Št. 271.
V Ljubljani, torek dne 29. novembra 1910.
Leto 1.
I Posamezne številke po 4 vinarje. : .iUTRO* izhaja vssk dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-aiStvu mesečno K 1—. z dostavljanjem rsa dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K i'SO. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen
Kranjska dežela pred banke-rotom.
Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je v Gornjem gradu tako slabo gospodaril, da so ga stavili ljubljanski kanoniki pod kuratelo. Močnik in v oblicah krompir je sedaj ljubljanski škof in le na birmanskih potovanjih dobi od dobrih in premožnih župnikov in dekanov kaj boljšega.
Nam je vseeno, kako se škof pokorava za svoje grehe, zanimivo pa je, da vzbuja pri klerikalcih usmiljenje, vsled katerega ga obožavajo kot vzor-moža in tudi posnemajo kot vzor-gospodar ja.
Kakršno je bilo namreč gospodarstvo kranjskega najvišjega duševnega pastirja, tako je gospodarstvo v vseh korporacijah, ki jih imajo v rokah klerikalci. Razen cerkvenih puše, razen zasebnih blagajn naših dekanov in župnikov, je vse prazno.
Na zanima nas danes zavoženo klerikalno gospodarstvo pri ljubljanskih zadružnih centralah, niti slabosti toliko in toliko pred propadom stoječih gospodarskih zavodov na deželi.
D^ines je najbolj aktualno naše deželno gospodarstvo, v katerem neomejeno in poljubno gospodari klerikalna deželno-zborska večina. Komaj par let imajo šele klerikalci oblast v deželi v rokah in že so deželno gospodarstvo tako zavozili, da preti Kranjski bankerot.
Deželni finančni minister dr. Lampe je hodil ponosno in samozavestno po mestih in po deželi, kakor da bi imel deželne blagajne polne cekinov. Obljubljal je ljudem ceste, vodovode, električne centrale. Kjer ljudje niso hoteli verjeti njegovim obljubam, je poslal tja inženerje in zemljemerce, da so začeli s pripravljalnimi deli. Osobito po Belokrajini so se letos pred volitvami delali na deželni račun cele mesece načrti za prekladanje klancev, regulacijo cest in druge melijoracije. Vse je že začelo občudovati genijalnega finančnika Lampeta, dokler ni javnosti zaupal, da dela, kar dela, na kredo. Klerikalna deželnozborska večina je namreč sklenila najeti deset milijonsko posojilo in hotela ž njim tako gospodariti kot škof v Gornjemgradu. Na račun tega posojila so klerikalci do danes porabili že več kot dva milijona. Te dni pa je prišel glas iz cesarskega Dunaja, da vladar ni blagovolil dovoliti, da bi dežela najela tako visoko posojilo.
Končno je tudi vlada začela uvide-vati, da klerikalno gospodarstvo . ne vede pri nas drugam kot v polom. Čudno se nam zdi, da se je baron Schwarz ojunačil in predlagal, da naj se desetmilijon-skega posojila ne sankcijonira.
Radovedni smo, kaj store sedaj klerikalci: 2 milijona so že zapili na medvedovo kožo, za prih. leto izkazujejo sami l’/s
milijona primankljaja v deželnem gospodarstvu.
900.000 K, ki jih je dr. Šušteršič obljubljal v deželnem zboru od višjega davka na žganje, tudi ne bo.
V	strašnem položaju so klerikalci, a v groznem položaju je pa tudi cela kranjska dežela. Polom je neizogiben, le to je žalostno, da ga ne bodo trpeli klerikalni veljaki, ki imajo v rokah deželne finance, marveč davkoplačevalci, ljudstvo.
Kakor ne privoščimo ljudstvu, da bo še bolj ječalo pod večjimi davki, vendar moramo priznati, da je ljudstvo tudi saino krivo, da je tako daleč prišlo. Ljudstvo je šlo slepo v boj za klerikalne poslance, ljudstvo si je samo izvolilo klerikalno večino.
Treba bo še več polomov, še več bridkih razočaranj, da bo naše ljudstvo iz-pregledalo in obrnilo hrbet tistim, ki ga zapeljujejo in spravljajo v vedno večjo nevarnost.
Mi z zadovoljstvom gledamo na gospodarski bankerot klerikalne večine v deželi. Uverjeni smo, da je to najboljše in
—	žal — edino sredstvo, da se ljudstvo čim preje izpametuje.
Slovanski Jug.
Pojožaj na Hrvatskem.
(Izv. dopis .Jutru*).
Zagreb, 27. novembra.
Kriza na Hrvatskem, ki je nastala radi konflikta med srbsko-hrvatsko koalicijo in banom Tomašičem, ni rešena s poslednjimi saborskimi volitvami. Nasprotno, nasilja, ki se jih je vlada posluževala pri volitvah, so antagonizem med banom in koalicijo še potencirala.
Ali šele sklicanje sabora 22. t. m. je dovedlo stvar do točke, ki pomeni v svojih posledicah definitivno pretrganje vsake vezi med koalicijo kot relativno saborsko večino in vlado bana Tomašiča.
Udarec, ki ga je zadal ban Tomašič naši tako in tako lažnjivi ustavnosti s tem, da je sabor odgodil onega dne, ko se je ta sešel, z motivacijo, da potrebuje časa za pogajanja pri sestavljanju vladne stranke in saborske večine, ta udarec je bana Tomašiča na Hrvatskem onemogočil.
To se vidi iz številnih nerodnosti, ki jih dela po odgoditvi sabora. Koalicija je najenergičnejše protestirala proti temu neustavnemu aktu, a Tomašič daje razglasiti v službenem listu svoj odgovor, da skliče sabor takoj, ako mu koalicija za naprej garantira, da mu bo votirala indemnitet za mesec december in ako mu bo pomagala izvoliti de-legateza skupni o gr s ko-h r va tski državni zbor v Budimpešti.
Proti temu frivolnemu igranju z ustavo je objavil izvrševalni odbor srbsko-hrvatske koalicije energičen protest, v katerem z
ogorčenjem zavrača intinuacijo, da je ona kriva ex-lexu na Hrvatskem in ne ban, k i je odgodil s kraljevim reskriptom sabor, predno se je ta konsti-t uiral.
Na ta energični protest koalicije, relativne saborske večine, Tomašič ni znal odgovora, on se je našel v položaju brez izhoda. Iz svoje domišljene višine, s katere je pol leta delil koaliciji razne »lekcijeJ, se je spustil sedaj zelo nizko.
Sedaj je namreč pisal predsedniku koalicije, Gigi Tuškanu, pismo, v katerem ga z jokavim glasom prosi, da bi sklical sejo koalicije in da bi tudi njega pozval na njo, da bi osebno slišal za zahteve koalicije, da bi se morda dosegel sporazum in da bi se izognili ex-lexu.
Kaj stori sedaj koalicija, to se še ne ve. Iz vsega tega se vidi samo to, da se nahaja ban v zelo neprijetnem položaju in da že vidi pred sabo katastrofo svoje politike.	D.	B.
Vrazova slavnost v Zagrebu.
(Izvirni dopis „Jutru“).
Zagreb, 28. novembra.
Vrazova slavnost »Bratov hrv. zmaja" je imela čisto intimen značaj in kakor je bila	zasnovana, tako se	je tudi izvršila.
