Štajerske vesti. —š— Nemške — svinje. Iz Ebersdorfa na Srednjem Štajerskem poroča — da nas od nemške strani ne bodo dolžili lažnivosti — »Grazer Tagblaf: Začetkom septembra se je poročil nadučiteli vv tej vasi s hčerko nekega meščana iz -Sp. Štajerske. Pred poroko si je uredil svoje malo stanovanje, obstoječe iz dveh sobic in kuhinje, popolnoma nanovo. Med drugim je kupil jako lepo novo pohištvo. Vse je bilo urejeno »kakor v škatlici" za sprejem mladega para. Dne 2. septembra se je odpeljal nadučitelj k poroki in se je 4. vrnil v E- bersdorf. Pa kaj je našel! Celo stanovanje je bilo enako — stranišču. Stene, tla, preproge, pohištvo, vse je bilo popolnoma namazano in pokrito s človeškim blatom iz šolskih stranišč. To je bil sprejem za mladi parček! Stanovanje seveda ni za rabo in nadučitelj ima veliko škodo. — To je nemška kultura, katero bi menda BSchulverein" in nSiidmarka" rada naselila tudi med nami. Značilno je, da Bdeluje" nemški župnik Otokar Kernstock, ki nam v istem listu (v pozdravu siidmarkovskim zborovalcem v Celju) očita, da krademo Nemcem imetje tudi v tisti blagoslovljeni okolici. Rajši naj bi svoje nemške svinje učil najnavadnejše dostojnosti kot se brigal zav protikulturno delo ,,Sudmarke" na Spod. Štajerskem! —š— Poslanec dr. Verovšek in učiteljstvo. V predzadnji številki MSloge" čitamo sledeče: BNaj tedaj g. poslanec (z ozirom na svoje zadnje članke v »Straži") vzame na znanje, da ga slovensko štajersko učiteljstvo enkratzavselej odklanja in iz njegovih rok ne rabi nobene milosti. — Slovenski katoliški narodni učitelj. —š— Iz Bizeljskega nam pišejo: V naši veliki občini imamo tri šole, izmed katerih je na šoli v Orešju popolniti učiteljsko-voditeljsko mesto. To mesto je sedaj že drugikrat razpisano in morebiti se vendar kdo izmed učiteljev usmili jako črnega oreškega okoliša — morebiti kak kranjski Slomškar. Bolj prebrisani možje pravijo namreč, da je Orešje »Bogu za hrbtom", in kak Slomškar bi vendar Orešljane milosti božji priporočil. Pa dosti je šale; govorimo o žalostni resnici! Ako bi bil kateri izmed učiteljev toliko pogumen, da bi prosil za to mesto, mu odkritosrčno povemo, da je Orešje 26 km od železniške postaje oddaljeno. V kraju se nič ne dobi, in 6 km. daleč si raora živež prinašati pustiti; stanovanje slabo, vrta nič, voda daleč od šole in ljudstvo pa jako ubogo; zato je pa tudi učiteljstvu tako naklonjeno, da je že vse (štiri v 25 letih) tamošnje učitelje spravilo pred sodnijo na zatožno klop in enega celo ob kruh; pa kakor sem šele te dni zvedel, popolnoma po nedolžnem. Sedanji učitelj je deloval tukaj celih deset let, in bil je po priznanju uradnih oseb vštet med zavedne in delavne učne osebe, kakršnih Orešje nikdar več ne dobi; pa Čudom čuda, tudi njega so hoteli po desetletnem trudapolnem delu — obglaviti. Sami smo Bizeljani in spoštujemo učiteljski stan, zato pa tudi z lahka ne svetujemo, da bi zašel kateri učiteljev v to nevarno klerikalno gnezdo. — Če pa ima vendarle kateri od gospodov toliko poguma, mu pa enkrat za vselej svetujemo: Ftinf Schritte vom Jedermanns — Leibe. Stanovski prijatelji. —š— Roditeljski sestanki v Čadramu pri Konjicah. V ravnokar zaključnem šolskem letu sta se priredila na čadramski šoli dva roditeljska sestanka; eden (štirinajsti na tej šoli) dne 21. januarja, drugi (pelnajsti) pa 27. avgusta. — Prvi je bil dobro obiskan. Predaval je tov. nadučitelj A. B r u m e n, o odpisovanju zemljiškega davka od po trtni uši uničenih vinogradov in o brezobrestnih posojilih za novo nasajanje vinogradov ter tov. učitelj Fr. Go1 e ž o pokorščini. Z obema predavanjema so bili starši vidno zadovoljni; s prvim zato, ker jih je poučilo, kako si morejo obnoviti po trtni uši uničene vinograde tudi v slučaju, da jim primanjkuje lastnih sredstev, z drugim pa zato, ker so uvideli, da je pokorščina pri vzgoji — doma in v šoli — neizogibno potrebna. In s tem si je šola dosti pridobila! — Na sestanku dne 27. avgusta je bil obisk prav dober; največji razred je bil natlačeno poln; prepozno došli so se morali zaradi pomanjkanja prostora vrniti. Privlačna sila je bilo predavanje BNekaj o boleznih v poletnem času" na roditeijskih sestankih in prireditvah učiteljstva obče vrloznanega govornika gospoda dr. A. S c h w a b a iz Celja. Le-ta je v nad uro trajajočem poljudnem govoru tolmačil staršem poleti se javljajoče bolezni ter z njimi spojil nauk o prvi pomoči ponesrečencem in nalezljivih boleznih. Razpravljal je o solnčarici in solnčni kapi, o piku žuželk in kač, o streli in utopu; posebno pozornost je posvetil tudi bakterijam, provzročilkam nalezljivih bolezni. Vso to obširno tvarino pa je obdelal gospod govornik tako lahkoumevno in zanimivo, da si je ohranil pozornost poslušalcev do zadnje besede. — Ob koncu je zahvalil prireditelj roditeljskega sestanka, tov. nadučitelj Brumen, gospoda govornika za imenitno in aktualno predavanje, priporočal staršem ob sklepu šol. leta vpogled v šolska naznanila, proseč jih obenem, naj ne zanemarjajo dece v počitnicah, a je tudi naj ne izrabljajo za pretežka dela, ter zaključil v vsakem oziru dobro uspeli sestanek s ponovno zahvalo gospodu predavatelju, staršem in številnim gostom — tovarišem, ozir. tovarišicam. —š— Zakaj smo proti delitvi deželnega šolskega sveta na Štajerskem? V BSlovenskem Narodu" čitamo: Na to vprašanje bomo dali docela odkritosrčen odgovor brez vsake bojazni, da nas klerikalci razkriče za »izdajalce slovenskega naroda". Proti delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta samo zato, ker nečemo, da bi tudl na slovenskem Stajerskem zavladale na šolskem polju take razmere, ki tišče sedaj pod klerikalno vlado ob tla naše kranjsko šolstvo. Dejstvo je namreč, da je padlo kranjsko šolstvo pod klerikalnim gospodstvom na najnižjo stopnjo, da je nas lahko sram pred vsem kulturnim svetom. V šolstvu odločuje pri nas zgolj politika in šopiri se najumazanejša korupcija. Pri nameščanju učnih oseb ni več merodajna sposobnost in kvalifikacija, marveč samo pripadnost h klerikalni stranki. Po deželi so večinoma povsod samo enorazrednice, a še te vodijo često nekvalificirane, ponajveč ženske učne osebe. Novo ustanovljene šole so pri nas prave bele vrane. A na Spodnjem Štajerskem ? Vsak, ki sodi pošteno in nepristransko, mora priznati, da se stori tatn za slovensko šoistvo neprlmerno mnogo več, kakor pri nas na Kranjskem, čeprav je tam deželrii šolski svet v nemških, pri nas pa v slovenskih rokah. Na Štajerskem so malodane že popolnoma izginile enorazrednice, zadnja gorska vas že ima najmanj dvorazredno, ako ne že trorazredno šolo, povsod se snujejo nove učilnice, a pri nastavljanju učiteljstva pa se gleda v prvi vrsti na sposobnost in kvalifikacijo, nikdar pa ne ali vsaj v toliki meri ne kakor pri nas na Kranjskem na politiško prepričanje. In šolska poslopja tam in pri nas — razločujejo se kakor dan in noč! Ce smo vzpričo takih notončnih dejstev proti delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta, je to nekaj povsem naravnega, kcr pač nečemo, da bi slovensko šolstvo na Štajerskem padlo na tako nizek nivo, na katerem se nahaja sedaj, žal, naše kranjsko šolstvo. —š— Pretresujoč zločin. Dne 25. avgusta t. 1. je bilo, ko se je pisec teh vrstic prestrašil tako, da mu razjarjeni živci še danes miru ne dado. Kaj se je pa vendar pripetilo? Poslušajte in strmite! Nekje daleč tamkaj na Goriškem se je zgodilo, kakor sem to čital v resnicoljubnem BSlovenskem Gospodarju", da je nek tamošnji učitelj najbrže naprednega mišljenja — sam Bog mu grehe odpusti — nehal jemati pri tamošnjem gostilničarju ter mesarju meso, in to sredi meseca. Škandal! — Ta vse obsodbe vreden dogodek je treba nemudoma razglasiti po vsej