijela ter jim večino živeža pobrala. Hrvatskim oblastim ni mogoče predbacivati, da bi nekorektno nastopale, ampak ravnale so se natančno po obstoječih predpisih glede nakupovanja živil. Med vojsko pa so nastale pisane in nepisane postave. Pisane postave so one, ki prepovedujejo, ki nc dovoljujejo prebivalstvu toliko živeža, kolikor ga neobhodno rabi telo, nepisane pa so naravne, ki zahtevajo, da mora telo dobiti toliko in toliko hrane, ker drugače propade. Primorci so se ravnali po nepisanih, naravnih postavah. Med onimi, ki so bili v Zagrebu zaprti, je bilo gotovo tudi nekaj takih, ki niso nakupovali živeža zase ali za svojce, ampak da bi ž njim tržili, in sicer po skopuških cenah. Da se taki kaznujejo, je povsem pravično. Večina pa ic obstojala iz izstradanih ljudi, ki so hoteli sebe ter svoje otroke oteti lakoti.
Z živili, ki jih dobivajo Primorci od javne aproviiicije, ne morejo izhajati. O tem je vsakdo prepričan. V poljedelskih občinah si pomagajo ljudje kolikor pač možno, v mestih ter v razdejanih občinah pa je prebivalstvo primorano, da si poišče hrane izven dežele, eventualno tudi protipostavnim potom. Kranjska in Spodnje Štajerska sta žc skoro izčrpani, zato se je ljudstvo obrnilo na Hrvatsko, v deželo, ki je šc razmeroma bogata. Še vedno je več žita, živine, mesa in masti, kakor se more porabiti doma. Sicer mora dajati Hrvatska še precej visoke kontingente živeža vojaški upravi ter ogrski in avstrijski vladi, vkljub temu pa ji ostane več, kakor neobhodno rabi. Cene, po katerih mora Hrvatska izročati predpisane kontingente, so za sedanje razmere boječ-no nizke. Za 100 kg težkega prašiča (živa vaga) dobi 680 K, 7a 1 kg masti 20 K ter za 1 kg špeha 18 K. Nekoliko bolj draga je goveja živina. Uradna cena za 500 kg težkega vola znaša povprečno od 3000 do 4000 K.
Po teh cenah mora Hrvatska prodajati vojaški upravi, Budimpešti ter Dunaju. Našim Primorcem pa ni dovoljeno, da bi s; kupili mast niti po 40 K. Zdi se mi, da vlada neko nesporazumljenje Hrvatska vlada ima prav, ako zasleduje prekupčevalce. ki prodajajo potem blago po Primorskem pc> skopuških cenah ter odirajo lastne deželane. Za one pa, ki iščejo živeža, da ne podležejo lakoti, mora biti Hrvatska odprta.
Pred vojsko je kraljevina Hrvatska in Slavonija izvažala povprečno vsako leto 160.000 glav goveje živine, 250.000 prašičev, 60.000 ovac in koz, 20.000 konj, okro-
2 milijona meterskih stotov pšenice, pi in koruze, ječmena ter ovsa, za 7 milijonov kron perutnine in jajc itd. Med vojsko jc produkcija padla, vrhu tega mora izvažati predpisane kontingente za vojaški erar ter ogrsko in avstrijsko vlado, kljub temu pa bi lahko s svojim preostankom dala Primorski ono množino živža, ki je potreben, da bo ljudstvo moglo živeti in delati,
Kakor se vidi, gre samo za. organizacijo, ki bi stopi'- v dogovor s hrvatsko vlado in ki bi kupovala živež. Take organizacije danes še nimamo. To kar napravijo danes privatniki, je premalo in tudi ni priporočljivo. Kajti vsled visokih cen, ki so jih Primorčani ponujali, so splošne cene na Hrvatskem poskočile. Način, kakor se je do sedaj dobavljal živež, more pač oteti ljudstvo momentani lakoti, na tej podlagi pa ni mogoče vpostaviti Primorske. Gotovo je, da bo dal vsakdo zadnji groš, da proda vse dragocenosti, vso obleko, predno umre lakote. Približno v takem položaju se nahajajo sedaj naši brati v porušenih krajih. Da bi pa moglo na tej podlagi nastati kako gospodarsko življenje, je izključeno. Prebivalstvo mora imeti vsaj toliko živeža, da telo ne razpada, in in po taki ceni, da ga lahko plača z zaslužkom svojih rok.
Organizacija, ki bi preskrbovala živež, bi morala izvršiti dve nalogi. Prvič stopiti v dogovor s hrvatsko vlado glede izvoza živil. V ti točki bi jo morali podpirati naši politični faktorji. To bi bil prvi praktičen slučaj, kjer bi se realizirala jugoslovanska ideja. Hrvatska vlada je glede izvoza živil do gotove meje samostojna. Z množino, ki bi jo rabila Primorska, posebno Goriška, kot dodatek, razpolaga hrvatska vlada popolnoma neodvisno od budimpeštanske. Druga naloga bi obstojala v nakupovanju živil po Hrvatskem in Slavoniji. To se bo dalo brez težkoč izvršiti, posebno sedaj, ko se peča na Hrvatskem s kupčijo dobra polovica pismenih ljudi ter pretežna večina inteligence. Organizacija, ki bi prezrla to nalogo, je lahko humanitarno društvo ali pa podjetje, ki se peča z obnovitvijo Primorske, Na Goriškem sicer obstoja društvo s takim namenom, to je »Zveza slovenskih županstev po vojni prizadetih občin na Primorskem«. Namen društva jc med drugim tudi povzdiga domače obrti, industrije in kmetijstva. Zdi se pa, da to društvo nima dovolj sredstev, da bi zapričelo tako obsežno akcijo. Ne bo preostajalo drugega, kakor da se bo lotil privaten kapital tega obširnega programa.
Iva pgfaM,
Vlada se vendarle boji poseči po absolutizmu. Dr. pl. Seidler nikakor noče odstopiti, vkljub temu, da ve, da ima večino proti sebi. Pričel ho ta teden nova pogajanja. Na čelo novih spravnih pogajanj bo stopil zbornični predsednik dr. GroB, ki bo pričel danes, dne 17. t. mes., razgovor z voditelji parlamentarnih strank. Razne korespondence razširjajo vest, da je vlada vendarle pripravljena sklicati parlament še pred koncem meseca junija. In sicer računa Seidler, da utegne rešiti dr zavne potrebščine. Vlada upa, da ne bodo glasovali za proračunski provizorij samo nemške stranke, ampak tudi nemški socialni demokrati, Ukrajinci, par Italijanov in pa da ne bodo imeli poljski konservativci dovolj poguma, glasovati proti državnim potrebščinam. Za petek je napovedana plenarna seja Poljskega kola. Zvesti vladni priganjač poljski minister Twar-dowski, ki se je v petek zopet posvetoval z grofom Burianom, prinaša vladi nova upanja, da v poljskem taboru še ni vse izgubljeno. Vendar upamo, da se on in vlada temeljito motita.
Politične kroge ie presenetila vest, da hočejo nemški socialni demokrati zopet glasovati z vlado. Ali je vsa opozicional-na pisava socialnodemokratičnih glasil res samo pesek v oči in politika socialnih demokratov pred proletarci radikalna, pred vlado pa »oportunistična«?
Tudi predsedništvi »Češkega svaza« in Jugoslovanskega kluba imata danes, v ponedeljek, skupno sejo, da določita svojo opozicionalno taktiko.
Vlada se torej zopet pogaja in misli na parlament, ker se boji posledic absolutizma. Toda vse premise vladnih kalkulacij, da bo parlament sankcioniral policijski vladni zistem, da bo sankcioniral nove germanizatorične tendence vlade pri nas in na Češkem, persekucije Jugoslovanov in Čehov, so napačne. Cenzura je na slovenskem ozemlju, posebno pa v Ljubljani, danes skoraj v takem slogu, kot za časa Sturglcha. Najnedolžnejša izvajanja zapadajo rdečemu svinčniku, Zborovalne svobode tudi danes več ne poznamo.
Jasno je, da se bo Seidlerjeva vlada mogla rešiti le, če krši ustavo. Toda, kako dolgo bo to mogoče? Ljudstvo trpi bedo in pomanjkanje, vojna traja dalje, vodilni krogi Avstrije pa mislijo le na poglobitev zveze z Nemčijo in hočejo vladati še dalje proti volji in zahtevi velike večino avstrijskega prebivalstva,
To je pot v pogubo države.
Sic velo.
7	14't' m- ic glavna skupščin*
, . nemških nacionalnih strank. Ta sestanek ,e poučen, ker nam nudi precej jas-, no shko sedanjega nemškega političnega
pnše 1 tisti hip ko stoje nemške akci e
na mil i 1* St0ie visok°. dosegle so cpnoP ri x,em tr*U "»ravnost sleparsko ceno. Nemški nacionalci so opojen zma. goslavja in so pri zadnjem zborovanju go-vonli tako, kakor da so edini in neomejeni gospodam Avstrije. Preteklost nas uči da ,e to razpoloženje, ki zapeljuje ljudi v la-hkom.selnost in napoveduj!, katastrofo, luch Neme, se nc bodo mogli ogniti k* sneje spoznanju, da bi ob tem času morala njihova politika biti drugačna
Nemci ustvarjajo novo zunanjo politi-ko Večkrat so naši državniki ne le zasebno, ampak tudi slovesno v svoji držav, mski funkciji poudarjali, da hočemo demokratičen mir sporazuma brez aneksi in kontribucij. Od dne do dne je bolj jSa™ da je samo tak mir mogoč. Sedanje borbe ne bosta mogla odločiti ne granata ne p zerpano. ,„ onemoglo človeštvo bo mora-o slednjič vendar iskati poti do prijatelj-3kega razgovora. To je bilo mnenje naše diplomacije, to ,e prepričanje vsega civili, pranega sveta Ni pa to mnenje Zv«e nemških naconalcev. Oni ne govore o J razumnem miru, ampak o »zmagoviti rnm. in so gotovi, da kmalu pride dan »od-Joc ne zmage«. Po štiriletnih skušnjah za-»Ju«,o ljudje, ki tako govore, da jih sp l
vojske Varn°' kCI" S° gIaVni Poviševale!
. A. *%»t.i„se, Vnašajo nemški nacijonalcl kot rešitelj, države. Njihov komunike 2 ves prepleten s skrbjo za .državo.Pod
rzaV0	j0 seveda scbe §e
tega, kar so govorili na volkstagih vŠe drugače, ko jim je bila država deveta skTb Danes ko se je ministrski predsednik isto.
2 1 1 imV-u\ ngi' dancs imai° pol-na ,"s|a velikih besed o tej isti državi! ki
časa bo tP-e P,T lahk°	koliko
časa bo trajala ta najnovejša nemška zve-
stoba, se bo prav kmalu pokazalo.
Neme, so tudi blagovolili izraziti dr. Seidlerju svoje popolno zaupanje. ,če vztraja vlada z resnobo in močjo na tej po! 1, s, bo pridobila popolno zaupanje nem-v Avstriji.« Kako lepo se to shši! Seidler se bo lahko oddahnil
Nemci so dovolili, da ostane ministr ski predsednik! Kaj zato, če ima vlada do. mala vse narodnosti proti sebi - Neme so zadovoljni z njo in Avstrija je rešena Ce bi nemške stranke v rajhu zagotovile kanclerju, da uživa zaupanje vsega nem! skega naroda, bi to pomenilo mnogo če
Večeri oh Lentamu.
Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J, Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele.
(Dalje.)
In danes, ko je vpeljano krščanstvo, ko se je intenzivno in ekstenzivno razvila civilizacija — ali je bolje na svetu? Glejte, v tej veliki sveti Rusiji imajo milijoni ljudi kruh za posebno imenitno jed — in niti otrobov nimajo toliko, da bi se nasitili. Pa tudi na zahodu bržkone ne bodo siti tisti, ki se za kruh bore in more. Civilizacija množi potrebe s hitrejšim korakom kot jih utešuje; poleg tega jemlje tisto vero v nebo, ki blaži bolesti ruskega naroda. Zastonj dokazujejo ekonomi s številkami na papirju, da delavec danes več zasluži kot pred sto leti. Pri teh številkah so pozabili upoštevati napetost hrepenenj, vzbujenih v celem človeku od žclodca pa do možganov, in množina gneva, ki se je nabral v srcu. Sličice iz življenja delavcev in kmetov, ki jih je narisal Zoia, preneso naše msii v jame pred?;jMovinskih trogloditov. — A če se to vrsti v Evropi, pomislite vendar, kaj se istočasno godi v drugih delih •vata; tiranstva vladarjev in milijoni od
glada umirajočih v Aziji; pohodi vklenjenih sužnjev v Afriki; barbarska okrutnost trapperov v Ameriki, na otokih ...
Ali niso to bolesti, ki . morajo vsakega boleti? Res, tičejo se. kakor sem dejal, ogromne večine človeškega rodu. So pa tudi take boli, ki vsakogar zadevajo. Če bi nc bilo nič drugega, kakor ta okrutna smrt, ki se ne da odvrniti in na vse noč in dan preži; ki se dolgo naprej napoveduje po mukah bolezni; ki neusmiljeno vzame človeku najdražja bitja; ki ne straši človeka samo 7. grozo smrtnega boja, ampak s še večjo grozo posmrtne skrivnosti; in ki pogrezne nazadnje v nič vse, kar je nastalo, ljubilo in sanjalo; — ali bi že samo to ne zadostovalo, da napravi iz človeškega življenja nesmisel, grozno šalo? ,,. Dantejev napis nad peklenskimi vrati bi morali prenesti nad sama vrata življenja; na zibel naj bi zapisali:
Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate.
Pa ko bi bilo to revno človeštvo samo nesrečno! Toda hudobno je tudi, grdo, za-vratno, polno blodenj brez števila in brez imena, ki jih nočem niti naštevati; polno je celo v tistih svojih dejanjih, ki naj bi bila boljša, črne ninavščine, zavisti, egoizma, laži — in zato še stokrat bolj nesrečno.
In tako človeštvo naj imam za stvar dobrega Boga?! nai verujem vanic?!..,
L e r o y.