V	soboto zvečer	je	bil na postaji
južne železnice sprejem slovenskih gostov: gg. dr. Fr. Ilešiča in Fr. Maselj - Podlim-barskega („Slov. Matica"), dr. VI. Ravniharja in prof. Jeršinoviča („Glasb. Matica"), prof. Reisnerja (»Akademija"), Etbina Kristana	(slov. gledališče)	in	Drag. Hribarja
(»Slovan").
Včeraj dopoldne	so	razkazali člani
društva »Bratje hrv. zmaja" slovenskim gostom svoje društvene prostore, potem pa so šli skupno v mestno hišo, kjer je bila slavnostna akademija, pri kateri je govoril predsednik »Bratov hrv. zmaja", župan Ho-ljac in prof. dr. Fr. Ilešič.
Pred mestno hišo se je pridružilo Vrazovim slaviteljem še nekoliko društev in skupno so odšli pred hišo, kjer je umrl Stanko Vraz. Na tej hiši je bila odkrita spominska plošča, na kateri je napisano, da je tam umrl Slovenec-Hrvat Stanko Vraz. Ploščo je vzel v oskrbo v imenu mesta Zagreba župan Holjac, a pevska društva so zapela nekoliko pesem.
Zvečer je bila povodom petdesetletnice obstoja hrv. gledališča slavnostna predstava v deželnem gledališču. Po slavnostni uverturi se je prikazovala Ogrizovi-čeva apoteoza »Slava jim", ki se je prikazovala ravno tako kot povodom desetletnice hrv. gledališča, ali to pot je nastopil z ozirom na Vrazovo slavnost, med raznimi drugimi zgodovinskimi osebami tudi Stanko Vraz. Potem je prišel na vrsto komad »Ven s tujci" ki ga je vlada najprej zabranila, potem pa zopet dovolila, a tretje dejanje Lisinskega opere »Porin" je zaključil slavnostni večer.	—b
Splošni pregled.
Poslanec Supilo v Prag!.
V	soboto se je pripeljal v Prago v spremstvu profesorja Masaryka poslanec Supilo, kije znan iz časa veleizdajniškega procesa. Češki in jugoslovanski študentje so ga pričakovali na kolodvoru in so mu priredili velike ovacije. Nasproti žurnalistom, ki so hoteli od njega izvedeti podrobnosti, je rekel Supilo: Glavne stvari je povedal prof. Masaryk, sedaj se je preneslo celo središče v Belgrad. Tam pride tekom 14 dni Vasič pred poroto in pri tem bodo prišle posamezne senzacijonelne stvari na dan. Aehrenthal sicer skuša stvar potlačiti, pa je prepozno. Videlo se bo, ali so se vodilni krogi iz te afere kaj naučili.
»Vaterland" o vojnih pripravah na jugu.
Nasproti Aehrenthalu, ki je v svojem govoru v delegacijah, slikal situacijo države kar najkrasnejše in je posebno povdarjal dobre odnošaje napram drugim državam, prinaša zdaj »Vaterland" kričeče glasove o italijanskih vojnih pripravah na jugu. Posebno povdarja novo utrjenje Lida, Sottile, Chioggia in drugih važnih pozicij na jugu države; dalje pripoveduje, da je za časa aneksije bila Italija cel čas pripravljena s svojo mornarico, da je prenesla težišče svoje pomorske moči z zapada na vzhod inv da mobilizira na avstrijski meji. Tudi Črna Gora baje ni sigurna. Treba se je torej pripraviti na vojno. Tako piše »Vaterland" o miru.
Govori nemškega cesarja v državnem zboru.
Galerije nemškega državnega zbora so bile polne ljudstva, ko se je imelo obravnavati o cesarjevih govorih. Prvi govornik je bil socijalni demokrat Ledebur, ki je govoril o splošnem pomenu cesarjevih govorov iz katerih se da sklepati, da cesar ne stoji na ustavnem stališču, ampak da se smatra kot od Boga postavljenega vladarja, ki vlada po božji volji. Tak govor je protiustaven; jednako v protiustaven je bil zadnji govor o veri. Že leta 1908. se je dogodil slučaj, da se je cesar zagovoril in takrat se je doseglo to, da je ministrstvo odgovorno za oficijelne cesarjeve govore. Bettmann-Hollweg je na interpelacije odgovoril, da se mu zdi, da vodi soc. dem. stranko sovraštvo do ustave pri njenem boju proti cesarju. Tudi drugi poslanci so skušali cesarja opravičevati. S tem je bila stvar v parlamentu končana in je upati, da bo imela Evropa nekaj časa mir pred visokimi govori nemškega cesarja.
Češko-nemška pogajanja.
Baron Bienerth je razposlal nemškim in češkim poslancem pozive na sejo, kjer bi se določile vse priprave za nova češko-nemška pogajanja ki bi se vršila na Dunaju.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz timske zgodovine.	[170]
»Rešila ga bom!" si je ponavljala sama pri sebi.
Ta odločna volja jo j°. navdajala vso pot, dokler ni prenehalo škripanje koles in zibanje voza ter krik kmetice, ki je gonila svojega konja.
Nazadnje pa je Bianca iztegnila roko z bičem, ter pokazala v mrak.
»Naša kmetija!" je dejala kneginji.
In njen glas je čudno trepetal. Toda Primavera ni pazila na to. Z gorečim pogledom je zrla na kmetsko hišo, ki se ji je naglo bližala. Iz pritličnega okna se je svetila luč.
»Tukaj je, ali ne?“ je vprašala, in mahoma jo je iznova pograbila tesnoba.
„Da", je odgovorila kmetica, »tukaj je.“
Minuto kasneje se je koleselj zapeljal na dvorišče ter obstal. Bianca je skočila na tla in ponudila Primaveri roko. Tudi kneginja je nemudoma zapustila voz; kmetica jo je potegnila s seboj.
Beatrice se je zgrozila, ko je čutila burno utripanje svojega srca.
»Kje je on?" je vprašala tiho, ko je stala s svojo spremljevalko v nizki izbi, skoraj podobni skupni izbi, kakršne nahajaš povsod po kmetskih hišah. In ozrla se je naokrog.
Kmetica se. je zakrohotala. Beatrice je v strašnem čuvstvu vztrepetala od nog do glave.
»No?" je dejala in nagubala čelo. Bianca, ali ste slišali moje vprašanje?"
»Saj mi ni ime Bianca!" je dejala kmetica.
»Kje je vitez? . . . Govorite, nesrečnica! ..." »Gospod de Ragastens je v Montefortu . . ."
Primavera je kriknila od groze, ter stekla k vratom. Ta hip pa je začula, kako se je škripaje obrnil ključ. Vrata so bila zaklenjena.
»Oh", je zamrmrala. »To je podlo . . . Pravite, da vam ni ime Bianca?* je vprašala, vrnivša se s plamenečim očesom h kmetici. »Kdo ste torej? . . .“
»Ime mi je Lukrecija Borgia!" je odgovorila kmetica s strašno hladnokrvnostjo.
Primavera je odskočila ... V
plavil dušo neizmeren obup. Toda, —....................... r-------
slabosti pred svojo nasprotnico, se je vzravnala v skrajnem naporu, glavo pokoncu, zaničevanje na ustnicah, ter vprašala:
»Lukrecija Borgia je tu — kdo bo torej umorjen?
