Ameriška Domovi ima AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 57 SLOVENIAN berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Bock Sprlnga, all Okla AMEiilSKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 13, 1981 VOL. LXXXIII RONALD REAGAN: IZDATKI SOCIAL SECURITY MORAJO BITI PRECEJ ZMANJŠAN! Notranja in zunanja politika Fancije pod Mifterandom še uganka PARIZ, Fr. — Cene delnic na francoski borzi so padle v ponedeljek in včeraj kot neposredna posledica izvolitve socialista Francoisa Mitteran-da kot novega predsednika države. Med drugim zagovarja Mitterand državno razlastitev 10 največjih firm v francoskem gospodarstvu. Cena francoskega franka v primerjavi z dolarjem je bila nekaj časa 5.50. Toliko frankov za dolar ni bilo mogoče dobiti vse od 1. 1971. Mnogi finančniki so mnenja, da se bo panika, ki je nastala po zmagi Mitteranda, kmalu umirila. Kljub temu je še vedno nejasno, kakšna bo notranja in zunanja politika socialista Mitteranda. Tako globok političen pretres Francija ni doživela vse od ustanovitve tkzv. Pete republike pred 23 leti. Po veljavni francoski ustavi bo Francois Mitterand postal predsednik države že pred koncem meseca. Analitiki francoskih političnih razmer menijo, da je politična kariera dosedanjega predsednika Valeryja Giscarda d’Es-tainga končana, nejasna je pa tudi usoda stranke, ki ji je načeloval in ki je bila njemu zvesta. V Reaganovi vladi niso nič veseli nad zmago socialista Mitteranda. Predsednik je č^-kal dalj časa, preden je poslal Mitterandu brzojavko, v kateri mu je čestital k izvolitvi. V Beli hiši so zaskrbljeni nad možnostjo, da bo Mitterand povabil v vlado komuniste. Mitterand sam je že rekel, da tega ne bo storil. Analitiki pa menijo, da bo morda socialistični predsednik odvisen od podpore, ki mu jo lahko nudijo komunisti v parlamentu. Načelnik komunistične stranke Georges Marchais je rekel, da je cena za sodelovanje komunistov z Mittteran-dom nekaj sedežev v naslednji francoski vladi. Poznavalci Mitterandovega mnenja trdijo, da se bo manj zanimal za vojaške zadeve in da bo zmanjševal izdatke za vojaške namene. V svojih dosedanjih izjavah je bil Mitterand zelo kritičen do Sovjetske zveze. -----o----- Nekatere telefonske storitve dražje, druge cenejše WASHINGTON, D.C. — Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je odobrila, da bodo od četrtka, 14. maja, dalje za 16 odstotkov dražji telefonski klici iz ene zvezne države v drugo. Nove, povišale cene bodo prinesle telefonski družbi AT & T okrog 800 milijonov dolarjev več dohodka. Ob istem času je FCC odobrila znižanje v cenah za pre-ko-oceanske klice. Cene teh klicev bodo nižje kar za 35 odstotkov. Zaradi tega bo imelo AT & T okrog 425 milijonov dolarjev manj dohodka na tem področju. Cenejši bodo klici med ZDA in Slovenjo, začenši s četrtkom. •----o----- Poravnajte naročnino pravočasnol Novi grobovi Jerry Glavač V torek, 12. maja, je v University bolnišnici umrl 85 let stari Jerry Glavač z 1052 Addison Rd., kjer je živel zadnjih 55 let, rojen na Čatežu, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland leta 1913, mož Anne roj. Saje, oče Ann Sadnik, Williama in Raymonda, 9-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Johna (pok.) in Louisa, zaposlen kot krovec skozi 60 let in lastnik Glavač Roofing Co. na Addison Rd., zelo aktiven v društvenih in kulturnih zadevah skozi mnoga leta, član SDZ št. 12 in The Maccabees. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v petek, 15. maja, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Martin J. Leonhardt V ponedeljek, 11. maja, dopoldne je v University bolnišnici umrl Martin J. Leonhardt, mož Jennie roj. Lesjak, oče Mrs. Ronald (Janice) Snyder in Ronalda, 3-krat stari oče, brat Johna (Mich.), Adama (pok.) in Katherine Harringer, zaposlen pri TRW skozi 35 let, do svoje upokojitve, član Dr. št. 22 SDZ, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in Richmond Hts. Senior Citizens Club. Pogreb bo jutri, v četrtek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Domin Valtar (Dominik Walter) V Manor Care negovališču v North Olmstedu je po dolgi bolezni umrl 85 let stari Domin Valtar (Dominik Walter) z 24266 Ambour Dr. v North Olmstedu, rojen na Čatežu pod Zaplazom, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland 1. 1913, vdovec po leta 1951 umrli ženi Frances roj. Zupančič, oče Henryja (pok.), Tillie (Mrs. Norman) Collart, (Dalje na str. 4) I. Notranji razvojni proces v bodočnosti Jugoslavije in s tem Slovenije je negotovo in nejasen. Zavisi od tolikšnih dejavnikov, da niti ni mogoče predvidevati, kateri bo odlo-čilnejši. Kmalu po Titovi smrti so mnogi predvidevali, da ima v notranjem političnem pogledu Jugoslavija dva izhoda. Prej ali slej naj bi se usmerila bolj v demokratični oziroma kapitalistični pravec, ali pa naj bi se situacija zaostrila v smer še hujšega komunističnega totalitarizma. Tako predvidevanje je imelo osnovo tudi v tem, da bi mlada, razvajena komunistična elita vsaj v Sloveniji z veseljem sprejela zakone, ki bi počasi prelevili “socialistič- Joža Brilej umrl LJUBLJANA, Slov. — V ljubljanski bolnišnici je v petek, 8. maja, na posledicah raka na pljučih umrl 71 let stari Joža Brilej. Rojen v Celju, je Brilej postal član komunistične stranke 1. 1932. Bil je med voditelji slovenskih partizanskih enot v drugi svetovni vojni. V povojnih letih je imel več' pomembnih funkcij, posebno v diplomatski službi. Do leta 1950 je bil namestnik ministra za zunanje zadeve SFRJ, od 1950 do 1953 je bil veleposlanik v Angliji, od 1954 do 1957 pa v Združenih narodih. V letih 1962 in 1963 je bil veleposlanik SFRJ v Egiptu. Nekaj časa je bil načelnik komiteja za gospodarske odnose s tujino. ------o------ Ostrostrelci IfiA ranili 2 vojaka; Francis Hughes umrl . BELFAST, Sev. Ir. — Oboroženi teroristi IRA so vdrli v neko hišo v tem mestu in streljali iz zasede na skupino angleških vojakov. V napadu sta bila ranjena dva vojaka. Mladeniči so pa zopet metali steklenice, napolnjene z bencinom ali kislino, na angleške vojake. Napadani vojaki so streljali na izgrednike s posebnimi, plastičnimi kroglami, pri tem so pa ranili neko mimoidoče žensko in dekle. Vodstvo IRA je izjavilo, naj starši ne dovoljujejo svojim otrokom, da pridejo blizu vo jaških ali policijskih vozil. Izjavo razumejo v tem mestu' kot dokaz, da bodo začeli IRA. ostrostrelci streljati na ta vozila. Včeraj je umrl na posledicah gladovne stavke, ki je trajala 59 dni, 25 let stari Francis Hughes. Hughes je 'že drugi zaprti IRA terorist, ki je umrl na posledicah gladovne stavke. Medtem ko Bobby Sands pred začetkom svoje gladovne stavke ni bil dobro znan med IRA pristaši, je bil Francis Hughes med najbolj znanimi IRA teroristi in morilci. Angleške oblasti menijo, da je bil Hughes odgovoren za u-mor najmanj 20 angleških vojakov in drugih oseb. Sinoči je zopet prišlo do več pouličnih izgredov v katoliških naselbinah v pokrajini. Kot kaže,« angleška vlada no” Jugoslavijo v praktičen kapitalističen sistem. Toda starejši “heroji” bi se temu uprli že zaradi principov. Če bi sprejeli smer v praktični kapitalizem, bi priznali, da je bil njihov “osvobodilni boj” nesmisel in