ZELEZAR
Leto XVIII.	1978
AVGUST	Št. 8
KAKO SMO GOSPODARILI?
IZVRŠEVANJE GOSPODARSKEGA NAČRTA SŽ v 1. polletju 1978
Z iztekom 1. polletja letošnjega leta smo prešli mejo prve polovice petletnega obdobja 1976 — 1980. V tem je tudi razlog, zakaj se s posebno pažnjo v vseh družbenih strukturah analizira izvrševanje srednjeročnega plana proizvodnje in razvoja ter sprejetih obvez v samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih gospodarskih in družbenih planov. Splošna je ugotovitev, da z uresničevanjem zastavljenih gospodarskih nalog v sedanjem petletnem obdobju ne moremo biti zadovoljni. Osnovno opravičilo je, da je sistem o temeljih družbenega planiranja pričel delovati šele leta 1976, kar je vplivalo na zakasnelost pri oblikovanju in sprejemanju srednjeročnih planov. To se odraža v stopnji rasti družbenega proizvoda, produktivnosti dela in zlasti v obsegu blagovne menjave s tujino.
Prvo leto sedanjega srednjeročnega plana je bilo najbolj problematično. Medtem ko smo za celotno petletno obdobje planirali z rastjo družbenega proizvoda s 6,1 °/o, se je ta leta 1976 dvignila le za 2,8 »/o. Podoben je tudi ločen prikaz za industrijsko proizvodnjo, katera naj bi rastla s stopnjo 6,8%, leta 1976 pa je bila dosežena le 22,3%. Razumljivo je, da je ta blaga rast družbenega proizvoda vplivala tudi na stagnacijo produktivnosti dela, ki naj bi po planu rastla z letno stopnjo 6,3 %, leta 1976 pa je ostala nespremenjena. Kakovostnih premikov v tem prvem letu petletnega plana ni bilo doseženih tudi na drugih področjih plana. Tako so n. pr. življenjski stroški porasti} za
13,1	%, plan pa predvideva poprečno rast z 10,6 %.
Slabši gospodarski rezultati v letu 1976 so v glavnem bili posledica zmanjševanja notranje porabe. To pa se je ugodno odrazilo na izvoz, ki je bil za 15% višji od predhodnega leta, pri pokrivanju uvoza z izvozom pa je Slovenija dosegla 72 %, kar je celo znatno boljše kot predvideva plan.
Stagnacija proizvodnje in blagovnega prometa v prvem letu sedanjega srednjeročnega plana je bila premagana leta 1977, ko je industrija ponovno oživela. Na žalost pa tudi v tem letu skupni družbeni proizvod v Sloveniji še ni dosegel ravni planiranega poprečja 6,1 %, kar pomeni, da smo tudi v dveh letih zaostali, saj smo v poprečju dosegli le 4,4% rasti. Nekoliko boljše je v industrijski proizvodnji, v kateri je bila v prvih dveh letih poprečna rast 5,5 %, poprečna produktivnost pa namesto 3,6 le 1 % višja od leta 1975. Življenjski stroški, ki najbolje odražajo gibanje inflacije, so se leta 1977 dvignili za 14,6 /o, poprečno v obeh letih pa za 13,9 %.
V takem gibanju gospodarstva in industrijske proizvodnje tudi Slovenske železarne niso mogle odstopati od splošnega toka. Leta 1976 smo zabeležili namesto rasti padec proizvodnje surovega jekla in blagovne proizvodnje surovega jekla in blagovne proizvodnje ter s tem tudi eksterne realizacije. Leto 1977 pa je tudi za Slovenske železarne pomenilo vstop v novo obdobje rasti obsega proizvodnje in poslovanja. Analiza, ki je bila podana v gradivih samoupravnim organom, pa je pokazala, da v poprečni rasti proizvodnje prvi dve leti Slovenske železarne zaostajajo, najbolj pa prihaja to na površje pri proizvodnji surovega jekla. V letošnjem letu 1978 se stopnja proizvodnje Slovenskih železarn popravlja, vendar različno za posamezne vrste izdelkov in za posamezne združene proizvodne delovne organizacije.
Iz tabelarnega pregleda se	vidi, da so Slovenske	železarne od
januarja do junija 1978 izdelale:		
		Indeks 78/77
— surovega jekla	401.309 ton	101
— blagovne proizvodnje	394.607 ton	106
— realizacije	5.117,130.000 din	126
— izvoza	19,641.446 $	106
— štev. zaposlenih— popr.	17.574	103
— poprečni OD na zaposl.	5.390	117
Posamezne delovne organizacije so dale različne prispevke v tej rasti fizične in vrednostne proizvodnje. V primerjavi z letom 1977 je največji napredek zabeležen v Železarni Jesenice, ki je v surovem jeklu sicer napredovala le za 2 %, blagovne proizvodnje pa je dala 16% več, od prodaje pa realizirala celo 32 % več kot v prvem polletju leta 1977. Ostale delovne organizacije so povečale obseg proizvedenega blaga: Železarna Ravne za 18 %, Železarna Štore za 36 %, za kar se je v veliki meri treba zahvaliti povečevanju proizvodnje traktorjev; Plamen Kropa za 2 %, Tovil za 1 %, Veriga za 18 % in Žična za 1 %.
Gibanje izvoza pa ni usklajeno z rastjo količinske in vrednostne proizvodnje. V primerjavi s 1. polletjem leta 1977 je Železarna Jesenice zaostala za 8%, Železarna Ravne napredovala za 5 % in Železarna Store napredovala celo za 88 %, tako so s tem železarne skupaj izvoz povečale za 13%, predelovalci pa ga dosegli le 78%. Najboljšo izvozno orientacijo ima Železarna Ravne, ki daje skoraj polovico izvoza celotnega izvoza sozda SŽ. Zavedati se je treba, da smo v 1. polletju realizirali le 72 % planiranega izvoza in to v prvi vrsti v tistih delovnih organizacijah, ki najbolj zaostajajo za svojimi plani. Združene delovne organizacije SZ se v SIS za ekonomske odnose s tujino vključujejo enotno; s samoupravnim sporazumom pa bomo morali urediti združer vanje deviznih in režimskih,pravic ter vpeljati materialno spodbudo za povečanje izvoza na dohodkovnih odnosih. S tem samoupravnim re-gulativom naj bi pospeševali izvoz predvsem tistih izdelkov SŽ, ki dajejo največje dinarske in devizne prihodke.
Iz navedenih rezultatov se lahko sklepa, da nobeha delovna organizacija sozda SŽ po 1. polletju letošnjega leta ne bo v taki ekonomski situaciji, da je ne bi mogla sama razrešiti. Točni podatki obračuna 1. polletja bodo na razpolago v drugi polovici avgusta, izvršilni odbor in delavski svet pa bosta Za naslednjo sejo dobila popolno poročilo o izvrševanju gospodarskega načrta za 1. polletje 1978
Gregor Klančnik
Konkretno in odločno
Delavci livarne strojne litine so na samoupravni organih in na zboru delovnih ljudi kritično ocenili rezultate poslovanja v I. polletju 1978. Poglejmo njihove ugotovitve in zaključke, s katerimi želijo do konca leta doseči pozitiven rezultat oziroma pokriti izgubo.
Iz polletnega poročila poslovanja je razvidna izguba 3,352.407 din. Po gospodarskem načrtu 1978 pa je bila planirana v višini 5,970.000 din. Za pokrivanje planirane izgube je TOZD sprejel sanacijski program z ukrepi, ki bi predvideno izgubo pokrili do konca leta.
Kaluparski stroji za množično proizvodnjo odlitkov v livarni strojne
litine
Sanacijski program je bil sprejet na 3. seji DS TOZD dne 23. 2. 1978 in je obsegal ukrepe za izboljšanje dela v livarni za dosego večje produktivnosti dela in direktnega znižanja stroškov, ureditev notranjih dohodkovnih odnosov za proizvodnjo, ki jo livarna dobavlja v TOZD traktorjev. TOZD MO ter ostale TOZD v delovni organizaciji. Program je predvideval tudi komercialne ukrepe za dosego večjih prodajnih cen na osnovi analize programa in analize lastnih cen in vpliva trga.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Konkretno in odločno
Z ozirom na izgubo v I. polletju je koordinacijski odbor TOZD dne 2. 2. 1978 podrobneje analiziral izgubo in realizacijo sanacijskega programa.
Ugotovili so, da sanacijski ukrepi niso bili v celoti realizirani. Na področju notranjih zadolžitev so realizirali fizični obseg proizvodnje, niso pa ga dosegli po vrednosti, čeprav je eksterna realizacija dosežena po vrednosti zaradi preseženega fizičnega obsega prodaje. Iz tega sledi ugotovitev, da so eksterne prodajne cene pri nekaterih proizvodih prenizke, ravno tako tudi interne cene niso usklajene z našimi stroški proizvodnje. Zadolžitve za znižanje stroškov proizvodnje so bile le delno realizirane.
Zadolžitve delovne skupnosti ekonomike in organizacije niso bile v celoti realizirane, zlasti niso bili izvrednoteni medsebojni dohodkovni odnosi za proizvodnjo, ki jo dajemo ostalim TOZD.
Zadolžitve DS za komercialne posle niso bile v celoti realizirane, so pa v teku, ker so vezane na daljši rok.
Zadolžitve DS priprave proizvodnje niso bile v celoti, realizirane zaradi kompleksnosti problematike, ki jo bo potrebno uvesti na strojno obdelavo podatkov.
Zadolžitve koordinacijskega poslovodnega odbora so v realizaciji predloga za rekonstrukcijo oz. razširitev programa na 11.700 ton proizvodnje v letu 1983, za kar bo potrebna skupna naložba v višini
68,000.000 din.
Podrobnejše analize poslovanja TOZD so pokazale, da je uspešno in rentabilno poslovanje predvsem odvisno od predvidene rekonstrukcije, ki bo omogočila povečati fizični obseg proizvodnje in produktivnosti pri boljših pogojih dela.
Z ozirom na to, da je v prvem polletju nastala izguba v višini 3,352.407 dih in da se sanacijski program ni v celoti realiziral ter na osnovi bodočih ukrepov DS zahteva, da se Sanacijski program po vseh točkah individualne in kolektivne odgovornosti dosledno realizira. V zvezi s tem DS zahteva od vseh individualnih poslovodnih organov, ki so zadolženi za realizacijo .sanacijskega programa, da podajo poročilo s problematiko po realizaciji zadolžitev na DS do 15. 9. 1978. DS meni, da je saniranje izgube možno doseči le z že sprejetim sanacijskim programom in čimprejšnjo rekonstrukcijo obrata livarne.
Sanacijski program tozda, ki je bil sprejet 23. 2. 1978, predvideva ureditev medsebojnih dohodkovnih odnosov zaradi realnejšega ugotavljanja rezultatov dela, kar pa še do danes ni izvršilo, žakar je bila zadolžena DS EO. V zvezi s tem je DS zahteval sprotno in mesečno ugotavljanje razlik, ki nastajajo, kot je že navedeno, dokler niso razrešeni medsebojni dohodkovni odnosi, DS zahteva, da se na osnovi analize in izračunov. DS EO izguba obravnava kot skupno tveganje oziroma kot spremenjeni pogoji 'gospodarjenja Za TOZD, ‘ki se jim ne moremo dovolj hitro prilagajati, kar je razlog za solidarnostne ukrepe vseh temeljnih organizacij v DO, kot je določeno v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka. Ker so delovni ljudje TOZD zaradi tega prikrajšani tudi pri nagrajevanju, daje DS š tem sklepom delavskemu svetu DO zadevo v presojo in odločitev.
V zvezi z rezultati poslovanja za I. polletje 1978 je DS sprejel še naslednje sklepe:
—	Od finančne službe zahteva, da specificira, kateri stroški so. zajeti v izredne izdatke (za TOZD znašajo 8,928.637 din).
—	Da podana poročila (mešečria. polletna itd.) v takšni obliki ne ustrezajo, saj v njih ni prikazana primerjava med planskimi in doseženimi rezultati oziroma stroški. Finančna služba in EO naj prikažeta primerljivost elementov zaključnega računa in mesečnih poročil z gospodarskim načrtom.
—	DS zahteva, da DS EO mesečno izvrednoti in upošteva razlika od PPC do PPLC za vso proizvodnjo, ki jo dobavljamo predvsem TOZD MO in TOZD TT. Razlika predstavlja za naš TOZD izgubo, ki pa ne sme biti šteta v osnovo za nagrajevanje in delitev OD.
—	DS zahteva od DS EO da izoblikuje informacije o doseganju stroškov in rezultatih dela za TOZD v razumljivejši obliki, da bi. samoupravni organi in delovne skupine lahko pravočasno in lažje ugotavljali odstopanja po vplivnih sestavinah za doseganje planskih ciljev in sanacijskih ukrepov. Informacije mora služba EO posredovati mesečno na DS TOZD. Te informacije morajo'biti primerljive z gospodarskim načrtom.
Poleg navedenega so sprejeli še vrsto internih ukrepov in nalog ter posredovali službi družbenega knjigovodstva Celje poročilo o sprejetih sanacijskih ukrepih, ki v zgoščeni obliki obsegajo konkretne aktivnosti, in Sicer:
—	izboljšanje tehnologije in znižanje stroškov proizvodnje
—	ureditvi medsebojnih dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji za proizvode, ki jih dobavljamo TOZD. tovarna traktorjev in iOZD mehanska obdelava
—	realnejšega^vrednotenja proizvodov na trgu
—	optimaliziranja proizvodnega programa v smislu oženja, oziroma specializacije z ozirom na obstoječe tehnološke možnosti
—	dokončanja rekonstrukcije obrata Livarne strojne litine, ki je bila začeta v letu 1975, tako da bo omogočena proizvodnja 11.700 ton v letu 1983,
Šuster Maksimiljan
Proizvodnja slovenskih železarn v juliju
Podatki o proizvodnih rezultatih za julij so. nekaj slabši kot so bili junijski. Izjema je proizvodnja surovega železa, saj so na jeseniških plavžih dosegli z 15.659 tonami svoj novi mesečni rekord. V Štorah so na elektroplavžu tudi visoko presegli mesečni načrt proizvodnje, vendar manj kot v juniju in zato je skupen dosežek nekaj, nižji,, kot je bil pretekli mesec.
Slabšim ' rezultatom botrujejo, kot 'vsako leto v letnih mesecih letni dopusti in ponekod kolektivni dopusti. V tem času opravijo velika načrtovana popravila. Letos posebne vročine ni bilo, so pa druge nepredvidene težave zaradi zastojev, pomanjkanja delovne sile in izostankov ter ponekod še vedno prisotnega pomanjkanja naročil. |
Primerjava rezultatov dela v letošnjem juliju s proizvodnimi rezultati v' juliju lanskega 1977, leta da seveda docela drugo sliko. Letos je bila proizvodnja surovega železa -višja za okoli 8.500 ton, proizvodnja jekla za 1.000 ton, blagovna proizvodnja za 6.700 ton, eksterna realizacija ni niti primerljiva. Izvoz je bil izdatno. nižj L
Dvanajstina letnega plana je bila v juniju dosežena le v proizvodnji surovega železa in pri vrednosti prodaje. Rezultati seveda niso pri vseh delovnih organizacijah enaki in ne veljajo za vse proizvode. Več o tem pove podrobnejši pregled. Dosežena proizvodnja surovega železa je bila 17 % višja od mesečnega . načrta in se je zaostanek za zbirnim načrtom,: znižal na vsega okoli 200 ton. V avgustu bo prav gotovo v celoti pokrit, in vse kaže, da ne bo posebnih težav ža prekoračitev letnega plana.
Proizvodnja jekla je zaostala za mesečnim planom za 6 % in tako je nastal zaostanek tudi na zbirni plan ža sedem mesecev, ki znaša okoli 5.500 ton ali 2 %.
Na Jesenicah so imeli težave z ognjeodporno oblogo na električnih obločnih pečeh in so dosegli samo, 87 % mesečnega plana. V Štorah so imeli v stari jeklarni remont SM peči in kolektivni dopust, jeklarna ni delala veš mesec. Na Ravnah so mesečni plan presegli za 2 %, kar pa le malo o-mili skupen uspeh. Po sedmih mesecih je letošnja proizvodnja surovega jekla le še 5.365 ton večja od lanskoletne v enakem obdobju.
Pri pregledu blagovne proizvodnje je zaskrbljujoče, da povprečen rezultat za julij popravljajo predvsem proizvodi ž nižjo stopnjo predelave, zaostajajo pa proizvodi višje vrednosti. Proizvodnja hladno - valjanih trakov železarne Jesenice je v nekem smislu že kazalec za skupen rezultat pri blagovni proizvodnji. V juliju so dosegli le 77% izvršitve mesečnega plana. Med izdelki fi-nalizacije v železarnah so vzmeti z' 98 odstotki na prvem mestu, žični izdelki, z 90 odstotki so v primerjavi z ostalimi, ki se gib-
ljejo med 60 % do 73 % že odlični. Proizvodnja traktorjev je zdrknila nazaj na 280 in s tem zaostanek po linearnem načrtu na okoli 1000 komadov, kar bo zelo težko ujeti v preostalih petih mesecih.
Pri predelovalcih žice je julijski proizvodni rezultat pri vseh slabši od junijskega in So skupno dosegli le 86 % načrta. Več kot je' dvanajstina letnega plana so proizvedli Te v Žični Celje. Zbirni podatek za sedem mesecev'je zd 1 % slabši od lanskoletnega, Zaostanek za planom pa znaša 4%.
Po sedmih mesecih je količinski Zaostanek blagovne proizvodnje, SOZD Slovenske železarne že okoli 24.000 ton ali okoli 35 % povprečnega mesečnega načrta.
Pri izvozu so julijski podatki podpovprečni in še povečujejo zaostanek za planom, so pa na nivoju dosežka po sedmih mesecih 1977. leta.
Vrednost prodaje je bila v juliju nižja kot junija, vendar še vedno 2 % nad povprečno mesečno načrtovano vrednostjo.
Zanimivo je, da nekatere delovne organizacije, ki mesečni načrt blagovne proizvodnje niso dosegle, visoko 'T3re«effa'*'' načrtovano vrednost prodaje. Pod mesečnim planom so ostali v Železarni Ravne, kjer je bila izvršitev blagovne proizvodnje 92%, vrednost prodaje pa 93 %;. v Verigi so dosegli 81 % načrta proizvodnje, vrednost prodaje pa 83 %, v Plamenu je znašala blagovna proizvodnja 74 %, realizacija pa 96 % poprečnega mesečnega načrta.
V Slovenskih železarnah je bila dosežena blagovna proizvodnja z 89%, vrednost prodaje pa 102 odstotka.
Kupcem bo letos na razpolago manj proizvodov, kot šmo načrtovali. Zaostanek proizvodnje pri tistih izdelkih, kjer ni naročil za Trg ni boleč in zadeva le naše poslovne rezultate. Zaostanek o-snovne proizvodnje izdelkov, ki jih na trgU primanjkuje, ker zaostaja tudi proizvodnja jugoslovanskih železarn, bo pa toliko bolj občuten. Po šestih mesecih so jugoslovanske železarne realizirale 93,8% plana blagovne proizvodnje, oziroma zaostajajo okoli 121.000 ton za planirano količino, Zaostanek v proizvodnji Surovega jekla je bil še večji, saj znaša okoli 230.000 ton ali 11,7 %. Takšno stanje ne daje izgledov, da se bo blagovna, proizvodnja v-drugem polletju popravila. Nasprotno so vsi izgledi, da se bo zaostanek za planirano količino blagovne proizvodnje v jugoslovanskih železarnah do konča leta še občutno povečal.
