Tečaj XIV. List 32 gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Ljubljani v saboto 19. aprila 1856. M W strelnega praha. V napravljeno pokljino pa vtakne tudi s prahom napolnjeno slamo, na ktero natakne tlečo gobo. Goba stií, strašan grom vstane , in razleti se terda skala okrog. Kamnar zdaj odstreljene ploše s kladvom v roki delà pri-Zemljiše, kjer ima nograd biti, se mora dobro obdelati pravne za svoje namene. Vsi kosi , ki so od kladvove sile Vodnik vinorejcem (Dalje. ) Od obdelovanja nogrado v sploh. in za nograd pripraviti. Škoda, da tega ne spozna vsak! Nekteri mislijo, da terta brez stroškov rodi. Enkrat preor- zadeti odletěli, so si enaki; nobeden se ne loči od druzega. Kristal v svoji rasti le od zunaj enake delà na-se vleče jejo pust, nerodoviten, izmolzen svet, potem pa vsadé terte. in tako zmiraj v čji prihaja. Neorganske reči so si tedaj Pa kako se bojo božice v taki pustinji veselo obnašale! Da v vsih svojih delih enake in se le od zunaj množijo Temu pa ni tako pri rastlinah in živalih. bi pač mogli vinorejce od pervega do zadnjega v tem prepričati: kakor je nograd izperva napravljen bil, Te svoj živež v se jemljejo, ga v sebi spreminjajo, sebi tak bo vseskozi; na pervem obdelku je naj več ležeče. enačijo in torej od znotraj rastejo. Za vse te delà jim organov Kakor ima tesar Izperva slabo napravljen vinograd bo hiral, dokler ga je kaj, je pa treba posebnih priprav in še stroškov ne bo povračal, čeravno jih gospodar ni do- ali kovač za vsako delo drugačne priprave, ravno tako so sti na-nj obernil. ti organi, ki imajo vsak svoje delà, kaj mnogoverstni. Pri Naj bi noben gospodar ne pozabil, da se tertam stori organskih stvaréh torej niso vsi deli celemu truplu enaki, za celi čas njih življenja, to je blezo za 50 let, kar se jim ampak mnogoverstne podobe so in lastnosti. Stvari s takimi stori pervikrat, in da so stroški za obdelovanje potem vsako lastnosti obdarované pa imenujemo — žive. leto ravno to lik s ni na rodovitnem ali nerodovitnem no- gradu. Ali ni tedaj pametnejše, da se tersju izperva pri- stvom in živalstvom. Skusajmo zdaj še dobiti gotov razloček med rastlin pravi rodoviten svet? Kaj je rastlina? kaj zival? Pač neumno vprašanje, si Terta se mora o brez o vati; brez obrezovanja nerodí misli marsikdo. Kdo ne razloei konja od hrasta, gosence ali pa le slabo. Ako se sama sebi prepusti, ne bo koristila, od peresa ktero grize! Žival ne dobi povsod svojega se giblje; rastlina pa tam pogine, kjer zeleni, čeravno ne tako kakor obrezovanje; terta, ki je bila vsako Žival jemlje jéd v usta, kterih rastlina nima. Živali imajo Obdelovanje nogradov je tudi neobhodno potrebno, ziveža, torej leto obrezana, rodi tudi brez obdelane zemlje. Da pa za- večidel enake ude, toraj enakolično podobo in le v znotranji more toliko roditi, da ima gospodar dobicka kaj od nje, mora sostavi skazujejo svojo mnogoverstnost; rastline pa so vse zemlja poverh čista in rahla biti. Koliko večkrat se iz večidel enacih delov in nasproti živalim jih od zunaj kinča okopuje zemlja, toliko večji je pridelk. To se očitno vidi neizrečena mnogoverstnost, ktera nam tako dopada, na nogradih, kteri skupaj leže in so dvakrat, trikrat, štiri- Pa vendar se že dolgo časa pečajo naravoslovci z vpra- do petkrat okopani bili. Zadnje dvoje okopanje pa ne stori sanji: kaj je rastlina? kaj žival? toliko kot pervo dvoje, tako da se smé reči: peto okopanje Na vprašanje: kakošne lastnosti mora imeti stvar, da zdá manj kot ceterto, ceterto