s tem tudi vse žrtve v tem boju. Bil bi to tudi dokaz, da je ves gospodarski polom posledica obstoječega sistema. Upoštevati je tudi to, da so slovenski komunistični voditelji najbolj zagrizeni marksisti. Zagrebške in beograjske radijske postaje so v poročilih in programih bolj obzirne do vere in bolj objektivne v razlaganju zgodovine do druge svetovne vojne. Značilen je bil film jugoslovanske produkcije, ki so ga lani prikazovali tudi na te- Philip Habib ni imel uspeha v Izraelu ali Siriji; Begin grozi JERUZALEM, Izr. — Philip Habib, posebni odposlanec predsednika Ronalda Reagana, doslej ni imel vidnega u-speha pri iskanju mirne rešitve raketne krize med Izraelom in Sirijo. Včeraj so Sirijci izstrelili nekaj svojih raket proti izraelskim letalom, a nobenega od letal niso zadeli. Sirijski samodržec Hafez Assad je Habibu povedal, da nima namena, umakniti protiletalskih raket, ki jih je dal postaviti v libanonsko dolino Bekaa. Predsednik izraelske vlade Menahem Begin pa vztraja pri zahtevi, da rakete morajo biti odstranjene, sicer jih bodo napadli in uničili Lz-raelci. Danes se bo Habib vrnil v Damask za ponovne razgovore s Hafezom Assadom. Edini uspeh ameriške diplomacije je v tem, da Izraelci še niso napadli raket. V raznih izjavah je pa Begin dejal, da bo strpnost Izraela kmalu pošla. Na zasedanju izraelskega parlamenta je Begin povedal, da je odredil napad na rakete že 30. aprila, torej dan po tem, ko so Sirijci poslali rakete v Libanon. Napad je preprečilo vreme. Kmalu nato je pa Bagin prejel prošnjo od ameriškega državnega tajnika Aleksandra Haiga, naj Izrael počaka na izid diplomatskih prizadevanj, najti kompromisno rešitev. Raketna kriza je tudi postala predmet volivne kampanje v Izraelu. Parlamentarne volitve bodo 30. junija, Begin pa je v hudi borbi z voditeljem opozicije Shimonom Peresom. V parlamentu je Peres kritiziral Begina, ker je predsednik vlade baje odkril vojaške tajnosti, ko je govoril o napovedanem napadu na rakete. Begin je govoril o tej zadevi predvsem zato, da bi odgovoril na trditve nekaterih v državi, češ da je predolgo odlašal glede odstranitve sirijskih raket. * V Margaret Thatcherjeve ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča napram priprtim teroristom IRA. leviziji. Cenzura ga je dopustila kot nekak občasni ventil za zatohlo politično ozračje in brezbrižno javno mnenje. V filmu so bili prikazani problemi današnje Jugoslavije. Zaključni prizor je bil prenesetljiv: na sceni se je pojavil do zob oborožen mladenič ter s poudarkom povedal, da gre v partizane, da bo spremenil v temeljih današnjo socialistično družbo, ker ni niti senca tistega socializma, ki so ga obljubljali med drugo svetovno vojno; tem besedam je sledil aplavz. Za slovensko bodočnost ni brez pomena kakšna je miselnost v Sloveniji. Iz poročil raznih neposrednih opazovalcev, bi prišli do tega zaključka: Žalostno je moralno propadanje slovenskega naroda. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan se je odločil, predložiti zveznemu kongresu zakonski predlog, ki bi v marsičem predrugačil sistem Social Security. Reagan in mnogi vladni uradniki so zaskrbljeni nad finančnimi težavami, v katere je zašel zadnja leta Social Securi-- ty. Glavni problem je, da u-tegnejo biti izdatki sistema mnogo večji od prejemkov. S tem je finančna stabilnost programa ogrožena. Predsednik je mnenja, da hi mogoče več povečati prispevke, ki jih plačujejo delavci, ki so še v službi. V zadnjih letih so bili ti prispevki znatno in ponovno povišani. Trenutno prispeva v Social Security sistem 114 milijonov zavarovancev, pokojnine in druge izdatke pa prejema okrog 36 milijonov upokojencev in drugih, ki so upravičeni do pokojnin oz. denarne podpore tega sistema. Edina druga izbira za Reagana je bila, da zmanjšuje izdatke sistema. To je prvič v zgodovini Social Security, da si je kaka zvezna vlada izbrala to tvegano pot. ? V’ volivni kampanji in tudi po volitvah novembra lani je predsednik * trdil, da med programi, ki ne bodo prizadeti v njegovem gospodarskem načrtu, bo Social Security. Reagan je predlagal, naj se prihodnje leto odloži za tri mesece napovedano povišanje pokojnin. Povišanje je običajno v juliju, v letu 1982 pa bo v oktobru. Pokojnine Social Security so povišane letno v skladu z rastjo inflacijske stopnje. Na ta način si bo sistem prihranil 4.5 milijarde dolarjev. Druga pomembna sprememba bo prizadela tiste delavce, ki se upokojijo pred 65. letom starosti. Po sedaj veljavnem Social Security zakonu, oseba, ki se upokoji, ko postane 62 let stara, prejema 80 odstotkov pokojnine, do katere bi bila upravičena, ako bi čakala do 65. leta starosti. Reagan predlaga, naj bi tisti, ki bi se upokojili v starosti 62 let, prejemali samo 55 Javno mnenje je nasplošno pokvarjeno ali izkrivljeno. V razgovoru s posamezniki pa prideš do spoznanja, da je veliko pozitivnega. Tudi med mladimi je precej takih, ki gledajo objektivno na družbene dogodke. Res je, da tudi ves zahodni svet prikaže na prvi pogled podobo velike nemorale, ki je posledica lagodnega življenja in napačnega pojmovanja svobode. Položaj v Sloveniji pa je drugačen. Tukaj je načrtno zavajanje mladine v pijačo in nemoralo, ker režim potrebuje otopele ljudi. Kot smo o-menili, je tudi resna slovenska mladina, ki v bistvu ni razvajena. Trdijo, da je bolj pripravljena za žrtve kot njene generacije na Zahodu. (Dalje) odstotkov tiste pokojnine, do katere bi bili upravičeni ob 65. letu starosti. Vladni strokovnjaki računajo, da bi ta sprememba prihranila več milijard v naslednjih 5 letih. / Predsednikov načrt bo pomagal tistim, ki ostanejo v Službi po 65. letu starosti. Sedaj so v veljavi omejitve o tem, koliko lahko ti starejši ljudie zaslužijo, ne da so prikrajšani pri Social Security pokojninah. Reagan bi odpravil vse te omejitve. Res je, da bi ta sprememba povečala izdatke sistema, v vladi pa menijo, da bodo še večji davki na zaslužke, ki jih bo pobirala IRS. Privlačnost Reaganovega sistema za tiste delavce, ki sedaj plačujejo v sistem, bo v tem, pravijo v Beli hiši, da bo omogočala znižanje vsote, ki jo morajo plačevati v sistem. Koliko bo pa ta vsota znižana, zaenkrat ne morejo ali nočejo povedati. Podrobnosti tega načrta so bile objavljene včeraj. ------o----— Zadnje vesti • Washington, D.C. — Sinoči je zvezni senat odobril proračunski predlog predsednika Ronalda Reagana z večino 78:20. Za finančno leto 1982. ki bo začelo oktobra letos, predvideva načrt izdatke v znesku 700.8 milijarde dolarjev. • Varšava, Polj. — Poljsko sodišče je registriralo in s tem potrdilo zakonitost nove, neodvisne organizacije poljskih zasebnih kmetovalcev. Voditelji kmetovalcev ter delavskega gibanja Solidarnost so veseli te naj novejše zmage. Nova unija kmetovalcev je obljubila, da bo pomagala pri reševanju' hude ’ gospodarske krize v Poljski, ki je posebno očitna v zvezi s pomanjkanjem hrane. Z zmago kmetovalcev se je pojavil nov voditelj, ki uživa med kmetovalci isto popularnost, kot jo uživa med delavci Lech Walesa. Načelnik nove organizacije je namreč komaj 23-letni Jan Kulaj. • Bruselj, Bel. — Obrambni ministri NATO držav so na sestanku v tem mestu dosegli soglasje o tem, da bodo povišali