Milan Marolt
122 PRVA POMOČ Š I.
122 PRVA POMOČ Š II. 333 GASILCI REŠEVALCI
Uresničevanje samoupravnega sporazuma o
združitvi v SOZD SŽ
Delovna organizacija SŽ za blagovni promet	Sekretar občinskega komiteja ZK Jesenice tovariš Kobentar Franc
V letu 1977 iii prva meseca letošnjega leta, ko se je oblikoval nov samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela SŽ, so še po tozdih in delovnih organizacijah vršile širše razprave in ocena Uspehov dosedanjega združevanja dela sredstev slovenskega železarstva. Ugotovljeno je bilo, da so SŽ v minulem desetletnem obdobju dosegle velik napredek v fizičnem in zlasti vrednostnem obsegu proizvodnje in poslovanja, jačanju materialnega potenciala ter na področju samoupravne organiziranosti. Medtem ko so se leta 1968 med seboj nepovezane železarne Jesenice, Ravne in Štore nahajale v poslovnih izgubah, sedaj skupaj s predelovalnimi delovnimi organizacijami-tvorijo veliko in posloVno zdravo sestavljeno organizacijo združenega dela SLOVENSKE ŽELEZARNE.
Od leta 1969, ko so se železarne integrirale v združeno podjetje, so stalno proizvodno-ter poslovno napredovale, leta 1973 so se jim pridružili predelovalci: Veriga;'Plamen, Tovil, Žična in Metalurški inštitut ter tako povečali družino slovenskega-železarstva. V osmih letih do leta 1977 so Slovenske železarne porastle:
	1969	197-7 g	indeks
— blagovna proizvodnja — ton	517.259	759.310	147
— realizacija — mio din	» 1.523	8.549- ■	561
— izvoz — 000 $	6.123	39.798	637
— poslovni sklad — mio din	877	6.996	798
— zaposleni	11.818	17.247 |	146
Najbolj Očiten napredek je torej v normalni rasti izdelanéga in prodanega blaga ih sicer Za 5,6-krat, 'v poslovnem skladu, ki se je povečal za 8-krat. Vzajemno, solidarno in enotno reševanje finančne problematike Vseh združenih delovnih organizacij’ jč pri rasti proizvodnje in krepitvi materialne osnove odigralo pomembno vlogo.
- Uspešno razvijanje finančnega poslovanja pa na žalost ni spremljalo tudi primerno združevanje komercialne dejavnosti delovne organizacije sozda SŽ. Zaostajanje v optimiziranju komercialne funkcije v Slovenskih železarnah je vplivalo na neenoten nastop na tržiščih, sproščalo notrahja nasprotja in nezaželene spore, ’ki sb slabili ugled sozda in povzročali nejevoljo v samoupravnih sferah in družbenopolitičnih organizacijah. Zavestno je zato na podlagi utemeljenih zahtev nov samoupravni sporazum predvidel tak ustroj'-sozda SŽ, ki bo ’omogočil skladen proizvodni razvoj in enotno nastopanje na domačem in zunanjih- tržiščih. Poleg proizvodnih delovnih organizacij ■ izdelave in predelave jekla je predvidel namenske storitvene organizacije združenega dela za" denarni in- blagovni promet, faziskavé in inženiring. Po sklenjehi razpravi je končno oblikovani dokument — samoupravni sporazum o -združitvi v sozd Slovenske železarne 27. 2. 1978 predpisal, da mora v ustroju te sestavljene organizacije združenega delà dO konca letošnjega leta biti združena tudi delovna Organizacija Za blagovni promet.
Vlogo denarnega prometa je že vrsto let za tekoče financiranje proizvodnje in razvojnih -projektov vršila Interna bahka SŽ1 Zato je konstituiranje te banke kot samostojhe- fmatične institucije bilo relativno enostavno in izvedeno-na us-tanovnem žbnru'31. 5. 1978. Težavnejše pa je-pridobivanje delovne organizacije SŽ Zà blagovni promet.
V sklopu delovne skupnosti se je že vfšto tet vršila funkcij a trgo-vanja predvsem na področju -oskrbovanj a z Uvožnimi surovinami in na področju izvoza. Obseg tega blagovnega premeta, M je leta 1977rznašal 16,-5 milijonov $ se zadnja leta ni povečeval: V prihodnosti pa ga v sklopu delovne-skupnosti skupnih služb sožd SŽ hi badžnt> več vršiti. Že- v času razprave o 'osnutku samoupravhfegà sporaztHtfà je bila sprejeta opredelitev, da'je za sozd SŽ treba pridobiti delovno organizacijo za blagovni promet, in da je najenostavnejša rešitev združitev ene -od obstoječih primernih trgovskrri-delovnih organizacij. V ožjem izboru je ostal -Tehne-lmpex -Ljubij aha - in - to iz naslednjih razlogov: . —Tehno-impex j e-organizacij a združenega dela Za'blagovni promet, ki se sedaj -izključno bavi z zunanjo trgovino in Zato ni med trinajstimi trgovskimi delovnimi organizacijami, s katerimi je sklenjen samoupravni sporazum' o-trajnem poslovftem sodelovanju;
v štiriindvajsetih letih obstojale napravil velik napredek in v letu 1977- ob ItS zaposlenih’dosegel 68,7mftij6nqv S blàgàvrtègà prometa ih imeT 1,6 milijard din celotnega dohodka, ki ga uvršča med najbolj produktivne trgovske organizacije združenega delaj
— zunanjetrgovinski blagovni promet iihM’ v obeh šmePeh skoraj izràvnan, pri izvozu pa dosega 1/3 nal Območju râ'zvîïih'držav, Î/3 na območju "SEV-a Ih l/S-v-deželah v razvoju. frehno-Impex s: svojim ugle-dom lahko zato uspešno vpliva na razvoj blagovne menjave''Slovenskih železarn z: deželami v razvoju;
■ —- je organizacija združenega dela, ki se lahko'prilagodi potrebam delovnih organizacij SŽ in oblikuje namensko skupno komercialo sozda. Zunanjetrgovinski promet lahko .takoj prevzame od delovne skupnosti skupnih slUžb SŽ in ga v kratkem lahko, razširi. Komercialno Službo za notranje tržišče pa bi morali ob sodelovanju delovnih organizacij S-Z oblikovati novo;
•:s=z Tchno-Impcx je pripravljen denarni promet usmeriti1 preko Interne banke SŽ, kar bi ugodno vpliValO na deharne tokove in večjo prisotnost sozd SZ-v temeljnih poslovnih bankah v Ljubljani in na financiranje- proizvodnje ter razširjene reprodukcije delovnih organizacij.
je 9. 7. 1978 sklical problemski sestanek, na katerem so predstavniki organizacij ZK tozdov ter skupnih služb Železarne Ješenice in nekaterih občinskih institucij obravnavali uresničevanje dogovorjene vključitve delovne organizacije blagovnega prometa v ustroj Sozda SŽ, možnost združitve Tehnö-Impexa v sozd SZ in Vlogo," ki naj bi jo Vršila delovna organizacija SŽ za blagovni promet. Pri tem je bilo ugotovljeno, da kljub' daljši razpravi in obsežnemu pismenemu gradivu delavci v tozdih Sé niso dovolj seznanjeni z zašnovo o oblikovahju delovne organizacije SŽ za blagovni promet, b morebitni združitvi Tehno-Impexa'ter-o njegovem prevzemu vloge delovne organizacije SŽ blagovnega prometa. Razprava je potrdila, da so določila 55. člena samoupravnega sporazuma o delovni organizaciji blagovnega prometa SŽ smotrna. Ponovno so bile ugotovljene-koristi skupne komerciale, prednosti enotnega oskrbovanja s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo ter skupnega nastopa na domačem in zlasti na zunanjem tržišču. Rečeno je bilo, da bo tržna orientacija oziroma prodaja preko skladišč v prihodnje pogoj uspešnosti poslovanja proizvodnih delovnih organizacij SZ. Zato je takojšen pristop k organiziranju skupne komerciale nujen. Posredovanih pa je bilo tudi nekaj pomislekov na umestnost zamisli o združitvi Tehno-Impeksa in organiziranju skupne komerciale sozda SŽ. Rečeno je bilo, da bo to pomenilo:
—	'omejevanje suverene prisotnosti delovnih organizacij na tržišču pri oskrbovanju in prodaji uvoza in Izvoza;
—	odlivanje Oz. odtujevanje dohodka proizvodnih delovnih organizacij ;
—	zniževahje in strukturalno bsiromašenj 'e zaposlenih v proizvodnih delovnih organizacijah SŽ;
—	večjo'tveganost pri rednem oskrbovanju delovnih organizacij in zaposlovanju proizvodnih tozdov,;
Pomislek je biT dalje, če bo Tehno-ïmpex pri sedanji registraciji sposoben prevzeti ; posle za potrebe BO SŽ. Na dane pomisleke so bile posredovane dodatne informacije.
Skupno oskrbovanje s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo iž doihačih in zunanjih virov pomeni', da se pogodbe sklepajo na večje količine in ž dolgoročno orientacijo ter zaradi tbga pod ugodnejšimi pogoji. Skupno oskrbovanje dalje pomeni relativno manjšo vezavo v zalogah in rednejše oskrbovanje, kar so že dokazale izkušnje. To sicer pomeni, da komercialisti vsake delovne organizacije sami in brez usklajevanja ne smejo hoditi okrog dobaviteljev, vendar pa tudi sklepanje dogovorov in -pogodb brez prisotnosti predstavnikov zàîntèrësirahih 'orgânïzàèij zaruïenégà dela 'oziroina ptioBlaštil hi možno.
• 'Knàte-yelja tudi zà prodajo, zlasti ža; izdelke SŽ,'1si se medsebojno’ dbpoMjujejp Oziroma sô v proizvodnem ^programu večjega števila delovnih organizacij sozda.
Sffàh' pred odlivanjem oz. odtujevänjem dohodka proizvodnih BO po - pridobitvi BÖ bïagOvhèga prometa v sožd SŽ în enotnejše usmerjanje blagovnih tokoy ni opravičen, saj je s sklenjenim samoupravnim sporazumom treba urediti. ob j éktivno 'delitev sküprtegä dinarskega in deviznega prihodka. Pomislek, da bi DO blagovnega proriieta neugodno vplivala na kvalifikacijsko strukturo proizvodnih delovnih organizacij hi utemeljen, saj tehnologija proizvodnje kvalitetnih' in plemenitih je-kel zahteva visok ■strokovhi sestav delavcev. Tudi ha'področju komer-ciate je možno združevati lé tista dela- in sredstva, ki združfena 'dajejo večje rezultate. Letos-bodoŠŽ imele okrog 16,5 ïhilijard 'din'obojestranskega -blagovnega prometa brez upoštevanja nakupa opreme. Ta promet se letno povečuje za okrog 15%, kar pomeni, da bo leta i960 znašal že okrog 22 milijard dinarjev. -Zasnova blagovnih tokov, ki naj bi šla neposredno preko DO SŽ blagovnega prometa, za leto 1979 predvideva obseg okrog 1,7 milijarde din, kar je okrog 10% celotnega prometa. Naslednje leto 1980 pa naj bi se promet preko BO vsaj podvojil ih v bližnji prihodnosti dosegel okrog 20 % celotnega blagovnega prometa DO ŠŽ. Take dimenzije in taka usmeritev blagovnih tokov preko DO SZ blagovnega prometa zato ne bodo neugodno vplivale na kvalifikacij sko strukturo Zaposlenih’:1 s tJpcršteVati je namreč treba, da se bo-en'diel prometa DO SŽ blagovnega prometa opravljal dislocirano v proizvodnih delovnih organizacijah.
Pridobitev delovne organizacije blagovnega prometa v naši Sestavljeni organizaciji združenega dela je1 torej utemeljena. Tëhnb-Impex pa' je delovna organizacija, ki se vlogi blagovnega prometa ža potrebe proizvodnih delovnih organizacij SŽ lahko prilagodi.- Delovna1 organizacija SŽ- blagovnega prometa ne bo'pomenila samo optimalnejše in rednejše oskrbovanje proizvodnih delovnih Organizacij s surovinami in tržne ‘Orientacijo pri plasmajih izdelkov, temveč bo pomembno dopolnilo- internp banki ter s tem neposredni- pospeševal bik uresničevanja razvojnih projektov; Zato smo prepričani, da- bodo delavci v tozdih zasnovo podprli.	Gregor Klančnik
Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo
Letovanje železarjev na Rabu tokrat odlično
Sem eden tistih, ki se vsako leto odločijo z družino letovati v našem počitniškem domu na Rabu. Seveda se tudi tu porajajo vprašanja, kot so: kdo bo pa letos upravnik, kakšna bo hrana, kdo bo organizator rekreacije itd. Takšna vprašanja pa največkrat niso brez osnove, kajti zadnja leta nismo imeli najbolj srečne roke pri organizaciji dopuštništva na Rabu, pa čeprav po mojem mnenju ni bilo nikdar tako slab
smo se prepričali ob srečanju z upravnikom in njegovim osebjem. Bili smo kar nenavadno hitro postrežni s kosilom. Upravnik pa je, kot da smo že stari znanci, hodil od mize do mize in spraševal, kako smo potovali, če je v redu kosilo, če bo kdo še tako zvani »repete« in še kup majhnih vprašanj, ki jih doslej nismo bili vajeni. Moram priznati, da lik takšnega upravnika takoj I vzljubiš. Malo pred koncem kosi-
Ženske : veterani odigrali: 8:2
letos kot inštruktor nekam v Črnogorsko primorje, pa se je raje odločil za nas. Pravi, da smo mu zlezli že kar za kožo. Želi si, da bi pri domu zgradili odbojkarsko igrišče, ter nabavili še nekaj športnih rekvizitov, kajti mnenja je, da so železarji zelo dobri športniki.
V izmeni od 11. 7. do 21. 7. smo imeli tudi tradicionalno nogometno srečanje stari ¡mladi, in veterani : ženske. Obe tekmi sta bili odigrani kar na mestnem stadionu Raba. Tudi tokrat so morali mladi z rezultatom 1:0 kloniti pred taktično boljšim nasprotnikom. Tekma veterani ¡ženske pa se je končala v regularnem času neodločeno, nakar so ženske po streljanju enajstmetrovk zmagale z rezultatom 3:2. Poraženci pa so morali plačati zaboj piva oziroma ore, kar so skupaj popili.
Morda bi bilo dobro, in to je želja nas vseh, da naša delovna organizacija dogradi in zgradi na tem res enkratnem mestu primeren dom, v katerem bi imeli prostor vsi. Če že delamo ob prostih sobotah za razne humane dejavnosti, ne bi bilo napak, da organiziramo solidarne sobote tudi v ta namen. Menihi, da ni nikogar med nami, ki bi odklonil to akcijo!
Organizator rekreacije tov. Lisec vedno med najmlajšimi
Glede rekreacije pa bi kot vnet planinec predlagal, da bi organizirali za vsako dekado masovni pohod — trim pohod, na naj višjo točko Raba — Kamenj ak.
Tine SIVKA
Nadvse zadovoljna
da bi bilo treba glasno kritizirati. Tisti pa, ki so, bi pa morali vsekakor kritizirati na pravem mestu, kajti staro izročilo pravi, da se učimo na napakah.
Da bi desetdnevno letovanje železarji res koristno prebili, mora organizator organizirati letovanje tako, da bo fiziološko učinkovito, poučno, zabavno in prijetno. To pa seveda terja določen napor, predvsem pa prefinjen izbor celotnega osebja v našem počitniškem domu. Mislim, da je vse to organizatorju prav v tem letu uspelo.
Že takoj pri izstopu iz avtobusa na Rabu nam je predhodna izmena lahko na naša vprašanja odgovarjala samo z besedami: prima, ali pa odlično. Da je tako,
Če otrok ne je, je upravnik takoj pri roki
la se nam je upravnik tudi predstavil in tako smo zvedeli, da se piše Kolednik Anton in da že 30 let upravlja službo v gostinstvu. Mislim, da smo vsi enakega mnenja, da nam je tov. Kolednik dokazal, kaj pomeni 30 let pravega
Ali bomo imeli drugo leto peskovnik?
gostinskega profesionalnega dela. Mozaik pečenka, špikano telečje srce v omaki na lovski način, Štefani pečenka z omako, francoska solata in nenazadnje tudi 2 dl vina pri jedi, je za nas želežarje, ki letujemo v našem domu, bilo do sedaj neznano. Seveda nam tov. Kolednik ni pozabli predstaviti še strežno osebje. Kar neverjetno je bilo videti, kako hitro sta znala servirati jedila natakarica Skopi-nič Rezka in bodoči elektro ing. Plazar Slavko. Ves ta stroj pa je opazovalo budno oko upravnika. Slišalo se je celo, da nobena hrana ni bila poprej servirana, dokler je ni pokusil upravnik.
Drugo poglavje letovanja na Rabu je organizacija rekreacije. To vodi zelo uspešno toV. Lisec Slavko, ki smo ga železarji vzeli že kar za svojega, posebno pa še o-troci. Ko sem se pomenkoval z njim, mi je zaupal, da bi moral
Prvič v mojem tridesetletnem službovanju sem letos preživela letni oddih na Rabu.
Čestokrat smo poslušali kritiko tako glede doma, kakor drugega počutja, mogoče je to letos le drugače. V vseh II dneh se ni našel niti en sam nezadovoljnež.
Pravo presenečenje doživiš letos, ko zagledaš našo »Dragico«, počitniški dom, kot kakšna nevesta se ponaša s svojo fasado. Tudi gostinski prostori so lepo urejeni. Na opremo v sobah pa je veliko prigovorov. Vsi pa smo prepričani, da bi se tudi to dalo urediti z dobro voljo in malimi izdatki. Prav zaradi tega pa je lepše stanovati v najetih sobah izven doma in to bi se Še naj razširili, saj so gostinci dokazali, da lahko pripravljajo hrano za podvojeno izmeno. Dober glas pa seže v deveto vas in zato so se želeli vsi hraniti v našem domu. K lepemu in prijetnemu vzdušju vsekakor prispeva vsestranska skrb osebja v domu. Večina gostincev bi se morala marsikaj na--učiti pri sedanjem upravniku ..., ki se zanima za svoje delo, oziroma v njem uživa. Takorekoč noben obrok mu ne uide na mizo, za vsakega gosta ima čas, da ga povpraša, če je zadovoljen, »če ne boš piiceka, dobiš kuro«. Obroki so obilni in kar je najvažnejše, zelo okusno pripravljeni, tako da se od njih ne bo zredil noben prašič na Rabu.
Veliko veselja in dobre volje nam je prispeval rekreator, brez katerega ne bi bilo zanimivo namensko preživljanje oddiha. Nepozabni so poslovilni dnevi ob zaključku in pri ocenjevnaju užitkov lahko trdimo, da pride vsak dopustnik na svoj račun.
Ni nam treba biti žal, če se bomo odločali odvajati kak dinar za napredek in zboljšanje razmer na Rabu.
Vsi enoglasno pa si želimo doživeti še veliko takih dopustov.