manj kot tretje, tretje manj jo bomo mogli imenovati žival, je vsak drugače odsrovoril. kot drugo i drugo manj kot pervo Vendar je vsako koristno Ta prepir zavolj meje med rastlinskim in živalskim kra in potrebno, ceravno eno bolj kot drugo. Jjestvom pa tudi ni bil brez sadú. Marsiktero stvar, ktero Na dvorisih, pri hisah itd. se vidijo pa mnogokrat prav so poprej živaloslovci k sebi potegnili bili, so mogli že dati močne terte, ki se nikdar ne okopujejo; kako pa je to? rastlinosiovcom nazaj. Vojska v teh tamnih in nevarnih kra- utegne kdo reči. To zastavico resiti je pač lahko. V teh jih še zdaj ni končana in marsiktera živalica bo morebiti še krajih ima terta prostora dovelj za svoje korenine in one mogla potovati med rastline. neprenehoma od dezja, kteri spira strehe in zidovje vajo gnoja in živeža dovelj ; i dobi na zidovji se delà solitar (so Še le pozno so se prepričali učeni o ž i val s k ih last nostih marsiktere živali, o kteri zdaj nobeden ne dvomi, da litarsko apno), ktero živina tako rada lize in tudi rastlinam bi ne bila res žival. Do srede preteklega stoletja je vsakdo mislil, da hobotnice ali polipi so rastline. Neki zdrav-, da je pri- nik iz Marsila je pa jel to reč bolj natanko in pažljivo pre- dobro tekne. Treba je tudi tertam v delk obilniši. f Dalje sledi.) nogradih g n oj i t i Rastlina. iskavati in najdel je, da so hobotnice živali, ne rastline. Zdravnik je svojo znajdbo naznanil parižki akademii, ktera mu ni hotla nič verjeti. Reaumur si od začetka kar ni upaf Spisal Janez Tušek na Dunaji. ili. Naredi si bčela, ko hoče med naberati, naj poprej ce da bi se zdravniku celi svet lico, v ktero ga spravlja. Ravno tako se moramo mi naj poprej ozirati po prostoru, na kterega bomo posadili rast line, preden se hoćemo kaj več ž njimi pečati. Pervo vprašanje, na ktero odgovoriti moramo, je: So , kako se od žival ločijo? li res rastline z ive? in ce so imena iznajditelja razglasiti ne smejal. Marsikdo si misli : Zares deleč so jo pripravili naravoslovci s svojo učenostjo, ker zdaj še tega ne vedó, kako se drevesa in trave od bikov in oslov razločijo! Al počasi sodimo! Kmali bomo vidili, kako se je zgru-dil v nič vsak razloček med rastlinstvom in živalstvom, ko so jeli naravoslovci bolj pažljivo in natanko preiskavati. Vsaka žival ima usta. kterih rastlina Kamnar zaverta v terdo skalo luknjo , v ktero zabije nima. Po francozkem. Vred. Ta razloček je imel toliko časa veljavo , da so dobili živali, ktere se gibljejo in za luč in tamo niso neobčutljive, ktere pa vendar gotovo nimajo nimajo ust, ampak svojo te-kočo hrano skoz svojo kožo dobivajo. Te živalice niso nic druzega, kakor mehurcek napolnjen s tekočino. Ta mehurcek ima sledeco lastnost: Je na eni strani mrenice bolj gosta tekoćina, kakor na drugi, vleče gosteja tekocina redkejo na-se skoz mrenico, ktera vendar nima nobene luknje. Ce je vse pripravno, se to godi toliko časa, da se mehurcek tako napije, da poči. To lastnost, ktera se imenuje „endosmose44, imajo vse mrenice rastlinskih celic. Ker redkeja tekocina toliko časa pre-taka se v gostejo, da ste obe enako gosti, serkajo tako rastline svoj živež iz mokre zemlje in tudi veliko nepopolnih s prostim očesom nevidljivih žival se redi po ti lastnosti kože. Ko tedaj ni več veljal ta razloček, so si učeni mislili, da so živali stvari, ktere zamorejo gibati «e prosto-voljno. Hobotnice ali polipi se sicer ne morejo premakniti lz kraja, kjer sedé , pa saj svoje roke ali noge, kakor jih