»Pomirite se, milostljiva!« je dejala Lukrecija in zarežala.
»Ni se mi treba pomiriti. Smrti se ne bojim."
»Saj vas ne bom umorila . . . vsaj zdaj še ne!"
»Česa torej hočete od mene?"
»Iztrgati vas Ragastensu."
»In vzrok?*
Smehljaj Lukrecije se je poostril.
»Vzrok je čisto ženski, milostljiva. Vi ljubite viteza ... no, jaz pa tudi! . .
Naglo, kakor rožljanje mečev, je zažvenketalo teh par besed sem in tja. Po Lukrecijinih zadnjih besedah pa je nastopila minuta molčanja.
prvem hipu ji je pre-ker ni hotela pokazati
Zadeta v srce, je Primavera zbirala moči za ta strašni dvoboj, v katerem jo je papeževa hči skušala umoriti z besedami, preden jo, nedvomno, umori s sunkom bodala. In vsa njena duša je trepetala.
»Pazite, Lukrecija Borgia!" je dejala naposled. »Vitez de Ragastens nikdar ne odpušča žalitev. In vaša ljubezen mu ne more biti drugega, kakor najbolj krvava vseh psovk! ..."
Lukrecija je prebledela kakor zid. Njen prvotni namen je bil res da, mučiti Primaverino srce ; toda ta opomin iz ust kneginje jo je zadel kakor razbeljeno železo. Mahoma je izgubila gotovost svojega duha.
»Da", je siknila, »vem to! Ragastens bo	zavrgel,	kar
mu ponujam . . • Toda na vse zadnje mi je malo do tega! Kar sem hotela, to se zgodi. Ločim vaju. Iztrgam vaju drugega drugemu. Nikdar več se ne bosta videla. Nikdar, ali me slišite?" ....
Burno sopenje njenih prs ji je za hip prekinilo besedo. Primavera ji je odgovarjala z usmevom,	ki je	bil	hujši	od
biča. In Lukrecija je planila proti nji,	kakor	da	jo hoče
raztrgati na mestu.
»Nikdar, ali slišiš? . . . Najprej poginiti ... In kadar boš mrtva, poiščem njega! In mu povem, da si mrtva! In mu povem tudi to, da sem te izročila tuji pohoti, preden sem te umorila! . . ."
»Nesrečnica!* se je izbruhnila Primavera.
»Kajti, to vedi dobro,* je nadaljevala Lukrecija, vsa blazna od gneva, »nekdo je, ki te hoče, nekdo, ki želi tvojega telesa, nekdo, ki te bo oskrunil s svojimi poljubi. In ta nekdo, ki ga ti sovražiš, ta nekdo, ki te navdaja z grozo, je moj brat, je Cezar! Odvedem te s seboj — in njemu te izročim 1 • • •*	(Dalje.)
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in noravnifitvo je v Franči-	i
škanskl ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne rračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in *ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaš*-nju popust. Za odgovor se priloži znamko.
političen dnevnik.
Francoski železničarji po stavki.
Odbor francoske komore, ki ima nalogo braniti interese železničarjev se je priglasil v avdijenco k Briandu in je prosil, da se proglasi splošna amnestija in da se odstavljeni železničarji zopet sprejmejo. Briand jim je odgovoril, da o splošni amnestiji ni govora, da pa bo skrbel za to, da se čim preje reši to vprašanje in da se bo pri preiskavi o stavki postopalo z največjimi oziri in da se bo vprašanje o zopetnem nastavljenju odpuščenih železničarjev rešilo kolikor mogoče ugodno. Stališče vlade ob-težujejo delavci sami, ker zaradi ponesrečene stavke še vedno kažejo slabo voljo proti vladi.
Protest francoske zbornice proti finskim zakonom.
Novoje Vremja prinaša na protest francoske zbornice oster odgovor posl Golobova, ki pripada skrajni desnici. Članek izraža obžalovanje pisatelja, da francoski poslanci ne poznajo razmerja med Rusijo in Finskim, niti katero od teh dežel. Ker je prišel protest že po sankciji finskih zakonov, je smatrati ta protest kot podcenjevanje monarha, drž. odbora in dume. Odpošiljalci protesta so obžalovanja vredni, ako ne vedo, kaj delajo.
Kreta.
Mohamedanski poslanci so podali protest proti temu, da se je kretska nar. skupščina otvorila v imenu grškega kralja in da se je ponovil ^klep iz leta 1908. o združenju Krete z Grčijo. Vladni kandidat Cri-aris je imenovan za prezidenta skupščine.
Upor v Braziliji — končan.
Mornarji ki so se uprli proti častnikom so podali brazilski zbornici svoje zahteve, da se odpravi telesna kazen na ladjah in da se moštvo pomnoži. Mornarji so čakali odgovora na ladjah pred Rio de Janeiro. Prebivalci mesta so preživeli strahu polno noč, ker bi bili mornarji začeli streljati namesto, ako bi zbornica njih zahtevam ne ugodila.
V	zbornici je prišlo do pretepa med poslanci. Po burnih debatah so bile zahteve mornarjev sprejete. Ko se je to mornarjem sporočilo, so pristali z ladjami. Proglašena je bila splošna amnestija, mornarji so podali telegrafično izjavo, da obžalujejo svoje dejanje proti poslušnosti, k čemur pa jih je vodila skrajna sila zaradi razmer na ladjah. S tem je natal popolni mir.
0HCVE0 vesti.
»Katoliški sklad". Klerikalci so posnemanja vredna slranka. Za razne stran-karsko-politične namene pa ima tudi, kakor se je v nedeljo v Unionu neki klerikalni pristaš pohvalil, že poln fond, v katerega so zavezani vplačevati v določenih rokih in raznih prilikah vsi poslanci, vsi duhovni in posvetni pristaši, ki so v dobrih gmotnih razmerah. Razen tega imajo denar »Slov. Straže11, društva in posamezne ljudi, ki nabirajo! Povrhu pa so prefrigani dovolj, da umejo odvisne ljudi pridobiti in nase navezati, kjer imajo kaj oblasti ali sicer odločevati 1 Kaj pa naj rečemo v tem oziru o organizaciji in denarnih sredstvih nar.-napredne stranke ?!
Klerikalna strahovlada. Iz Dobrepolj nam poročajo: Klerikalni napad na gosp. Mustarja, zastopnika „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani", se je za enkrat popolnoma ponesrečil. Klerikalce namreč strahovito jezi, ker je g. Mustar kot pošten in
Mali listek.
Slovensko deželno gledališče.
Za uspeh „Tatu vseh tatov" gre zasluga v prvi vrsti obema izbornima zastopnikoma vojvode Charmeraca in višjega nadzornika Guercharda, gospodoma Nučiču in Bohuslavu. Simpatičnega, kavalirskega tatu je z dobro, celo jako dobro karakterizacijo in finimi, vojvodu primernimi manirami v prav izdatni meri opremil g. režiser Nučič. Njegova in gosp. Bohu slava zasluga je, da se je občinstvo ob ne ravno dobri komediji dobro zabavalo. Na višku je stal v lepi alijansi z g. Bohuslavom v končni sceni tretjega dejanja.