Sloveniji, zakaj zaradi tega škanclala hočejo uprizoriti poslanci S. L. S. na Štajerskem politiški bojkot. Bojkotirati hočejo namreč vse, kar se tiče učiteljstva, v prvi vrsti seveda regulacijo učiteljskih plač. Ljudje, ki se upajo na Goriškem nehati jemati meso in to sredi meseca pri mesarju, ki je slučajno nevede pristaš S. L. S., tudi na Štajerskem niso vredni, da bi jedli meso, temveč naj le prazne želodce po svetu neso. — Vsem onim pa, ki bi se morebiti zgražali ali obsojali ta velepomenljiv ter dobro premišljen korak naših klerikalnih slovenskih poslancev, se bo pa odrekel pogreb po rimsko - katoliških obredih ter se jim kratko malo prepovedal vstop v nebeško kraljevstvo. Tovariši na Goriškem, kaj delate, kaj delate! — Sedaj pa še zaslišite besede v BSlovenskem Gospodarju" z dne 31. avgusta t. 1. Nemci ter štajerski deželni šolski svet namreč nimajo smisla za take ter enake pedagoške bojkote, temveč oni upoštevajo vrednost ljudske šole ter visoko cenijo učiteljstvo; zaradi tega seveda pa tudi vsestransko napredujejo. Zato pa hočejo nazadnjaški poslanci S. L S. dvigniti svoj narodni prapor, slovensko učiteljstvo odcepiti od Gradca ter mu ustvariti svoj lastni deželni šolski svet po vzoru deželnega šolskega sveta za vojvodino Kranjsko, v katerem pobožni Šušteršič uzda ter kroti požrtvovalne delavce na kulturnem polju narodovem. — Tovariši, ali se že kaj veselite one dobe, ko bodete poučevali našo slovensko mladino po zastarelih načelih ? Vam pa, lisjaki, povem še samo le-to: Tega grozdja ne bodete nikoli zobali, visi previsoko! —š— Kokarje. Slavnemu uredništvu Učiteljskega Tovariša v Idriji. Sklicujoč se na določbe § 19. tiskovnega zakona, prosim za sprejem sledečega četudi ne zakonitim določbam točno ustrezajočega popravka o dopisu, ki je bil pod naslovom nKokarje" v 34. broju »Učiteljskega Tovariša" priobčen: Ni res, da bi bili pri zadnjih občinskih volitvah zmagali pristaši »Kmetske zveze", temveč edino res je, da obstojite v občini Kokarje že od nekdaj vsled zemljepisne tvorbe njenega okoliša dve krajevni, po toku reke Savinje in Drete imenovani stranki namreč Savinjčani in Zadretčani. Kakih 12 let sem so pn občinskih volitvah zmagovali Zadretčani, letos pa so dobili večino Savinjčani. Volilci obeb strank so kmetje, ki se po večini pečajo tudi z lesno trgovino in kmetijstvom. Ni res, da bi radi tega občina Kokarje prenehala se bojevati za pravice slovenskega jezika, temveč res je, da se da iz mišljenja vseh izvoljenih občinskih odbornikov hipotetično sklepati, da se bode ta boj dobojeval pod novim občinskim odborom. Pod dosedanjim odborom se je v vsakem slučaju končaval z zmago. Letos je ta boj dospel do vojaških oblasti, znamenja napovedujejo tudi temu štadiju zmago. Kdor se ža taktiko boja zanima, in ker je zbujanje narodne zavesti ter posnavanje naših jezi- kovih pravic tudi za slovensko učiteljstvo izborne važnosti, naj blagovoli čitati v Ljubljani izhajajočo »Občinsko Upravo", v v kojej se slučaji tega boia strokovno opj. sujejo. (Vseletna naročnina 6 K.) Učiteljskj Tovariš pa blagovoli iz tega Hsta najvažnejše posneti. Novemu občinskemn odboru bode torej treti najtrše orehe, kar jih meče država na slovenske občine v jezikovnem oziru (nemške pozivnice na orožne vaje, vojaške izkaznice Bpas", vojaške vloge o begunih itd. itd.), Ako se ne zgodi kaj izrednega, bode tudi novi občinski odbor zdrobil vse orehe, ki se tnu bodo zalučali pod noge v znamenju preziranja ravnopravnosti slovenskega jezika. Dopis, ki se tu popravlja, se torej nanaša več na neprimerna poročila »Slovenskega gospodarja", nego na dejstva v občini Kokarje ter ne pohaja izpod peresa nobene učiteljske osebe iz te občine, ni še torej podan utemeljen povod za resignirani vzdih MTužna nam majka"! — Na Gorici, dne 28. avgusta 1911. — Radoslav Knaflič, nadučitelj in občinski tajnik.