hočemo imenovati, stegujejo iz svoje sobice, da si živeža lové. Vse živali se lože ali teže gibljejo, rastline pa so prirašene na kraj, kjer so zelenele. Radi verjamemo, da gibanje one rastline, ki se imenuje „minosa44, — da obraćanje sončnice proti soncu, zaperanje cvetk in pereš marsiktere druge cvetlice, — da marsiktero gibanje druzih rastlin nima nič živalskega na sebi , pa pri nižjih rastlinah je gibanje viditi, ktero bi le težko razlo- čili od živalskega. Bistri potoki so po tléh velikokrat prepreženi z lepo zeleno gleno, ki obstojí iz dolzih nitk in vejic neke rastline, ki se imenuje „Vavcheria clavata". Ko začne vpervič tleči žila predramljene spomladi, ko se potok naraša od be-žeče bele odeje in povsod se življenje gibati začenja: takrat je čas kako nitko te glene vzeti domu. — Poglejmo majhin konček te rastline pod mikroskopom ! — Tanke nitke konček, ki smo ga položili pod drobnogled, je viditi kakor velik meh, in v njem mlada kal, ki ima namen v krátkém spremeniti se v mlado rastlino. Jutranje sonce je oživilo kal, ktera se je torej že jela gibati. Meh se odprč in mlada kal se izmuzne iz njega. Glej čudo! majhina stvarica, ki v sebi nosi moč v enako rastlino materi izrašati se, se ne-izrečeno hitro giblje po vodi. Zdaj plava na verh, zdaj se 11a dnu potopí: z eno besedo se giblje sem ter tje, kakor kaka prav živa in vesela živalica. Na poversji svojem ima veliko obervic, ktere neizrečeno hitro migajo in tako pre-mikajo celo truplo dalje. Cez kakih 10 ali 20 minut se vsede kal na kako stvar in vse njeno poprejšnje živalstvo je proč; obervi ji zginejo, bolj terdna kožica krog nje iz-raste , poprejšnja jajčja podoba se spremení v okroglo, in rastlinski mehurček se začenja širiti in širiti, in kmalo iz-raste v tako veliko rastlino, kakor je bila njegova mati. ^Dalje sledi.) Svil orej cem ! Večletne skušnje so do dobrega dokazale resnico, da na Krajnskem se sviloreja (židoreja) dobro sponaša, in da zamore lep dnar deželi nakloniti; zatorej opominjam vse rojake svoje, naj se sviloreje verlo lotijo. Da bo pa vsakdo vedel svoj pridelk berž v dnar spraviti, dajč podpisani na znanje, da bode letos nakupoval mešičke (kokone), naj raje žive pa tudi umorjene. Toda berž ko bojo, naj se mu pošiljajo v Ljubljano v stanovanje njegovo Nr. 10 za gradom nad cesarskim grabnom. Dr. Jože Orel. Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke. (DaIje.) Zdaj pel ja režka cesta proti jugu, in kmalo se pride na mejo med Pivko in med Ber kine. Ber kine pa zo-vejo prebivavce bregov in bližnjih gričev Reke. Nočem se dalje mešati v njih stan; le to omenim, da je njih zemlja dosti bolj blagodarjena od pivske. Pervi pogled že ti kaže drug svet. Njihovi homci niso več tako kamniti, ne tako goli, ko pivški. Kamnje je tam le sivo (Schiffer) ali rujavo. Terta jim rodí dobro; sadjoreja jim lepe krajcarje donaša; so gospodarji, ki po 50 centov posušenih češpelj prodajo ali jih pa domá v slivovec žgó. Tù se od celega Notranjskega nar manj popačen jezik govori, ker ljudstvo nima priložnosti, da bi ga popačilo. V tem, ko Pivčan les v Terst vozari, Berkin terto obrezuje ali pa jablane gosenic trebi. V tem . ko Pivčan v gojzdu seče, se on pri pećini vede ali plot ob nogradih spleta. Od kod pa ima tamošni svet vso drugačno podobo od pivškega? Gotovo je, da je veliko jezero tam stalo. Reka mu je daj ala vodo, odtoka pa ni nobenega imelo. Hrib, ki loči Pivko od Berkinov, ga je mejil. Na berkinski strani je sern ter tje jako