Res je to uganka, ki muči mnogo ple-
menitih src. Podobno jo je izrazil pred pol
stoletjem pesnik človeškega srca, Musset,
v svoji izzivajoči molitvi, ki jo je imenoval E s p o i r en D i e u — in ki mi je živo ostala v spominu:
»O ti, katerega nihče ne more spoznati, pa tudi tajiti ne brez laži, — povej, ki si me poklical v življenje, in boš tudi smrt poslal pome ,.. povej mi, najvišji Gospod, zakaj je na svetu, ki si ga v svoji vsemogočnosti ustvaril, toliko zla, da se razum zdrzne, nanj pogleda in se krepost plaši?
»Saj ti milijoni stvari pojejo himno veselja kot svojemu Bogu, in pričajo o ljubezni, moči in dobroti svojega Očeta in Stvarnika — zakaj se torej grdoba širi po svetu in svete pramene Tvoje svetlosti za-temnjuje, tako da se ohladi šepet molitev na bledih ustnicah nesrečnih ljudi? Zakaj se rujejo nasprotni elementi? Zakaj je taka zmešnjava v tvojem nebeškem stvarstvu? Zakaj hudodelstvo in kužne bolezni? Zakaj je smrt, o pravični Bog? — Kako se Ti je moral vender smiliti; nepojmljivi vladar naše usode, ta prečudni, pa bede polni svet takrat, ko se je s plačem motal iz kaosa. Če si že hotel, da se vedno prevrača na vaiovju usode, obdan od trpljenja in bede, zakaj si dopustil, da je nesrečnež .Tebe uzrl oddaleč v Tvoji neskončnosti?;
Zakaj si dovolil, da je revna stvar saniala
zcmlfo"' mT I? ° 0b"P P^oH^
zemljo; mi vidimo ali preveč ali — prc.
~ Če _sn?o mi, slabe in zaničevane stvari, nezmozni gledati v Tvoje obličje bi bi vze zastor predse, skril bi se bi v a,ne g obine prirode. če glas naših moli! tev in trpljenja ne seza pred Tvoje dalinn veličanstvo, se zakrij v Tvojo samotno ^ licmo in zapri svojo neskončnost na veke
~ rnrpa,7re.'° v*dihi tako visoko! prav pred Tvo, božj, prestol, če pridejo včasih muke naših ranjenih duš v večne prostore - razbij ta svod, ki Te zakriva v nebu, da Te zemeljsko oko ne. more videt,, dvigni za s t ore—- in pokaži se nam,
vLlV d°,br B°g! In takrat boš
videl, kako bo objela zemljo vera, podana s plameni ljubezni! Takrat bo vse človeško pleme prevzeto padlo na kolena pred Teboj, o Gospod! - In te grenk«
«	^ ° V,ne,Prcstanih Potokih i,
človeških oči, se bodo dvignile kot uren oblak proti nebu, da se porazgube po ne« Deski jasnim .. .c
Gospodična . 11 s on. V zelo temni luči predstavljate Boga, gospoda. Toda Bog ni tak. Mogoče, da se le človeštvo poslabšalo, — priroda pa, Id jo ie Bog ustvaril, je dobra in lepa.
(Dalje.)
pa Nemci v AvstriH dele vladi tako tolažbo, pomeni to le malo več ko nič; s tem dokazujejo lc, da ne čutijo avstrijsko, ampak nemško, kakor ne čuti vlada avstrijsko, čc na take zaupnice gradi stojo politiko.
Najsijajncje pa se je še izpričalo ustavno naziranje avstrijskih Nemcev, ko bo v svojem razglasu zaradi lepšega zatrdili, da so hoteli parlament in da ga hočejo Se vedno, pozivajo takoj na to dr. Seidler-ja, naj reši državne potrebščine brez parlamenta. Nemci, ki zastopajo s socialisti vred, kateri pa ne pojdejo na to pot za njimi, le 35 odstotkov prebivalstva, kličejo v imenu ustavne države, naj se ustava suspendira! Ali je še kje na svetu kaj podobnega? To je po nemških pojmih pozitivna, državi koristna politika. Sic volo — Nemci hočejo tako in amen. Da je vse to (mogoče, v tem obstoji sodobna avstrijska mizerija.
Nasproti nemškemu absolutizmu bo postavila združena slovanska opozicija svojo voljo. Ta volja je oprta na veliko ve-fcino avstrijskega prebivalstva, ki noče nemške Avstrije in si bo znala \'arovati svoje ustavne svoboščine.
Mirovno zvezn narodov.
Profesor dr. Lammasch priobčuje v »Arbeiter-Zeitung« naslednji članek:
Veljavnim glasovom, ki so sc v raznih yojujočih se in nevtralnih državah izrekli ra zvezo narodov kot jamstvo trajnega miru, se je sedaj pridružil še posebno va-fcen glas predsednika švicarskega zveznega sveta, gospoda Calondera. V resnici se mogla trajnost tistega miru, po katerem hrepene — pa naj dozdevni predsta-.vitelji ljudske volje še tako ugovarjajo — vsi narodi v svoji pretežni večini, zajam-čiti le z zvezo najvažnejših narodov, ki si Stoje sedaj sovražno nasproti, v svrho mirovnega zavarovanja. S samimi razsodbami in pogodbami o vzajemni omejitvi oboroževanja se to ne da doseči. Te pogodbe potrebujejo tistega, kar imenujemo sankcijo, to sc pravi zavarovanje potom zagotovitve s škodo, katera bi zadela tisto državo, ki bi hotela prevzete obveznosti prezirati. Pred vojno smo se mogli uda-jati optimističnemu pričakovanju, da bodo moralne sankcije zadostovale. V resnici se sicer moralna sankcija tudi v življenju držav nikakor ne sme podcenjevati. Dobro ime držav, ki se naslanja posebno na vestnost, s katero drže dano besedo, je dragocen inventarni komad njihove politične glavnice. Tudi takoimenovani realni politiki to načelno radi priznavajo. Če pa pride do praktične uporabe, se dado le preradi preslepiti in podkupiti po trenotni koristi in prezro mnogokrat veliko večjo škodo, ki jim io utegne prinesti »korak s poti«. In najmanjši prelom pogodbe na eni strani d6 potem drugi povod za večjega, in tako dalje v brezmejnost. Diploma-tični jezik ima za to izraz retorzija, uporaba »medsebojnega prava«-. Tako se krivica povzdigne v »pravico«. Zato je za mirno poravnavo diferenc med državami največie važnosti, da se jim le-ta ne le naloži kot dolžnost, marveč da. se ustanovi tudi organ, ki nc bo samo poklican, čuvati nad izpolnjevanjem te dolžnosti, marveč bo v to tudi sposoben. Ta organ pa ne more biti posamezna država, ki bi s tem dobila prevladujočo moč nad vsemi drugimi, ki bi jo mogla zlorabiti v to, da bi jih zatirala, marveč ta organ more biti le družba držav, zveza držav. Ni pa treba, da bi bila ta zveza pravo sodržavje, kakor ga nekateri, po analogiji Združenih držav severne Amerike, konstruirajo kot zvezo združenih držav Evrope ali pa cclo sveta. Izprva bo to mogla, biti in bo gotovo samo takoimenovana namembna zveza držav, to se pravi rahla zveza, ki ima samo namen, da ohrani mir in nima nikake podrobno izvedene organizacije oblasti. Biti pa mora zveza v s e h sedaj sovražnih si držav ali vsaj najvažnejših izmed njih in najpomembnejših nevtralnih držav. Nikakor pa bi tega namena ne mogli doseči dve zvezi, katerih ena bi morda odgovarjala pojmu srednje Evrope, druga pa zvezi sedaj sovražnih nam držav. Vzporedni obstoj teh dveh zvez ne bi zajamčil miru, marveč gotovo?»t bodočih vojn.
Člani mirovne zveze bi sc morali zavezati. da bodo v vsakem medsebojnem »poru mirno poravnavo vsaj resno poskusili. O vseh razlikah, ki sc dado rešiti po splošnih načelih, bi moralo razsojati razsodišče, čigar shod bi moral biti neodvisen od vseh spletk. Za vse ostale spore, ki niso pravne, marveč izključno politične narave, torej ravno za tiste, ki najlažje dajo porod /a vojne, ki nastanejo na primer iz nasprotja trgovskih interesom ali narodnih aspiracij, bi se morale države obvezati, nc sicer da bi si dale vsiliti obvezno razsodbo, marveč da bodo počakale na mnenje in svet nepristranske instance, tako da ne bi smele prijeli za orožje, dokler ta instanca ni govorila. Z raznih kom-petentnih strani so se slavili vsega ozira vredni, nikakor ne ulopistični predlogi.
kako bi se mogla taka nepristranska instanca sestaviti. Nizozemci, Norvežani, Američani, Angleži, Švicarji, Nemci in tudi pisec tega sestavka so izdelali take predloge, ki so bili deloma že predmet razpravam na mednarodnih konferencah, deloma pa imajo biti v najkrajšem času. Če bi sc države obvezale, da bodo vse spore, ki se ne dado rešiti pred razsodiščem, predložile mednarodni posredovalni instanci v smislu onih predlogov, potem bi se s tem vojna, katera bi ostala drugače spornim delom pa tudi prizadetim nevtral-cem komaj prihranjena, nedvomno v večini slučajev preprečila. Kajti predvsem bi služil čas, ki mora poteči do izdanja reče-nega mnenja, v to, da bi sporna dela prišla do premisleka, da bi se duhovi ohladili, da bi se trezno pretehtale koristi zmage in žrtve ter izgubo vojne, pretehtale nade za zmago in poraz in posebno tudi udejstvovale vse pacifikatoričnc moči v nasprotujočih si državah in pri ncvtralcih. Potem bi bil votum posredovalne instance, če bi bila le-ta opremljena s primerno avtoriteto, da bi mogla veljati kot sodba kulturnega srveta, tako tehten, da bi si tudi najmogočnejša država samo v najskrajnejših slučajih upala iti preko nje. Da bi vojno popolnoma odstranili, je pač še Izven obzorja sedanjosti. Veliko bi bilo do seženega, čc bi jo samo omejili na tačas neizogibno mero. To bi se dalo doseči lc tem potom, da bi bili vsi člani tiste državne zveze obvezani, vsakemu Zveznemu članu, ki proti pogodbi (to se pravi, ki nc izpo'ni dolžnosti, da bi preje poizkusil poravnavo pred posredovalno instanco) napade nasprotnika, naložiti gotovo škodo. Ta škoda bi mogla biti predvsem gospodarske, ob gotovih okoliščinah pa tudi vojaške narave. Ne bilo bi treba, da bi izhajala od držav samih, marveč bi pač mogla obstojati tudi v tem, da bi države dovolile svojim podanikom, da nepostavno napadenemu delu izkazujejo vso mogočo gospodarsko in vojaško pomoč, prepovedale pa podpirati napadajoči del. Ta sistem, razširjen na ves svet, bi zadostoval, da tudi najmogočnejšo državo ohrani na potu pravice, Ta zvezna dolžnost bi morala imeti prednost pred vsako drugo zvezo, tako da bi kršitelja pogodbe v protizakonito za-
četi vojni nc smel podpirati niti njegov ožji zaveznik.
Seveda se bo izpočetka marsikatera vlada pomišljala vstopiti v tako zvezo, v kateri bi se morala odreči absolutni pravici, da vodi vojno, kadar in kakor se ji zljubi in izgubiti prehitek v vojni pripravljenosti, v oborožbi. Toda kolikokrat so so že države v tem vprašanju prehitevanja v oboroževanju zmotile! In v kako kratkem času so v a ojni, kakor jc sedanja — in vsaka bodoča bo šc strašnejša — vse materi-jalne, v pripravi zbrane sile izčrpane, tako da se more voditi vojna poslej samo še z močmi, ki se še-le v vojni sami pripravijo. V prvi vrsti je res mogoče prehiteti druge v novoiznajdenih vojnih sredstvih. Ravno tega pa ne moremo izgubili. Nasproti morebitni izgubi v oboroževalnem prehitevanju pa pride kot dobiček za v s e države v poščev zavarovanje proti nenadnemu napadu, ki utegne danes koristiti tej, jutri oni državi. Čim bolj pa bo vojna boj strojev, namesto prejšnjega boja ljudi, tem manj je mogoče predvideti napad, tem večja je nevarnost nenadnosti. Ne bo več dolgo, ko bo mogel peklenski stroj preleteti sovražno mejo in tekom malo ur prizadeti sovražniku nepopravljivo škodo.
• Zavarovati se proti temu je največja korist vseh velikih in malih. To zavarovanje pa jim daje predlagana pogodba, ki bi imela značaj vzajemne zavarovalne družbe za državo, v kateri zamenja vsak to, čemur se odpove, za dobiček pomnožene lastne varnosti. Kakor daje posameznikom podreditev državi varstvo pred močnejšimi, tako bi tudi taka ureditev držav v »družbo narodov« zajamčila državam samostojnost in svobodo. Tudi narodi najmogočnejših držav bi mogli lc pridobiti, če bi se le-te uklonile — ne pred močjo vladarja svetovne države — pač pa pred idealno silo vlade svetovnega prava.
Kakor je rekel papež Benedikt XV. že avgusta lanskega leta in sedaj tudi predsednik Calonder: »Narodi morajo priti do tega, da postavijo na mesto ideje moči misel pravice. Ta cilj je gotovo težko doseči; toda brez optimizma in brez idealizma se še nikdar ni dosegel velik političen cilj, velik napredek.« Tudi za idealiste velja: »Vzdržati!«
Naša ofenziva proti ItalifL
Ofenziva na usei fronti. — 16.000 ujetnikov. — 50 topov ugrabljenih. — Plava prekoračena.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. junija. Uradno:
Davi se je topovski ogenj okrepil v mnogih odsekih do znatjie moči/
Na albanski fronti so se včeraj novi, s pomočjo rezerv izvedeni napadi Francozov severozahodno od Sinapremte ponesrečili.
V	Albaniji smo odbili 14. t m. ponovljeni napad Francozov v dolini Devoli.
Dunaj, 16. junija. Uradno:
Naše armade so napadle včeraj zjutraj po večurnem obstreljevanju s topovi ob Piavi in na obeh njenih straneh Brente Italijane in njih zaveznike.