Zvonka Ludvig
Čeprav zveni neverjetno v našem stoletju, je vendar bridka resnica, da obstajajo še danes po svetu nemogoče zakrite pa tudi čisto odkrite, oblike zasužnjeva-nja ljudi. Tej nedvomni,: še ne odpravljeni sramoti naše dobe je bila posvečena mednarodna konferenca Združenih narodov za načrt sporazuma o odpravi suženjstva in suženjskega dela. Ta konferenca se je začela 13. avgusta 1956 v Ženevi. Med predstavniki 38 držav, ki so se pod okriljem organizacije Združenih narodov zavzeli za čimprejšnjo odpravo suženjskega dela, so bili tudi Jugoslovani. Seveda se dežele, kot je Južnoafriška republika in druge še do danes niso odzvale pozivu Združenih narodov o odpravi suženjstva, rasnega razlikovanja in zapostavljanja, saj bi stem spodkopale eno bistvenih podlag za obstoj sedanjih nazadnjaških, kolonialnih režimov. Kako je danes s črnci in Indijanci v Ameriki, kako v Južni Afriki in Rodeziji, v Namibiji in drugod, ni treba posebej poudarjati; o tem lahko dnevno zasledimo žalostne podatke v časopisju. Ameriški veleposlanik Andrew Young je pred kratkim odkrito povedal, da je večina Črncev v Ameriki izpostavljena zatiranju in grobemu ravnanju.
Vse konference o odpravi rasnega razlikovanja in zatiranja so doslej le malo ali pa nič zalegle.
Razvoj adjustiranja v svet«
V zadnjih 20 letih je doživelo jeklarstvo veliko tehnoloških sprememb, od katerih so bile mnoge prav revolucionarne, kot npr. izdelava jekla s kisikom, elektro-obločne peči in kontinuirano vlivanje. Ti veliki tehnološki dosežki so skoraj zasenčili druge razvojne spremembe, ki pa so prav tako pomembne. Mednje sodijo prav gotovo procesi adjusti-ranja, ki prej skoraj niso obstajali v prenekaterih tovarnah.
.Pred nekaj leti je namreč zadoščalo, da so večinoma dobavljali valjano jeklo le prek adjustaž, rezano na določene dolžine ali velikosti, ki šo jih zahtevali kupci. V uporabi pa je bilo tudi pocinkanje, galvaniziran je in plošČenje. V adjustažah so jeklo še toplo obdelovali — šarjenje—-to pa so bili skoraj vsi procesi adjustiranja.
Z razvojem tehnološko zahtevnejših proizvodnih metod, zlasti v štrdjni; industriji, kije glavni potrošnik jekla; je narastla in še narašča potreba po bolje adjustiranih jeklih v različnih oblikah. Kupci vše bolj. postavljajo zahtdve po takih jeklih, ki jih lahko brez najmanjše dodelave direktno vgrade v strojne sklope.
Adjustiranje naših proizvodov, tokrat združenih v eno celovitost
Te zahteve zaposlijo izdelovalce jekla v veliki meri bolj, kot izdelovanje jekla v skladu s pravo specifikacijo in metalurškimi pogoji. Glede na končno uporabo so lahko važne postavke ravnost, sploščenost, velikost in oblika ter površinska adjustaža, To zadnje vsekakor lahko vsebuje premaz, ki je lahko zaščitni ali okrasni ali oboje.
; Najpreprpštejša adjustaža je razrezanje na dolžine, ki jih določi kupec, oz. v primeru plošč na določeno obliko. Za nekatere namene in jeklene proizvode se to lahko opravi z razrezanjem ali vročim razžaga-njem' na določeno dolžino oziroma obliko. Toda nekateri uporabniki potrebujejo točno določene dolžine ali oblike, pri tem pa sta hladno razžaganje za dolžine in plazmično razrezanje za plošče procesa, ki ?e danes veliko uporabljata. Natančno oblikovanje nerjavečega jekla s pomočjo plazmičnega gorilnika npr. lahko prihrani uporabnikom mnogo časa in težav, kajti plošče imajo robove pripravljene za varjenje, istočasno ko so razrezane. Za to se dobi posebno plačilo in cesto lahko odrezke uporabijo v jeklarnah za manjša naročila. Celo tisti odrezki, ki so premajhni ali drugače neuporabni za prodajo, so dober odpadek za pretalitev, saj je njihov izvor znan.
Ravnost, oblika in točnost dimenzij pri dolgih rezih, ploščatost pri ploščah in površinah so v modernih valjarnah'mnogo boljši, kot so bili včasih, toda za nekatere namene je potrebna še posebna adjustaža. Ta Vključuje: za palice obračanje ali brezcentrično vrtenje; za reze valjčno ravnanje; in za plošče valjčno gladenje.
To seveda ni vsa adjustaža. Vedno večkrat se palice in rezi vežejo v Svežnje, ki so avtomatično speti pred dobavo. Svežnji določene teže niso le izredno primerni za prevoz — cesto se lahko dvignejo s pomočjo magnetnega dvigala — temveč, ker so ti proizvodi primerno zloženi v svežnju, zavzemajo manj prostora med prevozom in pri skladiščenju. Tako so svežnji primerni tudi za uporabnikove avtomatične vstavne stroje.
Vsi procesi adjustaže nišo direktni rezultat .zahtev uporabnika. Nekateri proizvodi, kot so. široki in ozki trakovi ter palice, so izdelani v zelo velikih dolžinah, ker je tak način za proizvajalce ekonomič-nejši. Toda v mnogih primerih se je pokazalo, da je taka oblika zelo primerna tudi za uporabnike. Tako so široke trakove, ki 'so jih prvotno proizvajali v svitkih in razrezali na plošče, začeli sedaj vse pogosteje odpremljati v sVitkih, ki se neposredno vstavljajo v stiskalnice. Seveda je po ploščah še vedno veliko povprašanje, vendar se na trg dobavljajo moderno avtomatično odrezane in na pravo dolžino razrezane.
Za palice v svitku je prav tako povečano povpraševanje zaradi vstavljanja v take procese, kot so vlečenje žice, hladno vlečenje, hladno krčenje in kovanje. Pravzaprav se Sedaj dobavljajo celo večji svitki — nekatere tovarne jih izdelujejo v teži do približno 2.000 kg, kar omogoča dolge poteke proizvodnih ciklusov v tovarnah uporabnikov. Končna adjustaža na svitkih je v tem, da so mehanično zgoščeni, preden so prevezani z žico ali speti; glavni namen pri tem je prihranek prostora in lažji prevoz.
Naslednji zelo važen faktor je danes površinski izgled. Zahteve se razvrščajo od dobre do brezmadežne površine, in sicer z načini strelnega vpihovanja, lužen j a, brušenja, satenaste obdelave ali poliranja. Pri nekaterih proizvodih se lahko na to nanese še zaščitni premaz. Plošče se lahko strelno vpihujejo, da se odpravi hrapavost, in se nato nanese prvi premaz barve pri avtomatični adjustaži. .
Pocinkanje in galvaniziran j e sta vsekakor običajna procesa, vendar je nanašanje premazov, ki so okrasni in varovalni, izreden napredek pri adjustiranju površin. To vključuje organske premaze in plastične prevleke. Pravzaprav se je premazovanje širokih in ozkih trakov jekla razvilo v posebno, vejo v jeklarski industriji.
Prednosti premaznega traku so za uporabnika številne. Organski namazi se nanašajo z valjem in vstavijo v kontinuirano peč. Plastika se nanaša kot film — prevleka, prav tako v kontinuirani proizvodnji. V obeh primerih se uporabi trak iz svitka in se ob koncu proizvodnega procesa zopet namota v svitek, čeprav se adjustirani Svitek lahko avtomatično razreže na dolžine plošče, če se to zahteva. Oba premaza se lahko naneseta direktno na pripravljeni hladno’ valjani trak, ali čez predhodno ndnešenb galvansko oblogb, tako.da ima trak dvojno'anti-korozijsko zaščito,- kakor tudi okrasno dovršitev. Barva obeh tipov premaza je lahko kakršnokoli želi uporabnik in je lahko ista na obeh straneh ali dve različni barvi. V primeru plastičnih premazov je površino možno adjust-irati zrnato ali modelasto. .
Oba tipa premazov imata prednost v tem, da lahko preneseta brez škode katerikolrnormalni proces kovinskega obdelovanja plošče — kot so upogibanje, stiskanje in blokadno spajanje; Tako lahko kupec vstavlja' premazan trak v svoje proizvodne stroje in dobi iz njih se-stavrie dele, ki jih ni treba prebarvati ali drugače obdelali in so torej primerni za direktno montažo.
• Razvoj - teče še naprej in sedaj zasledimo povpraševanje po takšnem jeklu, ki je pripravljeno za direktno,ystavljanje v proizvodni proces;-ne da bi ga . uporabnik moral pripraviti za to,. Procesi; adjustaže So daneš .zelo številni. Lahko so preprosti, kot je točno rezanje na dolžino, ali obliko ali,urejeni svežnji.-Lahko; vsebujejo doslej nezaslišano stopnjo ploskosti, ravnosti ali kvaliteto površine. Omogočajo nadalje zelo rafinirane vročinske obdelave, kot je pri proizvodnji poboljšanega traku pri proizvodnji rezil za žage. Včasih združujejo jeklo z nečim drugim, kot je primer, če še volframov karbid z elektronskim žarkom vari na rob traku iz ogljikovega jekla, kar se prav tako rabi pri izdelavi rezil za žage; ali kadar je jeklo prevlečeno s činom, cinkom ali spojino cina s svincem.
Mnogo teh procesov odjustaže, ki so. danes v uporabi, se še nadalje razvija — zlasti natančno rezanje na velikost in obliko — toda ne glede na to, kdo izvaja adjustažo, le-ta pridobiva na pomembnosti. Ta trend se bo še nadaljeval in sčasoma lahko pričakujemo, da bodo proizvajalci vse bolj obdelali jeklo in uporabniki vse .manj.
Ivan ŽOLNIR, dipl. oec.
Tako je v svetu. Ali mišlirno na to tudi pri nas? Op. uredništva.
Boli? Boli. Ga še ni?
Ja, je eden, drugega pa ne do-
bijo!
Kaj boš čakal!
Pojdi greva na šnops, to pomaga.

— Kako gre Pepe?
—	Veš, statistično sem ugotovil, da tudi tisti, ki bi morali voziti zgledno, tako kot je predpisano po ulicah Štor II, tega ne morejo in ne morejo.
—	Veš, njihov čas je tudi dragocen in radi podivjajo na 40 km.
—	In kaj praviš?
Novo tablo z napisom 40 km.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
TOZD ELEKTROPLAVŽ —
AGLOMERACIJA
Janžekovič Srečko je sklical 8. redno sejo delavskega sveta za 26.
7.	1978.
Obravnavali in sprejeli so samoupravne sporazume o železniškem in luškem prometu, o og-njevzdržnem materialu in o stalnem izobraževanju delavcev »Človek ;— delo — kultura«.
Obravnavali so poročilo komisije za medsebojna razmerja ter pritožbo delavcev na škodo, ki je: nastala zaradi zmrzovanja vode v hladilnem sistemu.
Na izredni seji, ki je bila 31. 7. 1978 pa so obravnavali poročilo o polletnem poslovanju.
TOZD JEKLARNE —
VALJARNE
Delavski svet se je sestal 27. 7. 1978 na 7. redni seji.
Na seji so potrdili sklepe prejšnje seje.
Po sklepih 3. in 4. seje je predsednik KPO Burnik Dušan dipl. ing. podal, obširno poročilo o vzrokih prekoračitve OD v nekaterih TOZD ter o negativnih rezultatih v TOZD tovarna traktorjev. n
Člani so naknadno potrdili podpisnika! samoupravnega sporazuma za železniški in luški promet — podpisnik , vodja TOZD tov. Haler.
člani delavskega sveta so se seznanili s poročilom o poslovanju in rezultatih dela TOZD ter š predlogom začasne delitev dohodka za obdobje I—VI. 1978 in ga potrdili z ugotovitvami, da so doseženi rezultati dokaj ugodni, potrebno pa si je v bodoče'bolj prizadevati k doseganju planirane proizvodnje in primernih osebnih dohodknv.
Seznanili so se z investicijsko problematiko — o poteku investicij v TOZD smo že poročali v prejšnji številki.
Obravnavali so kadrovsko problematiko, ki je pereča in zadolžili DS za kadre in splošne zadeve, da izpolni obveze po planu delovne sile in sicer najprej za potrebe valjarne 1 in nato za jeklarno II.
Zavzeli so se tudi za to, da je potrebno posvetiti več pozornosti pri realizaciji plana izgradnje stanovanj za delavce s ciljem zmanjševanja fluktuacije delovne sile.
TOZD LIVARNE VALJEV,
KOKIL IN METALURŠKE
LITINE
Dečman Vili, predsednik delavskega sveta je sklical 10. sejo dne
28.	7. 1978, na kateri so obravnavali in potrdili sklepe 9. seje ter. se seznanili z rezultati poslovanja za I. polletje 1978.
Po kriterijih SDK je TOZD zaključil I. polletje pozitivno. Prostega dela poslovnega sklada sicer ni, vendar pa je S milijonov sredstev pr enešeno na zaloge.
DS se strinja s takim obračunom s tem, da bodo o rezultatih poslovanja temeljito razpravljale samoupravne delovne skupine po končanem kolektivnem dopustu.
DS je sprejel SS o ognjevzdrž-nem materialu s pripombo, da če veljajo za vse ostale dejavnosti mehanizmi, naj se tudi cene pri valjih, kokilah in metalurški liti-
ni v celoti spreminjajo s cenami izdelkov črne metalurgije. Upoštevati je tudi spremembe v členu 13/2 in 15. členu.
Razpravljal je o predlogu občinske, konference SZDL Celje o SS stalnega izobraževanja delavcev na področju kulture. Ta SS naj obravnava DS DO, sindikat pa naj da svoje mnenje.
Potrdil je dopolnitve SS za železniški in luški promet.
DS je potrdil ponudbe za prekrivanje strehe čistilnice, ki jo je posredoval DS za investicije in razvoj.
DS je odobril kosila vzdrževalcem, ki delajo pri remontu v podaljšanem delovnem času.
TOZD MEHANSKA
OBDELAVA
Na 9. seji, ki je bila 28. julija 1978, so obravnavali rezultate prvega polletja 1978. Podrobno a-nalizo in finančni rezultat je članom delavskega sveta podal vodja TOZD Cemak Feliks, dipl ing: Ugotovili so, da je TOZD na meji rentabilnosti in s takim rezultatom ne morejo biti zadovoljni. Za dosego boljših rezultatov v II. polletju je potrebno izdelati interni sanacijski načrt, v katerega je potrebno vključiti vse faktorje, ki vplivajo na slab rezultat poslovanja.
Analizirali sp porabo investicijskih sredstev in ugotovili, da so slabo izkoriščena. V prihodnje jé potrebno opraviti večja popravila in nabaviti rezervne dele — zahtevati to od TOZD vzdrževanje.
DS je zadolžil osnovno organizacijo sindikata, da naj obravnava bolniški stalež tistih delavcev, ki so napoteni v stalež od drugih zdravnikov izven DO.
Potrdili in sprejeli so samoupravna sporazuma za železniški in luški promet ter stalnega izobraževanja delavcev na kulturnem področju.
TOZD VZDRŽEVANJE
Rozman Franc, predsednik delavskega sveta je sklical 9. redno sejo DS 28. 7. 1978.
Obravnavali so polletno poslovanje, ga ocenili ter sklenili, da se ga kot takega predloži službi družbenega knjigovodstva.
Pri obravnavi sporazuma o programu stalnega izobraževanja delavcev »Človek — delo kultura« so sklenili, da ga ne sprejmejo, ker želijo imeti dodaten prikaz oziroma pojasnilo o delovanju tega programa' v DO oziroma v TOZD.
Potrdili so organizacijsko spremembo v obratu vzdrževanja transportnih sredstev.
Odobrili so nabavo nove stružnice, za manjkajoča sredstva za nabavo stružnice se najame kredit.
Potrdili so samoupravni sporazum o železniškem in luškem prometu ter imenovali podpisnika tov. Franca Rozmana in delegata za prometno središče Celje, Ivána Senico.
TOZD TOVARNA
TRAKTORJEV
Svet tovarne traktorjev se je pod vodstvom ing. Alojza Piška sestal 21. julija na svoji 18. seji.
Obravnavali so samoupravna sporazum3 ° železniškem in luškem prometu ter o stalnem izobraževanju delavcev »Človek —■ delo --- kultura« in ju potrdili,
Podrobno in poglobljeno so razpravljali o rezultatih poslovanja. Na rezultat, ki ga izkazujejo v tem obdobju, so vplivala predvsem naslednja dejstva: proizvodnja je bila izvršena samo 35 % letne proizvodnje, realizacija cen traktorjev na domačem in italijanskem trgu;< negativna tečajna razlika kredita ih veliko, odstopanje stroškov uvoza.
S tem v zvezi so 'sprejeli ukrepe, ki naj izboljšajo rezultate poslovanja. Med drugim je potrebno v drugem polletju razčis|itj. vse stroške uvoza in izvozu, povečevati vrednosti prodajne cene s firmo FIAT, povečati proizvodnjo traktorjev, nove ceno traktorjev na domačem trgu upoštevati šele v zadnjem kvartalu, povečati izvozno premijo, pospešiti povečanje števila domačih kooperantov, analiziranje zastojev proizvodnjo in večjih stroškov ter kadrovsko okrepiti ekonomski oddelek. ,
Sprejeli so sklep o najetju kredita pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV pri Ljubljanski banki Celje.
Razpravljali so o vlogi Visoke tehniške šole Maribor za finančno pomoč in zadolžili ing. Plevnika, da se o tej pomoči osebno dogovori in o rezultatih razgovora poroča samoupravnemu organu. -
tov. Arzenšek Štefan je navzoče seznanil z rezultati poslovanja in investicijsko dejavnostjo. Ugotovili so, da je bilo poslovanje zadovoljivo in imajo na razpolago del prostega poslovnega sklada in amortizacije.
Z boljšim gospodarjenjem so se dvignili tudi osebni odhodki najnižji, kar je bil predmet razprav v komunalnem oddelku.
Zaskrbljujoče je stanje bolniškega staleža v TOZD, posebno v zidarskem oddelku in pri čistil— kah.
Za dosego boljših, rezultatov so se dogovorili, da jo potrebno vložiti Več truda in prizadevnosti za doseganje delovne in tehnološke discipline.
Potrdili so samoupravna sporazuma o železniškem in luškem prometu ter o stalnem izobraževanju delavcev na kulturnem področju.
■ Sklenili so \ ustanoviti solidarnostni sklad v katerega bi delavci prostovoljno prispevali, vsakega
15.	ob Izplačilu OD in bi služil za pomoč sodelavcu ob nesreči. ,
TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO
<: Plankar Tinka je sklicala 9. redno sejo 28. 7. 1978 na kateri so obravnavali poročilo o rezultatih polletnega poslovanja ter predlog o začasni delitvi dohodka za obdobje januar—junij 1978.
TOZD TRANSPORT
Seja delavskega sveta je bila 28. 7. 1978. Osrednja tema seje je bilo poročilo o polletnem poslovanju. Kljub temu da TOZD ni .posloval z izgubo, pa člani ugotavljajo, da se akcijski programi ne izvajajo tako kot so jih delavci sprejeli.
Sprejeli so dopolnitve samoupravnega. sporazuma o železniškem in luškem prometu ter sporazum Q stalnem izobraževanju delavcev po programu »Človek — delo “S kultura«.