sterm, živoskalnat. Na te skale so se col no vi pripenjali. Pravijo, da se je tudi že taka řinka v tem skalovji najdla. Potem pa, ko je Reka pod Škocianom hrib prederla, je počasi jezero v jadransko morje odteklo, in zdaj Reka sama polilevno teče. Drugi sosedje Pivčanov so Do la ni. lmenujejo se tako ♦ od Dola, velike doline, ktere naj veči mejnik je strahoviti Gaberk. Ta dolina je tudi mnogo rodovitneja od pivske. Griču, kteri zgornjo Pivko od Berkinov in Dolanov meji, se pravi Cep en. Na verhu tega sta stala dva grada; prav za prav ima dva verha. Eden se zove Gradišće, kamor dnarja željni Zagorci hodijo zakladov kopat; drugemu se pravi Tabor. Tù je bil njega dní sloveč grad in na skali blizo razvalili so netili tište budivne germade ob protivnih napadih Turkov. Od Čepna proti Postojni so južni mejniki Pivke nizki liribje, kteri so bolj gričem kot hribom podobni. Ti so tudi sploh goli, tako da je res jako žalostno tam bivati. Kadar grem na Čepen in se sedé okoli ozeram, se vselej, kadar vidim veJičastnega Triglava, lepih gorenskih dolin spominjsun, krasne okolice bleške. Tudi se spominjani starih časov in hudo mi dé v serce, da se tudi zdaj za mogočni Terst ne redé po onih hribih prasci, kot so se nekdaj za slavni Rim. Mislim si: Ko bi tii rojen ne bil, pa bi tù bivati mogel, bi pač žaloval, ko Ovid v Pontu, po druzih lepih krajih. Al domači kraji so meni in vsacemu dragi, jako dragi, naj si bodo livade ali pustinje. Saj bi še Eskimon otožnosti hiral, če bi ga přestavil v bogati Bastón , čigar dom je vendar prazna miljava zamerznjenega morja. Pa saj se na Pivki vendar lepo versté prijazne vasi, ob lepi cesti, — saj vendar me srečujejo morda prijazniši ljudjé od druzih lepih krajev, ki me priljudno pozdravljajo. Tedaj se tudi na Pivki še kaj prijaznega najde! Zgorej sem rekel, da je žalostno tam bivati le zato, ker sem v tistem trenutku le pustobo okolice vidil; ni pa vselej slab mož, kteri je v revni obleki; ne vonja lepo vsaka lepa cvetica; sred gerde, kisle lušine in terdc gerbančaste lupine se vendar tudi dobro jedro dobi ! Je na Pivki 22 vasi. Ob cesti so: Rakitnik, Matenja vas, Petelinje, Radohova vas, Parje, Derskovče, Zagorje, Knežak; skozi te vasi boš šel, dokler ne priđeš v Šembijah na pivško mejo. Od ceste proč pa vidiš na desni : Koče, Pre-stranek (^cesarsko konjištvo), Slavino, Sempeter in nad Zagorjem Tabor, ki ob podertii omenjenega grada stoji. Na levi boš pa zagledal: Zeje, Nemško vas, Ternje, Klenek, Beč in Koritnice. Pod sv. Trojico je vas, kteri se Palčje pravi, ta je za obraščenim homcem. Zmed tih vasi so ene velike; Zagorje in Knežak imate po sto hiš in čez; Beč in Petelinje tudi ne veliko manj. So pa tudi maj hine. Posamnih pohištev ne najdeš, razun Vilharja in enih mlinov, ker posebno rad je Pivčan v druščini. V teh vaséh živí okoli 8000 ljudi, ki so terdne in zdrave postave. Kaj bi ne bili? Delo v gojzdu jih terdi in krepčuje; burja pa vedno za zdrav zrak skerbi. Toraj tudi nahajaš med Pivčani prav stare ljudi. (Dalje si.) 121 Slovensko slovstvo. Odgovori. Pretres „slovenskih beril za 3. in 4., razred", vredjenih po 5. in 6. gimnazijalni Zastran besedi „Epidemie" in pa „lih a sodu" dr. Blei we i s-u in dr. Miklosic-u. Spisal prof. Raić. (Dalje.) V slovniku ste pr besedi „Epidemie" naredili „Seuche". Kako pa to posloveniti? Ali morda s „kug N 5 prederznem se s tem spisom siliti med Vas, učene Berilo za V. gimnazijalni razred, ki ga je izdal gosp. jezikoslovce, ne svetovati besedi, pa tudi