Vojna skupina pl. Boroeviča je izsilila na mnogih mestih prehod čez narastlo Piavo. Zbori generalnega polkovnika Wurma so vzeli po ljuti obrambi pri San Dona di Piave in na obeh straneh železnice Oderzo-Treviso v široki fronti sovražne postojanke. Čete generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa so se polastile presenetljivo obrambnih naprav na vzhodnem robu Montella in so vdrle v navedeno višinsko ozemlje. Generala konjenice kneza Schonburga je ranila granata, ko jc korakal njegov zbor čez Piavo. Ujetih je ob Piavi 10.000 mož, topov smo do zdaj zaplenili približno 50.
Uspeval je tudi prvi naval na obeh straneh Brente. Naše čete so zlomile močni sovražni odpor in premagale vse ovite razdrapanega gozdnega gorovja in prodrle na več mestih do v tretjo sovražno postojanke; naši so se polastili 6000 Italijanov, Francozov in Angležev. Kar smo tam pridobili, smo mogli le deloma držati.
Vzhodno od Brente smo morali zopet popustiti goro Raniero, katero je napadal sovražnik s premočnimi protinapadi, ki jih je podpiral na krilo namerjeni topovski ogenj, a zaman je naskakoval Italijan na severnem pobočju Grappe naše bataljone, ki so se tam zagrizli v njegove prve črte.
V	gozdnem odseku Sedmih občin so trčili naši polki na napadalno skupino, ki so jo pripravili zavezniki že prejšnje dni, vsled njihovega protisunka smo morali del osvojenega ozemlja zopet izprazniti.
Pri Rivi in v odseku majorja nadvojvode Maksimilijana smo iztrgali Italijanom Dosso alto.
Preskušene planinske stotnije so vzele z naskokom Corno di Carento, kjer so se polastile 100 ujetnikov in treh sovražnih topov. I	XXX
Dunaj, 16. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Včeraj se je po večdnevni mogočni artiljerijski pripravi na vsej jugozahodni fronti pričel avstrijsko-ogrski ofenzivni sunek, katerega je italijansko časopisje z vidno nervoznostjo ponovno napovedovalo, italijansko vojno vodstvo pa gotovo z enako napetostjo pričakovalo. Od izliva Piave do Ortlerja, na lagunskem ozemlju in na nižini, po kateri se vijejo vinogradi, enako kakor v divjem gorskem ozemlju in v krajih večnega ledu so naše čete na mnogih krajih vdrlo, v postojanke sovražnika in mu v srditi borbi iztrgale jarek za jarkom. Kljub vsled zadnjega deževja narastli, več kot 1 kilometer široki Piavi so čete generalnih polkovnikov barona Wurma in nadvojvode Jožefa pod varstvom izborno delujoče ar-tiljerije na mnogih točkah izsilile prehod čez reko. Čete generalnega polkovnika barona Wurma so se na široki fronti ustalile na zahodnem bregu Piave, čete generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa so se z nepričakovanim sunkom polastile velikega dela golih, obvladujočih višin dolgega grebena Montello. Sijajno delovanje tehn. čet je med mogočnim ognjem posameznih baterij naše pehote pripomoglo do prehoda in popolnega uspeha. Tudi na tirolski visokogorski fronti sovražnik ni mogel vzdržati našega prvega silnega navada. Celo nastop močnejših rezerv in že pripravljenih napadalnih čet ni mogel izenačiti uspeha prvega dne. Kljub srditim protinapadom Italijanov, Francozov in Angležev sovražnik ni mogel vzdržati našega sunka, tako da smo na vzhodnem delu visoke planote Sedmih občin v težavnem gorskem ozemlju prišli 2 kilometra naprej. Nadaljni protinapadi sovražnikov so omagali ob neomahljivi obrambi branilca. Tudi zavzetje hriba Dosso Alto v odseku pri Rivi in osvojitev Corna di Cavento v adamelskem ozemlju pričata o sijajnem ofenzivnem dtihu naših čet. Število 15.000 ujetnikov in številni zaplenjeni topovi kažejo končni uspeh prvega bojnega dneva.
Poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva.
Rim, 16. junija. (K. u.) »Agenzia Štefani poroča: Ministrski predsednik Or-Iando je podal v italijanski zbornici in v senatu o bitki sledečo sliko temeljem poročil došlih do 8. ure zvečer: Bitka traja ljuto dalje. Sovražnikov pritisk jc enako močan na vseh točkah napadene fronte, to jc od Asiaske visoke planote do morja.
Odpor naših zelo vrlih čet sovražniku ne dovoljuje prekoračiti črto največjega odpora. Bitka se nadaljuje v prvi črti z me-njajočim sc uspehom, naše čete so izvedle več protinapadov, med katerimi se je posrečilo nekaterim, da so ponovili prvotne postojanke.
Angleško uradno poročilo.
London, 15. junija. (K. u.) Uradno: Avstrijci so otvorili danes bombardiranje na celi fronti od morja do Adižc. Sledili so mu navali pehote, ki so trajali celi dan. Britsko fronto so napadle štiri avstrijske divizije. Napad se je na desnem krilu popolnoma izjalovil z zelo težkimi izgubami za sovražnika; na levem krilu je vdrl sovražnik na fronti, ki meri nekaj nad 2500 jardov, do največ 1000 jardov globoko v našo frontno črto. V tem delu smo ga potem celi dan zadržavali. Imel je zelo težke izgube.
Italijanska zbornica o avstrijsko-ogrskl ofenzivi.
Curih, 15. junija. (K. u.) Ministrski
predsednik Orlando je poprijel v današnji seji italijanske zbornice za besedo. Vse je bilo med njegovim govorom tiho v zbornici, ki je bila gosto zasedena. Naznanil je, da je pričel sovražnik danes ponoči ofenzivo. Reči moramo, da se je zapletla cela fronta v boj. Zelo silno bombardiranje se je pričelo ob 3. uri zjutraj, sledil mu je ob 7. uri napad pehote na celi črti. Zadnja poročila so prišla ob 1. uri opoldne in pripovedujejo, da se italijanske čete sijajna branijo. (Zelo živahno in trajno odobravanje, ki se ga tudi galerija udeležuje. Zborovalci ustanejo in kličejo: Živio Italija! Živio armada!) Ministrski predsednik nadaljuje: Resnoba mogočne bitke nc dovoljuje nobenih baharij, ki ne odgovarjajo zmernemu in dostojnemu značaju italijanskega naroda, - Zbornica,« tako jc končal ministrski predsednik, »bo sprejemala naznanilo z resnično resnobo zbora, ki mu jc poverjena čast, da zastopa tako velik narod, s tisto resnobo, ki se naslanja na zaupanje v naše poveljstvo (Pritrjevanje) in na vojake. Lahko rečem, da nisem nikdar dvomil na hrabrosti in zvestobi naših vojakov. (Ponovne navdušene ovacije v zbornici in na galerijah.) Poslanec Chiaradia iz Furla-nije je izjavil v svojem in v imenu drugih častnikov iz zasedenih dežel, da ne bodo nikdar privolili miru, ki ne bi zadovoljil vseh upravičenih zahtev.
Bilka no Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 15. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Ru-p e r t a.
Živahno pozvedovalno delovanje. Jugozahodno od Merrisa smo ujeli ujetnikov. Močne sunke sovražnika ob Ancri smo odbili. Boj artiljerije in metalcev min je zvečer na obeh straneh Somme oživel.
Bojna skupina nemškega c e« s a r j e v i č a.
Jugozahodno od Noyona se je delovanje iofanterije omejevalo na krajevne boje Moč topovskega ognja je ponehavala.
Južno od Aisne je artiljerijski boj ostal krepak. Več delnih napadov, ki jih je sovražnik izvedel proti našim črtam v gozdu Villers-Cotteretsa, smo odbili. Število ujetnikov iz zadnjih bojev južno od Aisne se je zvišalo na 48 častnikov in več kot 2000 mož.
Poročnik Ude t si je priboril svojo 30., poročnik Kirstcin svojo 25. in 26. zračno zmago.
Berlin, 16, junija. Veliki glavni stani
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
V boju moža z možem smo odbili jugozahodno od Merrisa in severno od Be-thune delne napade Angležev, med katerimi je vdrl sovražnik zahodno od Locona v naše prednje črte. Delovanje pehote na ostali bojni črti se je omejevalo na poizvedovalne boje. Topovski boj se je oživil zvečer severno od Lyse, severno od Scar-pe in na obeh straneh Somme.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Manjši boji pehote so se bili na bojišču jugozahodno od Novona. Močnejši boji trajajo južno od Aisne. S protisunkom so so. izjalovili močni p"oadi Francozov proti višini zahodno od Jommleresa. Ravno-tako se je zrušil z velikimi izgubami za sovražnika napad proti našim črtam ob gozdu Villers-Cottcrcts.
Poročnik Wcnkhoff jc priboril svojo 31. zmago v zraku.
Berlin, 16, junija zvečer, Uradno: 2 bojišč nič novega.
Prvi generalni kvartarni mojster: pl. Ludendorff.
Podmorsko vojno.
Berlin, 15. junija. Uradno: Neki na? podmorski čoln, kateremu poveljuje kapi-tanski poročnik Remv (Walter), je zopet uničil na Atlantskem oceanu tri parnik'''
ki so skupno obsegali 28.000 ton, med njimi s štirimi 15.2 cm topovi oboroženi transportni parnik čet »Predsednik Lincoln« (16.168 ton). Vojaška posadka na »Predsedniku Lincoln« je štela 40 častnikov in približno 650 pomorščakov. Na krovu je bilo tudi 20 častnikov in vojakov, ki so se vračali v Ameriko. Večina posadke je najbrž utonila.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Iz Bosne.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bojna skupina Eichhorna.
Berlin, 15, juniia. Veliki glavni slan:
Približno 10.000 mož broječe ruske čete, ki so prišle iz Jcjska, so se izkrcale v Minškem zalivu Azovskega morja in odkorakale, da na padejo Taganrog, smo uničili. Dele sovražnika, ki so na čolnih in plavih skušali uiti, smo v vodi postrelili.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Lu-der.dorff.
Kijev, 14. junija. Bojna skupina Eich-horn objavlja danes naslednjo brzojavko maršalu pl. Eichhornu:
Naznanjam Vam, ekscelenca, uspeh, ki so ga dosegle podrejene mi čete zahodno od Taganroga. Moji bataljoni, eska-droni in baterije so domala uničile boljše-viško rdečo gardo, ki ji poveljuje neki češki častnik; četa šteje od 6. junija približno 10.000 mož, prihaja iz Jejska, se je izkrcala na tostranski obali Azovskega morja in je korakala, da napade Taganrog. Našteli smo več kot 3000 mrtvih od bolj-ševiške garde, ne vštevši tistih, ki so poginili v vodi. Naše zgube so majhne. — General Knoerzer.
Eksplozija.
Dunaj, 15. junija. Davi so se blizu Schloglmiihla pri Glognitzi (na Semmerin-gu) vneli trije vozovi municijskega vlaka Človeških žrtev vsled eksplozije ni. Nastala škoda je majhna.
Dunaj, 15. junija. Dne 14. t. m. se je ob 9. uri 15 min, zvečer na postaji SchlSgl-miihl c. kr. priv. južne železnice vnel en voz municijskega vlaka; ogenj se je razširil na tri druge vozove, vsled česar je nastala eksplozija. Takojšnjemu krepkemu posredovanju transportnega komandanta se je nadalnje razširjenje nesreče prepre čilo, da ni človeških žrtev na življenju in da ni bil nihče ranjen. Poškodovano progo bodo tekom prihodnje noči popravili Preizkujejo vzroke nesreče, a jih doslej razlagajo s tem, da so na prostem ležečo municijo morali razstreliti, da ne povzroči z odpeljavo nadaljnje škode.
39 letna MrsKa efiieloica nemleio cesarja.
Berlin, 16. junija, (K, u.) Cesar je bil danes ob obletnici s cesarjevičem in s princem Henrikom v velikem glavnem stanu. Govorila sta se sledeča govora:
Nagovor maršala Hinden- ■' b u r g a.
Najspoštljivejše in najvdanejše časti-tam in želim blagoslova Vašemu Veličanstvu kot najstarejši pruskih maršalov, kar nas stoji pred sovražnikom, v svojem in v imenu vojne armade ob današnji 30-letni vladarski obletnici. Če se je veselila Prusija-Nemčija v prvih 26. letih te dobe kljub vsem spletkam svojih sovražnikov zlatega miru in je sijajno napredovala v vseh delih miru, se mora za to zahvaliti modri skrbi svojega kralja in cesarja. Če sta zdaj v skoraj štirih letih ljudstvo in armada dokazala proti celemu svetu sovražnikov svojo moč in upravičenost do življenja v taki meri, v kakršni ga ni še nikdar povestnica zasledovala, se morata zopet zahvaliti svojemu najmilostnejšemu cesarskemu in kraljevskemu vojnemu gospodu, ki je neutrudljivo čuval bojno sposobnost armade in jo je dalekovidno pospeševal. Narodu take dušne ustvarjajoče in uravnane moči nc privoščijo njegovi zavidljivci prostora pod solncem; naj se je predrznil še nedavno angleški ministrski predsednik reči, da je možata borba Nemčije pod vzvišenim vodstvom Vašega Veličanstva proti nadaljevalnim poskusom en-tente nevarna rana — kuga, ki se mora iztrebiti! Vaše Veličanstvo je skazalo v današnjem spominskem dnevu generalnemu štabu, ki predstavlja enotno nemško vojsko, visoko čas, da biva v njegovi sredi. Naj staro geslo: »Naprej z Bogom za cesarja in državo!« privede, da bo usojeno Vašemu Veličanstvu po zmagoslavnem po-vratku domu še dolga vrsta blagoslovljenih let miru v sredi ljubezni zaupanja ljudstva, ki se je preskusilo v težki, a tudi v veliki dobi. V to pomagaj Rog! Vse naše delo, vse naše misli in dejanja veljajo Vzvišenemu smotru!
Cesarjev odgovor.