Imenovali šo Vinka- Šeligo za člana razpisne komisije za imenovanje vodje TOZD.
Od strokovnih služb - so postavili zahtevo o takojšnjem naročilu oziroma nakupu 5 Mp viličarja za potrebe TOZD.
TOZD KONTROLA
KAKOVOSTI
Delavski svet se je sestal na 9. redni seji, na kateri so. obravnavali polletno poslovanje. Vodja TOZD dr. Šturbej je po ppddnem poročilu zaključil, da je TOZD dobro gospodaril in da je potrebno te rezultate obdržati tudi v naslednjih mesecih.
Obravnavali so informacijo o reorganizaciji tovarne traktorjev v TOZD tovarna traktorjev.
Sprejeli in potrdili so tudi oba samoupravna sporazuma, ki sta bila v obravnavi v DO.
TOZD GRADBENO,
KOMUNALNO
IN STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
Na seji 3. 8. 1978, kjer sta se sestala delavski svet in izvršni odbor osnovne organizacije sindikata so razpravljali o polletnih rezultatih TOZD. Vodja TOZD
Prav tako so se seznanili s poročilom o investicijski dejavnosti i v letu 1978 in poročilu o delu delovne skupnosti — kadrovsko poročilo.
Potrdili so samoupravni sporazum o dopolnitvah SS železniškega in lužkega. prometa. .
DELOVNE SKUPNOSTI
Sestali so se vsi delavski sveti delovnih skupnosti. Na sejah SO obravnavali polletno poslovanje delovne organizacije—- temeljnih organizacij in delitve dohodka za prvo irimesečje.
Poleg tega so obravnavali iz dopolnitve samoupravnega sporazuma o. železniškem in luškem prometu ter sporazum o izobraževanju delavcev programa »Človek! — delo — kultura«.
DS delovne skupnosti ekonomike in organizacije,'je, obravnaval in potrdil še predlog o povečanju zasedbe, za dela in naloge »luknja-čiea«.
DS delovne skupnosti ža komercialne posle je obravnaval . predlog o .izvedbi novih volitev v samoupravne organe. Volitve je potrebno izvesti zaradi priključitve delavcev iz tovarne traktor j ev.
Sprejeli so predlog o formiranju treh samoupravnih delovnih skupin DS delovne skupnosti za . kadre in splošne zadeve pa je obravnaval in Sprejel še predlog o prerangiranju delovnih mest * glavni vratar, obratni vratar ter obhodni čuvaj, za kurirke pa ostanejo rangi nespremenjeni.
DS delovne skupnosti za , finančne in računovodske posle je sprejel predlog o imenovanju tov. Čuvan Olge za vodjo skupnosti.
(Nadaljevanje na 7. strani)"
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE
Komisija se je sestala na 7. redni seji 31. 7. 1978.
Pri pregledu sklepov predhodne seje je komisija ugotovila, da so vsi že izvršeni.
Komisija se je seznanila z izvršitvijo letnega in operativnega plana za junij in rezultati za I. polletje letošnjega leta. Ob ugotovitvi, da so že podvzete akcije, priporoča vsem TOZD, da v II. polletju skušamo planske zadolžitve čim bolje izpolniti s posebnim poudarkom na zniževanju stroškov in hitrejšemu reševanju nastajajočih problemov, ki se v času poslovanja pojavljajo.
Komercialno poročilo za junij je komisija sprejela s posebno zaskrbljenostjo glede dinamike izvoza. Seznanila se je tudi z obrazložitvijo oz. pojasnilom zakaj zaostaja. Meni pa, da je za to dejavnost v II. polletju potrebno storiti vse, kar je možno, da bi bila ta boljša.
Komisija ugotavlja, da je pereče tudi vprašanje kadrov, na kar je potrebno opozoriti občinske forume.. Fluktuacijo bi inorda zmanjšali s tem, da bi skušali obdržati, trend porasta osebnih dohodkov;
Komisija nadalje meni, da so kadri del notranjih rezerv in da jim je potrebno posvetiti posebno skrb, kar pa je dolžnost vodstvenih struktur v TOZD in DS.
Potrdila je operativni plan za avgust 1978. Planska predvidevanja za ta mesec so sicer ugodna, prav pa bi. bilo, da bi jih-'skušali preseči.
Soglasno je potrdila predloge, ki jih-je podala Komisija za racionalizacije na 18. in 19. seji.
Sprejela je sklep, da se za razdobje VII. — IX. izplača akontacija variabilnega dela OD v povprečni višini 18 %.
Poračun; variabilnega dela OD za razdobje IV. — VI. 1978 se izvrši v avgustu in izplača pri obračunu osebnega dohodka 15. septembra 1978,
V zvezi z obračunom stimulativnih dodatkov za maj in. izplačilom akontacije za. junijg je bil osvojen predlog strokovnega tea-ma in sklenjeno naslednje:
a)	vračilo izplačane akontacije za mesec maj se pri livarni I, li-. varni- II in MO odloži,
b)	za mesec junij se izplača akontacija v enotni višini 10 %.
Za mesec junij se torej izplača:
—	pri tistih TOZD, ki imajo pozitivno razliko med obračunanim stimulativnim dodatkom v maju in izplačano akontacijo, se izplača pozitivna razlika za maj in .10 % akontacije na junijski obračun,
—	pri tistih TOZD, kjer obračunani stimulativni dodatek za maj ne pokrije izplačane akonta-' cije, se izplača 10 % akontacije na junijski obračun (vračilo nepokrite akontacije za maj se odloži).
Komisija zadolžuje finančno službo, da skupno s strokovno službo za nagrajevanje prouči in .da poročilo komisiji za gospodarjenje, v kolikšni meri vplivajo podražitve materiala na rezultate TOZD.
Pri tem je ugotovila odstopanja pri izplačilu akordnih presežkov in sklenila naslednje:
—	čimprej je potrebno zaključiti fazo priprav pravilnikov o nagrajevanju po TOZD
—	pri izplačilu akordov se je potrebno striktno ravnati po določilih samoupravnih aktov
zaradi nadaljejega postopka usklajevanja in kompleksne rešitve vprašanja nagrajevanja je potrebno pregledati dosedanja določila in pripraviti predlog evetl. sprememb in dopolnitev, ki bi jih hkrati obravnavali v fazi usklajevanja.
S povečano dejavnostjo naj bo to delo opravljeno'v mesecu avgustu.
Odobrili so službena potovanja v "tujino.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Komisija še je sestala na 5. redni seji 20. julija 1978.
Naša družba si stalno prizadeva razviti metode vrednotenja dela, po katerih bi lahko nagrajevali zaposlene po. učinku. Pri. tem se pojavljajo problemi, ki jih rešujejo specializirani strokovnjaki, veliko pa jih ostaja, spričo obsežnosti problematike, v pristojnosti samoupravnih organov.
Trdimo lahko, da so sistemi vrednotenja fizičnega in intelektualnega dela ter nagrajevanja po doseženih rezultatih, še vedno v razvojni fazi, čeprav so določila Zakona o združenem delu jasna in zahtevajo ureditev tega splošno problematičnega področja.
V naši delovni organizaciji se kaže problem nagrajevanja po vloženem delu še na poseben način. Gre za odkupovanje diplomskih nalog rednih in izrednih študentov — štipendistov Železarne Store.
Do začetka leta 1977 je bila v delovni organizaciji ustaljena praksa, da so se odkupovale diplomske naloge v večini tistih, ki so: študirali ob delu. Postopek je bil preprost in neenoten. Diplomanti; ki so bili mnenja, da imajo njihove naloge, uporabno vrednost, so predložili naloge v odkup železarni. Naloge so ocenjevale posebne strokovne komisije, v katerih so bili praviloma tudi mentorji diplomantov. Rezultat je bila' ocenitev naloge s predlogom višine odkupnine.
Sčasoma je bilo ugotovljeno, da je postopek neprimeren, predvsem zaradi zelo različnih in neusklajenih kriterijev ocenjevanja in vprašanja, kdo je odgovoren za realizacijo odkupljenih zamisli. Zaradi tega: je prejšnji kadrov--sko-socialni odbor odločil, da o-eenjuje naloge, ki so predlagane v odkup, komisija za racionalizacije na osnovi predhodno zbranih strokovnih mnenj. Člani komisije za racionalizacije pa so že na začetku ugotovili, da ne morejo o-praviti zadovoljivo zaupane na-
Na seji so obravnavali in sklepali o dodelitvi izpraznjenih stanovanj prosilcem stanovanj. Po sprejemu novega sporazuma so razpisali'nov natečaj za dodelitev stanovanj oziroma kreditov za gradnjo in adaptacijo v individualni gradnji.
Obravnavali so vloge za dodelitev stanovanj, za zamenjavo stanovanj in o sofinanciranju.
Navedene vloge je komisija odložila za eno naslednjih sej, ko bodo nekatere stvari razčiščene in jasne.
KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
Ivanšek Stane; predsednik- komisije je: sklical sejo 27. julija 1978 na kateri so obravnavali kriterije za ocenitev delovodij ter s tem V zvezi imenovali posebno komisijo, ki naj izvede analizo razvrstitve delovodij po sprejetih kriterijih.
V komisijo so imenovali:
Ramšak Marjan — predsednik,
loge, ker ne obstajajo potrebni kriteriji za ocenjevanje nalog.
Po razpravah je komisija za racionalizacije- sprejela na 9. redni seji dne 3. 6. 1977 naslednji sklep:
»Z ozirom na doseženo stopnjo organiziranosti množične inventivne dejavnosti in s tem danih možnosti za uveljavljanje in nagrajevanje racionalizacij skih ter inovacijskih predlogov naj se odkupovanje nalog v celoti ukine. Z uspešno izdelano diplomsko nalogo opravi diplomant svojo študijsko ' obvezo. Tiste naloge, ki vsebujejo zamisli ali celo rešitve tehničnih in netehničnih problemov delovne organizacije, pa lahko služijo kot vir inovacijskih predlogov, ki jih lahko prijavijo komisiji za racionalizacije, ta pa jih bo- obravnavala kot vse druge inovacijske predloge.«
Stališče komisije je potrdil tudi organizacijski oddelek delovne skupnosti za ekonomiko in orga-nizacijo, kar pomeni, da je treba tako ravnati z diplomskimi nalogami. V delovni skupnosti za kadre in splošne zadeve — odde-
Černak Feliks — član, Korošec Ignac — član, Kresnik Ljubo — član, Mahne Daniel — član, Logar Viktor — član.
Potrdili so predlog podelitve štipendij za šolsko leto 1978—1979 in pooblastili kadrovsko službo, da naknadnim interesom, v okviru razpisa podeli štipendije.
Določili so višino počitniških nagrad za počitniško delo oziroma obvezno prakso. Strinjali so se s predloženimi organizacijskimi spremembami ob tem pa sprejeli stališče, da se naj organizacijske spremembe rešujejo dolgoročnejše in kompleksno.
Proučili so pritožbo štipendistov Črnič Jožeta in Zapušek Damjana ter zadolžili kadrovsko službo, da do prihodnje seje pripravi analizo zahtev štipendistov v skladu z veljavnimi določili. Za izredni študij zaposlenih je. potrebno opraviti v mesecu avgustu razpis.
Obravnavali so tudi razne vloge zaposlenih o pomoči, o odkupnih in odpravnini.
lek za izobraževanje smo prosili za podatke o štipendistih Železarne Štore in dobili naslednje:
V letošnjem letu redno študira 97 štipendistov, ob delu pa se jih izobražuje 139. Povprečno 'število diplomantov je 12 v letu. Podatkov o številu odkupljenih in realiziranih nalog ni.
Po vsem, kar smo navedli, lahko zaključimo, da je treba uvesti več reda na tem področju. Predvsem pa je treba poudariti, da je izdelava diplomske naloge na katerikoli stopnji del študijske obveznosti, ki jo mora štipendist izvrišti brez posebne nagrade. Ker pa želimo novih rešitev in pričakujemo, da se novi člani kolektiva čimprej vključijo tudi prek realizacije zamisli predlogov v diplomskih nalogah, pač predlagamo, da izluščijo iz nalog čim-več inovacijskih predlogov in jih prijavijo službi za inovacije.
S tem bo dosežen eden izmed smotrov šolanja, rešeno' pa bo tudi vprašanje nagrajevanja inovacijskih predlogov, ki so vsebovani v diplomskih nalogah.
Jože Gabršček
Splošni alarmni znaki
1.	Nevarnost zračnega napada:
2.	Nevarnost napada z jedrskimi, biološkimi ali kemičnimi sredstvi:
3.	Požar (velja tudi v miru}:
Zavijajoč zvok si ren s trajanjem 60 sekund
OAAAAAAAA»
Zavijajoč zvok siren s trajanjem 3 krat po 20 Sekund s 15 sekund trajajočimi presledki
w
Enakomeren zvok siren v trajanju 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki
s\s\ \n/
4.	Naravne nesreče:
Enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sekund in zaključni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez presledkov
■ u\An................—«
5. Prenehanje vseh nevarnosti (v miru pre- Enakomeren zvok siren v trajanju 60 izkus siren vsako soboto ob 12,00 uri): sekund
ODKUP DIPLOMSKIH NALOG - DA ALI NE
Kadrovska problematika v prvem polletju
Gospodarski razvoj in kadri sta medsebojno pogojena in ozko povezana v svoji rasti. Ko ob polletju analiziramo naše rezultate, ne smemo zanemariti dogajanj, ki so vezana na kadrovanje, zato si najprej oglejmo nekaj številčnih podatkov v zvezi z realizacijo plana kadrov in fluktuacijo:
Iz tabele št. 1 je razvidno, da smo plan realizirali 98,2 %, pri čemer smo pridobili že 34 novih delavcev, odšlo pa jih je v tem času 303, zato jih moramo do izpolnitve plana pridobiti še 62. Najnižja realizacija plana v TOZD MO, plan pa so prekoračili kar v treh TOZD in dveh DS.
Podatki o kompletni fluktuacija so za prvo polletje že dokaj visoki, kajti če bo rast v drugem polletju enaka, bodo številke dvakrat večje. Zanimivi so podatki o vzrokih odhodov, ki jih prikazujemo za celotno DO v tabeli 2.
Tretjino odhodov iz DO predstavljajo vzroki, na katere ne moremo vplivati, (JLA, upokojitve, smrti) ostali odhodi pa so v večini rezultat nezadovoljstva ali boljših možnosti zaposlitve drugje.
Ko navajamo nezadovoljstvo delavca, se le-to odraža v neprimernih osebnih dohodkih ter težkem fizičnem delu, ki še v veliki meri obstaja v posameznih obratih in oddelkih.
Da bi dobili celovitost vzrokov odhodov iz DO, bi vsekakor bilo potrebno podrobneje analizirati vsak vzrok posebej, s čemer bo podana možnost hitrejših in učinkovitejših ukrepov.
V	tabeli 3 je prikazana primerjava v kvalifikacijski strukturi tistih, ki so DO zapustili in tistih, ki so prišli. Številke zgovorno kažejo, da je pozitivna razlika predvsem pri ozkem profilu in srednješolski izobrazbi.
V	prvem polletju beležimo tudi precejšnjo odsotnost zaradi boleznin. Podatki v tabeli 4 so takšni, kot da bi bil praktično vsak delavec povprečno 10 dni odsoten zaradi bolezni. Številke so najvišje v tozdih s težkimi delovnimi pogoji in tam, kjer so zaposlene ženske (porodniški dopust). Izredno plačanih dopustov je bilo 2.850 dni, od tega skoraj polovica za študij.
Realizacija plana kadrov v razdobju I,—VI. 1978 ^ tabela 1
CO
TOZD oz. DS	Plan 1978	Stanje 1. 1. 197!	Prišli	Odšli	Pre- meščeni -K> - —		Stanje 30. 6.	Realiz.	M s «H „O . O*
Elektroplavž	112	107	9	9	i	1	107	95,5	7,7
Jeki. in valj.	829	822	.74	84	21	16	817	98,6	9,3
Livarna	215	208	36	25	2	10	211	98,1	10,2
Livarna.	328	334	45	37	5	15	332	101,2	9,7
MO	220	202	17	8 22	3	5	195	88,6	10,0
Traktorji	260	233 •	69	42	50	32	279	107,3	13,6
Vzdrževanje	424	425	38	40	2	5	420	99,1	8,6
Energetika	113	107	7	4	5	5	110	97,3	3,5
• Transport	158	149	6	11	—- ; .	1	143	96,0	7,0
Kont. kval.	117	112	5	5	4	'. —' ..	116	99,1	4,3
GKSG	135	126	12	12	1	. 4	123	91,1	8,7
DPG	74	73	10	4			 '		1	79	106,9	4,8
-Pripr. pr.	48	49		1	7	3	52	108,3	2,0
-Ekon. in org.	38	31	6	3	1	—	35	92,1	10,8
.Invest: in r.	77	77	3	—	3	1	82	106,5		
Komerc.	97	97	1	3	3	7	91	. 93,8	3,1
-Financ, rač.	62	58		 1	1	- 		—	57	91,9	1,7
.Kadri in spl. z.	132	129	3	1	1	4	128	97,0	0,7
Fluktuacija po vzrokih — tabela 2
Vzrok odhoda	Število odhodov	%
JLA	85	28,1
Delavec se ni osebno odjavil	48	15,8
Prenizki osebni dohodki;	42	13,9
Težko, delo	33	16,9
Vrnitev v domači kraj _	14	4,6
Preusmeritev poklica	13	4,3
Upokojitve	12	4,0
Neprimerni odnosi nadrejenih	11	3,6
Ni navedel vzroka odhoda	9	3,0
Izključitev	9	3,0
Napredovanje v drugi DO	6	2,0
Smrt	6	2,0
Neurejene družinske razmere	S	2,0
Neurejene stanovanjske razmere	3	1,0
Zapor	2	0,6
Slabi odnosi	1	0,3
Delo v izmenah	1	0,3
Odhod v tujino	1	0,3
Negativna ocena na poskusnem delu	1	0,3
Skupaj:	303	100,0
Kvalifikacijska struktura delavcev, ki so se na novo zaposlili in delavcev, ki so zapustili DO — tabela 3-
Izobrazbena stopnja	Prišli	Odšli	Razlika
Ozki profil I	209	107	.' + 102
Ozki profil II	7	53	— 46
Ozki profil III	15	25	— 10
Široki profil	88	106	— 18
Srednja izobrazba	. 17	8	+ 9
Višja šola	3	3	—
Visoka šola	2	1	§g§§ 1
Skupaj:	341	303	+ 38
Pregled odsotnosti zaradi bolezni		— tabela 4	
TOZD oz. DS		Štev. dni bolez. ods.	Povpreč. dni na zaposl.
TOZD elektroplavž		1.628	15,4
TOZD jekh in valj.		8.722	10,6
TOZD livarna I		2.722	12,0
TOZD livarna II		4.368	13,6
TOZD MO		1.650	8,14
TOZD traktorji		1.843	7,3
TOZD Vzdrževanje		3,530	8,4
TOZD energetika		559	5,1
TOZD transport		1.159	8,0
TOZD kontr. kak.		564	4,9
TOZD GKSG		1.716	13,7
TOZD DPG		998	13,3
DŠ pripr. proizv.		380	7,2
DS ekon. in org.		112	3,7
DS inv. in raz.		1.038	13,3
DS komerc. pos.		847	9,2
DS fin. pos.		661 '	i 1,6
DS kadri in spl. zad.		1.067	8,3
Skupaj DO:		33.350	10,0
Brigadirski hooruk ! !