nasvetovanih za- dr. Miklošič, je sovsema prikladno, razve morebiti nekih pišem, ki se na početku nahajajo; taki listovi po mojem jen Slovenec govori * " - • V . . . •• Ti, • ■ li« i 1 metovati ne, ampak povedal bi Vam rad, kako da nepokvar ? kadar meni „Seuche", in pa kakov mnenji ne imajo mesta v berilu za visji gimnazij. Berilo zapopadek da sklepa z besedo »? VI. obsega z većino sostavke iz zgodovine, rastlinstva ? V • Z1 kuga a valjstva . deloma tudi národopisné modroslovne spisové ? krasoslovne in nektere le z redkimi pesmemi, ktere bi svo- vore od „Seuche", v ali ?? lesko4 to je ? ?? ji pravi le sploh ljudsko" ali pa ?? Terdi Slovenec, go- jo loči kužno" : Ko „b olez živinsko nekuzno" (nalezljivo ali nenalezljivo). Na priliko bodno obširnejši prostor zavzimale, zlasti narodne. Jezik se je bila kolera v Ljubljani, mi je terd hribovec rekel: mora v vsakem obziru imenovati izvrsten z veliko dosled- hodite v Ljublj doli je bol ?? Ne Ko je bila pri nas nostjo in pravilnostjo ozalšan; ker pa nicesar ni na zemlji predlanskim „Seuche" griža, mi je pisal moj prijatel popoinoma , so se tudi v te knigi nekteri zablodki vpletli, je pri vas se bol da bi se le tebe ne přijela ?? Ali In kterim smo dolžni v okom priti. ravno aj me je vprašal nekdo : „Ali je bilo kaj Na več straneh berila V. in VL se v besedi kamen vicah", da se je pri Vidmu bol v „N po priloženoj koncnici e ízpusca b-a bil povstal, ki se smelo to Če bi ti e bil iz 2-a ali pa nikoli, kedar sta- začela?" Jaz odgo im: „Nic; kaksna pa? On: „Pravijo, da vročnica" goditi, Iz teh in enacih izgledov se vidi, da naš narod posio roslovenski čisti e zastopa. Slovenec vselej pri nas pravi: venuje „Seuche" z „boleznij kamenna miz a. Ravno taka se godi z nosnim e a HHHHiHilH u Kj je potreba in se iz en v besedi mesec, čeravno v v sce pri Goričanih besedoskladja lahko ne povzame, še pristavlj • v«...v, V.. • . V .. - «/ ?? pr ljudeh krepko živí in ti ga v polni veljavnosti izgovarja: ?? dva pri živini, leška, živinska, kužna ali nekužna" (če se nam reč prijemlje ali pa ne). „ ? Kuga u je pa, kakor naš na mesenca počakaj". Menim, da ne bi pogreška bila na- rod, kolikor je meni znano, govori, vselej le nalezlj rodnih biserov, kteri v V sce kor stari veličestni spomeniki trdno b ? bol ? kt stoje v govoru ljudskem, v kniževni jezik jemati, ter name sto mesca, rneseca pisati. Prigovor, jevih mesc, meseov AVorte ?? kuga u se p rij (Mit dem ist stets der Begriff der A il s t e ck u n g ver govori, da se v vec kra ne podira mojega trjenja, bunden, was bei Seuche nicht immer der Fall ist, Beweis dessen „okuziti" ?? anstecken"). Toliko vém jez od tega ker v pisavo imamo pravilne in dobre oblike sprejemati iz Se ve, da to pisaje, ne namestujem prosti Slovenij ust narodnih, ne pa tistih, ki nam pretijo scasoma vse glas- temoc le kraj tište ? kodar sem bival in od tega slišal ali /i o a nike pogoltati. Kar je dobrega, ohranimo! Hrvatski in neorganiški je pisati nosni ali om itd. s črkoj u: „mučno" VI. 16., „ sužnost" VI. 25., „minul" VI. 98., namesto „močno ■A govoril on mučivec" Zastran igre pa, po kteri se tudi poprašuje, vém tole V. 20., Okoli Id rij tako a rajo: Eden vzame v pest lešnikov ali 5? ? ?? mo t • civec u „sožnost", ker v slovenskem narečji pravilno temu sodu?" (na pare ali kaj druzega, jo stisne, pomoli tovaršu vprašaje ga: „lih ali " * V 1 Ce ugane, mu mora dati vse, če glasniku o odgovarja; na Stajerskem tudi v nedelocivniku ne, mora pa uganjevec enega dati zastavljavcu. To igro „s ód at i" in ako ju kdo vpraša: Kaj delata? glagolov druge vrste slišiš o: „mahnoti". Gorenski govor: igrati pravijo minulo se mora vplivo sosednega narečja pripisavati. odgovarjata: „Sód Likar Včasih se devlje i? namesto u ?? vtrdi" VI. 2. ? ??PO vžil" 1., „vžgati m 28. ? ?? vglajen a 104. ? ?? namesto „utrdil", „uglajen" itd. in namesto i? pa u : V. 7., ?? us mi ljenje u 24. ? ?? bruno" V. 34., „neoskrunjen vstvariti" V. 38. uzrok4 V. ? i ?? íi 21. 