Vrednega partenaireja je našel v g. Bohuslavu, ki je ustvaril dovršen tip iznajdljivega, duhovitega kriminalista. Z umerjenostjo in mirno premišljenostjo, ki ga ni zapustila tudi v momentih največjega razburjenja in najvišje napetosti, je premagal nasprotnika in občinstvo,
Germaine gdč. Wintrove je bila, kakor običajno, vzgledna, elegantna v igri-in toileti; gdč. Setrilovž je imela isto-tako prav mnogo lepih momentov; dasi v priprosti, temnordeči obleki, je vendar iz-gledala zelo dekorativno. Priporočamo ji samo počasnejši in vsled tega razločnejši govor.
Gdč. Thalerjeva in gdč. Danilova zaslužita za dobro izpeljani epizodni figuri pohvalo; g. Povhe je bil kot pre-
neodvisen mož, naročen na „Jutro“. Dolgo so premišljevali, kako bi ga šikanirali in mu vzeli sedanjo službo. Končno sta mu znana klerikalna učitelja Jaklič in Štrukelj v resnici zagrozila, da mu bosta odvzela zastopstvo imenovane klerikalne zavarovalnice, ako takoj ne odpove „Jutra“. To ima g. Mustar v zahvalo za svoj trud v korist klerikalne zavarovalnice. Trdno pričakujemo, da se g. Mustar ne bo pustil tako nesramno strahovati. Saj vsi Dobrepoljčani dobro vedo, da mu ni toliko za ta klerikalni zaslužek, zato naj si dobrepoljski kaplan nikar preveč ne domišljuje, da mu bo bogve koliko škodoval. Tudi vsa hujskanja nedoraslih »Čukov" ne bodo gosp. Mustarja prestrašila. Prišel bo čas, ko bodo tudi Dobrepoljčani obračunali s klerikalno golaznijo.
Zaradi stradanja in grdega ravnanja pobegne vsak mesec skoro kak deček iz „Marijanišča“. Pred kratkim se je na Poljanski cesti upiral svoji materi sin in se branil iti nazaj v zavod, rekoč da ga tepo in da strada. Z Dolenjskega smo zvedeli, da ima v zavodu neki kmet sina iz spodnje gimnazije, ki piše domu kako strada, dasi plača po 44 K na mesec. Istega dne je ušel neki drugi gojenec, ki je tožil, da mora vedno moliti in lačen biti! To je lep zavod za mladino! Farji izžemajo iz staršev denar, otroke pa mučijo z brezsmiselnimi molitvami, mesto da bi jim dali plačano hrane in pouk!
Na shodu »Političnega in izobraževalnega društva za Vodmatski okraj" v gostilni Ant. Bizjaka je nabral g. Gregorc, železniški uradnik za Ciril-Metodovo družbo svoto 15 K 44 vin., katera se je izročila podružničnemu predsedniku v Mostah. — Trgovci in obrtniki v Mostah so nabrali v spomin umrlega g. Fr. Zakotnika za Ciril-Metodovo družbo 38 K Hvala lepa!
Bogat Nemec. Urar Meisetz na Mestnem trgu je kupil hišo na Mestnem trgu, v kateri ima prodajalno za 80.000 kron.
Proslava zagrebškega gledališča in slovensko gledališče. „Slov. Narod" pravi, da je na Hrvate napravilo prav mučen utis, da pri proslavi pedesetletnice obstoja hrv. gledališča ni bilo zastopano slovensko gledališča. Nam je pa dobro znano, da je pri tej slavnosti zastopal slovensko gledališče član intendance g. Etbin Kristan in potemtakem o kakem »mučnem utisu" seveda ne more biti govora.
Slovensko deželno gledališče. Danes, v torek se igra in poje prvič v abonne-mentu velika Wagnerjeva opera Jann-ha u s er“ ter velja predstava za vse sedeže in lože (nepar). Na to opozarjamo ker je na lepakih tiskovna pomota.
Odjemalcem naprednih časopisov. Prosimo vse odjemalce in čitatelje naprednih časopisov, da ne puste časopisov ležati doma in da jih ne mečejo proč, ampak naj jih oddajajo v Šešarkovi trafiki v Šelen-burgovi ulici ali v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici, kjer se časopisi zbirajo, da se odpošljejo na mejo.
Sveti Miklavž bo kmalu tu. Našim otrokom ne more napraviti večjega veselja, kakor če jim položi na mizo »Modrega Janka", ki jim je v kratkem postal najljubši prijatelj. Knjiga posreduje mladini najvažnejše nauke o higieni in o lepem vedenju, pri čemur pa se našim ljubljencem prikupi s šegavimi kiticami, veselimi otroškemu duhu primernimi prizori in lepimi podobami, ki nam z drastično komiko slikajo zle posledice različnih razvad. Ker se tako otroci igraje priuče vsega, kar je po-
iskovalni t>odnik povsem na mestu; komika te uloge leži v pretiranem dostojanstvu in apodiktičnih trditvah, ki se redno izpremene v večjo ali manjšo blamažo; g. Šimžček je bil zelo tipičen komisar, izveden vseskozi dosledno. Prav dober je bil oče Charolais g. Danila; karakteristična maska zasluži specijelne pohvale. Sploh stopa g. Danilo zadnje čase z velikimi koraki navzgor; razveseljivo dejstvo, ki ga zares z veseljem konstatujemo,
G. Molek je postavil na oder dobro študirano komično figuro, ki ni ostala brez zasluženega upliva na avditorij; gospa Buk-škova je storila iz svoje uloge vse, kar se sploh da storiti; ne moremo pa tega trditi o g. Verovšku, čegar Gournay ni mogel priti do veljave: poglavitni vzrok leži pač v pomanjkljivem memoriranju. Zadnje scene prvega akta, ki bi se bile morale igrati v tempu brzovlaka, je ravno g. Verovšek prav mučno zavlačeval. Do reprize bo brez dvoma svojo ulogo točnejše naštudiral.
V	nedeljo zvečer so po več kot dvamesečnih skušnjah uprizorili Wagnerje-vega »Tannha userja". Z etičnega in muzikalno-tehničnega stališča smo opero samo že dosti obširno ocenili. Naj slede še dve, tri opazke o gg. solistih!
Najboljši izmed vseh, absolutno in relativno, je bil pač g. Križaj, kateremu gre neoporečno po vsej pravici palma večera. Zvonki, modulacije zmožni glas, ki spominja po svoji barvi in svojem obsegu na slavnega Betetta, je v hipu osvojil vse
trebno, da ostanejo zdravi in se razvijejo v koristne člane človeške družbe, je pač ni boljše in koristnejše knjige.
„Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju" je razdelilo meseca novembra med revne visokošolce 1075 K. V nadi, da se oglasi večje število podpornikov, dobilo je pa letos samo 88 K. Veliko potrebnih prosilcev se je moralo vsled pomanjkanja sredstev odkloniti. Da se beda naših ubogih dijakov saj nekoliko olajša, prosimo vse tiste, kateri so sprejeli položnice, a se do sedaj niso odzvali, kakor tudi druge rojake, da pošljejo vsaj malo podporo temu prepotrebnemu društvu. Prosimo torej nujne pomoči! Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nad-revident južne železnice v p., Dunaj III. Reisnerstrasse 27.