Železarna Štore bi naj v tem letu poslala v mladinske delovne brigade 17 mladink in mladincev. Naši člani ZSMS so se ali se bodo udeležili naslednjih delovnih akcij: Posočje ’78, Šamac-Sarajevo, Beograd-Niš, Goričko ’78, Kozjansko ’78.
		
SOZD Slovenske železarne. Brigada se je sestala ha predpripravah pri Celjski koči in od tod šla na delovišče.
Z rezultati, ki jih je brigada dosegla, smo zelo zadovoljili. Trenutno so najboljši v naselju.
Skupina naših ponosnih brigadirjev
V soboto, dne 8. 7. 1978 je delegacija družbenopolitičnih organizacij Železarne Štore šla obiskat naše brigadirje na zvezni delovni akciji Posočje ’78 v brigadi Jugoslovanskih železarn »Nobert Veber«.
Brigada je na akciji že petič. Ustanovitelj je Železarna Sisak. To leto je organizator mladina
Družbenopolitične organizacije Železarne Štore šo pokrovitelj brigade »Cvetka Jerinova«, ki je
9.	7. odšla na delovišče Reka ’78. Lani je brigada tudi pod našim pokroviteljstvom dosegla več pohval in priznanj, meddrugim tudi naj-višje priznanje, ki ga MDB lahko •doseže: »Plaketo Veljka Vlahoviča«.
Sindikalne ve
IZVOLJENO NOVO VODSTVO
CELJSKIH SINDIKATOV
Dne 20. 6. 1978 se je sestala skupščina Občinske organizacije Zveze 'sindikatov Slovenije — Celje.
Osrednja točka dnevnega reda je bilo Poročilo o delu Občinskega sveta ZSS, s posebnim poudarkom na uresničevanju Zakona o združenem delu v preteklem obdobju, sprejem začasnega statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju Občinske organizacije Zveze sindikatov Celje ter izvolitev novih organov in delegatov za kongres ZSS in ZSJ.
Na. skupščini Občinske organizacije Zveze sindikatov je bil izvoljen 60-članski Občinski svet ZSS, v katerem sta tudi dva predstavnika iz Železarne Store, in sicer: tov. Kaluža Ladislav in tov. Žibret Anton, izvoljen je bil tudi nadzorni odbor Občinskega sveta ZSS.
Neposredno po zaključku skup-čine se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni Občinski svet in izvolil:
—	predsedstvo Občinskega sveta ZSS (19-članski) v katerem sestavu je tudi predstavnik iz železarne tov. Ladislav Kaluža,
—	predsednike svetov in komisij.
Komisijo za mednarodne odnose pri Občinskem svetu, ZSS bo vodil tov. Ladislav Kaluža.
Za predsednika Občinskega sveta ZSS Celje je bil izvoljen tov. MELE STANE, rojen 16. maja 1945 v Dolnjem Logatcu. Imenovani je bil zaposlen v Merxu Celje — TOZD Grosist kot pomočnik direktorja TOZD. Član Zveze komunistov je od leta 1972.
Izhaja iz kmečke družine. O-snovno šolo je končal v Šoštanju, nato se je vpisal na 2-letno kmetijsko šolo v Vrbju pri Žalcu in po končani šoli nadaljeval šolanje na Srednji kmetijski šoli v Mariboru, kjer je leta 1964 maturiral:
Nato Se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani — oddelek za živilsko tehnologijo. Diplomiral je 1970. leta in se zaposlil pri Merau kot tehnolog za mlinarstvo. Sedaj je vpisan na 'podiplomski študij pri CK ZKS »teorija marksizma, in samoupravljanj a«.
Aktivno je pričel delovati v družbenopolitičnih organizacijah že v ©snovni šoli in nato tudi v srednji šoli, v ZSMS in v dijaški »Samoupravi. Na Biotehniški fakulteti je aktivno deloval v IO Zveze. študentov in v študentskem klubu.
V delovni organizaciji je bil predsednik komisije za idejnopolitično usposabljanje članstva ZK, predsednik komisije za informativno dejavnost in mentor OO 'ZSMS. Bil je predsednik komisije za idejno-politično usposabljanja članstva ZK pri Občinskem komiteju ZKS Celje in je član družbenopolitičnega zbora Občinske skupščine in član skupine delegatov za pošiljanje delegatov v zbor občin.
Kot odgovoren delavec v delovni organizaciji je bil priljubljen med delavci, in uživa ugled vestnega, družbeno angažiranega delavca.
.Njegova zavzetost za razreševanje problemov, za učinkovitejše uveljavljanje novih socialističnih samoupravnih odnosov, še posebej pa njegovo prizadevanje za dosledno uresničevanje sprejetih Sklepov in nalog, so porok za u-speh pri sedanjem, kot tudi bodočem njegovem delu.
DELEGATI ZA KONGRES ZSS
IN ZSJ
Celjske sindikate bodo na obeh Sindikalnih kongresih zastopali naslednji delegati:
IX.	kongres ZSS
Copot Štefan — Libela, Žibret Anton — Železarna, Adamič Via-, dimir — EMO, Korošak Inge — TVO Škofja vas, Čekan Drago — Nivo, Stopinšek Natalija — PTT, Maj etič Franc — Mesnine, Pečar Marjanca — Kulturna skupnost Lovšin Matjaž • --- Zdravstveni center, Gradišnik Mirko sr- skupščina občine, Hutinski Mirko — ObSS, Piki Zdenka — Kovinoteti-na, Zagoričnik Lojzka— Mera.
VIII. kongres ZSJ
Pečnik Maks — Cinkarna, Leskovšek Zlatko — Železarna, Pirš Stanislava — Vrvica, Končan Vili — ObSS, Kolšek Alojzija — Ingrad, Ponikvar Igor — ObSS, Pertinač Janja — Mera.
Dne 21. 6. 1978 se. je na svoji
10.	redni seji sestal 'svet Konference OOS Železarne Štore in se seznanil z dejavnostjo osnovnih organizacij' Sindikata in pri: tem ugotovil, da so osnovne organizacije svojo aktivnost usmerile v različna področja. Ugotovljeno je bilo, da nekatere osnovne organizacije tekoče izvajajo program, da pa so druge manj aktivne.
Svet je priporočil IO OOS, da pregledajo svoje dosedanje delo in ocenijo, na katerem področju svojega delovanja zaostajajo.
V	drugi točki, dnevnega reda se je svet Seznanil z izvrševanjem programa ZZD ter s pripravami na referendume, ki so bili 30. 6. 19.78. Po zaključeni razpravi o samoupravnih aktih, za katere smo se odločali na. referendumih, se je Svet seznanil s čistopisom aktov in se z, njimi strinjal. Svet je 'za objavo v »Informatorju« pripravil stališče do referenduma.
V	nadaljevanju je 'svet obravnaval Družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini Celje. Svet se strinja in podpira prizadevanja, da pridemo do družbeno dogovorjenih elementov, ki jih naj vsebuje družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini Celje, vendar meni, da je družbeni dogovor o-predloženi izdaji izredno splošen, premalo jasen, kaj pravzaprav želimo doseči ih kako. Jasneje je potrebno dogovoriti in opredeliti vse elemente, ki jih naj vsebuje dogovor. Če ti elementi ne bodo jasno Opredeljeni in dogovorjeni, je svet mnenja, da na področju družbenega izobraževanja ne bomo napravili koraka naprej.
Svet je predlagal OOS, da dogovor obravnavajo in pripombe
takoj posredujejo na Občinski •sindikalni svet Celje.
Svet je tudi obravnaval izhodišča o delu in pristojnosti komisij pri svetu Konference OOS.
Invalidskemu upokojencu tov. Jakobu Pevcu je svet odobril desetdnevni brezplačni oddih na Svetini.
REZULTATI
GOSPODARJENJA
Osrednja točka dnevnega reda
11.	seje sveta Konference OOS Železarne Štore, ki je bila dne 26.
7.	1978, je bila obravnava gospodarskih rezultatov za prvo polletje 1978. Svet je ugotovil, da so rezultati na splošno dobri, odstopajo predvsem v TOZD livarna strojne litine in v TOZD traktorji. O podrobnih gospodarskih rezultatih je svet seznanil predsednik KPO tov. Dušan Burnik.
Svet je priporočal vsem o-snovnim organizacijam, da razpravljajo o rezultatih poslovanja v prvem polletju, razpravo pa zaključijo do 15. 8. 1978. V razpravi na delovnih skupinah je potrebno izhajati iz doseženih rezultatov v primerjavi s planom
ter pripraviti akcijski program za mobilizacijo vseh subjektivnih sil za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje. Posebno pozornost razpravi in izdelavi sanacijskih programov je potrebno posvetiti v TOZD livarna strojne litine in TOZD traktorji.
IO OOS v omenjenih TOZD morata biti podrobno seznanjena s sanaoijskim programom, prav tako pa svet želi dobiti v pogled sanacijska programa omenjenih TOZD.
V nadaljevanju se je svet dogovoril za način in rok razprave o osnutkih dokumentov za IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Razprava bo zaključena do 25. 8, 1978.
Svet je predlagal OOS, katere še niso imenovale animatorja kulture, da to store čimprej.
Svet se je dogovoril za stališče glede podpisa samoupravnega sporazuma Borštnikovih srečanj in ga posredoval DS delovne organizacije.
Na zaključku seje je svet imenoval skupino za obisk delovne brigade »Cvetka Jerin«, katere smo pokrovitelj.
Beneficiranje
Podaljšana zavarovalna doba spada med pogosto obravnavane teme pogovorov v sredinah, kjer so težji delovni pogoji in seveda tudi na sejah organov upravljanja.
V	delovni organizaciji obstaja 9-članska komisija za beneficiranje, ki obravnava zahtevke in u-sklajuje postopke za priznavanje podaljšanje zavarovalne dobe po določilih zakona o pokoj hisko-in-validskem zavarovanju in Družbenem dogovoru o beneficiranju.
V	spodnji; razpredelnici je prikazano, koliko delovnih mest in zaposlenih na njih ima Sedaj priznano zavarovalno dobo s podaljšanjem.
Del. enota	Število delovnih mest J MS» M	Število zaposlenih
Valjarna I	10	193
Valjarna II	7	58
Livarna I	10	151
Livarna II	14	272
Jeklarna I	10	92
Jeklarna II	7	68
Jeklo vlek	2	3
Mehanična del.	1	17
Elektroplavž	11	69
Skupaj :	72	923
Ker je v delovni organizaciji 3416 zaposlenih, pomeni, da ima 27 % zaposlenih priznano zavarovalno dobo s podaljšanjem. Razen tega pa je že vrsta nerešenih zahtevkov, med katere spadajo v prvi vrsti zahtevki delavcev iz vzdrževanja in metalurških delovodij.
Komisija za beneficiranje na ravni Železarne in komisije za beneficiranje v temeljnih organizacijah imajo dodatne težave, ker se kaže objektivna potreba po i-stočasnem vodenju postopka za priznanje zavarovalne dobe s podaljšanjem na delovnih mestih,
kjer še ni mogoče primemo izboljšati delovnih razmer in revizijskega postopka, v katerem bo ukinjena pravica do podaljšane zavarovalne dobe z že'izboljšanimi delovnimi razmerami. Enako pereč problem pa je usklajevanje politike priznavanja zavarovalne dobe š podaljšanjem znotraj združenega podjetja in posebej med Jesenicami, Ravnami in Štorami.
V tej situaciji, ko se urejajo razmere na področju beneficira-nja, je nujno informirati zaposlene o celoviti problematiki na tem področju, doseči, da se seznanijo tudi z izhodiščnimi določili zakonov, po katerih se priznava zavarovalna doba s podaljšanjem in vključiti v načrtovani revizijski postopek družbenopolitične organizacije in operativna vodstva delovnih enot'.
O pomenu in objektivnosti potreb po priznavanju zavarovalne dobe s podaljšanjem bo treba torej spregovoriti obširneje in po-, sebej. Danes želimo poudariti^ da je delavski svet SOZD Slovenske železarne seznanjen s problemi v zvezi z beneficiranj em. Na redni seji dne 14. junija 1978 je obravnaval problem neenotnosti pri priznavanju delovne dobe v združenem podjetju in imenoval posebno komisijo z nalogo, da pripravi do 31. 12. 1978 usklajen predlog del, za katera se prizna zavarovanje s podaljšanjem.
Komisija, ki jo Sestavljajo predstavniki delovnih organizacij in koordinacijskega odbora sindikata Slovenskih železarn, se je sestala 11. avgusta 1978.
Člani komisije so obravnavali specifični zahtevek jeseniških gasilcev, potek postopka za priznanje zavarovalne dobe s podaljšanjem za metalurške delovodje in program, po katerem bo izvede, usklajevalni in revizijski postopek beneficiranih del v združenem podjetju.
Navedeno. pomeni, da so pred nami aktivnosti in napori, s katerimi bo dokončno urejeno vprašanje beneficiranja.
Inovacijska dejavnost v prvem polletju
Inovacijska dejavnost je bila v prvem polletju letošnjega leta enako živahna kot v lanskem letu.
Na drugi seji DS DO dne 23. 3. 1978 je bila izvoljena nova devetčlanska komisija za racionalizacije. V prvem polletju je imela štiri seje, na katerih je obravnavala 64 inovacijskih predlogov- Od obravnavanih predlogov je bilo 52 sprejetih in 12 zavrnjenih.
V tem obdobju so prijavili predlagatelji 46 inovacijskih predlogov, kar pomeni, da je število predlogov padlo v. primer javi z istim obdobjem, lani; čeprav je splošna aktivnost, ki jo pogojuje,posebej prikazana dejavnost Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v-Železarni Štore, zadovoljiva.
Dosežke v prvem polletju ponazarjata naslednja pregleda:
1. Analiza dosežkov po sejah:
Štev. predi.	Sprejeto DA., NE		Gospodarska korist	Posebno nadomesti	Datum seje
15. seja 17 ,	13	, 4	863.406,34	45.878,46	22. 3.1978
16. seja 13	9	4 .	1,502.822,19	28.517,00	13.4.1978
17. seja 17	15 .	2	2,087.052,27	48.754,28	5.5.1978
18. seja 17	15 :	2	3,798.580,66	77.573,90	30. 6.1978
- 64	52	12	8,251,861,46	200.723,64	
2. Prikaz števila predlogov po TOZD:
TOZD	Število predlogov
A —- plavž	3
B jeklarna in valjarna	9
F —» livarna I	—
-G —livarna II	10
H .-e MO	2
J-:— traktorji	1
L, — vzdrževanje	15
M :— energ.	~~ —T
N.— transport	—-
R — kontrola kakovosti	1
S —GKSG	2
T — DPG	—
-Z — DSSS	3
46	
Analiza dosežkov kaže,- da je treba v drugem polletju, nameni ti še
-	več pozornosti programiranju inovacijske dejavnosti (v prvem polletju smo imeli samo en razpis, na katerega smo sprejeli štiri prijave) in s tem doseči, da se usmeri tudi na netehnična področja, kot so: zmanjševanje fizičnega napora, povečanje varnosti pri delu, uvajanje drobne
■ mehanizacije, ki zmanjšuje delovni napor ali potrebo po dodatnem zaposlovanju itd. Skladno s stališči, sprejetimi na posvetovanju inovatorjev v Štorah junija letos, pa je treba posebej spodbujati oblikovanje predlogov s področja organizacije, dela, ker so opravičene domneve, da imamo1 na tem področju še .dokajšnje rezerve.
Ce poskušamo strniti ugotovitve v izhodišče prognoze dosežkov , y letu, 1978, lahko, zaključimo, da bo doseženi ekonomski učinek presegel lanskega, število, inovacijskih predlogov pa bo izenačeno le z do-, datnimi napori.
Tudi dejavnost Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je bila izredna.
Pripravili so spremembe samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih, izboljšavah... Spremembe prilagajajo inovacijsko dejavnost sedanjosti in novim zakonom v naši družbi; predloge inovatorjev naj bi v bodoče obravnavale .ustrezne komisije tozda, od koder je predlog. Za' vsako, komisijo so predlagali pristojnosti.
. .. . Kot , društvo, sodelujejo s sindikatom, z občinsko in republiško . zvezo društev izumiteljev; z drugimi društvi, najtesneje pa z -DIT 2e-.lezar-ne Štore.,Sodelovanje se kaže y aktivnosti na .sestankih in v organiziranju debatnih srečanj, ekskurzij in predavanj.
— Organizirali so debatni večer, na katerem so se člani, predstavniki, vodstva delovne organizacije, občinske raziskovalne skupnosti in .člani DIT odkrito pogovorili, o inovacijski problematiki.
—	Pripravili so ekskurzijo v IMPOL, s katero so spoznali inova-
-	tor j e te tovarne, njihove težave in okolje, v katerem delajo.
—	Na predlog, ki ga je na občnem zboru društva dal. ravnatelj osnovne šole iz Štor, so za višje razrede osnovne šole v Štorah in Šentjurju ter v ŠKIMC pripravili predavanja o inovatorstvu. Rezultat predavanj je bila prošnja, naj prihodnje šolsko leto ne pozabijo na nižje razrede.
Upravni odbor je imel štiri seje. Rezultat delavnosti društva se najlepše kaže v MID v naši delovni .organizaciji, plaketah in diplomah, ki jih je letos prejelo že društvo in člani.
Obravnavane inovacije
Komisija za racionalizacije je na 18. seji 30. 6. 1978 in na 19. seji
6.	7. 1978 obravnavala inovacijsko problematiko in sprejela naslednje zaključke:
1.	Predlog ing. Franca SMUKAVCA in Silve ČAKŠ iz kemičnega laboratorija št. 354 »Možnosti in uporabnost kemijskega analitskega dela v lužilnici jeklovleka v ŽŠ« je komisija sprejela. Strinja se s strokovnim mnenjem, po katerem se predlog vključi v celotni elaborat za ureditev nove lužilnice. Predlog bo. komisija ponovno obravnavala po realizaciji.
2.	Predlog Srečka ŠOŠTARIČA, iz elektroobrata, št. 348 »Zamenjava končnih stikal v jeklarni II« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo na osnovi prihranka 20.035 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
3.	Predlog Pavla PETKOVIČA, upokojenca,--- plavž, št. 271 »Rešetka v vlivališču«. je komisija obravnavala,že. na.prejšnji seji in odločila, da se izvede konstruiranje rešetke po avtorjevem predlogu.
Ker je pri podrobnem proučevanju predloga ugotovil projektivni biro, da se ne 'rešuje problem eksplozij, je komisija ponovno pregledala zadevo in sklenila na osnovi mnenja vodje projektivnega biroja, da se ne izvede projektiranje in izdelava rešetke, pač pa se priporoči obratu ureditev sprotnega čiščenja jame za gr odel j.
4.	Predlog JožetaVERDEVA iz mehanične delavnice, št. 322 »Sprememba steznih obročev elektrod na TH peči« je komisija proučila in sklenila, na osnoVi stališča posebne strokovne komisije, da ga ne sprejine, ker predlagana rešitev ne more podaljševati, vzdržnosti steznih obročev. Rešitev obravnavanega problema je v primerni pripravi hladilne vode.
'5. Predlog Ivana KRUMPAKA, iz , mehanične delavnice, št. 350 »Temperativna zaščita stene voza vmesne.ponovea«^ je komisija, sprejela. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila po faktorju ustvaritvene sposobnosti 3 b.