Prosim Vas, ekscelenca, z globoko fiinjenim srcem, da sprejmete zahvalo za čestitko, Soominiali ste se let miru pred
sedanjimi vojnimi dogodki; 26 let težkega, toda hvaležnega dela. Če tudi niso mogla biti v političnem oziru vedno uspešna in so prinesla razočaranje, nas je le razve-drevalo poslovanje z mojo armado, njen napredek in stremljenje, da jo ohranim na tistem višku, na katerem mi jo je izročil moj ded. V sedanji vojski praznujem današnji dan v sovražni deželi in nikjer ga ne morem praznovati bolje, kakor pod streho Vaše ekscelence in Vaših visoko nadarjenih sotrudnikov in nemškega generalnega štaba. Ko so v času miru med pripravo moje armade, v pripravi za vojsko polagoma umirali stari vojni tovariši mojega deda in ko se jc polagoma oblačilo obnebje Nemčije, je pač upal marsikateri Nemec in ne najmanj jaz, da nam pomaga Bog v tej nevarnosti s pravimi možmi. Nada nas ni razočarala: z Vašo ekscelenco in z gospodom generalom Lu-dendorffom je podelilo nebo prava moža nemški vojski in nemškemu generalnemu štabu, ki vodijo oboroženo nemško ljudstvo v njegovem odločilnem boju za obstoj in upravičenost življenja in ki bodo z njegovo pomočjo izsilili zmago. Nemško ljudstvo si pri izbruhu vojske ni bilo na jasnem, kaj bo pomenila vojska. Jaz sem to natančno vedel; zato me tudi ni varal prvi izbruh navdušenja in ni v nobenem oziru spremenil mojih načrtov in pričakovanj. Natančno sem vedel, za kaj gre, ker pomenja nastop Anglije svetovno vojsko, šlo je za boj dveh svetovnih nazorov. Ali naj ostanejo v časti pruski, nemški, germanski svetovni nazori: pravica, svoboda, čast in nravnost, ali ostane anglosaški nazor, ki pomenja malikovanje denarja. Narodi sveta delajo kot sužnji za angleško-saško gosposko pleme, ki jih podjarmljuje. Ta dva nazora se borita med seboj in eden se mora brezpogojno premagati. To se pa ne izvede v dneh in tednih, tudi ne v enem letu. Jasno mi je to bilo in zahvaljujem se nebesom, ki so mi poslale Vašo ekscelenco za svetovalca.
Ni mi potrebno povedati, da gledata v Vas polne hvaležnosti nemški narod in armada — narod in armada sta pa zdaj eno in isto. Vsak naj pa ve, zakaj se bori, to pripoznava sovražnik sam, zato bomo tudi priborili zmago! Gre za to, da zmaga nemški svetovni nazor! Napijam blagobitu voditeljev naše vojske, generalnemu'štabu in celi nemški vojski. Hura!
Politične novice.
+ Shod v Grosupljem, ki je bil napovedan za včeraj, je vlada prepovedala in se zato ni mogel vršiti.
-f- Predsedstvi »Jugoslovanskega kluba« in »Češkega svaza« imata danes dne 17. t. m. skupno posvetovanje, na katerem se bosta posvetovala in sklepala o skupnem postopanju.
+ Parlament se snide? Dunajski »Sonntag« poroča, da izjavljajo vplivni politiki, da imajo jamstvo za to, da je vlada pripravljena sklicati parlament še meseca junija.
+ Vlada upa na socialne demokrate m Poljake in skliče parlament. »Information« piše: Kljub oficielni odpovedi Poljakov Seidlerjevemu kabinetu hočejo v sicer dobro poučenih krogih vedeti, da bo ministrski predsednik dr, vitez Seidler vendar le sklical parlament in mu predložil šestmesečni proračunski provizorij. Sodijo, da bodo pri glasovanju, podobno kakor zadnjič meseca marca, pač tudi to pot socialni demokrati nastopili za državne potrebe kot take, da tako preprečijo popolno izključenje parlamenta. Sklenjeni Nemci, krščanski socialci, nemški nacio-nalci, socialni demokrati, Ukrajinci, Rumuni in nekaj Italijanov bi moglo vladi pomagati do večine. To pa tem bolj, ker se mora misliti, da Poljaki v celoti ne bodo imeli poguma, glasovati proti državnim potrebam. Računati se more torej na to, da se glasovanja ne bodo udeležili.
+ Akcija dr. Grofla. »Information« je zvedela, da bo zbornični predsednik eks-cclenca dr. Grofi 17. t. m. sam začel poizkus, da bi razvozljal politični položaj. Začel se bo pogajati z voditelji posameznih strank in temeljem doseženih vtisov skušal ustvariti skupna tla za delovoljno večino.
+ Poljaki in notranjepolitični položaj, V nemških poslanskih krogih so mnenja, da Poljski klub svojega ostrega opozicio-nalnega stališča nasproti Seidlerjevi vladi ne bo opustil. — O poljskem obisku v Budimpešti poročajo, da je imel namen, pridobiti madžarske politike za avstrijsko-poljsko rešitev poljskega vprašanja; splošno se sodi, da bodo Madžari to rešitev tudi v polni meri podpirali. Ravno tako je menda ogrska vlada pripravljena, podpirati upravno delitev Galicije.
K Poljaki in grof Burian. Minister za Galicijo dr. Twardowski je imel v petek, dne 14. t. m. razgovor z zunanjim ministrom grofom Burianom.
Vriskajte Avstrijci! »Arbeiterzel-tung« priohčuje pod tem naslovom uvodnik, ki ga tako-le zaključuje: Brez parlamenta v času najtežie krize v preorani!
Brez parlamenta ob 23 milijardah bankovcev in med oddajo osmega vojnega posojila! Brez parlamenta med ofenzivo na jugu! Brez parlamenta v času, ko razpravlja Evropa o sposobnosti Avstrije za demokracijo! Brez parlamenta, ko se približuje odločitev, če naj naši bratje in sinovi prebijejo še peto zimo v strelskih jarkih! Brez parlamenta! Zato pa — vriskajte Avstrijci! — nam ostane vlada Seidler!«
-t- Dunajski socialni demokrati za Jugoslavijo, V seji dunajskega občinskega sveta, v kateri se je večina izjavila proti ustanovitvi jugoslovanske države, jc občinski svetnik Bretschneider v imenu socialnih demokratov izjavil, da ni potrebno, da bi se dunajski občinski svet pečal z narodnostnimi vprašanji. Predlog Tomo-la obdelava vrsto največjih vprašanj v eni sapi. O nemški zvezi in o navtični šoli v Trstu naj se razsodi v enem sklepu. O teh vprašanjih odločevati je merodajen državni zbor. Vlada pa je to onemogočila, ker ne skliče parlamenta, da ohrani sebe; in če sc občinski svet žc mora pečati s političnimi vprašanji, mora v prvi vrst) najedločnejše protestirati proti odgoditvi parlamenta. Socialni demokrati izjavljamo, da stremimo po spremembi Avstrije v zvezno državo avtonomnih narodov. Prepričani smo, da podelitev avtonomije vsem narodom ne bi prav nič škodila koristim Dunaja. Ugovarjamo proti temu, da bi večina občinskega sveta, ki je bila izvoljena po milosti privilegirane volilne pravice, v imenu dunajskega ljudstva sklepala politične • sodbe. Občinski svet bo imel do tega pravico šele takrat, ko bo izvoljen na podlagi demokratične volilne pravice.
-f Nemški »volkstag« na Dunaju. Na včerajšnjem »volkstagu« na Dunaju je o severoslovanskem vprašanju govoril posl. Pacher, o jugoslovanskem pa dr. Eger iz Ljubljane, ki je izjavil, da Nemci nikakor ne morejo sprejeti razdelitve v okrožja za južne dežele. Sprejeta je bila resolucija, ki zavrača stremljenja Čehov in Jugoslovanov in zahteva avtonomijo Galicije. Nemščina se mora določiti kot državni jezik za vso Avstrijo. Pot do Adrije mora ostati Nemcem prosta in sc mora na vsak način preprečiti priklopitev Slovencev k jugoslovanski državi.
+ Bcsenslta socijalna demokracija in narodna koncentracija. Glasilo bosenske socijalne demokracije »Glas Slobode« piše v uvodniku dne 12. t. m.: »Socijalna demokratska stranka Bosne in Hercegovine pfincipielno odklanja sodelovanje v tako-lmenovani »nacijonalni koncentraciji« (v stvareh koncentracije buržoaz. strank, ki stoje na stališču dunajske jugoslovanske deklaracije). Naša stranka vedno naglasa nujnost popolnega samostojnega političnega boja proletariata in nima z nobeno jugoslovansko buržoazijsko stranko nobenih skupnih potov niti ciljev v nobenem vprašanju.« Na koncu izjavlja, da ne bo stopila v nobeno zvezo z buržoazijsko stranko. Da so bosenski soc. demokrati zavzeli tako stališče, nima dalekosežnega pomena, ker je ta stranka v Bosni zelo slabotna. Zanimivo je pa vendar, da bosenski socialisti manj uvidevajo socialni značaj narodnostnega boja, nego pa -— nemški dunajski socijalisti.
+ Prvi nemški »Farbenbummel« se je vršil 15. t, m. na dunajskem vseučilišču kot uvod za nedeljsko nemško zborovanje na Dunaju. Poleg nemškonacionalnih dijaških društev se je udeležilo nastopa tudi nemško katoliško dijaštvo, kar so pozdravili z živahnimi klici »Heil!« Po dovršenem »bumlu« je prišel rektor dvorni svetnik dr. Horst-Meier, ki mu jc šlo dijaštvo nasproti. Kand. iur. Rudolf Bauer je imel nagovor, v katerem je prosil rektorja, naj brani ogroženi nemški značaj dunajske univerze sedaj, ko stoji dijaštvo na fronti. Rektor se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da A.lma mater s ponosom čuti, da so se njeni sinovi vrnili v stari zvestobi in da hočejo delati za poglobitev in osveže-nje njenega obstanka. Nato so prečitali resolucijo naslednjega dne, ki so ji navdušeno pritrjevali. Rektorjevim besedam so sledili viharni klici »Heil -,
+! Hrvatske želje in nemški interesi. Pod tem naslovom priobčuje v »Grazer Tagblattu« prof. dr. Pavel Samassa članek, na koncu katerega pravi: »O vprašanju poti do Adrije bodo Mažari vedno razpravljali kot o vprašanju moči, in Hrvati bi dobro storili, čc bi se ga sploh ne dotikali. Tudi bi dobro storili, česenebizana-šali na katerokoli »velikoav-s t r i j s k o« moč, ki naj bi izpolnila njih želje in jim v okviru trialistične donavske monarhije ustvarila enakovreden položaj kakor ga ima Ogrska. Morebiti je ta Velika Avstrija končnoveljavno pokopana v grobnici A r t -stettena, čisto gotovo pa v svetovni vojni.« — Dr. Samassa je torej pokopal misel na veliko Avstrijo. Mala in slabotna Avstrija je Vsenemcem ljubša. Če niso to dobri pastirji in stebri države!
+ Posvetovanja gosposke zbornice. Dne 13. t. m. je imel konferenco izvršilni odbor središčne stranke pod predsedstvom barona pl. Czedika, ki je poročal o posve-
tovanju z ministrskim predsednikom. Prejšnji dan se je o enakem predmetu posvetoval izvršilni odbor ustavne stranke.
+ Prcces v Marmaros - Szigetu. Tekom zaslišanja 14, t. m. je izjavil legijski major Zagorski, da je vedno naglašal' da more le regentski svet odločiti o tem, kaj naj se zgodi s poii«kim pomožnim zborom. 15. februarja 1918 je na povelje polkovnika Hallerja odredil odhod. O pravi svrhi pohoda si ni bil na jasnem. Zanj sta obstojali samo dve možnosti: ali se zgodi vse v tihem sporazumu s c. in kr. vlado ali pa' proti njeni volji. V zadnjem slučaju bi so mora! povelju pokoriti, da bi zgodovine
Poljske ne omadeževal s sramoto. _ Za
majorjem Zagorskim je bil zaslišan njegov adjutant poročnik Ladislav Krogulski. Rekel je, dn mu o kakem nameravanem prehodu poljske legije v tabor Musnickega ni bilo nič znanega; vse dotične priprave so nosile znamenje demonstracije proti mirovni pogodbi z Ukrajino. On je izvršil samo povelja svojega povelj .tka.
_ + Avstrijska armada pod Hvadenbur-goviin poveljstvom, »Kolnische Zeitung« piše: »Pod naslovom »Kje je Avstrija« prinaša »Berliner Tagblatt« članek, v katerem ostro in strupeno napada avstrijsko armado. Izvajanja so napačna. Kakor znano, je Avstrija-Ogrska oddala svojo armado pod vrhovno poveljstvo Hindenburga. Centralne države imajo v vojaškem oziru eno voljo. Kar se gccli v Franciji aH v Belgiji in kar sc ne godi v Italiji, to je vs» dobro premišljeno.
-f- Tirolske stvari. V zadevi spora med bolcanskim županom dr. Pcrathoner-jem in tirolskim namestnikom grofom Me-ranom se jc poslanec Kraft vnovič ogia-sil pri ministrskem predsedniku in opozoril na žalostne razmere v prehrani Tirolske. Zahteval jc tucli, da se uredi begunsko vprašanje in posestne razmere na Italijansko ubeglih laških Tirolccv.
+ Neodvisni socialisti proti Scheide-mannu. Frakcija neodvisnih socialistov v, nemškem državnem zboru je enoglasno oddala svoje glasove centrumovemu voditelju Fehrenbachu; enoglasno jc pa glasovala proti socialistu Scheidemannu, češ da je le ta socialistično stvar i~dal ter se opetovano obnašal nepošteno in neodkri-tosrčno.
Demisija bolgarske vlade. Bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov je izročil 15, t. m, zvečer kralju demisijo kabineta. Vladar je sprejel demisijo in naročil ministrom, naj vodijo posle, dokler ne bo imenovana nova vlada,
-f Angleška in papež, V amjleški zbornici je lord Stanmore odgovarjal na neko interpelacijo in dejal: Interpolant očividno misli, da je vlada v zadevi papeževe note pokazala premalo spoštovanja in uljudnosti. Vladi kaj takega ni prišlo niti na misel. Nota je prejeta prve dni avgusta in malo dni pozneje je bil papežu podan odgovor, ki pravi, da je vlada predlog Nj. Svetosti sprejela z odkritosrčnim priznanjem dobrohotnih namenov, ki ga preši-njajo. Nekaj dni pozneje, 29. avgusta, je poslal V/ilson podroben odgovor na noto. Britska vlada se je identificirala s tem odgovorom in odločila, da bi bilo brez pomena odgovoru še kaj dodati. Nota je bila takrat objavljena. Glede na tajno pogodbo s Francosko, Rusijo in Italijo, v kateri je točka, ki zabranjuje papežu zastopstvo na miro", ni konferenci, jc Stanmore dejal, da je bilo v tem oziru čisto pametno, da so krenili na to pot. Papež je v istem položaju kakor vladar kake nevtralne države, ketere zastopnikov ne bi v nobenem slučaju pustili na mirovno konferenco bre? pritrditve vseh vojskujočih se držav.