izdatke za obrambne namene za 3 odstotke. • San Salvador, El Sal. — Včeraj so levičarski gverilci sestrelili helikopter ameriškega izvora tipa UH1H “Huey'. Vojaki na helikopterju niso bili ranjeni. V zadnjih dneh je bilo več spopadov med gverilci in pripadniki el salvadorskih vojaških enot. • Kansas City, Mo. — Bess Truman, 96 let stara vdova predsednika Harryja Trumana, je v kritičnem zdravstvenem stanju v tukajšnji bolnišnici. Pojavila se je pljučnica, zdravniki so postali pesimistični. • Atlanta, Ga. — Včeraj so našli truplo 17-letnega črnca Williama Barretta, ki so ga pogrešali komaj nekaj ur. Po- Iz Clevelanda in okolice Korotan vabi— Pevski zbor Korotan vabi na svoj vsakoletni koncert, ki bo v soboto, 16. maja, ob 7.30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice so na razpolago pri članih zbora in v Petričevi brivnici na E. 185 St., ali pa kličite g. Marka Jakomina na tel. št. 486-0840. Vstopnice so po $4, za otroke pa vstopnine ni. Koncert Marijinih pesmi— Cerkveni pevski zbor Marije Brezmadežne iz New Toronta bo priredil koncert Marijinih pesmi v nedeljo, 17. maja, ob treh popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin woodu. Vstopnice se dobe pri članih pevskega zbora Korotana in v Petričevi brivnici, ali pa kličite Martino Košnikovo na tel. št. 881-4957. Vstopnice so po $3, za otroke pa vstopnine ni. Rojstni dan— V petek, 15. maja, bo v krogu svoje družine praznoval svoj 87. rojstni dan g. John Knific st. s 18322 Neff Rd. Čestitamo in mu želimo mnogo zdravih in zadovoljnih let! Vstopnice razprodane— Vstopnice za banket Nationalities Services Center, ki bo v petek, 15. maja, v SND na St. Clairju, so domala vse razprodane. Na banketu bodo počastili novinarko The Cleveland Pressa, go. Eleanor Prech. Zahvaljuje se— G.- Michael Casserman iz Mentorja, Ohio se zahvaljuje vsem, ki so mu poslali kartice in cvetlice ter vsem, ki so ga obiskali v bolnišnici. G. Casserman je dolgoletni naročnik Ameriške Domovine. Želimo mu čim hitrejšega okrevanja! Darovi— Ko so poravnali članarino, so darovali za Slomškovo beatifikacijo sledeči: G. Jože Škrjanc $10, g. in ga. Štefan^ Marolt $5, ga. Mihaela Zakrajšek $3, po $1 pa ga. Ljudmila Lekan in gdč. Anuška Lekan. Bog povrni! Kucinich ne bo kandidiral— Včeraj je na tiskovni konferenci, ki ga je imel v kuhinji svojega doma, rekel 34 let stari bivši župan Clevelanda Dennis J. Kucinich, da letos ne bo kandidiral za mesto župana. Javna povpraševanja kažejo, da bi župan George V. Voinovich z lahkoto premagal Kucinicha. Kucinich je povedal še, da bo izšla njegova knjiga, ki bo menda spominskega značaja, septembra letos. ------o------ VREME Pretežno sončno danes dopoldne, v popoldanskem in večernem času pooblačitev z možnostjo dežja. NajvLja temperatura okoli 64 F. Spremenljivo oblačno jutri, a zopet z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 66 F. licisti še niso povedali, ali gre za 27. žrtev neznanega morilca otrok črnskega rodu. Osnove za politične prognoze 1117 ST. CLAIR AVE. — 431-062« — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher f Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mrsece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. ' SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 pbr year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio — 83 ' No. 57 Wed., May 13, 1981 Pogled na čase, ki so bili Dekan Alojzij Novak je v Črniški kroniki dne 25. aprila 1941 zapisal: “Jaz že od začetka te vojske vsak dan'molim, da bi prišli vsi Slovenci v eno državo, ki nam bo kot narodu pravična in kjer bomo lahko ostali katoličani.” Podobno kot on so najbrž mislili vsi slovenski duhovniki v tistem času in z njimi velika večina naših primorskih ljudi. Zaradi bridkih izkušenj pod fašizmom, ki je bil diktatura in ki je zatiral neitalijanske narodne skupnosti, si je slovensko primorsko ljudstvo želelo zamenjati državo in priti v tako državno skupnost, kjer bi mogli brez strahu izpričevati, da smo Slovenci, in živeti kot Slovenci. Takrat so ljudje bili še verni. Zato so si tudi želeli priti pod tako državo, kjer bi lahko nemoteno ostali in živeli tudi kot verni ljudje. Šlo je torej za to, da bi brez strahu in nasilja smeli biti Slovenci in verni kristjani. Ta ideal smo primorski Slovenci videli v Jugoslaviji. Zato smo si enodušno želeli priti pod Jugoslavijo, kjer si lahko bil Slovenec in kristjan. To razpoloženje se je še stopnjevalo med našimi fanti in možmi, ki so bili poklicani k vojakom. Fašistične oblasti namreč niso bile psihologi. Vojake Slovence so imele za nezanesljive elemente in so jih zato povsod prezirale in zapostavljale ter poniževale. Isti monsignor priča: Ko so v aprilu 1941 mobilizirali v velikem številu slovenske može in fante, so jih poslali v provinco Cuneo. Ko so prišli tja, so jih sprejeli orožniki s puškami, civiliste so pa opozorili: “Zdaj pridejo divji ljudje z G.oriškega, bodite previdni!” Podobno in še hujše je bilo pozneje, ko so znova množično klicali k vojakom nabornike in rezerviste ter jih pošiljali v “posebne bataljone”. Slovenski vojak se je čutil ponižan in manjvreden. Zaradi tega je bil pripravljena njiva za komunistično propagando, ki se je v letu 1942 pojavila doma na Primorskem in v kasarnah po Italiji. Značilno pa je, da so pri nas prve čase govorili le o svobodi in Jugoslaviji ter o boju zoper fašizem. Ker smo takrat vsi poznali četnike in Dražo Mihajloviča, so se spočetka izdajati za četnike in da se borijo le za svobodo in za Jugoslavijo. Dekan Novak govori namreč prve čase o “četnikih”, ko so se pojavili v deželi, šele septembra 1942 prvič zapiše besedo “partizani”. Teren za Osvobodilno fronto m partizanstvo je bil pri nas nadvse ugoden, ker so se gesla OF in njen program strinjala z željami naših ljudi. Vsled tega je v letu 1942 in.še bolj v prvi polovici leta 1943 postala vsa. Primorska partizanska po duhu, čeprav ne še po osvobojenem ozemlju. Kaj pa duhovniki? Ti so sprva bili v veliki večini za “četnike” in četniško gibanje, ki se je začelo pojavljati, saj so enako čutili kot ostali Primorci. Toda prav kmalu so se nekateri začeli vpraševati, kaj se pravzaprav skriva za tem gibanjem. Videli so namreč, da so glavno besedo imeli znani delomrzneži v vasi, nekateri bivši fašisti in pritajeni komunisti iz let po prvi svetovni vojni. To je začelo zbujati sum, kaj se pravzaprav skriva za tem gibanjem, ki je naše ljudi tako očaralo. Iz Ljubljanske pokrajine so tudi prihajale vesti, kako tam morijo in ubijajo ljudi in duhovnike. V Črniški kroniki dne 23. septembra 1942 je zapisano: “Na Kranjskem, ki je vsem nam hermetično zaprto, je pa hudo. Tam padajo duhovniki, ki ne odobravajo partizanskega gibanja zaradi njegove brezbožne in protinarodne tendence, od krogel iz samokresov in pušk. Zadnja novica je, da sta bila ustreljena kaplan Kramarič v Starem trgu in dekan v Ribnici. Tudi nu smo se pri duhovnih vajah pripravili na podobno smrt. Nič nam ne bo pomagalo dejstvo, da smo od leta 1918 dalje stali na braniku za naš narod, pod tujo peto zdihujoč. Ako ne zatajimo. Kristusa in njegove pravičnosti, kar nikdar ne bomo storili, bo tudi po nas padla roka bližajoče se svetovne zmede. Bog daj stanovitnost.” Misli in ugotovitve dekana Novaka so postale misli in ugotovitve večine slovenske duhovščine na Primorskem, ki je spoznala, da se za partizanstvom skriva stalinizem. Pozneje je OF odvrgla vse krinke in slepila, posebno ko je zmagala v maju 1945. Kakšna je bila ta doba stalinizma v Sloveniji in Jugoslaviji, je dovolj znano. Kako bi bilo, še danes, če bi se leta 1948 ne bila skregala Stalin in Tito, pričajo satelitske sovjetske države in njih zgodovina po zadnji vojni do danes. Beseda iz naroda... Drobtinice, sladke in žaltave.