Deželna lovska razstava. V soboto je bila otvorjena v »Mestnem domu" kranjska lovska razstava. Otvoritve so se udeležili zastopniki vlade, dež. odbor, zastopniki slov. lovskega društva, vojaški in razni civilni dostojanstveniki. Razstavo je otvoril deželni glavar Šuklje s slovenskim in nemškim govorom. Deželna lovska razstava je spopolnjeni slovenski del dunajske lovske razstave in nudi v celoti in v posamezno-stih dovolj zanimivosti. Na sredi dvorane je kranjski gozd s svojimi prebivalci, ki mirno žive drug ob drugem: medved, volk, lisica, jazbec, podlasica itd. Veliko steno dičijo rogovi in rogljički, kot spomin na uspehe kranjskih lovcev. Zbirka je zelo mnogoštevilna in kaže zelo zanimive posebnosti. Poleg teh lovskih trofej so fotografije psov iz pesarne v Podgori, ki je last g. dr. Ivana Lavrenčiča. V kotu vidimo model mostovišč z ljubljanskega barja, v drugem kotu pa gorenjsko lovsko kočo s Triglavom v ozadju. Ob steni so razpostavile razne tvrdke svoje izdelke, lovske potrebščine. Zanimivo je tudi drevo, ki je polno polhov. Poleg njega je razpostavil krznar g. Krejči izdelke iz polhovine. Škoda, da se niso pridejali tudi narodni izdelki: polhovke, kučme, kožuhi. Koncem dvorane vidimo orožje divjih lovcev, razdeljive puške, pasti itd. Razstava dela utis sveže prirode s svojim zelenim drevjem, nad katerim se preletavajo žive senice in ščinkovci. Od blizu si lahko ogledamo ponosnega zlatoroga in plašnega gamsa. Tudi jata močvirnih ptic, divjih rac, čapelj itd., se nam kaže v posebnem oddelku. Visoko pod stropom vidimo orla, sokola, kragulja, divjega petelina in druge prebivalce visokih vrhov. Razstava nudi odrastlim in mladini toliko lepega, da jo priporočamo.
Knjiga o cementni industriji. Prihodnje leto izide v slovenskem jeziku spisana knjiga o cementni industriji, — katero je spisal znani slovenski strokovnjak Mi-hajlo Rosrnan iz Belgrada. Knjiga bo obsegala preko 200 strani s podobami o strojih, ki so potrebni za izdelovanje cementa. Knjiga bo zelo koristna in podučljiva za vse slovanske stavbene inženerje, stavbene mojstre, kakor tudi za zidarje in preprodajalce cementa. Kakor znano, še do danes nimamo take slovenske knjige in bo ista gotovo vsem dobrodošla. V knjigi bo vse popisano, kako je cement nastal, kdo ga je iznašel in kedaj, razvitek do današnjega dne, kemična sestava izdelanega cementa kakor surovine, obenem pa bodo popisane tudi predpisane avstrijske, nemške in cu-riške norme. Opisan bo tudi natančen poduk o uporabi cementa, dalje kaj je dotičnemu storiti, kdor sumi, da mu je tovarna poslala slab cement, oziroma, če je iz cementa na-
poslušalce. V posebno zaslugo mu štejemo, da spremlja petje vedno tudi z igro.
Gdč. Naddsovž je pela Elizabeto Turinško s čutom, ki bi bil sempatam potreben stopnjevanja; v splošnem je ugajala; izvežbana pevka se ji pač pozna že po prvih taktih.
G. Waszmuth se nam je prezentoval nekaj neugodno. Njegov junaški tenor, ki ga je tako uspešno uveljavil v »Daliboru", ga je mestoma žal zapustil; v prvem dejanju smo bili sicer ž njim manj zadovoljni, kakor v naslednjih dveh. V tretji sceni prvega akta je, klečoč pred križem ali pozabil na svojo v ulogi predpisano repeticijo romarskega zbora, ali pa se je črtala; naj bo vzrok eden ali drugi, želimo, da se danes zvečer ta mučen nedostatek popravi; nekaj igre bi njegovega Tann-hauserja nemalo povzdignilo.
Wolfram g. Peršl.a je bil muzikalno korekten; v nižini'doni njegov glas nekako prazno, a je tem simpatičnejši v srednjih in visokih legah. Glede igre velja isto kot pri g. Waszmuthu.
Novoangaževani drugi tenorist gosp. Kadjr£bek je po svojem materijalu boljši od svojega predhodnika g. Nevola; njegov Walther nas ni mogel ogreti, ker je bil pomanjkljivo prednašan. G. Bukšeku izrekamo vse zasluženo priznanje; njegov Bi-terolf bi bil izboren, da bi g. Bukšek včasih malo nenaravno ne sekal posameznih fraz in da bi delal malo več razlike med mezzo-forte in forte.
Gdč. Šmidovš je dala mladega pa-
rejeni beton slabo izpadel. Cena knjigi bo zelo nizka. Zato se prosijo vsi oni, kateri jo žele, naj pošljejo podpisanemu svoj naslov, po dopisnici, da se zve vsaj približno število, koliko iztisov se lahko tiska. — j Mihajlo Rosman, ravnatelj cementnih tovarn, Belgrad, Kara Gjorgjeva ulica 95, I.
Grob Jana Žižka, slavnega vojskovodje čeških husitov so našli te dni v Časlavi. Dne 26. t. m. je prišel od županstva v Časlavi telegram v Prago, da so v župni cerkvi v Časlavi odkrili grob Jana Žiške s primernimi dokumenti. Jan Žižka je nam znan iz husitskih bojev s svojimi zmagami nad cesarjem Sigmundom. Umrl je leta 1424. na moravski meji pri obleganju gradu Prebislava. Truplo so odnesli vojaki v Kraljevi Gradec, odkoder so ga pozneje prepeljali v Časlavo. Po bitki na Beli Gori so katoliški protireformatorji hoteli uničiti vse, kar je spominjalo^ na husite in protestante. Prišli so tudi v Časlavo inv so leta 1623. razdejali Žižkov grob. Tako Čehi niso vedeli za grob svojega junaka, pri popravljanju cerkve pa so našli sedaj malo desko in list, ki v latinskem jeziku naznanja, da je grob Žižke v nasprotni strani te cerkve. Odprli so kamnito pločo, našli so res lobanjo in nekaj kosti. Cerkev so takoj zaprli in so poklicali strokovnjake, da preiščejo listino in grob. Kakor vse kaže, je stvar skoziinskozi verodostojna.
Delo v Gruberjevem prekopu vsled vode počiva. Tvrdka Czeczovviczka zdaj tudi delavcev nima, ker jih za njeno beraško plačo tudi dobiti ne more, da bi po zimi ondi delali, stradali in zmrzovali. Ko bi tvrdka ne bila tako umazana in se za izvršitev dela v določenem terminu res brigala, bi bila struga Gruberjevega kanala do pomladi že izčiščena. Tako pa ne bo. Voda zdaj nagaja, a jeseni je bilo za ta dela izredno ugodno vreme. Kdaj pride na vrsto glavna struga Ljubljanice, pač torej še nihče ne ve !
Na Kočevskem	so	izsledili	v	neki
vasi volkove. Nekemu kmetu je volk napadel psa in ga poškodoval. Lovci zasledujejo volkove po snegu v gozdih na ko-čevsko-hrvaški meji.
Miklavžev semenj prično postavljati te dni na Kongresnem trgu ob južnem robu »Zvezde".