H- Meščansko časopisje v Moskvi ustavljeno. Petrograjska agentura poroča: V zvezi s proglasitvijo vojnega stanja-v. Moskvi je ustavil ljudski komisar za voy sko vse meščanske časopise.
-f Delna mobilizacija v Rusiji. Svet ljudskih komisarjev je odredil mobilizacijo letnikov 1893. do 1896. v gubernijah Šine-birsk, Saratov, Samara, Ufa, Orenburg, Jekaterinoslav, Tobolsk, Tomsk, Ukštag, Altat, Turgaj, Akmolinsk, Semipalatinsk, in kozaških ozemelj v Sibiriji in Orenbur-gu. Delno mobilizacijo izvede ljudski vojni komisar Trockij.
Dnevne novice«
—	Ljubno. Občinski odbor občine Ljubno je v svoji seji dne 10. t. m, imenoval presvitlega kneza in škofa dr, Ant; Bon. Jegliča vsled obilnih zaslug za narod, državo in cerkev tekom njegovega dvajsetletnega delovanja za častnega občana.
—	Promocija. Promoviral je na vse-< učilišču v Krakovu doktorjem prava absolvent dunajskega vseučilišča, član dunajskega poljskega kat. akad. društva »Poloma«, Stanislav Koneczny. Prornoviranec je sin dr. Feliksa Koneczncga, urednika revije »Šwiat SIowianski« in znan v slovenskih krogih,
—	Dr. Krekova akademija na Rakeku v nedeljo, dne 16. t. m. je izpadla nad vse pričakovanje. Dvorana Slov, kat. izo-
braževalnega društva jc bila prenapolnjena. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni dobilo prostora. — Vse točke so bile izvajane skrbno in precizno. Igralke in igralci so se skazali prave mojstre. Da so pevci želi toliko aplavza, gre prevsem za-eluga gospej Lavričevi. Tudi gmotni uspeh prireditve je popolnoma zadovoljiv. Izkupiček je namenjen dr. Krekovemu domu Jn slovenskim oslepelim vojakom.
—	Iz Komende. Povodom dvajsetletnice škofovanja dr. Anton Bonaventura Jegliča, je priredilo izobraževalno društvo v Komendi slavnost. Spored je obsegal: Reklamacijo, Vzormožu, slavnostni govor, Pri Vas, med Vami sem, ves Vaš, in dr. Krekovo igro »Ob vojski«. Pred okrašeno aliko Prevzvišenega jc predočil č. g. kaplan Janez Črnilcc njegovo življenje, njegov trud in njegovo delo. Pozival je govornik, naj molimo za svojega nadpastirja, in želel, naj ga Bog ohrani do skrajnosti človeških mej. Komendskim razmeram prikrojena dr. Krekova igra je prav dobro uspela. Dvorana je bila napolnjena, _
—	Naša izobraževalna organizacija. !Ali bi ne bilo prav, da se poživi življenje v naših izobraževalnih društvih? Imamo jih, ki prav lepo delujejo, a veliko jih je tudi takih, ki so med vojsko popolnoma naspala in ki spe še danes ne spanje pravičnega, ampak spanje komodnosti. Izgovarjanje na vojsko često nič ne drži, ker .velike* izobraževalnih društev prav pridno deluje. Tudi »Orel naj razpne svoja krila in naj organizira naraščaj, ki je bolj potreben zaščite in izobrazbe, kot kdajkoli poprej.
—	Občni zbor jugoslovanske strokovne zveze skupina Sava-Jesenice je zbo-Iroval v nedeljo, dne 16. junija 1918 v Delavskem domu na Jesenicah. Udeležila sta fee ga načelnik gorenjskega okrožja J. S. 'Z. urednik Komljanec in od načelstva J. S. Z. urednik Moškerc. Na občnem zboru fee je izvolil sledeči odbor: predsednik Ivan Korošec, podpredsednik Jože! Mar-kež, tajnik Maks Žen, blagajničarka Amalija Bernard, odborniki: Janez Krivic, Anton Torkar, Peter Arnež; nadzornika sta Alfonz Oblak in Franc Bertoncelj.
—	Na Golico so poleteli v nedeljo, iine 16. junija 1918 člani skupin J. S. Z. v Kranju in Stražisču/Izleta se je udeležilo 32 članov. Po občnem zboru skupine J. S. Z. na Savi je pohitelo tudi nekaj jeseniških delavcev za svojimi sodelavci in somišljeniki na Golico.
—	Za visokoŠolce. 15. t. m. sta se jbglasila pri ministrskem predsedniku poslanca dr. Sylvester in dr. \Valdner in sta
f>redložila želje slušateljev na visokih šo-
ah.	V prvi vrsti naj bi akademične oblasti šle na roko tistim slušateljem, za katere se je vpeljal 12tedenskj vpisni dopust; opustile naj bi sc vse formalitctne ovire. Pri izpitih nai se polaga glavna važnost na predelavo tvarine, ne pa'na delo spomina. Ministrski predsednik je obljubil, da bo glede izraženih želj takoj stopil v stik z naučnim ministrom. — 14. t. m. se je vršila na Dunaju rektorska konferenca, katere so se udeležili rektorji vseh avstrijskih tehničnih visokih šol. Predvsem so razpravljali o obstoječih študijskih olajšavah in dopustih tehnikov, ki so v vojni službi ter sklenili na merodajnih mestih predložil primerne pobude in predloge.
_Na Brezovici je umrl dne 13. junija
1918 Janez Slana. Bil je 40 let pomočnik pri zvonenju v župni cerkvi. V vojski sta mu padla, dva sinova, Ivan in Leopold.
—	Oprostitev zaposlencev pri parnih in motornih oralih. C. kr. poljedelsko ministrstvo jc dovolilo, da \ojaške službe oproščeni zaposlenci pri parnih in motornih oralih ostanejo do 31. julija 1918 na svojih mestih. Prošnje za podaljšanje opro-stetve čez ta rok je do 20. junija vložili pri političnih, oblastvih.
—	Žrtev vojske. Koroško Belo na Gorenjskem so zažgale lani laške bombe. Zgorelo jc do ta! 45 hiš. Koroška Bela je še zdaj — grebija, Ljudje bivajo v kleteh. Podpore je dala država 144.000 K, zavarovalnice niso plačale ničesar; zdaj pa zdaj! 1000 kosov opeke stane 160 K, pred voj-iko pa 30 do 36 K. Delavcev in zidarjev
ai.	Vsekakor mora za Koroško Belo država več storiti, kot je storila.
—	Skrb za mladino. V Stari Oselici ste dve šoli — prazni. Po zimi je zmanjkovalo drv, akoravno smo v gozdih, da je bilo pri peči komaj 6 do 8, največ 10 stopinj, dalje so otroci trepetali mraza na iTrcbiji, tako da jih stariši niso pustili v šolo V Stari Oselici šole sploh ni bilo radi krajevnih razmer. Od 1. maja pa pploh šole ni, ker n' učitelja. Učiteljica je pdila na drugo službo, učitelj je prišel domov kot drugi vojaki na kratek dopust in ko je pogledal v šolo, da bi začel učiti, je bil telegraiic.no poklican nazaj k vojakom. Tako ima v najbolj pripravnem času za šolo okoli 200 otrok žc poldrugi mesec počitnice. Veliko jih je, ki imajo samo to opravilo, da sc potepajo okoli in — temu se pravi »Skrb za mladino«.
— Akad. društvo slov. veterinarjev na nnnaru haznanja. da ie zopet začelo po štiriletnem odmoru z rednim delovanjem. Druitvo šteie 22 članov, ki so tu kot vo-
jaki na študijskem dopustu. Na zadnjem občnem zboru dne 6. junija je društvo sklenilo takoj podpisati vsoto 500 kron za slovensko narodno gledališče v Ljubljani, Drugih 500 kron pa namerava društvo do jeseni zbrati in podariti za slovensko šolo v Mariboru. Da se čim preje odpošlje kamen za šolsko zgradbo, prosi odbor vse nekdanje člane in starešine, da nam s prispevki pripomprejo k sklepu. Darila naj se pošiljajo na društveni naslov: Dunaj III., živinozdravniška visoka šola. Za odbotf Mihevc, t. č. predsednik.
—	Lovska dražba. Dne 28. junija ob 10. uri dopoldne se bodo dali pri podpisanem glavarsfvu soba št. 3 za petletno dobo v zakup lovi občin Št. Jošt, Pijava gorica, Studenec-Ig in Liplene po vrsti kakor so naštete. Zakupni pogoji se morejo tuuradno vpogledati. — C. kr. okrajno glavarstvo Ljubljana, dne 12. junija 1918,
—	Suša na Švedskem. Iz Stockholma poročajo listi, da preti suša uničiti žetev. Položaj je bolj nevaren kakor#pa v slabem letu 1868.
—	Zdravniški honorarji v Gradcu se povišajo s 1. julijem za navadno ordinacijo od 5 na 6 kron. za poset podnevi od 7 na 10 kron.
—	Poštni promet med Avstrijo, Li-vonskim in Estonskim. Razven krajev, ki so bili že naznanjeni, so se ustanovili poštni uradi v krajih Baltischport, Hapsel, Lemsal, Narwa, Pernau, Weissenstein na Estonskem, Verro in Wesenberg (Estonsko). Ti uradi posredujejo poštni promet tudi z Avstrijo.
—	»Siidslavischer Lloyd«, polumese-čnik, prične izdajati uredništvo »Hrvatskega ekonomista« v Zagrebu. Naročnina znaša 24 kron.
—	Drage vžigalice. V Št. Vidu nad Ljubljano se prodajajo vžigalice po 22 vinarjev. Dobro bi bilo, ko bi se gotove oblasti tudi za to malo pobrigale.
—	Za slovensko šolo v Mariboru ie na godovni dan (13. t. m.) Besenčanovega strica zbrala vesela mala družba na »Fi-dru« v Kranju 200 K.
—	Llmrl je v Krešču (Bosna) v 54. letu Stanlevev tovariš v Preiskovanju Konga in pozneje prijatelj podkralja Konga Hrvat Dragotin pl. Lerman.
—	Razdelitev letošnjega žita na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Naredba o razdelitvi letošnjega žitnega pridelka bo obsegala naslednje določbe: Vsak nad 15-letni kmetijski dclavec ali delavka dobi na mesec po 15 kg moke, delavci pod 15 leti, ki ne opravljajo redno kmetskega dela, dalje svojci knetijskih delavcev dobe po 12 kg moke na glavo in mesec. Ako bo letina dovoljevala, dobe kmetijski delavci in njih svojci še poseben navržek. Za vse druge osebe se določi p~ 240 gramov moke na dan in glavo. Koliko bo znašal navržek za rudarje in industrijske delavce, se določi kasneje.
—	Mesto venca na krsto pokojnega Alb. Kette je darovala gospa Uršula Sou-van iz Ljubljane 20 K za reveže na Bledu.
ol£nostv
neizprosna vseh zapovedi ps Judi'
preizkusni kamen vrednosti ljudstva
zahteva zapovedljlvo, da podpISe vsak Avstrijec
S.vojno poselilo
® ® ® 0@® @S
LiubUanske novice.
lj Ljubljanska cenzura pregleduje zopet pisma. Danes smo prejeli pismo, iz katerega je razvidno, da ljubljanska policija pregleduje zopet pisma, naslovljena na naše uredništvo.
lj Prvo ljubljansko delavko konsum-no društvo priredi v nedeljo ob 9. dopoldne na Rožniku sv. mašo s pridigo.
lj Osebna vest. Državni živinozdrav-niški nadzornik Alojzij Pavlin je imenovan za višjega živinozdravniikega nadzornika, lj Odvetniško pisarno pokojnega dr. Frančiška Pavletiča je prevzel vsled sklepa odvetniške zbornicc in želje pokoini-kove rodbine odvetnik dr. Dragotin Ireo v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 7 (pisarniški prostori dr. K. Trillerja).
lj Spored II. javne produkcije gojencev »Glasbene Matice« v torek, i8. junija, zvečer ob pol 8. uri: 1. a) Emil Ada-
mič: Spominski list, op. 2, št. 4i b) Srečko Albini: Arlekinada I. Klavir gdč. Marija Gabrič, VI. razred. 2. a) Fran Gerbič: Ma-zurka, op. 42, št, 1; b) Ed; Schutt: Rococ-co, op, 17, št, 3. Klavir gdč. Rozarija Sker-binec, VI. 3. Fran S. Vilhar: O, zakaj si se mi vdala. Pesem. Poje g, Pavel Debe-vec, I. 4. Ch. Dancla: Petite Andante et Rondeau. Gosli gdč. Flora Zamik, V. 5, Anton Dvofak: Dva valčka. Klavir gdČna. Marija Jurman, VI. 7. Verdi: Spev iz opere »Traviata«. Poje gdč, Marija Pirh, IV. 7. Zdenko Fibich: Sonatina. Gosli gdčna, Emilija Poženel, VI. 8. a) Edvard Grieg: Primula veris; b) Fran Gerbič: Pojdem na prejo. Posmi poje g. Pavel Debevec, L 9. Meyerbeer: Spev paža iz opere »Huge-noti«. Poje gdč. Marija Pirch, IV. 10. Ant. Dvofak: Slovanski ples. Četveroročno igrata gdč. Helena Potočnik, VI. in gosp. Franc Potočnik, VI. 11. C, M. Weber: Dvospev iz opere »Čarostrelec«. Pojeta gdč. Mila Počivalnik VI, in gdč. Marija Pirh, IV. — Šola pod točko 1. gdč. Marte Dolejševe; pod točko 2. gdč, Klotilde Pra-protnikove; pod točko 4. g. Josipa Vedra-la; pod točko 7. gdč. Stanislave Hajkove; pod točko 5. gdč, Jare Chlumecke; pod točko 10. g. Josipa Pavčiča; pod točko 3„ 6., 8., 9. in 11. g. Mateja Hubada.
lj Kongregacija gospodov v Marijani-šču. V petek, dne 21. junija, ob 8. uri zvečer bo sodalni večer v restavraciji »Unio-na«. Želi se polnoštevilna udeležba.
lj Smrtna kosa. Včeraj dne 16. t. m. je umrl g. Ivan V a g a j a , c, kr. poštni nadkontrolor v p. Pogreb bo jutri v torek popoldne ob 4. uri. Sveti mu večna luč.
lj Na c. kr. državni višji realki v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje učencev v prvi razred za šolsko leto 1918/19 dne 23. junija (v nedeljo) ob 8. uri zjutraj v konferenčni sobi tega zavoda. Prosilci za sprejem naj pridejo v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov. K zglašenju naj prineso sabo rojstni (krstni) list, fre-kventacijsko spričevalo z ljudske šole, ki so jo nazadnje obiskovali in 2 redno izpolnjena stanovska izkaza. Golice za stanovski izkaz se dobe v ravnateljski pisarni. Sprejemna taksa, znaša 7 K 20 vin. Sprejemni izpiti se bodo vršili 28. in 29. julija zjutraj ob 8. uri.
lj Na tukajšnjih utrakvističnib gimnazijah se bo vršilo vpisovanje v prvi razred v nedeljo, dne 30. junija t, 1., od 8. do 12. ure dopoldne, sprejemne izkušnje pa bodo v ponedeljek, dne 1. julija, od 9. ure naprej. K vpisovanju je prinesti zadnje ljudskošolsko (obiskovalno) izpričevalo in rojstni (krstni) list; pristojbine znašajo 7 K 60 vin. — Prva državna gimnazija je v Tomanovi ulici, druga pa sedaj tudi v lastnem poslopju na Poljanah v Stross-mayerjevi ulici. — Sprejemali se bodo učenci tudi v jeseni. — Natančneja pojasnila, tudi glede morebitne izpremembe učnega načrta in pripadnosti učencev prvi in drugi gimnaziji, dajeta ravnateljstvi.