7 namesto „vzrok", u „vsmiljenje", „brvno", „neoskvernjen ,apo Kako se dá opravičiti pisava „tempelj" VI. 2. ? ? steljni ni 38., ?? angeljski" V. 42., namesto „tempel u ? ?? apostoli m ? ? ,angelski"? Po c se piše kakor po trdih tihnikih o namesto e ; v ce Novičar iz austrijanskih krajev. lz vélikega Varadina na Ogerskem 7. aprila. Velikonoční prazniki so sicer že minuli, vendar se še ta ali uni z veseljem spominja, kaj je za pirhe dobil. Jez nimam druzega spomina na véliki teden in na velikonočne praznike, kakor spomin na božje grobe in na častitljivo gorvstajenje. • v ravno pišemo m govorimo „solnce", „srdce", ?? drevesce44 in nikoli UlftUll „solnco", „eiUUU , ^UlCVCOtU . I^udiv/uu« i.« "vv" ~ »w ~ w • ««f« »•T A »«n" ) T glasno se mi tedaj zdí kor po druzih mehkih tihnikih tudi stolni cerkvi je bil božji grob brez vsega lišpa; okoli sv. . . _ i.___l • _ a* _ _____ j _ _ J.__* ~ ~____L L wt Ar./\/iATrU Tíciti m rk o l*ûûn iûfVQ Tû locio cín I il Ai n û a f a i n L!l/\ vrnA nwtrr niva44) njezdice" VI. 9., mojstri. Pirhi tukaj niso dosti v navadi, od slovenskih ? „gnjeca íi v gojzd44 59. ? ?? v • • knjiga u 176. ? in pri vseh glagolih 79., druge kolačev pa celó ni duha ne sluha ; tudi plečét ne nosijo žegnat. Neka druga šega pa tukaj vlada, ktera pri nas vrste „zmerznjen" V. 175., namesto nen „začinal", ?? nadeh ?? v deležji prêt, trpivnem: „navdehnjen „našel44, , „zmerznen". Gosp. Janežič se je sicer trsil v svoji Slovenski slovnici44 na str. 76. razložiti ti j ; tisti razlog 44 VI. 54. in celo menda ni znana ? namrec, da se fantje in dekleta na véliki u pondeljk in na véliki torek zjutraj pred jedjó eden druzega z vodo polivajo, da je marsikter moker, kakor da bi ga iz le nekoliko zagovarja -ni, pa nikar ne razjasnjuje in ne opravičuje, da j ima ondi svojo pravico. Sopet indi pogre- polski samo ) ?? izpeluje u \ T 65. ? ,spremenuje íi 65. ? v 6. ? „pribezlaje u 24. ? „poljski44, „pribezljaje a namesto „izpeljuje (Dalje sledi.) íi ? v spremenjuje u ? luže izvlekel. Kaj da to pomeni, nisem mogel za gotovo zvediti. V vélikem Varadinu ne živi veliko več ljudi kakor v Ljubljani; mesto je pa blizo trikrat obširneje kakor ljubljansko; hiše so do malega vse pri tleh (ebenerdig) in se ne deržé skoz in skoz ena druge; zatorej se jih veliko šteje. Nar imenitniši poslopja tukajšne so cerkve, kterih sem 15 naštel, toda niso vse katoliške, ker tukaj je 6 vero- II a zakonov: rimsko-katoliški, zedinjeno-gerški, rusovski, luteranski , kalvinski in judovski. Katoličani imajo 6 cerkev, med kterimi je stolna v resnici veličanska. Drugih imenit-nih poslopij mesto nima veliko; le poslopje rimsko-katoliškega škofa, premonštratenski samostan in pa hiša deželnega poglavarstva se odlikujejo od druzih. — Skoz sredo mesta teče reka Koroš, ktera ni globoka pa precej hudo dere ; s čolnom se ne more po nji voziti, ker preveč na ovinke teče. Sicer je mesto še v zadosti prijetnem kraji, ker je od ene straní od lepih vinskih goric obdano ; ena teh goric, na