V	župni cerkvi	v	Rudniku	je	one
dni vlomil neki uzmovič, a je slabo kupčijo napravil. Baje je imel ponarejen ključ od glavnih cerkvenih vrat. Uzmoviča zasledujejo.
Zglaševanje nabornikov gre h koncu. Mladeniče, ki pridejo spomladi-k naboru, to je	leta 1888., 1889.	in	1890. rojene	mladeniče, opozarjamo, da	je	le še do	30.	t. m.
čas za zglaševanje. Nabornik, ki opusti zglasitev, se kaznuje z globo 10 do 200 K ali pa z zaporom. Iz zanesljivega vira vemo, da se je doslej komaj polovica mladeničev zglasilo za nabor.
Nimam časa. Tako je zaklical predvčerajšnjem na Cojzovi cesti neki voznik stražniku, ki ga je hotel radi prehitre vožnje ustaviti. Toda stražnik se ni dolgo premišljal, ampak je skočil na voz in ustavil konje. Upamo, da bo imel voznik sedaj dovolj časa presedeti kazen v zaporu.
Ponesrečena tatvina. V soboto popoldne je nekdo ukradel trgovcu Ignaciju Kesslerju na Pogačarjevem trgu konjski komat, vreden 30 kron. Ker so bile o tatvini takoj telefonično obveščene vse jjpoli-cijske stražnice, je zvečer neki stražnik pred odhodom dolenjskega osebnega vlaka na dolenjskem kolodvoru ustavil 63 letnega
stirčka s primerno naravno ljubeznivostjo in s prikupnim simpatičnim glasom. V ulogi Venere je nastopila kot gost ga Foe-dranspergova. Lepa, elegantna postava je očarala mnogoštevilno občinstvo prav tako, kakor simpatični timbre njenega, sicer ne ravno obsežnega glasu. Ali ga Foe-dranspergova ima ta svoj glas precej dobro disciplinovan in njen muzikalni čut in fini posluh jo obvarujeta pred forsiranjem. Rajši utone za nekaj časa v morju orkestra (tretje dejanje) — seveda ne vemo, če ne morda neprostovoljno — in stopi ob mirnem pianu instrumentov zopet na plan. Visoka oktava večkrat ni prišla do polne veljave; afektiranih izgovarjalnih manir naj se varuje; slovenskega končnega »h“ pač ni treba po nemškem vzoru izgovarjati kot nekakšen sičnik.
Igralska šola gdč. Nad&sove ima nekaj pomanjkljivosti. Dramatične poze naj bi bile finejše zaokrožene, nekatere geste z obema rokama bolj uglajene.
Zbor je bil v drugem tenorju nesi-guren v prvem dejanju, v basu v drugem aktu. Končni zbor tretjega dejanja je bil pod kritiko. Orkester, ki mu mestoma manjka pravih proporci), je pod umetniškim vodstvom g. prof. Reinerja izborno rešil svoj part.
Režija bo morala v prvi vrsti skrbeti za to, da se zanese na oder, posebno med gg. soliste več življenja. Scenerija je z izjemo drugega akta, kjer ona dvorana pač preveč diferira od originelne, hvalevredna.
—a—
posestnika Martina Štreklja iz Zvirč pri Žužemberku, ki se je hotel z imenovanim komatom odpeljati. Pri aretaciji je najprej izjavil, da je kupil komat v Celovcu, kjer je obiskal svoiega sina. Pozneje je to preklical in izjavil, da ga je kupil od nekega neznanca na Marijinem trgu za štiri krone. Nepoštenega kmeta so izročili sodišču.
Otvoritev trgovine. Priporočamo novo trgovino s špecijalitetami za dame, kakor natančneje prinaša današnji oglas.
Mirnega človeka ubil.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Prepir radi dekle.
Zvečer 15. avgusta t. 1. se je nahajalo v gostilni pri Briceljnu v Stepanji vasi več fantov, med njimi tudi 21 let stari samski Matija Jerančič, zidar iz Zg. Hrušice, ki je odgovarjal danes pred porotniki radi hudodelstva uboja. Tega večera so se namreč fantje v gostilni med sabo sprli radi domače dekle in posledica tega prepira je bil potem uboj.
Napad na cesti.
Ko je postal prepir med fanti že tako živahen, da se je bilo bati pretepa, je gostilničar spravil goste na prosto. Med njimi sta bila tudi delavca Anton Juričan in Pavel Lončarič, oba zaposlena pri gradbi Gruberjevega prekopa.
Ta dva sta šla skupaj iz gostilne, ali ne daleč od njunega stanovanja je skočil nekdo nenadoma proti njima in začel udrihati z nekim trdim orodjem, s katerim je oba pobil, ali Lončarič je vseeno zbežal domov, Juričana pa so našli drugo jutro nezavestnega na Povšetovem podu v Stepanji vasi, odkoder so ga odpeljali v deželno bolnico, kjer je še isti dan umrl.
Morilec.
Nekaj časa se ni vedelo, kdo je morilec. Ali orožnikom se je kmalu posrečilo izslediti ga v današnjem obtožencu Jerančiču, ki je sprva tajil svoje dejanje, potem pa vendarle priznal, da je ubil Juričana in močno poškodoval Lončariča.
Porotniki so ga proglasili soglasno krivim in bil je obsojen na tri mesece težke ječe.
Razne vesti.
* Dr. Crippenova zapuščina. Dr.
Crippen je zapustil pismo za svojega zagovornika. Splošno se domneva, da je v tem pismu dr. Crippen priznal umor in ga natančno popisal, obenem pa skušal vso zadevo kolikor mogoče omiliti in se opravičiti.
Proti velikim ženskim klobučnim iglam. Berlinski policijski predsednik je izdaj odlok proti velikim ženskim klobučnim iglam, ker ovirajo ulični železniški promet. Dame, ki se ne bi hotele pokoriti tej prepovedi, bodo policijsko kaznovane.
* Živinski umor. V Maki na Ogrskem je živel vrtnar Emerih Urban s svojo ženo v večnem prepiru in sovraštvu. Pred par dnevi jo je poslal k vodnjaku po vodo. Ker pa je bila žena že več mesecev noseča, ni hotela ustreči moževi želji. To je moža tako raztogotilo, da jo je pograbil za lase, pehal po dvorišču in nato še s čevljem večkrat sunil v trebuh. Žena je na mestu porodila mrtvo dete, katero je pobesneli mož zagrabil in vrgel na sosedni vrt. Ko vse je vrnil v hišo, je bila žena že mrtva. Živinski oče se je nato sam prijavil orožnikom, ki so ga odpeljali v zapor. Nesrečna žena je bila pokopana ob velikanski udeležbi občinstva.
* 4000 metrov visoko v zraku. Ameriški avijatik Drexler se je vzdignil pred par dnevi s svojim zrakoplovom „Bleriot“ 4000 metrov visoko, ter s tem pobil svetovni rekord.
* Nenadna smrt pred vojaško komisijo. V torek se je dogodil pred zagrebško vojaško komisijo nenavadno tragičen slučaj. Iz Gornje Štubice je prišel pred vojaško komisijo 40 letni kmet Ivan Boltek, da bi oddal reklamacijo radi svojega sina. Ko je stopil pred predsednika komisije, da bi mu oddal pismeno prošnjo, se je zgrudil nenadoma na tla in obležal na mestu mrtev.