•• CLEVELAND, O. — Dovolite mi, dragi čitatelji, zapisati nekaj vrstic v spomin pokojnemu Jožetu Lebnu, predsedniku Slovenske pristave. Povedal sem menda že, da me za vrtnarčka na Slovenski pristavi, — največ samo zaradi Orlovega vrha, na katerem je Spominska kapelica z milostno podobo naše Marije Pomagaj, — “požegnana” v spomin vsem padlim domobrancem in vsem žrtvam vojne in revolucije. , , . Na tej Slovenski pristavi sem se jaz šele spoznal s pokojnim Jožetom Lebnom. Kadar me je pokojni videl z mojo ženo tam na delu, vedno je imel skrb, da ne bi od gladu in žeje omagala, rekoč: “Pridita doli k bari, da se bosta malo oddahnila in pokrepčala.” Žena se je rada malo obotavljala, jaz pa se od dela k prigrizku vedno rad pomaknem. Zaradi Mohorjevih knjig sva, bila z ženo tam na njegovem domu v mesecu februarju. Jože je bil sam doma, sedeč v naslonjaču in pestoval otečeni nogi. Naju oba je malo skrbelo, kako se bova s tako bolnim človekom prav razgovar-jala, ga blažila in mu dajala poguma. Pogovor o bolezni je sam hitro zaključil, — potem pa je bilo govorjenje le o Slovenski pristavi. Nama obema se je čudno zdelo, kako more tako težko bolan človek še toliko pripovedovati o storjenem delu in še razmišljati in načrtovati, kaj vse bo treba še storiti da bo pristava bolj privlačna. Brez da bi pretiraval, rečem, da je bil z vsem -srcem, kar se morda malo čudno sliši, vedno le na pristavi. Kako ga je veselilo, ko je gledal v svojem odboru slogo, požrtvovalnost in napredek, — pa bolelo ga je, če je le čutil majhen nesporazum. Božja pota niso naša pota, Samo Bog ve, zakaj ga je prav sedaj odpoklical k sebi, — ko bi pokojni stopil v pokoj in vse moči žrtvoval za Slovensko pristavo. Do predzadnjega tedna se je Jože še opiral na neko upanje, da bo še ostal med nami, 23. aprila pa ga je po 6-me-sečni težki bolezni On poklical k sebi. V času kropljenja v pogrebnem zavodu in na po-t grebni dan se je videlo, kako veliko je pokojnik imel zvestih prijateljev. Že v pogrebnem zavodu je molilo za pokojnega več društev, več zborov je prepevalo žalostinke in po lepo opravljenem pogrebnem opravilu v cerkvi je na sam delavni dan 27. aprila —, če se izvzame one, ki so bili samo pri pogrebni sv. maši — pokojnega Jožeta Lebna spremilo ne kaj veliko manj kakor sto avtomobilov na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče Vernih duš. Naj dragi Jože počiva v miru — domačim sožalje. Njemu v spomin bom še to leto skušal vrtnariti na njegovi in naši Slovenski pristavi. e In se še spominjam nazaj, v tisti cvetoči maj 1. 1945, ko šerp s tisoči meni enakih, tudi jaz s culo pod pazduho — pod zaščito domobrancev '— srečno prehodil pot pod Karavankami in se v toku človeške povodnji znašel na Vetrinjskem polju. Daleč je že tisti čas. Za mnoge je že precej odšel v pozabljenje, smo pa še taki, ki se vsaj nekaterih žalostnih doživetij tistih dni živo spominjamo, — posebno še vračanje naših domobrancev in četnikov. Vetrinjsko polje. Oh, da ga ne bi bilo. Prej napovedovanje naših politikov je tukaj povsem o-hromelo in se je izkazalo jalovo. Ostali smo sami kot velika čreda brez pastirja. V strahu za naša življenja, polni vseh stisk in težav smo se o-zirali naokoli, odkod in kdaj bo le prišel Mojzes, ki nas bo izpeljal iz sužnosti v obljubljeno deželo. Nismo pričakali. Cvet našega naroda (slovenski domobranci) je bil že vrnjen v domovino rdečim rabljem, žejnim napiti se človeške, krvi. In smo trepetali, ker sledilo bi vračanje nas civilistov, če ne bi zadnji dan, —- največ po zaslugi sedaj že pokojnega dr. Valentina Mer-šola — to namero angleške oblasti preklicale in opustile. Bogu ostanimo hvaležni mi vsi, ki smo ono zgodovinsko krizo preživeli in se spominjajmo vedno in povsod (posebno še v tem mesecu) tistih naših junakov, ki so dali svoja mlada življenja za naš narod in našo vero. Posebno še jaz in vsi tisti, in taki, ki smo bili le protikomunisti št. 2, se v času revolucije otresli orožja in smo (upravičeni ali ne) za kulisami čakali, kdaj bo komunizem premagan. Prav mi in nam se še posebno spodobi, da se spominjamo padlih borcev in izpričamo spoštovanje do njih, kjerkoli se nam nudi prilika. Priznam in ne tajim, da sem bil tudi jaz med revolucijo v tistem bataljonu, ki je bil domobrancem več v oviro kakor v korist, <— v bataljonu, ki so ga precej opraviče- no nazivali “oprezniki”, — prav po domače pa so mu rekli “bataljon opreznih r ...!” Ne bi bilo mene in morda ne, prijatelj,, tebe na površju zemlje, če se ne bi kretali (skrivali) pod varstvom vaških straž — poznejših domobrancev. Zato pa, ko politiziramo in domobranstvo kritiziramo, — kako in s kakšno čisto . studenčnico bi morali ogenj revolucije gasiti — grešimo v sodbah in premnogokrat pozabljamo, da smo neupravičeno spodtakljivi prav nad onimi, ki so nas s svojimi’življenji ščitili. Naj ne bo osebno nihče slabe volje zaradi teh “grenkih” drobtinic! J. P. ------o------ Prošnja za pomoč GENEVA, O. — Bralcem Ameriške Domovine sporočam, da se je oglasil župnik Jernej Nemanič iz Podgrada pri Novem mestu. V pismu o-menja, da So v finančni k,rizi zaradi popravil cerkve in cerkvenih poslopij. G. župnik,se torej obrača na rojake v ZDA in Kanadi za morebitno pomoč. Darove bova sprejemala: Frank Staniša, 6509 S. River Road, Geneva, Ohio 44041 (tel. št. 466-2834) in John Ber-■ kopec, 18700 Abby Ave., Euclid, Ohio 44119 (tel. št. 481-8872). Imena vseh darovalcev bodo objavljena v Ameriški Domovini. Frank Staniša . ------o------- Kalifornijski poročevalski koš Slava Sinu Davidovemu, Kralju Izraelskemu. Blagoslovljen, kdor prihaja v imenu Gospoda, slava na višavah ... s tem pozdravom gredo naši spomini nazaj na dan Njegovega zmagoslavnega pohoda v mesto Jeruzalem. Cvetna nedelja so vrata v praznovalnje velikega tedna. Je teden trpljenja, smrti in končnega zmagoslavja Vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Veliki teden je v zunanjem življenju skoraj podoben ostalim 51 tednom leta, po krščanskih hišah in v hiši božji pa so dnevi premišljevanja, starodavna tradicija globoke vere. vdanosti in ljubezni do Kralja Izraelskega, saj so celo na glavi križa, na katerega je bil On razpet, pribili napis: I.N.R.I., kar se izčita Isus Na-zarenus Rex ludeorum (Jezus Nazareški, kralj judovski). Pričel bom s ponedeljkom po Cvetni nedelji in z daritvenimi obredi blagoslovitve olja. Verniki so do zadnjega kotička napolnili prostrano stocktonsko stolnico. Videl sem, da je še vedno On tisti, kateri nam je s svojo smrtjo in Vstajenjem zagotovil večno življenje, glavni voditelj vernim v tuzemskem življenju. Cerkvene čerem onije in mašni obredi velikega četrtka so tudi privabili