Za invalidski dom v Belokrajini je nabrala gdč. Jerica Pirnat 128 kron.
lj Letoviščarji, ki nameravajo priti na letovišče v Ljubljano se opozarjajo, da ne dobe za časa svojega bivanja v Ljubljani nobenih živil od ljubljanske aprovizacije in tudi ne izkaznic za živila. Kdor hoče priti na letovišče v Ljubljano, mora prinesti živila seboj, ali pa naj prejema še v naprej živila na svojem prejšnjem stalnem bivališču ter si jih da vpošiljati v Ljubljano, Radi pomanjkanja živil mestna aprovizacija ne more sprejeti nikakih letovi-ščarjev na prehrano. To se sporoča interesentom v smislu razpisa c, kr, urada za ljudsko prehrano z dne 3, aprila 1918, 1. štev, 42.208.
lj Posojilo, dano posestnikom barskih zemljišč za osuševalna dela, se začne letos vračati, kakor predpisuje § 3. zakona z dne 1. avgusta 1905 dež. tak. Št. 16. Tozadevni v smislu § 4 navedenega zakona od glavnega odbora za obdelovanje barja sestavljeni razdelbeni izkazi so v smislu § 5. tega zakona osem dni pri županstvu na javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu v razdelbeni izkaz ali proti visokosti odmerjenih doneskov je podati deželnemu odboru v 14 dneh po preteku prej označenega osemdnevnega roka. Pritožbe je vložiti pri mestnem magistratu.
lj Naša obleka. Iz uradniških krogov se nam piše: Uradništvo in drugi nastav-ljenci so dobili zadnje čase blago za obleko- Cena je bila za meter 22 do 30 K, tudi slabo ni. A da čutimo dobrote vojne dobe in njenih špekulacij, so nam razdeljevali samo sukno, podlage pa ne. In podlaga se ne dobi, če jo pa dobiš, te stane meter 100 do 180 K. Ti uradnik in državni nastavi je-nec pa vzdrži, če hodiš strgan ali zakrpan okoli, ti pa grozi disciplinarna prijetnost,
lj Izletniki nabrali za Krekov spomenik znesek 18 K 14 vin.
lj Najden utopljenec. V soboto popoldne so našli v Rakovniškem bajerju utopljenega oženjenega. hišnika iz Wolfove ulice št. 12 Filipa Dereaniia, rojenega ter pristojnega v Št. Vid pri Zatičini, Ker jc bil oblečen, je vsekakor domnevati, da je šel sam v vodo, sosebno, ker ni bilo opazili nobenih znakov kakega nnsilstvo, Ne-
srečnež je< odšel že v torek od doma in se mu je menda bil toliko omračil um, da si je končal življenje. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Odkladanje smeti in drugih odpad' kov ob nabrežjih Ljubljanice. Občinstvo se opozarja, da na Sv, Petra in na Poljanskem nasipu ob Ljubljaničinih brežinah ne od-klada smeti, pepela in raznih drugih odpadkov, ker to ovira regulacijo brežin. Tudi je nakupičevanje takih predmetov ob nabrežjih tako iz estetičnih, kakor tudi iz sanitarnih ozirov nedopustno. Prestopki te prepovedi se kaznujejo po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z denarno kaznijo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
lj Ljubljanska aprovizacija in njena skrb za noseče in doječe matere. Pišejo nam: Človek bi mislil, da se bo sedaj, ko rod izumira v vojski, vendar polagala važnost na nov rod, kateri naj bi bil zdrav in krepak. Toda kako naj doječa mati vzgoji krepkega in zdravega otroka, če jo pitajo le z ovsenim rižem. Zakuhati ga more le na kropu, ker močne juhe ni, enako ni mleka, ne masti, Šc dobro pripravljen ni za nič, kaj šele na kropu zakuhan! Naj bi se vendar malo bolj skrbelo za take matere ter bi jim mesto ovsenega ri?a dali jajc testenin, malo več moke, sira ali kaj dru gega tečnega .
lj K društvu za varstvo vajencev sc pristopili in darovali: msgr, dr. E. Lamp« 10 K; Fil. Terčelj, kaplan, 10 K; dr. I. Svetina, prof. v p., 5 K; C, Milavec, novoma-šnik, 5 K, Bog povrni!
Štajerske nevlce.
š Koncert v Mariboru. Dramatično društvo naznanja, da uprizori prvi koncert v letošnji sezoni v nedeljo, 23. junija 1918, točno ob pol 5. uri popoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma. Med koncertom bodo mize odstranjene in v vesti-bulub bodo prvi sedeži, v veliki gostilniški sobi deloma drugi sedeži, deloma stojišča. Prvi sedeži veljajo 3 K, drugi 2 K, stojišča pa 1 K. Nastopil bo 70 oseb broječ mešan zbor, naš priljubljeni kvartet ir ženski solo-duet. Res umetniški značaj pa bo dal koncertu mojster na gosli, g, Fr. Serajnik, ki je prevzel precejšnji del programa.
š Proti sklicanju državnega zbora, V
zadnji seji graškega mestnega sveta (dne 13, t, m.) je socijalni demokrat Lindner predlagal, naj se vlada pozove, da skliče takoj parlament in sklene odločen protest proti vladanju na podlagi § 14. Nemški nacijonalec Pichler pa je stavil protipred-log, ki zahteva razpust poslanske zbornice in takojšen razpis novih volitev. Slednji predlog je bil sprejet z glasovi nacijo-nalcev.
š Gradec brez češenj. Graški listi se pritožujejo, da ni na graških trgih nič češenj. Za graški trg je določena vodilna Cena 2 K 40 vin. do 3 krone za kilogram. V okolici pa kupujejo dunajski prekupci češnje po 3 krone kg na drevesu, Pole£ tega posebej za trganje, vožnjo do kolodvora itd.., da pridejo češnje na 4 do 5 K za kilogram.
š Nezaslišane cene. Dunajska »Zeit« poroča iz Modlinga, da so tam dosegle cene živil že naravnost blazno višino. Do-.pisnik pravi: »Kot zgled naj navedem, da je maslo že doseglo ccno 70 kron za kilogram. V okolici so trgovine, ki prodajajo očitno vsa mogoča živila po nezaslišanih cenah. Moko po 20 K kg, mast po 100 K kg itd. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da se govori, da plačujejo te trgovine posebni vojni davek in zato lahko prodajajo kar in kakor hočejo. Ljudstvo pravi, en tucat teh oderuhov obesiti, pa bo hitro boljše.
š Vpisovanje na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Na cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za I, letnik šolskega leta 1918/19 v četrtek; dne 27. junija od 8. do 10. ure dopoldne. Sprejemni izpit se začne istega dne ob 10, uri dopoldne.
š Brežice. Čitalnica v Brežicah priredi 7. julija t. 1. koncert v dvorani Narodnega doma, nakar sc s tem Posavčane že vnaprej opozarja. Sodeloval bo odlični oktet ljubljanskih pevcev in pa dva znana solista (tenor in bariton) pod vodstvom g. pevovodja Zorka Prelovca. Natančnejši spored objavimo pravočasno.
š Promet z nahrbtniki na Štajerskem. Deželni gospodarski urad graškega na-mestništva je izdal podrejenim oblastni-jam odlok, v katerem jc rečeno: V zadnjem času sc množe pritožbe posameznih oseb in celih korporacij proti premalen-kostnemu postopanju organov, ki jim jc
?odrejeno pregledovanje prometa z živili.
di se, da se ti mnogo preveč bavijo r. oviranjem samopreskrbe, ki se mora voditi r. ozirom na sedanje prehranjevalne težkoče. Tem nadzorovalnim organom se ima strogo naložiti, da mora vse njih delovanje veljati preganjanju navijanja cen, povzročujoči tihotapski trgovini in poklicnemu gr&bljenju živil, da pa ne smejo ovirati samooskrbe, ki se vrši potom nakup«
ali zamenjave v nahrbtnikih. Nahrbtniki sc splošno nimajo pregledovati, ker, kar kdo nosi v nahrbtniku, se ima smatrati za » malenkostno*. Le ako je upravičena sum-nja, da se gre za tihotapsko trgovino ali poklicno grabljenje, naj kontrolni organi nastopijo, n, pr. ako se gotove osebe prikažejo skoro vsak dan z nahrbtnikom, ako deluje več oseb skupaj, ali se neke vrste blago nakupi v veliki množini,
š Kralj, bolgarska operna in koncert-aa pevka. V graškem orfeju je nastopila pred par dnevi »kralj, bolgarska operna in koncertna pevka« Arlteta Hypyusova, pri čemur je prišlo do zelo burnih prizorov, Navzoči Bolgari so nastopili proti pevki, del ostalih udeležencev, ki niso poznali vzroka bolgarskega nastopa, se je zavzel za pevko in končno je morala nastopiti policija, V Gradcu bivajoči Bolgari izjavljajo sedaj v graških listih, da umetnost navedene pevke nikakor ni na višini bolgarske umetnosti, da ona gotovo ni ni-kalta kralj, bolgarska operna in koncertna pevka, in da govori tudi zelo slabo bolgarski,
š Kitajski vojni ujetniki, V Bruck ob Muri je prišlo 50 kitajskih vojnih ujetnikov. Zaposleni so pri neki gradbeni tvrdki, Poleg Rusov, Rumunov, Srbov, Italijanov in Francozov imamo torej sedaj tudi 5e Kitajce,
Primorske novice.
p K smrti g. dr. Franceta Pavletiča
nam še pišejo: V najlepši dobi 52 let je padel mož, katerega je moral visoko čislati vsak, kdor ga je poznal. Dr. Franc Pavletič, rodom iz Podgorc pri Gorici, je prišel v Gorico k sodnim obravnavam. Za par dni sc je ločil od svoje družine v Ljubljani, hoteč potem zopet pohiteti med nje, ki jih je tako ljubil. A sredi dela, daleč od svojih domačih je nagloma zatisnil svoje oči, ne da bi jih več videl. Na poti mu je v Gorici hipoma postalo slabo, zadela ga je kap na možgane, ne da bi vedel, kaj je z njim. G. nadzornik Sivec, ki ga je našel v tej slabosti, ga je spremil v Kavarno »Corso«, kamor je bil takoj pozvan dr. Brecelj, Od tam so ga odpeljali na njegovo stanovanje, kjer pa ni dolgo ostal, ker se mu je njegovo stanje poslabšalo. Odpravili so ga v vojaško bolnišnico, kjer se ni več zavedel in je že drugi dan, to je v ponedeljek 10. t, m. preminul. Tri leta v begunstvu živeč, je umrl na zemlji domači, kjer jc našel tudi svoj grob. — Umrl je mož, cel mož, plemenit, visoko Izobražen mož, odkritega katoliškega miš» ljenja in življenja, ljubeč in skrben oče, priden in neumoren delavec, ki si je s svojim finim nastopom in dobroto takoj osvojil srce vsakega, ki je prišel z njim v dotiko. Težko in trnjevo pot je prehodil v življenju; že se je zdelo, da mu napoči lepša bodočnost, ko ga je vojska pregnala Iz domovine in mu prečrtala njegove račune. Še je upal, da ucaka lepše čase v svoji domovini, a ta mu nagloma ni dala nič drugega kot hladen grob- Zapušča zvesto tovarišico v življenju in 7 otrok. — Njegovega pogreba 12. t. m. ob 10. dopoldne se je udeležilo vse, kar je danes v Gorici. Knezonadškof, duhovščina in re-dovi, glavar in zastopniki vseh uradov in oblasti so poleg lepega števila znancev in častilcev spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku na pokopališče pri kapucinski cerkvi. Tam čaka vstajenja mož, ki mu ostane v ožji in širši domovini ohranjen najlepši spomini Zlata duša, počivaj v miru!
p Društvo »Dobrodelnost« v Trstu.