* Eden, ki noče biti pomiloščen.
Ko je krakovsko sodišče naznanilo Karolu Stareskemu, ki je bil radi zavratnega umora svojega očeta obsojen v smrt na vešala, da ga je cesar pomilostil in spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo, je izjavil, da odklanja vsako pomiloščenje, ker hoče na vsak način biti obešen. Ko mu je predsednik pojasnil, da se proti cesarskemu odloku ne more pritožiti, je izjavil, da bo že nekaj storil, da ga bodo ja obesili. Protokola ni hotel podpisati.
* Strašen oce. Porotno sodišče v Vesoulu na Francoskem je obsodilo na 15 let težke ječe najemnika Jurja Modesta, ki je zapeljal svojo lastno hčer in jo umoril. Mož, ki ima že omoženo hčer in oženje-
nega sina, je najprej skušal zapeljati svojo starejšo hčer, še predno se je omožila. Ta namen se mu ni posrečil. Pač je pa zapeljal svojo mlajšo hčer, slaboumno in pohabljeno Marijo. Ko je bila že peti mesec v drugem stanu, jo je zavratno umoril.
* Grozodejstvo po poroki. V občini Termerest na Ogrskem je kmet Pavel To-dorescu ustrelil 18 letno Evo Petrišan, ko je ravno prišla s svojim možem iz cerkve od poroke. Ženitovanjski gosti so bili tako razjarjeni, da so morilca javno kamnali.
* Stavkujoči usmrtili stavkolomca. Pred porotnim sodiščem se je vršila te dni v Rouenu obravnava proti delavcu Lon-geju, ki je po naročilu socijalistične organizacije umoril nekega sodruga, ki se ni hotel pridružiti stavki. Soobtoženih je bilo sedem, ki so pa izjavili da niso sodelovali pri zločinu. Toda tri priče so prisegle, da je bil umor Lucroisa sklenjen na nekem društvenem sestanku. „Na jednem sestanku je, kakor je pričal neki svedok, izjavil obtoženec Durand, da bi bilo zelo potrebno, rešiti se vseh stavkolomcev." Predlogu je pritrdila cela skupščina, Neki drugi svedok je izjavil, da je bil tudi on obsojen od organizacije v smrt, a je še srečno ušel. Kljub temu, da so tako glavni krivec Longe kakor tudi soobtoženci zanikali krivdo, jih je porotno sodišče spoznalo krivim. Longe je bil obsojen na smrt, ostali pa na 20 let težke ječe,
* Tragična smrt begunca. Pred par meseci so našli na bregovih Rivalta pod snegom ležati nekega človeka. Oblasti nikakor niso mogle dognati identitete mrtveca, nakar je bilo truplo pokopano na pokopališču Sv. Antona. Sedaj pa se je stvar nenadoma razjasnila. Neki Cesare Nardini iz Velletrija je naznanil oblastim, da je njegov brat, ki je bil finančni stražnik v Nazzaru, pred par meseci izginil in ga še dosedaj niso našli. Prosil je oblasti, če bi se smelo izkopati truplo imenovanega mrtveca, da se prepriča, če ni morda to njegov brat. In v resnici! Mrtvec je bil njegov brat Peter Nardini, ki je pobegnil od vojakov, a na begu zgubil pravo sled in padel v neki prepad, kjer je našel smrt v snegu. Po dokončanem izvidu so mrtveca zopet pokopali.
Državni zbor.
Dunaj, 28. novembra. V jutršnji seji državnega zbora se bo nadaljevala debata o dravinjskih vprašanjih, zlasti glede draginje tnesa. Če se bo stvar hitro končala, bo prišlo prvo čitanje budgetnega provizo-rija, že v sredo na vrsto. Proračunska razprava bo trajala približno tri dni. Med tem se bodo odseki pečali z reformo poslovnega reda in bančnega statuta, če bodo referenti o pravem času izdelali poročila.
Dr. Šušteršič se že umika.
Dunaj, 28. novembra. Klerikalni slovenski poslanci so se glede italijanskega vseučiliškega vprašanja že pričeli umikati. „Slovenski klub“ je imel danes in včeraj posvetovanja, na katerih se je razpravljalo, kako stališče naj zavzame klub napram italijanski vseučiliški zahtevi v proračunskem odseku. Glavni vzrok umikanja tiči v tem, da so slovenske klerikalce tudi že agrarci zapustili in jim nameravajo sedaj mesta, katera so jim dosedaj pripustili v proračunskem odseku, odvzeti. Slovenski klerikalci so že pripravljeni pripustili italijansko vseučiliško predlogo, če zagotovi vlada slovensko stolico na graškem, oziroma praškem vseučilišču in prizna veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču tudi za Avstrijo. Kaj bodo klerikalci dosegli, se bo pokazali že tekom teh dni, ker Nemci zahtevajo, da pride proračunska debata hitro na vrsto.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 29. novembra. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je pričela debata o indemnitetnem vprašanju. Kossuthovci so izjavili, da bodo glasovali proti indemniteti. Poslanec Batthiany je izjavil, da se popolnoma nič ne čudi članom hrvatsko-srbske koalicije, če nasprotujejo banu Tomašiču, ki je pričel isto politiko, katero je tiral v začetku grof Khuen-Heder-vary, ki se je pa ponesrečila.
Budimpešta, 28. novembra. Danes so imeli hrvatski delegati v ogrskem državnem zboru konferenco, na kateri so razpravljali o sedanji situaciji. Sklenili so, da bodo glasovali proti indemniteti. Ni pa gotovo, če bodo stopili v obstrukcijo, ali pa pri debati samo pojasnili svoje stališče.
Monslgnor Welfi aretiran.
Gradec, 28. novembra. Znani ubegli načelnik koroške centralne blagajne, ki je prišla radi škandaloznih špekulacij njenega vodstva v velike denarne stiske, monsignor WeiO, je bil danes aretiran v vasi Lungau
pri Gradcu in sicer v neki popolnoma zakotni gostilni. Monsignor WeiC je živel v imenovani vasi popolnoma kot kak kmet. Včeraj pa ga je v gostilni nenadoma spoznal neki kmet, ki je slučaj naznanil orožnikom, nakar je bil Weifi aretiran in izročen sodišču.
Novi topovi za Srbijo.
Belgrad, 28. novembra. Srbska vlada je naročila pri tovarni Krupp v Nemčiji 60 novih brzostrelnih topov za gorsko artilerijo.
Angleški državni zbor razpuščen.
London, 28. novembra. Danes ob pol 5. uri popoldne se je sestal angleški ministrski svet, ki se je pečal z rapustom angleške zbornice. Ministrski svet je sklenil, da se morajo takoj razpisati nove volitve, ki morajo biti končane že do Božiča.
Seja mladofurških poslancev.
Carigrad, 28. novembra. Mlado-turški poslanci so imeli danes sejo, na kateri so razpravljali o položaju na Turškem. Poslanec Halim je predložil ekspoze o notranji in zunanji politiki, katerega bo bral veliki vezir še tekom tega tedna v turški zbornici. V tem ekspozeju se trdi, da so vesti o turško-rumunski konvenciji popolnoma izmišljene. Turčija se z Rumunijo pogaja le glede trgovinske pogodbe. Tudi odnošaji z Bolgarijo so jako dobri. Namen turške vlade je, sedanje odnošaje z Bolgarijo tudi obdržati. Kar se tiče Grške, sicer niso razmere tako ugodne, a se bodo sčasoma zboljšale. Rešitev kretskega vprašanja pa je stvar vlade in signatarnih velevlasti.