kteri cerkvica sv. Helene stojí, se Kalvarija imenuje , in od tod se mesto ravno tako lepo od verha vidi kakor Ljubljana z Grada. — Kdor ni preveč mehkužen, tukaj ne dobi druge bolezni kakor ogersko merzlico, pa tudi merzlice ne ravno sleherni; kdor jo pa dobí, ta se je ne odkriža z lepo — celo leto ali tudi še dalje ga mehta. Pravijo, da se od vode dobiva. — Ker je véliki Varadin na meji debrecinške pustotě in erdeljskih gorá, je tudi vreme tukaj zlo zaletavasto; včasih cel mesee ne pade kapljice dežja, kadar se pa za dež napravi, pa dežuje brez konca in kraja. Letos je na cvetno nedeljo celi dan sneg šel ; od tega dneva je bilo vedno lepo, gorko solnčno vreme. Spomlad se pa vendar še ni prav začela, griči in ravnine so še vsi rujavi in goli; razun sněžnic (zvončkov), mačkenega medka, vijolic in pe-telinčkov še ni nič kaj spomladanskih cvetlic viditi. Danes se za dež pripravlja, in danes pervič tukaj grometi slišim. Ravno me je dež pod streho segnal ; tudi kake zerna toče vmes padajo; bliska se, da člověku vid jemlje, in strela y poka kakor o sv. Marjeti ; nadjati se je , da bo dezevno vreme nastopilo, ker so se oblaki čez debrecinško pustoto přivlekli. Ker v krátkém mislim častitim bravcem „Novic" povedati , kako se popotniku od Solnoka do vélikega Varadina godi, bom pri tej priložnosti tudi omenil življenja in navad (običajev) tukajšnih stanovnikov. Vraščan. v Iz Brašlovc na Staj. 17. apr. St. — Drevje se letos v naši okolici pridno cepi, sosebno koroške tepke kterih sem 200 cepičev iz St. Andreja iz knezovih vertov in Vinogradov v Tiïrni prejel. Je pa tudi treba, da se mlado drevje zasaja in cepi, drugači bi po ravnini tù okoli v 10 letih ne imeli sadnega drevja skor nič, ker so nam hude zime ene leta sem čudo drevja pomorile. Ali niso tudi menda čez čudo vroče poletja krive, da pozimi potem mraz toliko drevju škoduje? Ako mora drevo poleti vročino prena-šati kakor v Afriki, kjer našega drevja ni, mu mora potem sibirski mraz toliko huje djati. Da bi se pač ne bili verhovi naših hribov tako silno pobrili, bi se menda vreme ne pre-minjalo tako neznano ! Iz Ljubljane. Tukajšna kmetijska družba je přejela 30 jaje tistih imenitnih piš et, ktere že kake dve leti šlové po več deželah pod imenom piš et kohinhinskih (Con-chinchina-Huhner). Da bi se to pleme, od kterega so tudi „Novice" že enekrat govorile, zaplodilo tudi pri nas, misli kmetijska družba izročiti te jajca enemu ali dvema ali trem gospodarjem, ki imajo pute, ktere ravno sedaj valé, in ki bi za to rejo posebno skerb imeli. Kdor ima veselje do te reje, naj se oglasi v pisarnici kmetijske družbe, da bo zvedil kako in kaj. Novičar iz raznih krajev. Da se milo darne ustanove (štiftenge) za ljudske šole zmiraj v razvidnosti deržé, je c. k. ministerstvo nauka ukazalo, naj se pri vsaki šoli napravijo posebne bukve, v kterih imajo ustanove poversti zapisane biti. — Po ukazu I - *) Da bi pać na milijone tepk mogli zasaditi po vseh krajih naše domovine! Sad ta ni sicer žlahen, pa je zdaten in korišten, posušen za jed ali prešan za pijaco, in zatega voljo već vreden ko žlahna hruška — za navadne potrebe. Vred. ravno tega ministerstva se za mnoge šolske bukve ljudskih šol izdelujejo podobe, ktere imajo razjasnovati golo besedo; delo to je izročeno dunajski c. k. akademii umetnosti. — Vojaško vozništvo (Fuhrwesen) bo drugač osnovano. — S kolji zbor na Dunaji, pravijo, bo terpel še ene dní čez Binkošti. — Iz Ogerskega, Marskega in veè druzih dežel se sliši, da