»Edinost" poroča: Med tržaškimi Slovenci se ie že izza par let, odkar imamo svetovno vojno pojavljala želja, da bi se na humanitarnem polju združili kolikor mogoče vsi oni, ki so dobre volje. Tako je bil pred nekaj tedni na poziv naših domoljubov sestavljen odbor za prepotrebno društvo »Dobrodelnost«. Tu se ne spuščamo podrobneje v razvoj tega plemenitega društva, ki more koristno in blagodejno delovati na vse strani, poudarjamo vendar, da sc je včeraj v sobani škofijske palače vršil ustanovni občni zbor, ki ima namen osnovati sirotišče za našo deco. Plemenitemu vabilu so se odzvali drage volje iz mesta, iz spodnje, gornje okolice in od diugod; zlasti pa naše požrtvovalne gospe in gospodične, da se udejstvujejo na polju ljubezni do bližnjega — do sirot. Zbranih je bilo kakih 40 članov iz vseh slojev, katere je presvetli g. škof prijazno pozdravil ter razložil korist in potrebo ustanovitve sirotišča. Z veseljem sc jc vzelo na znanje, da se v mestu samem osnuje tako sirotišče, ki naj postane skupno zbirališče »irot in kraj njihove duševne in telesne vzgoje. Društvena pravila so od c. kr. na-mestništva že odobrena. Po izvolitvi odbora so se vsi navzoči vpisali kot člani v »Dobrodelnost« ter sc navduševali za skrajno potrebno in plemenito ustanovo. Odbor — vzklicno izvoljen — je sledeče sestavljen: Predsednik dr. RybaF; pred. namestnik kanonik Slavec; ta,nik Tavčar, učit.; taj. namest. Anica Cokova, učit.; blagajnik Ferjančič, ravnatelj Ljudske posojilnice in hranilnice;, blag. namestnik
Bandelj, žel. uradnik; odbornici dr. Slavi-kova in ga, Katera; odposlanca škofijskega ordinarijata dekan Zink in prodekan Ša-šelj. Od nas je odvisna srečnejša bodočnost naše dece, tekmujmo, da ji pripravimo čira preje in čim prijetnejši dom; delo nam pa nebo blagoslovi!
p Hranilnica ln posojilnica v Cerknem, reg. zadruga z neomejeno zavezo, vabi svoje člane na redni občni zbor za XXV. upravno leto 1917, ki se bo vršil v nedeljo dne 23. junija 1918 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni (Gospodarski dom). Dnevni red: Po § 35. zadružnih pravil, — Odbor.
Zj
i®??© > v%m
ROSIČKI
C
i.
ier
Zgubilo se je v soboto na poti od Kranjske hranilnice čez Šelenburgovo ulico, Zvezdo, Gosposko ulico, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba trg na Stari trg okrog 500 kron. Pošten najditelj naj vrne denar proti dobri nagradi v upravništvo »Slovenca«.
Najden je ključ z napisom Lupa za orodje. Dobi sc v Bohoričevi ulici št. 29,
»Franz-Josef« grenčica odpre zanesljivo, milo in naglo črevo in uredi prebavo, ? i e
do°dela!° Pretakn''e ^ ™ **** ^UtiatlCO
oddaja takoj obrtnikom tvrdka
pretocg na debelo
ŠELENBURGOVA ULICA 4.
Dovoljenje glede dobave in množine preskrbi tvrdka sama.	2061
Prosvefa.
pr Seja Narodopisnega odseka »Slov. Matice« bo v torek, dne 18. t. m. ob šesti uri v društvenih prostorih.
pr Gledališka sezona v Ljubljani.
Upravni odbor Slovenskega gledališkega konzorcija v Ljubljani je prejel sledeči odlok: Rešujoč Vašo vlogo z dne 25. aprila t. 1. se obveščate, da je deželni odbor pritrdil temu, da traja gledališka sezona od 15. septembra do 15. maja. Istotako je deželni odbor prevzel plačevanje zavarovalnine za celo gledališko sezono. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 11. junija 1918. Za deželnega glavarja: dr. L a m p e , 1. r. — Gledališka sezona 1918-1919 se otvori torej dne 15, septembra t 1. ter bo trajala do 15. maja 1919.
pr Za slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Na poziv Slovenskega gledališkega konzorcija, naj bi se začeli nabirati poleg podpisov gledaliških deležev tudi prostovoljni darovi za pokritje velikih ustanovnih stroškov, se je prvi odzval »Idrijski krajevni odbor«, ki je priredil dne 29. maja gledališko veselico in dne 30. maja še posebno zbiranje ter doposlal skupno vsoto 665 K 73 vin. Iz laškega Vidma so poslali naši fantje in naša dekleta maj-niški dar v znesku 1000 K. Iz štajerskega Lebringa so nam poslali Slovenci 200 K, odlični borilci za domovino (vojna pošta 136) so darovali 910 K. Sijajno se je izkazala Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu: poslala je 5500 K, posebna predstava zagrebškega zemalj. kazališta je prinesla 3969 K, — Omenjamo pa nov ginljiv dokaz dejanske slovanske vzajemnosti, ki so ga podali praški realci-petošolci, Vrli mladeniči so nabrali med seboj po deseti-cah in groših 60 K, češ da hočejo s tem dokazati svojo »nesebično ljubezen do jugoslovanskih bratov«, Tu vidimo zopet, kako živo se zanima celo češka mladina za kulturno gibanje med Slovenci ter ga skuša po svojih močeh podpirati. Iz Radovljice poročajo, da se je nabralo na Jesenicah, na Bledu, v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem in drugod deležev že nad 4200 kron ter da se darove zbira še posebej. Upamo torej, da bodo tudi ostali krajevni odbori posnemali te lepe zglede in nabrali kolikor možno največ deležev in pa darov za naše narodno gledališče v Ljubljani,
pr Zbor duhovne mladeži zagrebačke
izdao je djelo dra Stjepana Zimmermanna: »Opča noetika ili Kritika subjektivističkih i idealističkih nazora o vrijednosti ljudske spoznaje.« Ovo je djelo primio i odobrio kao habilitacijonu radnju profesorski zbor mudroslovnoga fakulteta zagrebačkoga sveučilišta. Buduči da je djelo opsežno, to mu je i cijena 14 K (za bogoslovce i dake 10 K, ako odmah plate) primjerena današnjim prilikama. Naručuje se kod izdavača Zbora duhovne mladeži u Zagrebu (sjeme-nište).
IŠČEM za takojšnji nastop J*!?- periekfno z dobrimi spričevali in veščo nemščine. — Nclly Noot, Javornik »TBKaaiaBB (Gorenjsko), grajščina.
a Prodajalci moke se vabijo, da se zglase zanesljivo v torek, 18. t. m., ob deveti uri v mestno posvetovalnico radi nakazila blaga.
a Petrolej za zavode, urade in obla-stva. Zavodi, uradi in oblastva, ki so dosedaj dobivali petrolej pri mestnem magistratu na prejemnice, se vabijo, da se takoj zglase v mestni posvetovalnici, ker se bode sicer nadaljno nakazovanje petroleja do 31, avgusta ustavilo.
a Petrolej za obrt itd. Obrtniki in druga podjetja, ki imajo do 31, avgusta še pravico do petroleja, se poživljajo, da takoj pridejo v mestno posvetovalnico po vprašalne pole za petrolej — ker je treba pravilno izpolnjeno in potrjeno vprašalno polo predložiti v mestni posvetovalnici najkasneje do 25, junija 1918. Na poznejše vložene vprašalne pole sc bode oziralo le v toliko, če bi preostalo še kaj petroleja v zalogi, Na nepravilno ali nepopolno izpolnjene vprašalne pole se sploh ne bode oziralo. Kdo mora prosilcu za petrolej potrditi vprašalno polo in kdo je sploh opravičen še do petroleja do 31. avgusta, je razvidno iz razglasa, ki je objavljen v tukajšnjih listih dne 15, junija 1918. Pripomni se, da petrolej za junij šc ni došel. — Zasebne stranke nimajo do 31. avgusta sploh nikake pravice več do petroleja. Izvzete so le one stranke, ki so navedene v razglasu.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja med dolgo boleznijo in ob smrti naše nepozabne matere oziroma stare matere, gospe
Helene Hafner
kakor tudi	za časteče spremstvo na
poslednjem	potu izrekamo vsem naj-
prisrčnejšo	zahvalo.
V škofi!	Loki, 15. junija 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
IŠČE SE pridna in poštena	2057
rftiHnisanirt	proti dobri plači, 40—50
V nlfll rt	let stara- za domača dela.
J- UiPUHjl.jjU	Naslov pove uprava lis^a
bsieovr.sjiraasR	P°d štev. 2057.
Zahuila.
Vsem, ki so nam v bolezni, o smrti pri pogrebu in osmrtnici našega pre-blagega in nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
dr. Frančiška Pavletiča
odvetnika L t. d.
izkazali z besedo in dejanjem sočutje, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno pa velja naša hvaležnost knezu in nadškofu goriškemu, ki sc je osebno udeležil pogreba, kakor tudi gg. od namestništva, od okrajnega glavarstva goriškega, gg. od državnega pravdništva, sodnije in drugih uradov, poveljstvu rezervne bolnice, ravnateljstvu in priniariju bolnice usmiljenih bratov, i, t. d., zlasti pa preč, duhovščini, svetni in regularni.
V Ljubljani. dne 17. juniia 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je po sklepu Vsemogočnega nad nami naš predobri, iskrenoljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Janez Vagaja
c. kr, poštni nndkontrolor v pokoju, član Marijine kongregacije, družbe st. Vincencija itd.,
včerai zjutraj ob pol 9. uri povsem udan v božjo voljo, previden s tolažili sv, vere, po kratki, mučni bolezni v starosti 74. let zapustil sedanji pre-tužni svet.
Pogreb nenadomestljivega ranjkega se vrši jutri v torek, dne 18. junija t. 1. ob 4. uri popoldne iz Hiš*; žalosti na Resljevi cesti štev, 3 n;, pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
Prosimo, spominjajte se ga v molitvi.
V Ljubljani, dne 17. iunija 1918.
Antonija Vagaja roj. Verbajs, sopro- iS ga. — Janez, Anton, Franc, Elizabeta in Marija, otroci. — Franc Vagaja, župnik, brat. — Vsi qstalj sorodniki.
m
Slav. občinstvu naznanjam, da sem svojo ob stari cesti proti kolodvoru stoječo
kamnoseško delavnico
opustil in se
s svojo obrtjo preselil v svojo lastno hiše
na Spodnjem trgu štev. 60, kjer imam tudi zalogo spomenikov in grobnih okvirov. — Za blagohotna naročila se toplo pri-poročam.	ALOJZIJ FINŽGAR,
2058	kamnosek, Školja Loka it. 60.

S; »etiiite im\i\
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, frpežnp in blagu neškodljivo
iz najstarejše in največje tovarne za harret
Na stotine priznalnih pisem vsakemu n» razpolago.
Razprtijam sarao !. grsfe
v sledečih bajvahi črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčaita, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. tOO zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 kron za 100 zavojev.
Poštnine prosto pošilja 1921
iluda
Urhniha
Z. 29« Pr.
LOTERIJSKA NABIRAI.NICA
(kolcktura) za Trst-Gradec-Linc Stev. 2-62-1911, dosedaj v
I.ingarjevi oziroma Mcdarski ulici,
se podeli potom natečaja provizorično ter se morajo vložiti ponudbe najkasneje do 15. julija 1918 ob 12. uri opoldan pri c. kr. loterijskem uradu v Gradcu. — Konkurenčni oglas objavlja se pri magistratu v Ljubljani ter pri c. kr. loterijskem uradu v Gradqir Ponudbe je treba napraviti v smislu c. kr. fin. min. naredbe z dne 11. avgusta 1862, štev. 19.071-679 ter se dobivajo dotični ponudbeni vzorci pri c. kr. loterijskem uradu v ; Gradcu in pri vodstvu c. kr. okrnjr.e fin, straže ' v Ljubljani, kjer tudi lahko vpogleda v konkurenčni razglas in določbe glede pogojev.
C, lofevliski mrs«!.
Gradec, 15. junija 1918.
v v. iik" vf >\.v,
'S
Priporočamo tvrdko
V Gorici je naprodaj lepa
mala vela
enonadstropna z vrtom, jako lepa, zdrava lega, za prilično ceno 24,000 kron. Vila je pripravna za stanovanje. Ponudbe' naj se pošiljajo na Culot, Gradcc, Kaiser Josef-Platz 7.
— — .	— — — «.■ ' . M Bi, ^ST ■
Cenjenim naročnikom naznanjam, da mi vsied pri družini nastale bol ezni ni mogoče zaimanega mi dela hitro izvršiti, kakor tudi do preklica ns sprejemati novega deta.
SAJOVIC FRA.NC
čevljarski mojster LJUBLJANA, hotel pri Maliču.
ii Mn^lf^nS.
Tova miška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galanterijskega blaga.
Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, Se garantirano staro blago.
Sv. Petra nasip št. 7 blizu frančiškanskega mostu, le " ......
levo ob vodi, 3. hiša.
Proda se
ohranjen
; radi pomanjkanja prostora dobro
lah&U mz
(break) brez strehe ra štiri oziroma šest oseb {brez kočijaža), primeren za enega ali dva konja. Cena po dogovoru. Vprašanja na upravo »Slovenca, pod »Break-< 2068.
IŠČEM SLUŽBO
» večji občini. Izvežban sem v vsem, posebna vojaških poslih. Ponudbe na upravništvo lista pod: »OBČINSKI TAJNIK« 205%,
slovenskega in nemškega jezika zmožna, samo. stojnn, z večletno prakso, dobi stalno mesto v Ljubljani. — Sprejme sc ludi izurjena
Naslov pri upravi »Slovenca« pod iter. 2067,
Kupim dobro Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 2066,
"^^"43.000 Rlijii
na večje podjetje nn prvo mesto. — Naslov pov upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2046.
-J^ VELETRGOVINA išče za Takoj

I Prvovrstne moči naj se ponudijo na upravniJlvo 4 - ' led« lista cod »Skladiščnik-. 2MX
imv,
DAROVI ZA DR. KREKOV SPOMENIK.
XVI. izkaz. Od 29. aprila do 25. maja 1918.
(Konec.)