veliko število faranov, prav tako so bili popoldanski obredi in molitve na veliki petek med opoldne in tretjo uro popoldne dobro obiskani. Vse obrede je vodil naš mladi škof, prevzvi-šeni Roger Mahoney, navzoč pa ,je bil tudi oboleli, odsto-pivši bivši škof Guilfoyle, katerega poznamo že iz prejšnjih mojih člankov kot ljubitelja in prijatelja Slovencev. Popoldanski obredi šo bili moteni, saj je kar dvakrat bila poklicana bolniška pomoč. Oba slučaja sta bila v zvezi s srčnim obolenjem. Pevski zbor je izvajal v angleškem jeziku sklad atelja Dale Wooda: Sedem Kristu- sovih besed. Pomen posameznih delov je bil razglašen pred oltarjem. Danes, ko to pišem, je jutro velike sobote. Pred 75 leti je v tem jutru ob 5.13 potresel uničujoči in nepozabni potres več tisoč kvadratnih milj razsežnosti velemesto San Francisco. Zahteval je 600 človeških življenj in na stotine milijonov škode. Danes popoldne je bila spominska proslava, katere se je udeležilo na mestni občini tudi nekaj preživelih državljanov. Predno mislim vstopiti v spominski dan Vstajenja našega Zveličarja, dostavljam prošnjo molitev: Ognja, lakote in potresa reši nas o Gospod. Velikonočna nedelja. Dež je kvaril veselo razpoloženje. Toda hišo božjo so verni napolnili do zadnjega kotička, na žalost je bilo tudi večje število^ prisotnih, kateri so morali stoje ob . glavnih stenah cerkvene ladje prisostvovati Aleluji. Pri vsakem bogoslužju je bilo tudi nekaj naših slovenskih rojakov, čeprav smo velika manjšina med ostalimi. Povem vam, bilo je nekaj ineverjetnega. Ogromna Kristusova družina in ne pomnim vseh 28 let, odkar stalno pojem pri pevskem zboru, kaj sličnega za Veliko noč. Ko je naš zbor s, spremljeva-njem kvarteta na pihala pričel s pevskim programom, so se odprla srca, pa tudi usta. Kljub deževju je bilo lepo, najbrže je ostalo vsakemu prisotnemu še nekaj dni pb Veliki noči v spominu. Tudi te obrede je opravil naš domači škof. Kot vidite iz mo-jega\poročila, narod še vedno hodi skozi vrata v hišo božjo, kajti tu je prostor, kot se poje v naši slovenski cerkveni pesmi: Pridite vsi obteženi, našli boste mir pri meni... Vesoljska ladja Triumfalni vzlet in srečen povratek naše vesoljne ladje je zapustil v nas nekaj nepozabnega. Ne morem se istočasno upirati misli tistih, kateri so pomoči potrebni in so kritično gledali na ogromne gradbene izdatke. Težko je biti v takih primerih pošten sodnik. Ne pozabite pa, da je bil nekoč kot izračunevalec za njene izdatke in posredovalec, zaposlen pri NASA tudi Slovenec. On je danes izprašani advokat Martin Vraničar ml. Kaj res brez Slovencev ne gre? Tudi to ime bo nekoč prišlo v zgodovino razvoja ameriške tehnike, ' Na novo službeno mesto Sedaj pa še eden iz iste slovenske družine. To je mlajši brat g. Martina ml., Janez V r a n i č ar, inženir jedrskih ved. Dobil je novo službeno mesto v svoji stroki pri PG & E v San Franciscu. Doslej je bil v službi pri TV A (Tennessee Valley Authority). Želim mu prijetno bivanje in plodonosno delo v njegovi stroki. G. župnik Leon Kristanc 80-letnik Ne bilo bi prav, če bi prezrli rojstni dan našega rojaka č. g. župnika Leona Kristanca, monsignor j a, ki je pred kratkim dosegel to visoko starost. Gospoda župnika zanimivi članki šo često izhajali v preteklosti v Ameriški Domovini, prav tako pa je poznan kot strokovnjak v postavljanju slovenskega načina božjih jaslic. Gospodu župniku Kristancu žele vse stockton-ske slovenske družine še veliko zdravih in zadovoljnih let, Priča posebno Poljska, kjer so po 35 letih socializma znova uvedli živilske nakaznice. Ko smo slovenski duhovniki po septembru leta 1943 poslušali naše partizanke, kako so prepevale: “Slovenija, sovjetska bodeš ti!” se nam je srce krčilo ob vprašanju: Ali je za to trpela naše ljudstvo pod fašistično diktaturo, da pride pod novo, še hujšo? Ali se za sovjetsko svobodo borijo in umirajo primorski fantje in možje. Bili smo dvakrat žalostni. Vsled tega noben trezno misleč človek, tudi komunist, bi ne smel zameriti, če se slovenski duhovniki (vsaj ogromna večina) nismo mogli ogreti za Osvobodilno fronto, saj se nismo mogli ogreti za Stalina in Sovjetsko zvezo. Preveč smo ljubili svoje ljudstvo in svojo vero, da bi mogli sodelovati pri OF in njenih končnih ciljih. Pa tudi preveč smo si želeli demokratične svobode, da bi mogli delati za novo diktaturo. Isto velja za tiste primorske laike, ki so se med vojno ali po njej oddaljili od OF in njenih končnih namenov. Tudi to so delni razlogi, da se demokratični Slovenci v Italiji niso pridružili proslavam ob 40-letnici Osvobodilne fronte. K. H. v K. G. miru in poči toka. Bog Vas živi, gospod Leon! Lovrenc Košir, oče prve prve poštne znamke Ravnatelj slovanskega ra' ziskovalnega centra v Ameriki, prof. Edi Gobec je zaprosil naše rojake in rojakinje, da podpro zamisel za izdajo p°' sebne spominske znamke v' počastitev Lovrenca Koširja' Naša slovenska dolžnost je, da se zavzamemo za idejo. Lovrenc Košir je bil uslužbenec pri avstrijski vladi in je njej 1. decembra 1835 predložil načrt za izdajo znamke, kar se je potem res izvršilo. Pi®l' mo kongresnikom in senatorjem, ali pa naslovite pisma direktno na naslov ravnatelj3 glavnega poštnega urada: Hon. W. Bolger Postmaster General 475 L’Enjant Plaza West Washington, D.C. 20260 Zapuščeni bakreni rudnik’ v okolici Michigana HonorableB 1 rbš. ,1. hwSM Dopisnik mesečne revij0 AUDUBON, g. Skip Rozin jc v enem svojih sestavkov mesecu septembru lani objavil tudi zanimivo razpravo 0 zapuščini bakrenih rudnik0' v okolici Michigana. Podatkc je dala na razpolago naša r° jakinja ga. Frances RoZic! (Rožič). Imenovana rojakinja je ^ei° dobro razgledana, pozna tab1 kajšnjo preteklost rudarsk0 ga življenja, v katerega s° vmešani tudi slovenski žmJ' Sama trdi, da je bilo naseli0 okoli rudnikov kot kaka d° mača vas. V času današnjih dni Pa ^ vse to le spomin preteklo5 ' povezan v pripovedovabi0 vnukom in vnukinjam. PrC pričan sem, da ima ure«1 štvo zgoraj1 imenovane reve precej zbranega materia katerega bi lahko kasneje u. porabljali naši raziskoval^ kot tvarino za pisanje zSo£^ vine slovanskih p i o n i r F' naseljencev. Maks Simončič Naročniki pisej0 Islington, Ont. — Spošto'^ no uredništvo! Pošiljam va’ ček za enoletno naročni0^ Prav rada prebiram ško Domovino, posebno ^ zimskih večerih, ker so ,rid‘ dolgi in pusti. Res prav P lepo slovensko branje. ^ e vam daj še mnogo let usp6’1^ S prisrčnim pozdravom v®e. pri uredništvu, vaša narocl ca Maria Ju^a Euclid, O. — Spoštovano redništvo in uprava Ana ške, Domovine! Hvala za vestilo, da mi poteče nar° nima. Pošiljam ček za $4® ■ enoletno obnovo, kar jo v(^ je dar listu. Zanimivi s° , redniški članki dr. SuselF' dopadejo se mi pa tudi ‘sla ( ke in žaltave drobtinice, ra( čitam tudi povesti. Prav 1°^ pozdravljam vse pri AmerJ Domovini ter vse dopis11 ^ in naročnike, kjer koli že l svetu žive. Frank Mlinar Toronto, Ont. — Spošto'|j no uredništvo Ameriške ^ obVe movine! Hvala lepa za olet" stilo. Tu pošiljam za eh1 naročnino ček v Znesku kar je več, naj bo dar ' Naš slovenski list AmeP5^ Domovino komaj čakam-ga takoj preberem z vel1 ^ zanimanjem. Bog daj 111. ,, lim,. da bi dolgo let izbaJ3^ Ameriška Domovina. ^ n pozdravljam vse v uredm ^ in čitatelje Ameriške B°rl1 vine. Justina PetrjC MAY 13, 1981 KONCERT MARIJINIH PESMI CERKVENI PEVSKI ZBOR MARIJE BREZMADEŽNE ' New Toronto, Kanada Koncert bo v nedeljo« 17. maja 1981, v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Začetek ob 3. popoldne Cerkveni; :vski zbor je povabil v Cleveland pevski zbor Korotan VSI VABLJENI! ANADSHA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Mladike na slovenskem drevesu Slovenske dvorane v Torontu so rezervirane že za leto naprej. Pomlad je v deželi, poletje se bliža, potem bo pa jesen. To je čas ljubezni, ki vodi mlade ljudi pred oltar, k poroki, v zakonsko življenje. Letošnje leto bo, kakor se sliši bogato na porokah, ko bodo mladi slovenski ljudje začenjali nove družine, nov rod. Kopice vabil bo izmenjanih ob teh prilikah. Nekateri naravnost tekmujejo, da pokažejo, kako vplivni in poznani so ali iz kako' mogočnih družin izhajajo, zato jim je vsaka dvorana premajhna za poročno slavje. Drugi so resnično iznajdljivi in naredijo vse, da bi se povabljeni kar najbolje imeli, kar najbolj prijetno počutili. Se celo taki se dobijo, ki hočejo svoje poročno slavje obhajati res samo s prijatelji in v krogu dragih domačih, ne glede na to, ali je finančno donosno ali ne. Važno jim je, da se na svoj poročni dan obdajo samo z resnično iskrenostjo in srčno dobroto. Zato odklanjajo vsako komercialnost. Poleg kopice vabil bo ob leh prilikah izrečenih tudi nešteto voščil in dobrih želja. Tudi pri tem je nevarnost, da zaidemo v frazarjenje. Naravno in najlepše bi bilo, da bi vsakdo, ki je povabljen na poročno, slavje, prišel najprej k poroki v cerkev, pomolil za novoporočenca in bi jima tako s čestitkami in voščili daroval tudi božji žegen, ki bi mladi par spremljal v preostale dni življenja, saj ga bosta tako zelo potrebovala! Ko razmišljamo o tem našem rodu, ki ustvarja nove družine, se navadno tudi sprašujemo: “Ali bo Slovenko poročil? Ali bo tujca vzela?” Brez dvoma je želja vsakega zavednega Slovenca, da bi njegov sin poročil Slovenko, da bi hčerka vzela Slovenca, -da se slovenski rod ne sprevrže. Gotovo je tudi več možnosti, da bo več sreče v čistem slovenskem zakonu kot v mešanem ne glede na to. kje tak zakon živi. Iste korenine rodu, ista tradicija in kri, podobnost značajev in sorodne aspiracije so brez dvoma vezi družine, ki so v neslovenskem okolju še posebno dobrodošle. Najtrdnejša vez, ki vodi izpred oltarja v življenjsko vsakdanjost in v njene včasih krute zahteve, pa je ista vera, v kateri se zakonca podpirata in iz katere dobivata moči in blagoslova. To je ideal za tiste, ki vidijo. Za ljubezen pa pravijo, da je slepa. Mora pa le biti cilj naših prizadevanj sreča dveh, ki^se ivmta rada. tudi če .se nam zdi, da ne izbirata z odprtimi očmi. Njihova je bodočnost in ta je važna bolj, kot pa slovenska bolečina, ki jo s svojo izbiro cesto povzročata. Tudi za ta bodoči rod je velike važnosti, da je slovenska skupnost močna in v edinosti povezana ter z vernostjo prepojena. Taka bo lahko v veliko oporo vsem tistim neslovenskim dekletom, ki jih poročajo slovenski fantje, seveda, če .bodo ostali živ del slovenskega občestva. To občestvo pa mora z odprtimi rokami -sprejeti neslovensko kri, jo pritegniti in napraviti za svojo. Mogoče pa za srečno bodočnost nastajajočih družin ni največje važnosti narodnost novoporočencev. Je pa silne, zapisal bi, življenjske važnosti, kako se mladi ljudje spoznavajo, kako pred poroko živijo; kako se zaročaj o in poročajo. Kako često mladi ljudje beže od doma. S tem pretrgajo naravno rast svojega razvoja. Dostikrat je ljubezenski proces izven vplivnega območja staršev, ko se dva mlada človeka shajata, spoznavata in delata načrte izven svojih družin. Starši nimajo prilike ne vedeti, ne vplivati, ne privoliti, ne odobriti. Tako nastal zakon gotovo ni zdrava mladika na človeškem drevesu. To je divji poganjek. Kdo more takemu poganjku zagotoviti srečno bodočnost. Življenje okoli nas kaže, da bodočnosti sploh ni. Vsak pameten mlad človek bo tudi svojo bodočnost, ki jo začenja z ljubezenskim razmerjem, postavil v vplivno območje življenjskih izkušenj, ki jih imajo starši. Kot je izobraževanje zadeva vse družine, ki mlademu študentu stoji ob strani s skrbjo in oporo, tako naj bi tudi ljubezen med fantom in dekletom .rastla in dozorevala v sončnem okolju obeh družin. (Gotovo pa ne v hudem vremenu solza, ki jih često pretakajo matere.) Če kdo, so to mladi, ki v teh letih potrebujejo prijatelj a-očeta, da vodi, nadzira in moli zanje; potrebujejo matere učiteljice, ki svetuje in uči ter moli in je pod vplivom'njenega okrilja tako varna tudi pot ljubezni ' mladih. Prijatelj-oče in mati-učitelji-ca sta 'tudi posredovalca dediščine preteklosti, da-jo mladi odnesejo v življenje. Ali ni to najbolj naraven nastanek nove družine, o kateri se more reči: iz roda v rod. Vse drugo je izrodek. In ko bodo v človeški družbi imeli večino izrodki, propad ne bo več daleč. Mislimo na to v teh mesecih, ko bodo naši dušni pastirji klicali imena poročnih kandidatov in letošnjih nevest. Tudi na starših je, da v svojem domu gojijo ugodno vzdušje za rast novega rodu. S širokim razumevanjem in z odprtim srcem se da veliko;; nekaj tedni je izšlo po zaslugi urednika dr. Suselna v Ameriški Domovini moje poročilo o beatifikacijski 'zadevi svetniškega kandidata škofa dr. Janeza Gnidovca. Na to poročilo sem dobil že tri odgovore, kar priča, kako naročniki tega slovenskega dnevnika Ameriško Domovino tudi z zanimanjem čitajo in Se na razne prošnje velikodušno odzivajo. Tako je ga. Paula Pustotnik iz Geneve, Ohio, takole med drugim odgovorila na to poročilo: “Berem v Ameriški Domovini od škofa Janeza Gnidovca, ko Vi pišete, da se dela za njegovo razglašenje za svetnika. Sedaj bi Vas pa rada vprašala, če je to tisti škof Janez Gnidovec, ki je v Ljubljani umrl pri Sv. Jožefu v sirotišnici. Zato se jaz zanimam, ker sem šla za pogrebom z Marijine družbe zastavo; bilo je zelo veliko zastav, ki so se mu poklonile na njegov grob, ko so ga položili v zemljo na Žalah pri Sv. Križu v Ljubljani. Tudi pokropila sem ga, ko je ležal na parah. Zelo” je že dolgo tega, pa se še spominjam njegovega obraza, kako je bil suh. ; Prosim, če imate še katero sliko od njega, da mi jo pošljete. Bom zelo vesela, da ga bom videla, če mu je kaj podoben. Tu Vam prilagam $10 za njegovo svetniško čast in potrebe s tem v zvezi. Pozneje se bom pa še kaj spominila za doseči, celo popraviti in dopolniti, da bo tako slovensko ime v svetu še dolgo živelo iz roda v rod ... P. M. Življenjska modrost Ljudje'smo kot čebele. Kadar se branimo, radi uporabljamo strup, čebela tudi. S strupenim pikom se brani. Strup izloči iz medu. Kaj pa se zgodi čebeli, ko piči, je znana stvar. Umre! Dag Harrimerskjoeld to zadevo, če bom mogla še kaj prihraniti in zaslužiti pri delu.” •af Odgovoril sem gospej Pustotnik, da iz opisa >sledi, da je bil tisti res škof Gnidovec in ji priložiil dve podobici z njegovo sliko, kot je želela. Pokopan je škof Gnidovec na Žalah, kjer imajo misijonar-ji-lazaristi svoje grobove. Tudi ga. Paula Vrečar iz Bessemer j a v Pa. je poslala $5 za Gnidovčev sklad. Od duhovnikov se je