6.	Predlog ing; Ferda HALERJA iz TOZD jeklarne-valjame, št. 174 »Povečanje zmogljivosti ogrevnih -koračnih, peči v-valjarni II« j.e komisija sprejela. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila po fak-.torju ustvaritvene sposobnosti 2 a. Prvo nadomestilo se določi na os.no-vpi prihranka 874.820,22 din.
-7. Predlog Marjana RAMŠAKA iz mehanične delavnice, št. 353 »Zamenjava mečev TH peči« je komisija sprejela. Predlagatelju pripadajo tri nadomestila po faktorju ustvaritvene sposobnosti 2 a. Prvo nadomestilo se določi na osnovi prihranka 176.970 din.
8.	Predlog Franca LANGERŠKA iz livarne II, št. 318 »Izboljšava ročnih brusilnih strojev ZB 100« je komisija sprejela in odločila na osnovi stališča strokovne komisije livarne Ilj da se predlagatelju izplača: enkratno posebno nadomestilo.
9.	Predlog Karla KRANJCA in Ignaca TROBIŠA iz TT, št. 35:8 ■»Skrajšanje operacije 50 na liniji obdelave, izhodnih priključkov«, je komisija sprejela. Predlagateljem pripadajo tri posebna nadomestila po 26. členu sporazuma pod F = 2 a. Prvo posebno nadomestilo se določi po prvem letu uporabe predloga, to je po 1. oktobru 1978; leta.
, 10. Predlog Branka HIMERLREICHA in Stanka' POČAJTA, oba iz TOZD vzdrževanje'; št. 352 »Zamenjava cevi pri konti v jeklarni II«, je komisija sprejela in odločila, da še izplača predlagateljema enkratno posebno nadomestilo po 26. členu sporazuma pod F = 2 b na osnovi prihranka 18:506,38 din.
11, Predlog Jožeta ZAPUŠKA, asistenta; na plavžu, št. 359 »Preprečitev odgora.venčnih karbonskih blokov na TH peči«, je komisija proučila, in zahtevala; strokovno mnenje posebnega teama.
-12. Predlog . Leopolda OCVIRKA iz . j eklovleka, št. 276 »Popravilo vretena brusilnega stroja« je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo po 26. členu sporazuma pod F.= 2b, in na osnovi, prihranka 130.712 din.
-13. Predlog Boža PLATOVŠKA iz TT, št. 243 »Racionalizacija obdelave vertikalnih cevi -za traktorje«, je komisija sprejela. Predlagatelju pripadajo tri posebna nadomestila po 26. členu sporazuma pod F = 2 b. Prvo nadomestilo se določi na osnovi prihranka po enem letu uporabe predloga; to je po 4. 10. 1978.
14.	Predlog Ivana MAČKA iz jeklarne lij št. 331 »Sprememba priključkov hladilne vode«, je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo po 26. členil sporazuma pod F = 2 b. Nadomestilo se določi na osnovi prihranka 94.716,48 din.
15.	Predlog Zdravka SREBOTA in Jožeta PLANKA oba iz livarne II, št. 327 »Dopolnitev tehnologije formanja in, izdelave jeder za menjalnike in, sklopke’ traktorjev«, je komisija sprejela Predlog je treba dopolniti z izračunom prihranka.
16.	Predlog Marjana SENICE iz mehanične delavnice, št. 329 »Namestitev vibratorja na bunker«, je komisija sprejela, vendar zahteva, da se dopolni z izračunom prihranka in predlaganjem faktorja ustvaritvene sposobnosti,
17.	Predlog Marjana MRAVLJAKA iz projektivnega biroja, št. 347 »Uvedba dodatne hitrosti na mačku livne proge v livarni II«, je komisija sprejela. Dopolniti ga je trebaz mnenjem vodje oddelka transportnih naprav, izračunom prihranka, predlaganjem faktorja ustvaritvene sposobnosti in stališčem vodstva liv, II v zvezi z realizacijo predloga. Na osnovi tega bo komisija ponovno obravnavala predlog po prvem letu uporabe.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Razvoj proizvodnje nemetalov v Jugoslaviji
Ena izmed pomembnih postavk nabavne službe v DO Železarni Store je tudi nabava nemetalov. Na relaciji nabavna služba TOZD — porabniki se večkrat, zlasti v zadnjem času porajajo kritike, da nabava ne vrši svojega dela dovolj kvalitetno, saj se pojavljajo zastoji zaradi nezadostnih ali nekvalitetnih količin nemetalov. Da bi malo razsvetlili ta problem bomo skušali okvirna predstaviti to mlado industrijsko vejo, ke se sooča z mnogimi problemi.
V SFRJ je v rudnikih in industriji nemetalov zaposlenih okoli 58 tisoč delavcev in ta panoga, ki ima status prioritete v SFRJ je zakoračila v drugo polovico srednjeročnega plana razvoja. Kljub temu, da se je od trenutka sprejema »Dogovora o osnovah Družbenega-plana Jugoslavije za razvoj proizvodnje nemetala v obdobju 1976—1980« vedelo za formulo uspeha »mlade panoge« niso še danes najdene konkretne rešitve za njeno realizacijo.
Izdelava jeder se vsakodnevno sooča, s,,problemom.oskrbe z nemetali — livarskim peskom.
Panoga nemetalov je starejša za dve in pol leti a ni večja. Mere stimulacije, ki bi omogočile celotni panogi vitalnost so izostale, ni prišlo do povezav znotraj panog in z’ drugimi deli 'gospodarstva. Kljub temu, da se „nemetali v grobem lahko dele na surovinski in predelovalni del jo moramo opazovati kompleksno, saj služi kot reprodukcijski material drugim panogam gospodarstva.
V »dogovoru« ,je bilo ocenjeno,; da bi se proizvodnja nemetalov morala letno povečati za 13 % vzporedno z rastjo potreb tržišča. A v primerjavi prvih štirih mesecev tega leta z letom 1977 beležimo 6 % padeg, še hujša je slika primerjave štirih mesecev 1975 baznega leta, ko je' padec 13%,
Obravnavane inovacije
(Nadaljevanje.z 10. strani)
18.	Predlog Maksa ŠUSTRA, Jurija ŠUME JA, Antona ZORETA, Adolfa BOBERE in Vinka BULETA, vsi iz livarne II, št. 340 »Oblikovalni okvirji za FOB Beograd«, je komisija sprejela in zahtevala, da ga predlagatelji dopolnijo z izračunom prihranka, vodstvo livarne II pa s predlogom faktorja ustvaritvene- sposobnosti.
19.	Predlog Maksa ŠUSTRA, Vinka BULETA, in Antona ZORETAr ysi iz livarne II, št. 341 »Uteži za viličarje«, je komisija sprejela in zahtevala, da se dopolni z izračunom prihranka, vodstvo livarne II pa S predlaganjem faktorja- ustvaritvene sposobnosti.
20.	Predlog ing. KRAMERJA, ing, Jurija ŠUMEJA, Maksa ŠUSTRA, Antona ARHA in Franca GRUBENŠKA, vsi iz livarne II, št. 342 »Konzole TAM«, je komisija sprejela. Sklenila je, da se izplača predlagateljem enkratno pavšalno nadomestilo.
21.	Predlog ing. KRAMERJA, ing. Jurija Šumeja in Maksa ŠUSTRA, vsi iz livarne II, št. 343 »Matice GRADIŠ«-, je komisija obravnavala in se strinjala z njegovo koristnostjo. Ker je uvedbo proizvoda zelo blizu službeni dolžnosti predlagateljev, je odločila, da se predlog akceptira kot inovacija, predlagateljem se prizna avtorstvo, materialna stimulacija pa ne.
22.	Predlog ing. Ljuba KRESNIKA, ing. Jurija ŠUMEJA, ing. Jožeta KRAMERJA in Cveta VREČERJA, vsi iz liv. II, št. 346 »Izdelava bunkerja za doziranje oplaščenega peska«, je komisija sprejela in zahtevala, da ga predlagatelji dopolnijo z izračunom prihranka, vodstvo livarne II pa s predlogom faktorja ustvaritvene sposobnosti.
Boljšapodoba »neuspeha« kaže sledeča tabela:
Izvršitev plana razvoja selekcionarnih proizvodov nemetalov
Skupina proizvodov P1“° Ost™rfno jg| Indeks
1 2		3	4	2:3	4:3
1. Kvarcni pesek in kvarcit 2.900		1.605	1.500,	181	107
2. Surovi magnezit	800	485	345	165	71
3. Surova ognjeodpoma glina 580		350	305	166	87
4. Sol (vse vrste) 1.055		646	670	163	104
5. Ašbeštna vlakna in					
koncentrat	140	21	18	667	86
6. Koncentrat fosfata	900	—					
7. Bentonit	425	86	90	494	105
8. Barid	81	61	54	131	88
9. Feldspat	160	54	55	296	98
10. Keramična glina in					
kaolin	800	—	. —-	—		
11. Sinter — magnezit	410	256	160	—	69
12. Bazični ognjeodporni mat.	300	149	137	201	92
13. Samotni ognjeodporni mat.	335	185	161	181	115
14. Silika material	50	12	11	417	92
Podobna situacija je s produktivnostjo, ki bi se v tej panogi morala povečati letos za okoli 4 %, a v naslednjem letu za 5 % in tudi še zdaleč ne bo dosežena.
Kljub temu da je zaradi heterogenosti te panoge težko najti skupni imenovalec vzroka prepočasne rasti proizvodnje, lahko zaključimo, da je tako za rudnike kot za del predelovalcev glavni krivec »tehnična neopremljenost«. Poleg te se pojavlja v veliki meri tudi neenak razvoj porabnikov, saj so te surovine pri njih zastopane kot reprodukcijski material in vsako nihanje na porabniški strani pusti velike sledove v proizvodnji nemetalov.
Jasno je, da .tržišče nemetalov SFRJ ni zasičeno, a kljub temu so veliki pritiski na uvoz,, ker proizvajalci tega materiala ne morejo niti v pogledu kvalitete in niti v zahtevnih količinah zadovoljiti porabnike (primer Kvarca -t-. Rgotina; Termit — Domžale,...). Za leto 1978 se predvideva 10 % povečanje uvoza, a za naslednje celo 15%, kar znaša že 250 milijonov dolar jev.
Če pogledamo še investicijska vlaganja v panogo nemetalov, vidimo, da-je ocenjeno v tem srednjeročnem obdobju Z 10 milijardami.
Po drugi strani v tej panogi ne obstaja noben sporazum ali dogovor med proizvajalci, ki bi vodil k večji specializaciji in delitvi dela. Tako, se celo lahko zgodi, da bodo povečane kapacitete tistih vrst nemetalov, katerih je že sedaj dovolj na trgu, drugih pa, ki jih primanjkuj e,-ne bo dovolj.v
Dolgo časa je služil celo samoupravni sporazum-med proizvajalci kvarcnega peska in livarnami kot model dobrega sporazumevanja, a se nefuporablja že več kot leto dni. .
Žolnir Ivan, dipl. oec«
S KNJIŽNE POLICE
Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA.
Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli.
Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob: istem času, ko še bo v naših kinematografih začel vrteti film.
Pred tem pa so že izšle knjige:
SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov.
ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja . PRIKRIL: Pekel na Pacifiku —. boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni'
■ WERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka - na prestolu egipčanskih faraonov SEGAL: Ljubezenska Zgodba —i svetovni bestseller, predloga znanemu filmu
KONSALIK: V omami LSD — roman o sužnjih mamil
CAPOTE: Zajtrk pri Tiffanyjrt — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film
KOŠIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje
Najcenejše teh knjig so po 30.- din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40.- in 60,- dinarji, najobsežnejše pa so po 90,- din. To so cene, ki dosegajo četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji.
^Izdajatelji žepne knjige:
Borec, Cankarjeva založba, Dr-A žavna založba Slovenije, Lipa,. »Mladinska knjiga, Obzorja Mari-bor, Tehniška založba Slovenije.
PP« miNSKIH
PLANI™0 POTEH
Železarji drugič čez Jermanova vrata iz dežele Kranjske na Štajersko
No, ja — pa smo ga le dočakali! Razpis namreč-za pohod vseh železarjev iz Kamniške Bistrice, čez Kamniško sedlo v Logarsko dolino.
Organizator: Železarna Štore.
In smo Si razdelili delo:
—	organizacijo pri tleh, razne prijave, naročila, prostor piknika — Veber Tine;
—	skrb za prijetno počutje v želodcih, gostinska enota — Kajba Tone;
—	varno hojo; lepo vreme, vodnike, reševalce, zdravnika, cepine, vrvi, pa seveda PD Železar, pod vodstvom tokrat glavnega, tudi po meri( in teži) najvišjega vodnika Jožeta Gobca;
Vsekakor je najhujše breme padlo na nas planince. Ker samoupravni dogovor z »NIVOJEM« v oblakih še ni podpisan, smo se tresli, če morda v tem neprijaznem obdobju grmenja in strel tudi nam ne bo
Dokler se ne odžejam in dokler ne bo porcija prazna, ne boste dišnik Frido	plesali V
prizaneseno.
■
UP
lil
m
■HW m
mm
fdi.
WL	V
1	m i; 'V “ t*
Prihod v Logarsko dolino. Na čemu kolone — vodja pohoda Gra-
V soboto, 12.. avgusta smo se tisti, ki naj bi sprejeli in spremljali okrog 440 prijavljenih udeležencev Združenega podjetja slovenskih železarn že pol ure pred napovedanim rokom, prihoda avtobusov, znašli pri koči v Kamniški Bistrici. Toda, glej presenečenje! Kroparji so prispeli že pred nami in nekateri od njih bili že na poti proti vstopu v breg.
Ce je imel naš dragi planinski predsednik pripravljen kakšen ganljiv govor za dobrodošlico; so ga pač Kroparji za ta užitek prikrajšali. Mimogrede je pobasal cepin in nahrbtnik in jo ocvrt za ubežniki. Ni mi kazalo drugega, kot da jo tudi sama mahnem za njimi, pa čeprav se mi je zdel njihov začetni tempo malo prehiter.
Pot nas je vodila skoraj tretjino razdalje po gozdu. Najprej je bil strm vzpon, potem prečkanje predgorja, sem in tja po starem bukovem gozdu. Ko smo prišli do gozdne meje, to je približno 1500 metrov viSoko, smo se znašli pri izvirih pod mogočnim bokom Brane. Izviri so proti pričakovanju zelo revni, saj je snežišče popolnoma izginilo in niti v razpokah skal ni več snega.
Tu preide gozd v pašnike, najprej z osamljenimi macesni, pri stari planšarski koči prenehajo tudi ti in prične se lepa »planina« s sočno planinsko travo z neštetim pestrim planinskim cvetjem.
Pri koči so tisti, ki so se prej tako pognali v breg, že drugič počivali. Saj se mi je zdelo! Pa še potrebno je bilo nabrati novih moči, kajti pred nami se je bočila »po konci postavljena planina« — velik pašnik, ki ga je bilo potrebno spraviti pod noge in nahrbtnik, če ga takole gledaš, bi ga »ošacal« za pol ure, pa bi se zmotil za ravno dve tretjini lagodne hoje.
Junaško smo se zagrizli v to strmino. Malo naravnost, pa cik-cak med ruševjem, rododendronom in malinami, ki pa šele cvetijo. Za-guljena je tale strmina. Počasi se vzpenjamo, treba je pomagati s prgiščem rozin, z nasvetom, kocko Vitergina, obljubo, da bo koča takoj tam, ko nam zmanjka brega.
Pogled nazaj je bil čudovit. Videti je bila vsa pisana paleta barv ha sivozeleni travi in temnim ruševjem. Rdeča, rumena, modra barva v vseh odtenkih so se kot droben potoček pomikale navzgor. Vmes pa veselo žubornje govorice, osameli vrisk in smeh. Res, doživetje!
V navskrižnem ognju socialne delavke in psihologinje — test iz planinarjenja
Pri koči na Kamniškem sedlu, ali še drugače, koči v Jermanovih vratih, ki stoji na višini 1.884 letrov, nas je že čakal vroč. čaj. .Koča je bila do vrat polna tistih; ki so prvi prišli in sp 'se želeli pošteno podpreti. Moja grupa se je kaj kmalu odpravila dalje. Bilo mi'je všeč, saj se je z »Brane« potegnil kar cel oblak megle. S
Severna stena sedla je v nasprotju z južno, skoraj popolnoma gola, z mnogimi prepadnimi škrbinami, ponekod ozkimi poličkami, na poti, ki je sicer dobro zavarovana, pa je treba biti skrajno previden. Spuščali smo se počasi, ker so bili z menoj samo taki »pohodniki« ki so prvič prečkali Jermanova vrata. Razlagati,, razkazovati in hoditi tu ni mogoče naenkrat. Kdor pa je bil kdaj na tem sedlu ve, da je ogled in razgled tega bogatega logarskega amfiteatra enkraten in ne-, ponovljiv.
Srečno smo prispeli do Kotličev, kjer sem, bila prav tako presenečena, da ima plaz tako malo snega. Pogrešala sem tudi nageljčke, saj je bil včasih tu pravi vit, že od daleč je dišalo, sedaj pa ni niti enega cveta, le tu in tam zapozneli encijan.
Že od daleč smo slišali harmonikaša s koče na Okrešlju. Slika v koči je bila tu,ista kot na vrhu. Koča polna, okrog koče prav tako vse zasedeno, ljudje veseli — razigrani.
Megle so se pričele vlačiti že iznad Mrzle in Turške gore. In res, ko smo prišli do izvira Savinje, se je vlilo. Bil pa je le malo močnejši tuš, ki je po nekaj minutah prenehal, vendar je marsikomu spodbudil pospešek v dolino.
Za nekatere je bil slap Rinka zopet nekaj posebnega. Vode namreč ni bilo mnogo in slak je kot nežen pajčolan lebdel nad skalami. Žal pa je vidno tudi tu, da dostikrat narava divja v vsem svojem elementu. Na produ je namreč .vse križem nametno mlado izruvano drevje, poti razrvahe od neviht.. Orlovo gnezdo je marsikoga navdušilo in promet na njem je bil gost in bogat. Kot na Okrešlju, tako so obiskovalci tudi tu pokupili vse planinske klobuke in značke, vse spominke.
Pri bifeju, spodaj na parkirišču, so čakali naši avtobusi. Postopoma so nas zvozili v gozdiček pri planinski koči v Logarsko dolino. To je bil menda največji užitek vseh tistih, ki so po skoraj 5-urni hoji sedli na mehki sedež in se spomnili, kako neprijetno bi bilo še več kot eno uro brusiti podplate po trdem asfaltu.
Pred našim »taborom« nas je nasmejan pričakal glavni šef tega podviga, Veber Tine. Vse se mu je smejalo —zakaj tudi ne, saj je šlo vse po sreči, menda celo brez vsake praske.
V taboru je bilo kot v hotelu ena lij a.
Bele oblečene poškrobljene kuharice so delile toplo hrano in pijačo. Malo proč od tega šotora je gorel ogenj pod velikanskim tignj em, tu je bil še plesni oder, posebno ostrešje za muzikante in klopi in mize pod visokimi starimi smrekami. Kot v pravljici, če nisi pogledal čez cesto na veliko stavbo, ki je bila nekoč planinski dom, sedaj pa jo ima menda Izletnik. Tam stoji tudi Cinkarniški počitniški dom.