Zborovanje čeških agrarcev.
Praga, 28. novembra. Češki agrarni poslanci so imeli danes zborovanje, na katerem je poslanec Udržal referiral o političnem položaju. Ustanovitev češkega enotnega kluba se je vzela z zadovoljstvom na znanje. Poslanci so sklenili, v kratkem sklicati velik agrarni kongres vseh čeških agrarcev v Pragi.
Izgnani portugalski jezuiti protestirajo.
Rim, 28. novembra. Danes je sprejel papež provincijala izgnanih portugalskih jezuitov v posebni avdijenci, v kateri je isti protestiral proti postopanju nove portugalske vlade. Izjavil je, da so vesti o podzemeljskih hodnikih v jezuitskih samostanih popolnoma izmišljene. Trdil je tudi, da nimajo jezuiti ničesar proti republikanski vladi.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. —■ Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vla. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Službe sluge sprejme trgovsko izobražen mladenič srednje starosti, k banki ali posojilnici. Položi tudi malo kavcijo. Naslov pove inseratni biro ,Jutra".
408/3-3
Stanovanje v pritličju, z dvema sobama, kuhinjo, shrambo in vežo se takoj odda. Novi Udmat št. 60.
Mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Jenkova ulica 20.	413	1—1
Išče se učiteljica za pouk na glasovir. Ponudbe s pogoji pod „A. P.* na inseratni biro .Jutra". 414
Izobražena gospodična krasne zunanjosti, stara 24 let, se želi poročiti z inteligentnim gospodom. — Dopisi s sliko pod naslovom .Mara" na inseratni biro .Jutra".	412	1—1
Stanovanje
v pritličju in s posebnim vhodom, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin, se odda za februarjev termin Lepi pot 3.
ob Bohinjskem jezera
obstoječa iz dveh gostilniških sob z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, nadalje se nahaja v hiši 14 meblovanih spalnih sob, veranda, vinska klet, ledenica, hlev za prašiče ter s popolnoma novo acetilenovo razsvetljavo, se proda. Okrog hiše so divji kostanji, lep sadni vrt in njiva.
Natančnejša pojasnila daje lastnik
FRANC ŠKANTAR
p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko.
Božična darila!
Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene 1 Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatniue in srebrnine, juvelov ter briljantnih nahltov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje !
Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov:
»H. Suttner". Cenik zastonj lu poštnine prosto!
Naznanilo.
MIKA KOCJAI
Sv. Petra cesta št. 18
(pritličje)
priporoča svojo največjo izbiro vsakovrstnih
trebušnih pasov, najboljše vrste gumastih nogavic, sploh vseh gumastih potrebščin za novorojenčke in priprav za babice.
Otvoritev 1. decembra.
Za obilen poset se najvljudneje priporoča	gornja.
Cvetlični salon
Xjj-u."bljeu:rL£i
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Gene zmerne.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežeje, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti Leopold Weiss, Dunaj H. Hofenedergasse 1.
— Model	—
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
■ - - - Ceniki na željo brezplačno. - - - -
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor"
Dunajska cesta št. 29
Be priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
+ Vincenc Hichterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Elektor, Dunaj IX. Sobieskygasses.
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlauben šf. 9.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1	„	„	trojno „	. . „ 8 —
Balzam pospešujoči	rast las	in	brade
z	uporabnim	navodilom
1 stekleničica ... K 2.— 1	.	.	.	.	.4--
1	• ,	.	.	.	„ 6--
Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naroči'u čepice naj se navede obseg 'glave.
P. FRČTSCHER, Dunaj 111.,
Barichgasse 17.
tavbišč
na prodaj!
Še nekaj krasnih stavbenih parcel v sredini mesta na vogalu Kuhnove in dr. Val. Zarnikove ulice.
Opozarja se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. — Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta št. 5.
One dame
so jako krasne,
ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim —• milom
,LANOL‘
ki je naprodaj po 70 vin. kos ali pa škatlja s 3 kosi za 2 K.
To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje edino
T- IPilrcLsučelc,
c. in kr. dvorni založnik v Kralj. Gradcu na Češkem.
LANOL se dobiva v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Fran Češnovar, Dolenjska cesta, B. Čvančara, Šelenburgova ulica, E. Dobrič, Prešernova ulica, Fr. Iglič, Mestni trg, Ivan Jelačin, Rimska cesta, Ant. Kanc, Zidovska ulica, Ant. Krisper, Mestni trg, J. Krivic, Dunajska cesta, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, T. Mencinger, Sv. Petra cesta, Matej Orehek, Kolodvorska ulica, Vaso Pe-tričič, Mestni trg, Ivan Podboj, Sv. Petra cesta, Fran Sarck, Marije Terezije cesta, B. Sevar, Sv. Jakoba trg, Mg. Ph. R. Sušnik, Manjin trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, A. Šarabon, Zaloška cesta, Anton Škof, Dunajska cesta, Josip Šporn, Sv. Petra cesta, And. Verbič, Turjaški trg. V Gorici: Ivančič & Kurinčič, Toroš Drobnič in drug. V Kamniku: Anton Slatnar. V Kranju: Z. Krajnc, Peter Majdič, J. F. Potrebin. V Postojni: Jernej Kogoj. V Trbovljah: Ivan Kramar. V Trstu: Vekoslav Plesničar. V Zagorju ob Savi: Rudolf Ahčan.
Kupujte JUTRO1!
Učenec
poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem.
Ponudbe na inseratni biro „Jutra“ pod „štev. 100“.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
IzdeloTranjo Igrač
ERNEST H0FFARTH jun., Dunaj Vlil.,
—— n	Pfeilgasse	34.	—
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura	\	k	4._____
Huzarska	,,	I	obstoječa iz čake, prsnega	,,	5*_
Planin, lovcev	,,	(	oklepa, sablje, patronske	,,	5’_
Dragonska	,,	(	taške, puške v najfinejši	,,	5-_
Ulanska	,,	1	izdeljavi	,,	5-—
Telesne straže ,,	>	6'_
Prekupovalci specijalni cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju.
f Klobuki, cilindri,
k
eejjiCC, kravate, peril^ samo zadnje novosti, v modni in športni trgovini za gospode
§Jp> P. IA&DIC, Ljubljana, gCe
BSRS
SSS
Največja božična okasion prodaja
v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
i|»S8T3Si!i
‘CJsta-no-v-ljeaa.a, H.e-žT'.
n n
"CTstaELO-v-ljeiia, lS'St'7.
e Vi T I
tsiva J.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
j Najrečja zaloga pohištvi
nasproti pošte.
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
iVajiližje cene.	Najsolidnejše	blago
#
Tovarna vozov
T
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
l
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. =====
P. KERS1C
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. ■
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 450.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. Sž.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =======£=
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4Vlo
••millMIIIIIUUMHMMIIIlIMMMUlMMMIMMMIMIMIIMIMMMi
■ ■■MllllllllllliMMHIIlIKtMUMMM**'**”*111*111*11111"11*1"*1*