oglasil rev. Nace Beran in mi med drugim zapisal: “Pred kratkim sem bral članek v Ameriški Domovini o stanju svetniškega procesa škofa Gnidovca. Upam, da si moje prejšnje pismo prejel, v katerem sem Te opozoril, da skušaj zaslišati pok. dr. V. Meršola, ker on je veliko vedel o pok. svetniškem kandidatu kot izvirna osebna priča. Upam, da Te smrt dr. Meršola ni prehitela v Tvojem zbiranju podatkov o škofu Gnidovcu. Dr. Meršol je zares veliko večlel o pok. škofu iz prvega vira. Tem potom prilagam ček za $30 za beatifikacijo škofa Gnidovca. Pošlji mi, prosim, nekaj podobic! O priliki, ko grem odtod v Milwaukee, obiščem vedno kakega Slovenca, zlasti dr. Goleta, ki more kot pomočnik pri fari sv. Janeza Evangelista zbuditi pozornost med našimi ljudmi za proces beatifikacije škofa Gnidovca takorekoč mimogrede. Saj je rodom iz sosednje župnije, kjer se je škof Gnidovec rodil (Ajdovec-Dobrnič).” Odgovoril sem sobratu Nacetu, da pri dr. Meršolu nisem naredil intervjuva o škofu Gnidovcu. Sicer sem bil oseben prijatelj dr. Meršola in sem mu v majniški številki “Božje besede” posvetil poseben članek. A ker sem vedel in so mi tudi drugi povedali, da zadnja leta dr. Meršol zaradi starosti in zaradi posledic avtomobilske nesreče, ki jo je imel na Koroškem, ni bil več sposoben, da bi lahko objektivno in stvarno poročal o škofu Gnidovcu, ga nisem prišel zaslišat. Vem pa, da je o dr. Gnidovcu zelo veliko vedel iz prvega vira: najprej iz škofovih zavodov, kjer mu je bd dr. Gnidovec za ravnatelja in vzgojnega vodja na prvi slovenski gimnaziji; pozneje pa kot zdravnik v Srbiji in kot njegov osebni zdravnik v Gni-dovčevi bolezni. O spominih na škofa Gnidovca iz škofovih zavodov bi mi lahko poročal dr. Ludvik Puš, saj mu je prav Gnidovec pomagal, da je šel študirat v škofove zavode in je bil za časa njegovih gimnazijskih let Gnidovec za ravnatelja na gimnaziji. Zelo mu bom hvaležen, če mi bo mogel ob priliki o tem kaj poročati ali pa naj kar sam objavi v Ameriški Domovini. Ob tej priliki mu iskreno čestitam k njegovemu življenjskemu jubileju — 85-letnici rojstva. Bogato je izpolnil teh 85 let Bogu v čast in slovanskemu narodu v blagor. Take znamenite osebnosti nam je dala prva slovenska gimnazija z zavodom sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Za Gnidovčev sklad je daroval zadnje tedne še $20’ Ignac Oberstar iz New Toronta. i- v Če bi kdo še želel podobice z molitvijo za beatifikacijo škofa Gnidovca, naj mi sporoči na moj naslov: Janez Kopač, C.M. 739 Brown’s Line Toronto, Ont. M8W 3V7 Canada -----o------ Denar beži iz naših hranilnic Denar je v hranilnicah in posojilnicah varen, saj je zavarovan po zvezni vladi. Kljub,temu je bilo v letošnjem marcu dvignjenih 1.7 bilijona dolarjev več iz vseh hranilnic v naši deželi, kot pa je bilo na nOvo vloženih. Varčevalci niso denarja dvignili iz bojazni, da bi ga izgubili, ampak zato, da bi ga naložili boljše, da bi od njega čim več dobili. Večji del denarja je šel v “Money Market Funds”, kjer sicer ni zavarovan, pa je sorazmerno varen in prinaša večje obresti. Preseg dvigov nad novimi vlogami pretekli mesec je bil največji, kar jih zadevni podatki poznajo. Hranilnice iščejo pomdč pri zvezni vladi in svarijo, da ne bodo imele denarja za posojila za nakup hiš in drugih večjih nakupov. V letošnjem marcu je bilo posojenih za nakup hiš skupne) 4.4 bilijone dolarjev, 17% manj kot v istem mesecu lani. --------------o------ Zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi Kongresna preiskava je dognala, da je vsako leto okoli milijon starih ljudi žrtev nasilja — od strani lastnih družin in bližnjih sorodnikov. Preiskava je razkrila, da se • le malo ljudi zaveda teh zlorab, četudi jih je komaj kaj manj kot je zlorab in nasilij nad otroci. -----o------ > Podpirajte slovenske ; odaoJSj; " ............................ Če bi sc kdo hotel življensko zavarovati za $4000.00 (za primer naravne smrti) ali za $8000.00 (za primer smrtne nesreče), bi ga to stalo od $30.00 do $110.00 na leto, odvisno od njegove starosti. ŽUP. HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIJA pa nudi to zavarovanje ZASTONJ. Edino to jc potrebno, da ima član na hranilnih vlogah naloženega $4000.00. Če je to naloženo preden je dosegel 55 let starosti, ga zavarovanje spremlja do groba, ne glede na visokost let. 618 Manning Ave. Toronto, Ont. M6G 2V!) Telefon: 531-8475 Spodbudno in upanje zbujajoče TORONTO, Ont. — Pred DOMA in PO SVETU Zdravje predsednika ZDA Ronalda Reagana se sorazmerno naglo krepi, predsednik prevzema iz dneva v dan nove dele svojih dolžnosti pod skrbnim nadzorom zdravnikov, ki so sedaj razkrili, da je bilo predsednikovo življenje v ve-likov večji nevarnosti, kot je bilo objavljeno takoj po napadu nanj. Kongres je za praznike prekinil svoje delo, njegovi člani so odšli večinoma med svoje volivce, da vidijo, kako ti gledajo in presojajo glavna vprašanja, ki vznemirjajo našo deželo. Najbolj jih zanima, kaj sodijo volivci o predsednikovih gospodarskih načrtih in predlogih, ki so pred Kongresom. Močna podpora volivcev za te predloge bo člane Kongresa zadržala pred njihovimi večjimi spremembami ali celo pred zavrnitvijo. Po splošni sodbi Kongres verjetno ne bo veliko spreminjal predsednikovih predlogov za omejitev izdatkov v zveznem proračunu, omejil pa bo njegov predlog za znižanje zveznih davkov na eno leto. Predsednik se prizadeva, da bi Kongres sprejel njegov predlog za 10-odstotno povprečno znižanje zveznih davkov za vsako od prihodnjih treh let. Kongres je za enkrat voljan odobriti znižanje davkov samo za eno leto in še to . v precej drugačni obliki, kot je predložil predsednik Reagan. * Narodno gospodarstvo ni obtičalo v svoji'rasti, kot so pre-nekateri gospodarski proučevalci predvidevali in napovedovali. Industrijska produkcija, ki je v februarju nekaj padla, je v marcu porastla za 0.4%, brezposelnost se ni po- ^ večala, ostala je na stari ravni, četudi je število zaposlenih v marcu porastlo za blizu pol milijona. V državi Ohio, kjer je bilo v letošnjem januarju prež posla 10.4% celotne delovne sile, se je odstotek brezposelnih v marcu znižal na 9.3%, kar pa je še vedno 2% nad povprečjem v vsej deželi. Inflacija za enkrat tudi še ni dosti popustila, obresti na posojila so zato pretekli teden znova porastle. Proučevalci gospodarstva trdijo, da je to le začasno in da moremo računati, da se bo obrestna mera na posojila znižala do srede leta od sedanjih 17.5% na okoli 15%. Naš dolar je pretekli teden utrdil svoj odnos do drugih trdih valut: veljal je blizu 2 švicarska franka, preko 5 francoskih frankov, 2.19 nemških mark in 219 japonskih jenov. ❖ Uspešen polet vesoljskega čolniča v vesolje in njegov varen povratek na zemljo pretekli teden je dvignil ponos in samozavest ZDA; pokazalo se je, da so ZDA v pogledu tehnologije in sposobnosti nje-he uporabe še vedno daleč pred vsem drugim svetom. * * Ko se je položaj na Poljskem nekaj unesel in napetost tam popušča, je vzplamtelo na Balkanu, ko je prišlo v prvih dneh tega meseca do večjih demonstracij in izgredov v avtonomni pokrajini Kosovo v Jugoslaviji. Albanci, ki so v zadnjih letih zrastli v Večino prebivalstva v tej nekdanji srbski pokrajini, so