Čeprav je bilo 440 ljudi kar lepo število, se je tu odvijalo vse nekam spontano. Nikjer čakanja, nikjer stiske za prostor, nisem mogla verjeti, kam se je vse to porazgubilo. Gneča je bila edinole na plesišču. Tu ni bil nihče utrujen. Tu se je vrtelo vse veselo j-S sijočih obrazov. Prijetno je bilo opazovati težke gojzarice, pod raznobarvnimi dokolenkami, kako gibčno so se premikale sem in tja. Ker je bil oder premajhen, se je ples odvijal kar po zemlji in travi.
Veseli Jeseničani to ne bi bili, če nam ne bi nadrobili nekaj veselih. Nazadnje je spregovoril naš »glavni« v slovenskih železarnah in najpriljubljenejši gost, nas planincev — Gregor Klančnik. Ocenil je dobro uspelo akcijo, se pošalil na račun premajhnega plesnega odra; ki bo drugo leto (na škodo) večji, ker nam bodo Ravenčani podarili Sjl izdelali večjega.
Vse prekmalu je prišla ura poslavljanja — letos Za zelo kratek čas, ker naj bi se že v soboto, 19, avgusta srečali na pohodu na Triglav, ki ga organizirajo Jeseničani. ".
Torej štorski železarji, ki niste hoteli z nami, lahko vam je žal. Vsi, ki Smo se tega pohoda udeležili, menimo, da je bilo iepo. Vabim vas že sedaj, da se nam ne izneverite prihodnje leto. Že zaradi večjega plesnega odra se bo izplačalo.
— M. M. —
NADALJEVATI SKOZI VSE LETO
Realizacija akcijskega programa za področje VARSTVA PRI DELU v okviru praznovanja TEDNA VARNOSTI in DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
V Tednu varnost v občini Celje. ki je bil v času od 8. do 13. 5. 1978 pod geslom: »NIC NAS NE SME PRESENETITI«, smo se v ta program s strani Železarne Štore vključili z akcijskim programom za področje varstva pri delu. Izhodišča so bila dogovorjena na sestanku vseh odgovornih nosilcev nalog iz TOZD, posameznih obratov, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter službe varstva pri delu.
Ko bo gorelo, bo prepozno! Razlito olje in prevrnjeni sodi pričajo o malomarnosti in neurejeni o-kolici.
Zaradi nuje, da postane delovna varnost sestavni del vsakega proizvodnega procesa, bo vsak zaposleni v okviru svojih nalog in pristojnosti prispeval k urejevanju in zboljšanju varnih delovnih pogojev, humanizacije dela in boljšega delovnega okolja. Takšna urejena delovna mesta pa se morajo ustvarjati s tehničnimi, socialnimi, zdravstvenimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi. Tudi z vidika družbene samozaščite se moramo opredeliti za odgovornost pri opuščanju, tolerantnosti in nediscipline v pogledu varnosti pri delu.
Pravica in obveznost delavcev v OZD je, da urejajo varstvo pri delu s samoupravnimi splošnimi akti, kar je določeno z Zakonom o varstvu, pri delu in z Zakonom o združenem delu. Tako je težišče urejanja pravic in obveznosti s tega področja prešlo na same delavce — samoupravljalce. Višja stopnja razvoja samoupravljanja zahteva tudi višjo raven o-sebne odgovornosti vsakega delavca. Ker v praksi novi odnosi in načela še niso popolnoma zaživeli, je potrebno, da se vsi dejavniki, ki kakorkoli vplivajo pri urejanju, pospeševanju in zboljšanju varnih delovnih pogojev, v zadostni meri zavedajo odgovornosti za takšno kompleksno področje, kot je varstvo pri delu.
V okviru akcijskega prograina s strani naše OD so bile sprjete naslednje naloge’:
1.	Komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu v tozdih naj pripravijo analizo obstoječega stanja nezgod pri delu in proučijo vzroke nezgod ter podajo predloge za izboljšavo ter preprečitev nezgod pri delu;
2.	HTV komisije v posameznih obratih zadolžiti, da organizirajo in kontrolirajo vsa dela v obratih, posvečajo skrb vzgoji novih sodelavcev in skrbe, da se vsi de-
lavci na delovnih mestih seznanijo z nevarnostmi in opremijo z u-streznimi osebnimi zaščitnimi sredstvi. Ravno tako naj predlagajo in proučujejo ukrepe v zvezi z delovnimi pogoji (prah, plin, ropot, razsvetljava, temperatura).
3.	Delavski sveti naj bi v Tednu varnosti na posebnih sejah o-bravnavali problematiko varstva pri delu in sprejeli predloge in sklepe komisij za vhrstvo pri delu.
4.	Delovna organizacija in vsi tozdi pa bi z akcijo urejanja delovnih mest ustvarili boljše pogoje za delo, saj je red in disciplina na delovnem mestu važna postavka za varno delo.
Posamezni tozdi in obrati so na sestankih delavskega sveta, komisij za gospodarjenje in varstvo pri delu ter HTV komisij, sestavili programe, ki so v nekaterih obratih zelo konstruktivni. V tem prednjačijo naslednji obrati oziroma tozdi:
—	TOZD VZDRŽEVANJE — elektroobrat
—	TOZD LIVARNA II
—	TOZD ENERGETIKA
Z realizacijo vseh nalog s področja varstva pri delu v omenjenih obratih oziroma tozdih se vsi člani komisij zavedajo, da je zboljšanje delovnih pogojev in varnega dela predpogoj za doseganje večjih uspehov.
Kot na odpadu, pa ni, je pred e-nim izmed naših TOZD
Tudi vsi drugi obrati, razen tozda SGKG, v katerem ni nobena komisija ali delavski svet razpravljala o zadani akciji, so v veliki meri poskrbeli za realizacijo akcije v Tednu varnosti.
Rezultat teh akcij se je v mesecu maju pokazal v zmanjšanem številu delovnih nezgod. Iz tega
sledi, da bi se takšno vzdušje in pripravljenost vseh za realizacijo varnih delovnih pogojev in humanizacije dela moralo nadaljevati skozi vse leto. Boljši rezultati na področju varstva pri delu bi naj bili stalna naloga vseh, saj bomo le na ta način lahko realizirali vse sprejete obveznosti.
Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov službe varstva pri delu, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja, je po ogledu posmeznih obratov oziroma tozdov prišla do naslednjih zaključkov:
V akciji so sodelovali vsi tozdi, razen tozda SGKG. Pri ocenjevanju reda na delovnem mestu je bilo stanje najboljše v tozdu Jeklarn — Valjarn, predvsem v o-bratih jeklarna II in valjarna II. Pri ocenjevanju realizacije ukrepov in sklepov komisij v Tednu varnosti je bil najboljši tozd VZDRŽEVANJE — elektroobrat, kjer so organizirali tudi predavanja na temo: »družbena samozaščita«, varstvo pri delu« in »varstvo pred požari«.
MED POČITNICAMI SO OTROCI BOLJ OGROŽENI
Otroci so naše naj večje veselje in bogastvo in. kar strah naš je, da bi se jim kaj zgodilo.
Statistike prometnih nesreč
zgovorno pričajo, da se v juniju, juliju, avgustu ih septembru, ko se izteka in začenja pouk v šolah ter obeh, mesecih počitnic, zelo poveča število prometnih nezgod, v katerih so udeleženi otroci in mladoletniki in da večino teh prometnih nezgod tudi sami povzročijo.
Da bi bilo takih prometnih nesreč čim manj, je v veliki meri odvisno tudi od nas voznikov. Ce bomo povsod tam, kjer lahko pričakujemo otroke in mladino na cesti ali bolje ob njej, zlasti v bližini križišč, na dovoznih cestah v
Narodna skupščina Jugoslavije v Beogradu je 2. avgusta 1921 sprejela zakon o zaščiti države. Obznana, s katero je jugoslovanska buržoazija decembra 1920 u-darila po Komunistični partiji Jugoslavije, je bila namreč protizakonito dejanje; zato je buržoazija potrebovala zakon, ki bi o-pravičil nasilje nad delavskim razredom in njegovo politično stranko. Spretno je izkoristila a-tentat Alije Alijagica in skupine komunističnih poslancev na ministra za notranje zadeve in pobudnika zloglasne Obznane, Mi-lorada Draškoviča 21. julija 1921. Zakon o zaščiti države je z grožnjo težkih kazni prepovedal agitacijo proti državi, članom KP in drugih združenj pa je prepovedal opravljati javne službe ali funkcije. V ilegali je potem partija sicer preživlja težke krize, a se je vendar okrepila in že pred drugo svetovno vojno povedla za sabo široke napredne množice.
stanovanjskih soseskah, pri kopališčih, v letoviških krajih, pri počitniških domovih, kampih itd.-, vozili še posebej pazljivo, bomo lahko preprečili marsikatero nezgodo, pa čeprav po črki zakona morda zanjo niti ne bi bili odgovorni. Kaj pa zavest, da bi se ob previdnejši vožnji usodni situaciji lahko izognili? Vedno se moramo zavedati, da otrok, predvsem mlajši, še ni sposoben objektivno ocenjevati nevarnosti. Ko je zatopljen v igro, pa nanjo pogosto tudi čisto pozabi. Prav zato pa na previdnost ne sme pozabiti odrasel in zrel voznik. Zelo veliko naših bralcev, 'verjetno kar večina, niste samo vozniki, temveč tudi starši. Dejstvo, da so otroke v šoli pred začetkom počitnic v posebni učni uri opozorili na primemo vedenje v prometu, nas ne sme uspavati v prepričanju, da je bilo s tem za varnost otrok v prometu narejeno vse, kar je bilo mogoče. Nikoli ne smemo pozabiti na svojo odgovornost za varnost svojih in drugih otrok in na svoj vpliv na o-troka. Zato poskrbimo, da bodo manjši otroci stalno pod primernim nadzorom, večjim otrokom pa konkretizirajmo tisto, na kar so jih v šoli na splošno opozorili. Opozorimo jih, kjer naj >se gibljejo in katerih predelov in cest naj se izogibajo, po kateri poti naj na primer gredo na otroško igrišče, ne dovolimo jim vožnje s kolesi brez nadzorstva in tam, kjer je zaradi gostejšega prometa nevarnost večja. Sploh pa ne, če v šoli niso naredili ustreznega kolesarskega izpita, ki ga zahteva tudi zakonski predpis za otroke od 7. do 14. leta. Naj učinkovitejše vzgojno sredstvo pa je nedvomno zgled staršev. Kaj pomagajo vsi dobri nauki o pravilnem prečkanju ceste, če takrat, ko hodimo z
otrokom, prečkamo cesto kjerkoli, kakorkoli in kadarkoli, češ, naj kar avtomobilist pazi, da nas ne bo povozil in pri tem niti ne u-poštevamo, da se avtomobil ne more ustaviti na mestu, ampak je zato potrebna daljša ali krajša za-vorna pot, kar sicer kot vozniki zelo dobro vemo, ko pa se prelevimo v pešce, pa vse to pogosto pozabimo. Ob slabih zgledih bo o-trok ravnal tako ali pa še bolj nepravilno tudi takrat, ko ne bo pod nadzorstvom odraslih. In komu bomo tedaj očitali krivdo, če se bo zaradi takega ravnanja, kakršnega smo ga sami naučili s svojim slabim zgledom, zapletel naš otrok v prometno nezgodo, ki mu bo lahko zapustila trajne posledice ali ga bo stalo celo življenje.
Naj bo to dovolj za razmišljanje, da na otrokovo varnost v prometu ne smemo nikoli pozabiti.
V Sloveniji se je začela 20. avgusta 1936 velika stavka tekstilnih delavcev, ki je trajala mesec dni , to je do 19. septembra. Z njo je doseglo stavkovno gibanje v zadnjih letih ¡pred II. svetovno vojno svoj vrhunec. Stavka je pričela v kranjskih tovarnah Ju-gočeška, Jugobruna in Inteks, nato pa se je razširila na vseh 8500 tekstilnih delavcev v Sloveniji. Delavci so zasedli tovarne, jih zastražili ter izvolili tovarniške in mestne stavkovne odbore.
16.	septembra 1936 je oblast odredila oborožen napad na kranjske delavce in stavko zadušila s silo. Kljub temu so morali tovarnarji podpisati kolektivno pogodbo z delavci, Mnogi med njimi, zlasti delavski zaupniki, so po stavki izgubili službe.
ZOPER PRETIRANO PORABO ANTIBIOTIKOV
ČEBELJA LEKARNA
Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej So v svojih vrstah, potlej pa todi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vrte-tij), prilagajajo in postajajo odporni.
. Mnogi zdravniki, predvsem pa farmakologi so se zazrli, nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili .gibanju na svežem- zraku, mnogi- pa so začeli -obujati 1 stara pravila o zdravljenju z medom, Ta je kot Zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje ■ preteklosti,' saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«.:
Opozorila svetovne zdravstvene organizacije' o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, - da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom.
SVETOVNO
RAZISKOVALNO GIBANJE
; V: dobi, ko- je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo -dobro le vse, kar- je bilo moderno-, je tudi med.izgubil večji del svoje Veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj,, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi rta stvari,, ki so, mu bile. stoletja in tisočletja v pomoč) so v marsikaterem -laboratoriju nehali gledati v. bodočnost; posvetili so se preteklosti, to tako so vse več - raziskav posvetili tudi ¡čebeljim pridelkom. Prav; takšno vnemo kot drugje po svetu so pri- raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali, tudi -nekateri jugoslovanski, znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti nišo pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi:-Kmalu je postalo znano; , da-je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, bar jih poznamo, ¡saj. so v njej snovi; ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje- biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki-pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. - Propolis -je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam.
USPEHI
DOMAČIH STROKOVNJAKOV
^Raziskovalca, .slovenskega mi* krobiološkega. . inštituta. Bratko Filipič in .prof. dr. Miha ,Likar sta, dokazala,, da. matični mleček ih propolis' zavirata rast virusov.
V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij ih dosledne znanstvene metode v celoti ob j a-, vil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memoranda« iz Buff'ala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila:
»iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta anti-virusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusho dejavnost ..,« Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost...«
V	sosednji Avstriji so imeli leta 1960 letno .proizvodnjo 2,232.000 ton surovega železa v 10 plavžih. Povprečna letna proizvodnja -na enoto je znašala torej 223.000 ton. Petnajst let kasneje, leta 1975 so v sedmih visokih pečeh proizvedli 8,056.000 ton pri povprečni letni proizvodnji 436:600 tori fia enoto. Vse avstrijske visoke peči so imele leta 197-5 koristno prostornino pod 1200 m3.
. Druga soseda — -Italija, je imela leta 1960 letno proizvodnjo 2;683;00O ton surovega železa iz 13 plavžev, od tega Je imelo 12 plavžev ' koristno .'prostornino pod 1-200 m3 in ena; peč med 1200 in 2000 m?. Povprečna letna - proizvodnja na enoto je .znašala 206.400 ton. Leta 1975 r,so' -imeli v ‘Italiji letno proizvodni&*ll,a50.-000<ton -iz 18 visokih peči,-, od tega jih je ostalo s koristne prostornine pod 1200 m3- še 10, tri imajo prOstomi-no med 1200 do 2000 m8, štiri med 2000 do 2800 m-8 in ena 4552 m8 Povprečna letna proizvodnja na enoto je ¡Znašala 630:500 ton.
V	Zahodni Nemčij-i je bilo leta i960 še 156 plavžev in od teh 152 s . prostornino pod 1200 m8 ter samo ,4 s .prostornino med 1200 in 2000 jn8. Pri letni, .proizvodnji
25.739.000	ton je bila, .povprečna proizvodnja na enoto 165.000, ton. Leta 1975 , je bila. letna - proizvodnja. 30,074.000 ton, v vsega 82 plavžih. V petnajstih letih so ustavili. 7.4., manjših peči, -nekaj so jih .predelali, nekaj zgradili novih tako, .da so. imeli za proizvodnjo 30 milijonov ton samo še. 60 peči s prostornino pod 1200 m8,- 17 s prostornino med 1200 in 2000 m8,. 4 s prostornino med 2000 in 2800 ter eno z več' kot 2800 m8. Povprečna letna proizvodnja na enoto je znašala ‘366.700 'ton.
Zelo zanimiva Za nas je tudi Francija, kjer so imeli še'leta 1960 povprečno letno proizvodnjo na enoto vsega 96:200 ton. Imeli so 147 plavžev - in med temi niti ena peč ni bila,-1 s; prostornino nad 1200,m?. Letna proizvodnja je bila
14.154.000	ton.
POSKUSI
RAZVOZLJALI RAZMERJE
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOM-PLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000.
ČEBELE NISO ZDRAVNIKI
. O delovanju Apikompleksa so bile narejene- raziskave. Preizkusili, so ga-na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in
" Med velikimi proizvajalci sta pa le dva,tki-sta v 15 letih povečala število-visokih peči.
V SSSR so imeli 1960 leta 120 plavžev-in- so: povečali število na 136 enot, vendar so imeli 1960 leta 80. enot s koristno, prostornino
ugotovili- njegovo - izredno -ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in-se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je naj večja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo-že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal: kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic.	Jože Vettovec
Navedbe o ruskihnin japonskih visokih, pečeh so zammive^endar zanas-neprimerljive. Nekateri podatki i-z, dr dgur držav so bolj blizu tudi -našim, jugoslovanskim razmeram ■ in-ob teh se je vredno malo zamisliti.
Nekaj zanimivosti o proizvodnji surovega železa
Petnajst let kasneje so imeli letno proizvodnjo 17,921,000 ton -s samo 80 plavži in od teh je ostalo s prostornino pod 1200 m8 le še 68. Leta 1975 so imeli. ne enoto povprečno letno proizvodnjo
224.000	ton. Zgradili so pa 11 plavžev s prostornino med 1200 in 2000 m8 in imajo eno -največjih peči Y Evropi V Dunkirku s 4526 m8 prostornine.
• V Franciji 'so- imeli leta 1960 sorazmerno veliko malih -plavžev saj je bila povprečna letna proizvodnja na enoto pod 100.000 tortami: V' primerjavi z Zahodno Nemčijo imajo še vedno povprečno nizko proizvodnost na - enoto, ker je bilo Število plavžev v proizvodnji samo za 3 manjše od Nemčije, proizvodnja pa -za -nekaj v$č kot 12 milijonov ton.
Sorazmerno najradikalnejši poseg' so napravili Belgijci. Leta 1960 so imeli 53 plavžev in od teh je imel samo eden koristno prostornino med 1200 do 2000 m8. Letna proizvodnja je znašala
6.520.000	ton ali 123.000 ton na enoto.
Leta 1975 so imeli samo 19 plavžev, proizvedli so 9,069.000 ton surovega železa ali povprečno 477:300' ton na enoto. Od 19 plavžev,'jih -ima T4 prostornino pod 1200 m8, preostalih pet pa do 1600 m8.
Tudi v .Luxemburgu so v 15 letih dvignili letno proizvodnjo na enoto od 123.700 na 324.000 ton in nimajo nič več kot 12 visokih peči od 30 enot, ki so jih imeli še Teta 1960.