162 K: Nabrali med zavednimi občani fantje in dekleta iz Podbrda k klicem: Živel naš voditelj dr. Korošec in soborilelji naše Jugoslavije. — 150 Ki V veseli družbi zbrani jugoslovanski in češki častniki (po »Jugoslovanu«), — 145 K: Mira Malen-šek, učiteljica, Blagovica pri Lukovici (po »Jugoslovanu«:). — 110.24 K: Fran Kosmina, Dekani (po [»Slovencu«. Zbirka; darovali so: Fran Kosmina sam 50 K: Ang. Čendem nabrala med šolskimi ,'otroki 10.24 K; A. lvančič, Ernest Švara, Josip Va-lentič, Marija Furlanič in Metka Mahnič so dali po 10 K; Amalija Gregorič, družina Čedcm, Ambrozij Rusjan in Josipina Janovski po 5 K; končno pet po 2 K). 140 K: Franjo Kotnik, nadrevi-dent, Well (zbirka. Po -Slovencu«. Obljubljeno pismo nam ni prišlo v roke). — 137.10 K: Anton Žtrus, Bohinjska Bistrica (po »Slovencu«. Zbrano o priliki podpisovanja za Jugoslovansko deklaracijo). — Po 130 K: Miro Srebotnjak, Lek-Weiz (zložili črnovojniki v Weizu). Pavel Zavadlal, v. kurat, črnovoj. pcšpolk 27, vojna pošta 426 (darovali so vsoto vojaki tega polka). — 113 K: Tiskovna zadruga v Ljubljani. — 105.50 K: Hubert Močnik, učitelj, Dolenj. Trebuša, Goriško (zbirka po »Slovencu«). — Po 100 K: Dr. Gregorij Pečjak, profesor, Ljubljana; Slovenski in češki vojaki ct. baona 416, vojna pošta 531; Nabrano v gostilni Franca Prelcsnika v Ratečah pri Škofji Loki (po »Jugoslovanu«); Obrtna kreditna zadruga v Ljub-jjani (po »Jugoslovanu«); Kmetska hranilnica in posojilnica v Hudijužini (po istem); Janko Jovan, ravnatelj Žitnega prometnega zavoda v Ljubljani (po istem). — 90 K: Darilo iz »Slov. Naroda« (»SI, Narod« 15. maja 1918). — 70.40 K: Vesela družba navdušenih Jugoslovanov in Jugoslovank na vinotoku pri gospe Antoniji Kuhar v Krški vasi (po > Jugoslovanu«), — 70 K: Franc Urbane, praporščak, nabral pri slovenskih častnikih. — 63 K: Hranilnica in posojilnica v Horjulu. — 60 K: Pri poroki Vladeta Rakovec z gospodično Pavlo Ver-bajsovo nabrano (po »Jugoslovanu«). — 56 kron: Ivan Slavcc, poročnik, M. G. K. I. Schiitz. 5, vojna pošta 211, prispevek nekega oficirskega zbora (po »Slovencu«), — 51 K: Ivan Suhadolnik, Rakitna nad Borovnico (zbrala na njegov pr"U"<{ .vesela družba v gostilni pri Logarju). — Po Su ii: Županstvo občine Dragomelj; Al. Lesar, kaplan, Staritrg pri Ložu (po »Slovencu«. Nabrano v dru-Sbi odličnih in zavednih Jugoslovanov o priliki pogreba Scholltnayerjevega sina). — 49.75 K: Zbirka v gostilni Čirič, Gornja Radgona. — 43.40 K: 'Marjeta Mr^mor, Sv. Trojica pri Velikih Laščah (po »Slovencu . Nabrala vesela družba dne 9. maja v gostilni pri sv. Trojici pri Velikih Laščah). — Po 40 K: Marija Petrič, Lipovec pri Ribnici; Družba v Trbovljah (po »Jugoslovanu«); Fr. Bajt, praporščak, pp. 130, 11. Feldk., vojna pošta 426 (po »Slovencu«, zbirka Slovencev pri 130. pešpol-ku); Jernej Hafner, vojni kurat, 26. gorska brigada, vojna pošta 220 (po »Slovencu«), — 38 kron: Darila, poslana po »Slov. Narodu« (»Slov. Narod« 27. aprila 1918). — 37.40 K: Uslužbenci železniške postaje Podnart-Kropa in proge Podnart-Kropa -Lesce (po »Slovencu«), — 33 K: Od vojne stot-niie na vzhodu po A. M., vojna pošta 638 (po »Slovencu«). 30.10 K: Pri pogrebu vnetega Jugoslovana Joška Požcncla darovala družba (po »Jugoslovanu«), Po 30 K: I. Maračič, nadkurat, Etap. G. Komp. Belluno, vojna pošta 494; v družbi nabral Ivan Kogovšck, Vrbovec pri Mozirju; Ivan Debevec, župnik, Budanje (po »Jugoslovanu«); Člani Čitalnice v Poddragi mesto venca za umrlega Rih. Bratovža (po »Jugoslovanu«); županstvo in odborniki v Kresnicah. — 27 K: Matija Pita-mic, Kobarid, Primorsko (nabral od družbe na dan poroke gosp. Ivana Sovdat iz Sužida). — 26 K: Vinko in Marija Zore, Reka (po »Slovencu«), — Po 25 K: Zbirka gojencev prvega letnika moškega učiteljišča v Ljubljani (po »Jugoslovanu«); Ivan Vesenjak, profesor, Ljubljana. — Po 20 K: Županski urad Loke v Tuhinjski dolini; Ivan Rebol, Suha pri Kranju (po »Slovencu); Zbirka slovenskih 1 invalidov v Ljubljani; Jakob Pavlovčič, župnik. Suhor pri Metliki. — Po 18 K: Begunci iz Prva-čine v gostilni Franca Prelesnik v Ratečah pri Škofji Loki (po »Jugoslovanu«); Janko Kržič, poročnik, Lebring (po »Slovencu«): zložili so v Of-liziersmesse b. h. 2 nadpor. Habelač (Čeh) 10 K, štirje drugi po 2 K. — 10.20 K: Učenke, izstopivše iz ponavljaine šole trirazrednice v Boh. Srednji vasi. — Po 10 K: Štefan Suša, Hotinjavas pri Slivnici blizu Maribora; Dva neimenovana iz Sa-vinske doline; Janez Čoš, Perovo pri Grosupljem (po »Jugoslovanu«); Ivan Avšar, Inomost (po »Jugoslovanu«); Strokovno društvo Kranjske stavbinske družbe na Jesenicah (po istem); Štefan Breznik, Pliberk (po istem): Franc Kobal, železniški poduradnik, Opčine (po istem); Anica Kobal, prejšnjega soproga ravnotam (po istem); Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani (po istem); Urban Horvat, No-vomesto (zbirka dveh darovalcev); poštno osobje Ljubljana 4; Anton Zadkovič, Vele Mune (po »Slovencu«), — 8 K: Štefan Štckar, trgovec, Ajdovščina (po »Jugoslovanu«), — Po 5 K: Neimenovan (po »Jugoslovanu«); Radko Kobal, sinček žel. poduradnika, Opčine (po istem); Nadica Kobal, prejšnjega sestrica (po istem); Marija Češa-rek, Nemškavas pri Ribnici; Anton Gerl, Buda-pešta (po »Slovencu«). — Nadalje eden po 4.50 K, trije po 4 K, eden 3 K, štirje po 2 K.
Skupaj...........15.41796 K
od preje .......... 115.700 38 K
131.118'34 K
Dosedaj nabranega .....
Ljubljena, dne 25. maja 1918.
Odbor za dr. Krekov spomenik.
KDO izmed vračajočih sc ujetnikov iz Rusije bi kaj vedel o Francetu Pogačnik ? Pred vojno jc delal na Savi v tvornici in jc odšel takoj v početku vojne k vojakom. Služil je pri 4. 'domobr. pešp. Zadnje pisrno je poslal 1. novembra 11917. Morebitni podatki naj se proti odškodnini pošljejo JOŽEFI POGAČNIK, Kamnagorica it. 57. Gorenjsko.	2030
Išče se poštena
(3 delavne moči) za manjše posestvo na Gorenjskem. — Kje pove upravništvo lista pod št. 2005,
Dragoceno arondirano, na Dolenjskem ležeče
;v izmeri več kot 130 oralov (sestoječe iz gozdov, njiv, travnikov in pašnikov) z
drugimi poslopji in enim posebnim vrednostnim objektom sc proda.
Vpraša se pri Dr. Otonu Vallentschagu, odvetniku v Ljubljani, Franc-Jožefa cesta štev. 5.
ZELJA, OHROVTA, KOLERABE ln KRMILNE PESE, prave rdeče in rumene, se oddajo v večji množini.	2023
SEMENSKA TRGOVINA IN VRTNARSTVO AL- KORSIKA,
Ljubljana, Bleiweisova cesta — Vrtača 3.
PRODA se, deloma tudi zamenja
kakor tudi
rotili drsnimi mlin
Naši swr
orlginaJoi
spreddrobilnikoro, z regulacijo za lino itilelje in {jrobo drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimi specialno trjonimi stanovitnimi mlevnimi ploščami, prekašajo vso druge izdelke. T 2)a vsak mlin se jamči
kovanih glav. Več pive lastnik M. ŽUMER, Železniki, Gorenjsko.	2031
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron
za obdaritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajoči!] poslov in obrtniških pomočnikov (obrtniških pomočnic)
z nagradami po 50 kron.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.	ki so posli v smislu poselskega reda ali obrtniški pomočniki (obrtniške pomočnice),
2.	ki so služili ali še služijo najmanj deset let neprenehoma pri enem in istem delodajalcu,
3.	ki so vsaj pet let vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z
nagrado, imajo prednost pred onimi, ki so v zadnjih treh letih prejeli nagrade.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poscl-sko knjižico ali z izpričevalom svojega službo-dajalca ali na kak drug verodoslo:en način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek službene dobe, ako je uslužbenec po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je
do 28. junija t. 1.
pismeno ali ustno prijaviti tajcMtvu »Kranjske hranilnice«. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca julija t. 1.
V Ljubljani, dne 28. maja 1918.	1834
Praes. No. 57/1-18.
Mestni magistrat goriški razpisuje službo
prisfssa pri tržnem komisarijatn
z začetno plačo letnih 2050 K, draginjsko dokla-do za neporočene 300 K in vojno doklado v izmeri kakor državnim uradnikom.
Prosilci za to službo, ki se podeli za zdaj provizorično za eno leto, morajo dokazati, da so položili izpit, ki je predpisan za izvrševanje službe tržnega komisarja, ter da so popolnoma vešči slovenščine, italijanščine in nemščine.
Prošnje, opremljene s tozadevnimi spričevali, jc vlagati do 30. junija t. 1. pri vložnem zapisniku mestnega magistrata goriškega.
MESTNI MAGISTRAT GORIŠKI, dne 8. junija 1918.
C. in kr. vladni komisar: Dandini, 1. r.
Lepa stavbiSča v Ljubljani za rodbinske hiše, 25 parcel ob Štirih lepih ccstah s kanalom, vodovodom in razsvetljavo, SE PRODAJO, najraje v celoti. Vprašanja pod: »Wertsteigerung« W. T. 7119 na tvrdko: HAASENSTEIN & VOGLER A. G., 1947 DUNAJ I., SCHULERSTRASSE 11.
Barve za blago
Tseh vrst za nadrobno prodajo. 1 zavoj 80 vinarjev.
Pri odjemu 100 zavojev K 40.— za 100	zavojev.
Pri odjemu 150 zavojev K 38.— za 100	zavojev.
Pri odjemu 300 zavojev K 36.— za 100	zavojev.
Pri odjemu 1000 zavojev K 34.— za 100	zavojev.
Prvovrsten izdelek. Boljše kot vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleke. Razpošilja franko po povzetju I. V. HAJDAŠ, BEDEKOVŠČINA, Hrvatsko.
za sode in
iz hrasfanega lesa
dobro suhe, za okoli 3 hI močne sode
v večjih množinah. — Ponudbe v nemščini se prosijo na tvrdko:
Gebrtider Reisch
Kufstein.
G.HUJE
5 srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
1212
Model I z zamahnjakom, poprijemalcegm lijem in ročico, zmelje na uro okoli 25 k ' K 160-—.	'
Modelll s polžem (namesto poprijemalca) lijem in ročico, zmelje na uro okoli 20 k« K 120-—.
Model III z ročnim zamahnjakom brez
polža, zmelje na uro okoli 15 kg K 95-_.
Poštnine prosto ako se pošlje denar naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja rnzpečevalnica kmetijskih strojev
GUSTAV TINTNER, Dunaj III.,
Neulinggaase 26/130. - Zastopniki se iščejo.
immw
Kupujem:
les za jame od 12 cm naprej meliak okrogel les, [na nt, smrekovo lubje ) lansko in čreslo	I letošnje,
kostanjev les 1 od 10 cm hrastov les i naprej,
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino iu navedbo roka za oddajo.
VINKO V ABIC,
Žnlec 9, Južno Štajersko,
Kulantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatoin.
Povečane slike
da naravne velikosti, kake r tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
Slami™ RovšeSt
prvi fotografski in povečevalni zavod
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št^v. 34«,
Ljudska posojilnica reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani
sprejema prijaoc na
™ osmo 51|2°|o avstrijsko vojno posojilo 55
po obSaDljenfh pogojih, tako da stane nominalnih K 100'—:
I. davka prosto 5 VI« amortizacijsko državno posojilo K 99'54. II. davka proste 5 VI* dno I septembra 1923 odpovedljive državne zakladnice K 95*50.
Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri naknpu predmetov, ki Jih bo vojna uprava koncem vojne prodala. Plačalo ae bode a tam vojnim
posojilom po podpisni~ceni.
Vrednostni papirll avstrijska vojnega posojila ti sprejmolo v brezplačno shrambo in opravo.
jujubljanska kreditna banka v £jubljam
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Gorici in Celju kot oficijelno subskripcijsko mesto sprejema prijave na
VIII. avstrijsko vojno posojila
po originalnih pogojih:
I. davka prosto 5'h% amort. drž. posojilo k 91'54%, II. davka proste 5'U% odpovedljive dri zakladnice a 95.50 %.
Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah.

ice i*
priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo
zvezd vseh vrst	rokavic
port	ovojnih gamaš
portepejev	usnjenih gamaš
med. obvez	vojaškega sukna
redov	egal. sukna
sabelj	gumbov vseh vrst
bajonetov	in pritlklin
mečev	izgotovlj. uniform
kupel	dežnih plaščev
pasov	kožuhastih vreč
čepic	kožuhov vseh vrst
čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih In galanterijskih predmetov glavnikov krtač mila
zobne paste
brilantine pudra
Instrumentov za
nohte parfumov ogledal
brivskih aparatov potnih
necessairejev ročnih kovčekov velikih in malih
3133
SploSnl zaood za nnlformEranie
RUDOLF BODEHmULLER
Ljubljana, Stari trg 8.