je ta teden dež dobro pomočil polje. — Vladni časnik „Moniteur" od 17. naznanuje, „da v sredo (16. t. m.) je bil sklep p ar i ž ke ga zbora. Po podpisu protokola so se poslanci pome ukovali še o mnogoterih drugih zadevah za uterdbo in popolno dognavo mirú. Za-menja od vsih dotičnih vlad podpisane pogodbe bo konee tega mesca doveršena. Protokoli zbora se bojo od konca do kraja očitno na znanje dali". Da bi se bili taki protokoli razglasovali, ni bilo dosihmal navadno ; tabart je pa angležki poslanec to terjal, rekoč, da on domá deržav-nemu zboru ne smé nič skrivati; skienjeno je tedaj bilo, da vsi protokoli naj se od besede do besede razglasijo ob enem v Parizu in Londonu; potem se bo vse zvedilo povsod. — Razglas cara rusovskega, s kterim je po svojem cesarstvu dal vediti sklep mirú, ni v Parizu in Londonu nič kaj dopadel, posebno se spodtikujejo nad resnico tistih besed, kjer car pravi, da namen rusovske vojske je s tem do- y y sezen, da turska vlada oprostí kristijane nekdanjega jarma. — Rusi smejo spet kakor hočejo in kamor hočejo v francozke dežele, kar poslednje dve leti niso smeli. — Unidan je ukazal sultan na prigovor francozke in angležke vlade spet nekaj novega, kar je spet eno nogo spodbilo turčinstvu. Po starodavni postavi islama je bil vsak Turk ob glavo djan, kdor je zatajil svojo vero in prestopil h kaki drugi ; to postavo je sultan sedaj preklical; vsak Mahomedanec smé prosto prestopiti h kakoršni koli veri. — Gotovo je sedaj, da austrijanska armada ne bode pred zapustila Moldave in Valahije, dokler ne bo nova osnova vladařstva v teh deželah dogotovljena. — Zabraniti nevarne prekucijske podpihe iz Sardinskega v vojvodino Parmo na Laškem, bo nek austrijanska armada zastavila m ej o med tema deželama. — Kerst Napoleonovega princa je na 9. junija določen. — Neznana dragina vkljub mirú je v Carigradu in tudi drugod na Turškem : par pišet je 24. sušca veljalo blizo 4 íl. ; za slabo stanovanje in jéd v gostivnici se plačuje na dan 8 fl., nepolitirana miza velja 15 do 2011.; če najameš kočijo za pol dné, moraš plačati 20 fl.! — Kervave klobáse jé sedaj kdor jih ima in kolikor jih hoče ; pred 900 leti je bila vsa druga. Cesar Leon jih je oštro prepovedal rekoč: „Kdor krí vživa, naj bo tepen in v znamenje nepoštenosti naj se mu glava obrije in za vedne čase iz dežele požene". Kako se vendar svet preminja! Mati. Dete revno, dete malo, Kdaj nek bodeš poplaćalo Vse skerbi, kih tvoja mati Zate mógla je prestati? Sem pod sercem te nosila, Z lastnim mlekom te dojila, Noć in dan za te skerbela. Noć in dan za te živela. Posťljo kolikrát prestlala, Zibel tvojo sem zibala, Ti zapela pesem sladko, Da zaspalo si ćez kratko ; v Cez te potlej se nagnila, Serčno k Bogu sem molila: „Oče! hudega ga brani, Meni, sebi ga ohrani!u Dete malo in ubožno, Bodi pridno in pobožno: ÍS tem skerbi mi boš plaćalo. Dete revno, dete malo! S. Jenko. Pogovori vređništva. Gospodom, ki so gosp. Na vrat il o v o „Slovnico" prejelir Gosp. N. je v Ljubljano gosp. Blazniku naročil, naj pošlje vsem na-rocnikom „Rabo glagolovu kot obljubljeni namećek; „Raba gl." pride že ob svojem ćasu. — Mnogi gospodje iz razlićnih krajev so nam že zdavnej poslali kraj o - in narodopisov za „Novice*'; lepo prosimo, naj poterpijo še enmalo, ker po dvoje sostavkov ene verste ne moremo ven list jemati, da ne zanemarimo svojega stanovitnejra vodila: „variatio deleetat". Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natískar in založnik : JoŽeí Blaznik.