Angleži. so- imeli 1960 leta 110 plavžev in leta 1975 samo še 53. Sicer pa kaj - bi še našteval, v vseh navedenih državah so znižali število plavžev in povečali enote,, za »dosego, več j e. in cenejše proizvodnje.
pod 1200 na8, leta -1975-pa le že 64. Povprečna letna proizvodnja na enoto se je skoraj podvojila od 389.300 ton na 757.100 ton. Japonci sp povečali število enot od 34 na 51. Ukinili šo peči :z’-manjšo prostornino od 1200 'ni8;' odnosno od 30 takih peči jih je ostalo samb še 9 in • zvišali povprečhe' letnb proizvodnjo rta eoto -dd 1349:900 ton fia 1¡703:500 ton ali-škora j za 5-fcrat.
Velikost visokih peči seveda ni edini faktor, ,ki vpliva na proizvodnost in ekonomiko proizvodnje.- Povsod je težnja, da obogatijo vsip in ne velja več načelo, da je - treba prvenstveno izkoriščati lastno rudno bogastvo, ne glede na-kvalitefo rude. Vsi teže za tem, da bi imeli v vsipu vsaj 55 % Fe. V Zahodni Nemčiji uporabljajo same še 5 do 10 % 'domačih rud. Francozi uvažajo okoli 65’% rud in podobno' je tildi drugje. Dobro pripravljen, bogat vsip je za dobro delo plavža zelo pomemben. Razen tega je vplivna' temperatura Vpihanega zraka, obogatCnje s kisikom,’ upihavanje goriva 'in še vrsta malo manj Vplivnih faktorjev.
. Prej navedeni podatki obravnavajo samo. velikost visokih peči, v resnici so pa v proizvodnih podatkih -zajeti rezultati tehnološkega papredka 15. let.
■ Podatki 0 vplivu- ^©Mkosti peči na proizvodne: stroške V Zahodni Nemčiji-' 'primerjani na- -plavže s premerom 'talilnika 3,9 m, 5,5 m, 6,5 m in-9,3 m kažejo; da-stroški padajo od 3,9 do 9,3. Stroški pri
3,9	m so znašali 64 DM/t; pri B,5. m pa čelo 80 D'M/t, kar je pa posledica drugih obratovalnih pogojev. Pri premeru ogrodja 9,3 'm So hih' §5 DM/t, pri japonski peči S 14 m' premera ogrodja samo 35 DM/t.
ŠPORT IN REKREACIJA
PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN
Z nekoliko zakasnelo informacijo seznanjamo bralce o rezultatih prvenstva slovenskih železarn, ki je bilo v Ravnah 17. junija 1978. Pod pokroviteljstvom konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne in organizatorja, komisije za športno rekreacijo, so se športniki slovenskih železarn srečali na letnih športnih igrah 17. junija 1978 v Ravnah na Koroškem.
V medsebojnih srečanjih so se pomerili v kegljanju, košarki, namiznem tenisu, plavanju ih. atletiki.
Številna ekipa štorskih železar-jev je naše barve dokaj uspešno zastopala. Opaziti pa je; da ha tekme slovenskih železarjev ne prihajamo dovolj pripravljeni. Rezultati v posameznih panogah' dovolj zgovorno pričajo kje nas najbolj žuli čevelj, da o udeležbi
v plavanju sploh ne govorimo. V tem tekmovanju nismo imeli nobenega predstavnika in takšno stanje bo verjetno trajalo še nekaj let — dokler se nam ne bo uresničila želja “=k izgradnja plavalnega bazena na Teharjih.
Ž odlično organizacijo ravenskih funkcionarjev so bili doseženi v posameznih panogah naslednji rezultati.
Atletika: tek 100 m:
lv Vavče Matevž, Ravne 12,07
3.	Senica Branko, štore 12,47
tek na 1000 m:
1.	Majes Marjan, Kropa 2:44,43
3.	Lišanih Mihajlo,. Štore 2:51,41
met krogle — 7,25 kg:
1.	Preželj	Zvone,	Lesce	13,16
2.	Planinčič	Milko Štore	12,94
skok v daljino:
1.	Mackošek Bojan, Štore 6,12 m
balkanska štafeta:
1.	Lesce	3:43,34
2.	Štore	3:44,88
Vrstni red ekip:
1.	Lesce	26	točk
2.	Štore	22	točk
3.	Kropa	17	točk
4.	Ravne	13	točk
5.	Tovil Ljubljana	7	točk
6.	Žična Celje'	2	točki
v plavanju je bil vrstni red naslednji:
L Ravne	41	točk
2.	Jesenice	29	točk
3.	Lesce	9	točk
4.	Kropa ....	6	točk
5.	Tovil Ljubljana	2	točki
košarka:
1.	mesto, Štore
2.	mesto, Kropa
3.	mesto, Ravne
namizni tenis: (do 35 let)
1.	mesto, Ravne
2.	mesto, Jesenice
3.	mesto, Štore ■
kegljanje — ženske:
1.	mesto, Ravne 1-107 pod. kegljev
2.	mesto, Štore 1061 pod. kegljev
3.	mesto, Lesce 939 pod. kegljev
kegljanje — moški
1.	mesto, Ravne ; 583 pod. kegljev
2.	mesto, Štore 564 pod. kegljev
3.	mesto, Lesce 517 pod. kegljev
Reprezentanci Železarne Štore čestitamo k doseženim uspehom ih pričakujemo, da nas bodo tudi v bodoče tako uspešno zastopali.

Petindvajset let Prešernove družbe
Ob 25-letnici Prešernove družbe se naše uredništvo s tem prispevkom pridružuje temu praznovanju z namenom, približati našemu bralcu vrednote knjižnih zbirk Prešernove družbe in pomembnosti izdane- literature za delovnega človeka.
Že med vojno je bila med o-srednjimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb ža kulturo, saj smo se Slovenci v veliki meri prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov ljudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščevalskih tujcev, obdržali kot samostojen, svobodoljuben narod. In tako je poleg svojih drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha-slovenske kulture v svobodi, Izvršni odbor Osvobodilne fronte na svojem sestanku 27. januarja 1953 sklenil,, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izobražuj oče tradicij e naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev.
Na Prešernov dan 8. februarja 1953, ob kulturnem prazniku vsega slovenstva, : je bila družba U-stanovljena. Usmerjale in vodile so jo danes že legendarne oseb-

Dopisujte v
ŽELEZAR

nosti: njen predsednik, ki je to. ostal polnih 23 let, je bil Boris Ziherl; njen prvi tajnik France Bevk.
Njeno članstvo je kmalu po u-stanovitvi štelo nad 60 tisoč delovnih ljudi. Smisel in poslanstvo tako ustanovljene Prešernove družbe sta bila jasna: skrbela naj bi za izdajanje lepih in dobrih knjig v duhu revolucionarnih, narodno povezujočih načel Osvobodilne fronte, in v skladu z umetniškim izročilom največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, -tega genija; ki je izšel iz ljudstva in v katerem se j'e zato poosebil genij vsega slovenskega naroda.
članstvo Prešernove družbe, ta kulturno osveščeni del slovenskega življa, v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset let ob Prešernovem rojstnem dnevu,
3.	decembra, prejema v dar pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri sp poleg koledarja vsako leto še po dve izbrani deli naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tega ali onega področja znanja in §er‘priročnik te ali one yrste. Skoraj- vsi člani prejmejo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno, izbrani roman družbenp angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja.
Za svoje člane ih naročnike izdaja Prešernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja, črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zanimive zapise o najnovejših dognajih na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti, S tem skozi vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe, in to že vseh petindvajset let.
Poleg tega Prešernova družba že prek dvajset let izdaja zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskemu
bralcu najizvirnejša, naj zanimivejša, literarno bogata in. vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta.
S tem, da so njene izdaje dandanes na knjižnih policah povsod tam, kjer živijo Slovenci, da po marsikateri knjigi, ki jih je v preteklosti razposlala na slovenske domove Prešernova družba, še danes pogosto seže ljubeča roka delavca, kmeta, matere in o-troka, ki so še naučili pravično ceniti dobro knjigo, ker so spoznali, da jim le-ta pomeni nujno dopolnilo n j ihovega živi j en j a ih obstoja sploh — s tem je Prešernova družba dostojno izpolnila kulturno poslanstva. / i Naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove družbe in vloga Prešernove družbe danes, v ozračju potrošniške mrzlice in vsaj navidez zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno samovzgoj.o je odgovorna ih važna. V tem resnem času, ki ga skušaj a nekateri prekriti s snobističhim hlastanjem za zlagano dragocenimi, a v svojem jedru puhlimi dobrinami in v nasprotju z občasnimi pojavi elitizma v slovenskem literarnem ustvarjanju objavlja Prešernova družba, v svojih zbirkah dela umetniško odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev. prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. V nasprotju s poplavo tujega — in domačega — šunda razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov in naših sodobnikov.
»se@®®eee«®®see®ae««sa®e
Začasna ljudska skupščina Demokratične Federativne Jugoslavije je 23. avgusta 1945 sprejela zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Po tej reformi je dobilo zemljo okoli 200.000 malih kmetov in kočarjev.
Upokojeni
ŠTANTE FRANC, rojen 19. 7. 1926, stanujoč Prožinska vas 102, p. Štore, po poklicu KV valjar se je zaposlil v valjarni I 29, 4. 1947 kot zabijač, nato pa je opravljal še, dela ravnalca fine proge, dvigalca grobe proge, predstegača grobe proge, nazadnje pa je opravljal dela in haloge valjarja L
S 30. 6. 1978 je bil redno upokojen.
'STRAŠEK1 'ŠTEFAN, rojen 20. 12. 1924, stanujoč Šentjanž 42, p. štore, po- poklicu KV valjar se je zaposlil v Železarni Štore kot vlagalec gredic v valjarni. Opravljal je tudi dela predstegača grobe proge, od 1965 dalje pa vse do upokojitve pa je opravljal delo in naloge strojnika.
S 3,0. 6. 1978 je bil redno upokojen.
SMAJIČ FIKRET, rojen 24. 9. 1954, stanujoč Moševac 6, Malgaj, še je zaposlil v naši .delovni organizaciji 11. 2. 1974 v jeklarni I kpt pomočnik vlivališča. Po opravlje-riem tečaju za mazutarja je nekaj časa opravljal dela in naloge mazutarja, nato pa spet delo pomočnika vlivališča.
Z 21. 6. 1978 pa je bil invalidsko upokojen.
Želimo jim, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev.
VAŽNE «TELEFONSKE ŠTEVILKE
Zavod za požarno	
varnost in sedež	22-090 ali
štaba CZ	93
Uprava javne	
varnosti	23-941 ali 92
Reševalna postaja	94
KADROVSKE VESTI
Kožuh Vinko, KV elektromehci-nik iz elektroobrata; Krajnc Marta, ekonomski tehnik; TT —ekonom. odd.; Romih Jožefa, NK delavka iz TOZD Transporta; Jauševec Maks, PK strugar iz MO-litine; Hostnik Boris, KV mehanik TK naprav — merilna služba; Trupi Janez, NK delavec iz TT-mat. koop. s.; Posavec Stjepan, KV mizar — "tesarji; Kunštek Vinko, KV strojni ključ, iz TT obdelave; Egartner Stanislav, KV strugar iž TT obdelava; Plank Roman, KV strugar iz MO litine; Petek Marija, NK delavec iz valjarne I; Sivka Silvo, KV valjavec prof. iz valjarne II; Bukovšek Rajko, KV strugar iz MO litine; Oprešnik Janez, KV strugar iz MO obdel. valjev; Dunder Milan, NK delavec iz TT obdelava; Babič Daroslav, NK delavec iz livarne T; Arzenšek Jože, KV rezkaleč iz mehanične del.; Zapušek Dušan, KV rezkaleč iz valjarne JI; Ljube j Slavko, KV strugar iz mehanične del.; Kitak Stanislav, KV strojni kalupar iz livarne II; Ne-žman Jože, KV strojni kalupar iz livarne I; Lorger Srečko, KV strojni ključ, iz vzdrž. transp. sred.; Mlinarič Ivan, KV strojni ključ, iz valjarne II; Medved Jerko, KV eiektromehanik iz elektroobrata; Tomplak Ivan, KV eiektromehanik iz elektroobrata; Slomšek Jurij, KV strugar iz MO orodjarna; Videc Marjan, KV strugar iz mehanične del.; Augus-tinčič Franc, KV strugar iz valjarne II; Žaberl Jožef, KV strugar iz MO valji; Mihelčič Jože, KV strugar iz MO litine; Mulej Boriš, KV strugar iz TT obdelava; Zajc Branko, KV strugar iz mehanične del.; Čepič Miloš, NK de-avec iz livarne I; Novosel Ferdo, NK delavec iz livarne II; Gros Jože, KV strojni ključ, iz TT obdelava; Drofenik Herman, KV valjavec prof. iz valjarne II; Žagajšek Darinka, ekonomski tehnik — TT uvoz; Gajšek Štefan, strojni tehnik — TT priprava dela; Horvat Dragutin NK delavec iz obrata transport; Recko Anton, KV avtomehanik iz TT montaža; Mujka-ribvič Mehmed, NK delavec iz jeklarne II; Selčan Konrad, KV strojni kalupar iz livarne I; Gobec Ferdinand, PK rezkaleč iz MO valji; Kolar' Jože, NK delavec iz TT obdelave; Kameri Baj-rush, NK delavec iz livarne II; Fon Izidor, KV elektrikar-iz elek-troobrata; Zrnc Mladen," KV strugar iz MO valji; Škrabi Anton, KV strojni ključ, iz mehanične del; Komerički Dragutin, NK delavec iz valjarne I; Alijagič Ra-sim, NK delavec iz valjarne I;
Iz JLA so se vrnili:
Korošec Zvonko, KV eiektromehanik iz merilne službe;- Fric Alojz, KV valjavec prof. iz valjarne II in Novak Stanislav, eiektromehanik iz merilne službe;.
Vreš Zdravko, NK delavec, Trupec Antun, NK delavec, Kregar Anton, NK delavec, Jenič Bojan, NK delavec, Zivkovič Ra-divoj, NK delavec, Ban Franjo, NK delavec in Gmajnički Ivan, NK delavec — vsi iz valjarne I; Ivehovič Branko, NK delavec, Jurečič Hinko, PK rezalec, Mogu-ljak Branko, NK delavec, Zorko Edvard, PK pultist, Vlahovič Vla-tko, NK delavec, Deželak Franc, NK delavec in Vračun Leopold, NK delavec — vsi iz valjarne II; Nemec Ivan, PK avtog. rezalec iz jeklarne II; Bečiri Vehbi, NK delavec, Stanič Rade, NK delavec in Vidic Jožef, NK delavec iz livarne II; Šekoranja Žani, NK delavec, Halužan Cvetko, KV str. ključ, strugar in Stojan Franc, PK vrtalec, vsi iz obdelovalnice litine; Mernik Milan, KV strugar in Og-obdelovalnice valjev, Ambrož Anton, KV delovodja iz orodjarne; Jagodič Leopold, KV strugar, Uršič Jože, KV strugar in Hrepevnik Stanislav, KV str. ključ, iz mehanične-del.; Šmit Adolf, NK delavec iz obrata transport; Trobiš Marija, administrator v pripravi vzdrževanja; Milekič Mire, NK delavec iz obrata transport; Štefančič Martin, NK delavec in U-ran Vid, KV avtomeh. iz TT-mon-taža; Bohorč Štefanija, strojni tehnik iz TT mat. koop. sekt.; Pirkmajer Marko, komercialni tehnik iz TT komerciala; Potočnik Rajko, ekonom, tehn. iz DS za komerc. posle; Podkrajšek Martin, KV vpznik motornih vozil — SVD gasilci; Pokrajac DUšan, obratni elektrikar — sl. varstva pri delu;
Iz DO sta izključena:
Škorjanc Alojz, NK 'delavec iz livarne I in Leber Anton, NK delavec iz valjarne I;
Na novo življenjsko pot so stopili:
■ Doberšek Nada, komerciala in Križanec Srečko, odd. za kakovost; Anzeljc Ljubica, TT-vodstvo in .Korent Rado, DS za inv. in razv,; Zapušek Zmaga, komerciala in Verhovšek Albin iz elektroobrata; Bajčinovci Sazbina, komunala in Prebreza Šhefki iz livarne I; Blažič Spasoje iz mehanične del., Pečnik Vlado iz elektroobrata, Zupanc Marija, komunala.
STORSKI ŽELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa, -proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Kočar Bogdan iz elektroobrata in Kočar Tilka iz-fin. sekt.; Verk Marjan iz valjarne I, Jurkošek Leopold iz tov. trak., Krajnc Drago iz energ. obr., Artiček Rafael iz mehanične del., Koprivc Jože iz livarne valjev;
. Vsem iskreno čestitamo!
DELOVNO OBVEZNOST SO KRŠILI
P BABŠEK FRANC, livarna II
—	dne 6. 5. 1978 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN
2.	KOPINŠEK IVAN, jeklarna I
—	dne 24. 3. 1978 poškodoval sodelavca — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO 6 MESECEV
3.	PEČNIK BARTOL, jeklovlek —- dne 3. 4, in 31. 5. 1978 neopravičeno izostal z dela 1|- PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO 9 MESECEV
4.	ŠKORJANC ALOJZ, livarna
I	— odklanjal delo —- PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
5.	GAJŠEK ANTON, transport
—	dne 2. 2. 1978 fizično obračunal s sodelavcem JAVNI OPOMIN
6.	BELEJ Zvonimir, valjarna II
—	dne 9. 4. 1978 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN
7.	ČAUŠEVIČ Fehim, livarna
II	— dne 4. 4. 1978 prišel v službo na nedovoljenem mestu, dne 3.
5.	1978 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	HUMSKI BOJAN, livarna II
—	dne 28. 3. 1978 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Pravna služba
UPOKOJENI
ARH Martin, rojen 16. 10. 1923, stanujoč Začret 13 a, se je zaposlil v Železarni Štore, leta 1950 v jeklarni kot kovač, nato je odšel v JLA, ponovno pa se je zaposlil 1. 4. 1953 v jeklarni in delal na različnih delovnih mestih vse do leta 1974 ko je bil iz zdravstvenih razlogov premeščen v skladišče, na dela in naloge skladiščnika. S
7.	7. 1978 je bil invalidsko upokojen.
LUBEJ Jože, rojen 4. 9. 1925, stanujoč Proseniško 12 .Šentjur, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1955 v gradbenem oddelku kot pleskar. Od leta 1969 dalje pa je opravljal dela in naloge zidarja.
S 31. 7. 1978 je bil invalidsko upokojen.
LESNIKA Vitomir — Franc, rojen 1. 8. 1927, stanujoč Javorje 21, p. Gorica pri Slivnici, Šentjur, se je zaposlil v Železarni Štore 2.
3.	1959 v jeklarni kot ingotar, pozneje je delal kot jamski pomočnik, pomočnik vlivališčal, topil-niški pomočnik, nazadnje pa kot prebodar v jeklarni I.
S 4. 8. 1978 je bil invalidsko upokojen.
Želimo jim, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev.
JAZBINŠEK Vladimir, rojen 22.
6.	1923, stanujoč Kompole 94, Štore, j e.bil zaposlen v Železarni Štore že od leta 1939 do 1941, ko je bil premeščen v Železarno Kap-; fenberg, nato od leta 1945 do 1948, ko je odšel na dosluženje in se je ponovno zaposlil v letu 1948 v livarni kot livar-kalupar. V obeh livarnah je delal na različnih delovnih mestih, -nazadnje kot livar I v livarni valjev.
S 31. 7. 1978 je bil redno upokojen.