demonstrirali proti gospodarskim težavam in proti režimu, ki naj bi bil za nje odgovoren, niso prav nič skrivali, da je njihov cilj odcepitev od Jugoslavije in združitev z Albanijo. V Beogradu so bili iznena-deni nad obsegom in ostrino demonstracij, ukazali so vojski, da napravi red in vzpostavi mir s trdo roko. Tp v tem delu Jugoslavije ni nič novega, vojska je delala tam mir in vzdrževala red s trdo roko ponovno tudi v razdobju med obema svetovnima vojnama in v letih po drugi svetovni vojni, dokler je bil notranji minister v zvezni vladi v Beogradu Aleksander Ranko-vic. Na novo so vzplamteli boji med kristjani in sirijskimi zasedbenimi'vojaškimi silami v Libanonu. Le odločni nastop ZDA, Francije, Vel. Britanije, Savdske Arabije in še nekaterih drugih držav, baje tudi Sovjetske zveze, je preprečil obsežnejši vojaški spopad, v katerega bi brez dvoma pose-segel Izrael. (Iz Glasa ADZ) LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines : /our life Insurance with an exciting new benefit program. : This program includes low interest certificate loans, low : Interest mortgage loans, scholarships, social activities, and : recreational facilities provided by one of the largest Slove-■ nian Fraternal Associations in Ohio. For further informa-: ton just complete and mail the below cdupon. To: AmericafT Mutual Life Assoc. 5401 St. Clair Ave Cleveland, Ohio 4410* My date of birth 1* .......... Name ........................ Street ...................... City................. State Zip...... err Me Society' JOUer, IL 89434 ONE FAIRLANE DHIVI ofCTTc' %U^i Sine« 1914 .. • ... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest In Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy .Family of Jesus, Mary and Joseph. msmi® Siiciety’s Catholic Action Programs are: 1. Schola* ships for the education of young men aspiring to the priosthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nun*. 1. Additional scholarships for needy boys and girls. 1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. f. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officer« President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer ................... Anton J.j Smrekar Recording Secretary ......... Nancy Osborne First Trustee ............... Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Frances .Kimak Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial .............. Frank Toplak Social Director ............. Mary Lou Golf Spiritual Director ........... Rev. David Stalzer Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D. HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A, MINUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING FEBRUARY 28, 1981 Members of the Supreme Board received notices from the Society’s Secretary, Robert M. Kochevar, to attend the annual meeting on February 28, 1981. The Supreme Board members of the Holy Family Society of the U.S.A., met at the Home Office, One Fairlane Drive, Joliet, Illinois at 11:00 A.M. on Saturday, February 28, 1981. The meeting opened with a prayer led by our Spiritual Director, Rev. David Stalzer. President, Joseph J. Konrad called on the Recording Secretary to call the Roll Call of Officers. The following officers responded as being present. President, Joseph J. Konrad; First Vice President, Ronald Zefran; Second Vice President, Anna Jerisha; Secretary, Robert M. Kochevar; Treasurer, Anton J. Smrekar; Recording Secretary, Nancy Osborne; First Trustee, Joseph Šinkovec; Third Trustee, Anthony Tomazin, Jr.; and Spiritual Director, Rev. David Stalzer. Members of the Supreme Board received a copy of the minutes of our previous board meeting held on July 26, 1980 and also a copy of the minutes of the 21st General Convention held on August 24, 1980 for their review and there being no changes or corrections, a motion to dispense with the reading of the minutes and to accept the minutes as prepared was made by Anthony Tomazin. The motion was seconded by Anton J. Smrekar. Motion carried. The Supreme Board members then signed the minutes of our 21st General Convention and the minutes of the July 26, 1980 meeting. OLD BUSINESS The first order of old business was a motion presented by our Secretary, Robert M. Kochevar, regarding the Supreme Board’s agreement to approve a monetary contribution to the Society’s 20 year employees. Mr. Kochevar reported that at our Christmas party, the Society presented to five girls who have been with the Society for 20 years or more, a check for $500.00 each along with a plaque expressing the Society’s appreciation for their years of service. Mr. Kochevar then made a motion that the Board ratify the payments that were made to the girls and also that the Board had fulfilled the agreement as recommended at our convention meeting. Motion seconded by Ronald Zefran. Motion carried. It Was mentioned that a thank you note was received from each girl and they would be placed in the files at the Home Office. President, Joseph J. Konrad called on Nancy Osborne for a report on the expenses for our 21st General Convention. The following report was presented: \ William Tell Inn — Meeting Room ........... 132.15 William Tell Restaurant — Banquet & Rolls 1,967.90 Bob Doszak Orchestra ...................... 340.00 Coach Travel Unlimited — 41 Passenger Bus 398.75 George Lauterer Corp., Badger 63.67 Kristich Sports Awards — Plaques 313.03 Page Jewelers — Gift ....................... 33.68 Joliet Litho Printing Co., Delegate Certificates ............................ 47.25 Photographer — David Owen 249.75 Father Stalzer — Donation for Mass Booklets ........................... 25.00 Total Convention Expenses $9,171.23 Amount Paid in 1979 ................ 625.00 Amount Paid in 1980 8,546.23 Total Amount Paid ................ 9,171.23 A motion to accept the report was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried. (To be continued) ANDREJ KOBAL:. SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE 1980 CONVENTION EXPENSES Per Diem — Committee Meetings ...... 240.00 Per Diem — 14 Officers, 49 Delegates . 5,360.00 Cesarsko-kraljevi soldat K vojakom sem bil potrjen 17 let in 2 meseca star. Poštni urad v Cerknem je zaprosil za oprostitev z razlogi, da sem nujno potreben pri pošti in tudi z opombami, da sem edini sin, ki moram pomagati doma in, da je en brat še pri vojakih, dasi je bil ranjen v Galiciji in pozneje pobit v snežnem plazu na tirolski fronti. Vse to je bilo zaman, vojaške oblasti niso niti odgovorile na prošnjo. “Ajnrikali,” kot se je tedaj reklo, (k vojakom šli) smo 11. marca; tega dne ne bom nikdar pozabil. Mati mi je napolnila leseni kovček s hrano in volnenimi rečmi. Bil je svetel dan in sonce je odsevalo kot biser na vsaki njeni solzi. Ganilo me je; najtežje mi je bilo zapuščati njo, že tako ostarelo in utrujeno od dela in življenja. Nisem se zjokal, a storil sem nekaj, kar se pri nas na kmetih ni delalo, ker smo presramežljivi v izražanju čustev. Objel sem jo in jo poljubljal in ona me je objela in prekrižala. Oče je bil doma. Prišel je z dela na fronti v zaledju, da se posloviva. Molče je vzel na ramena moj kovček in ga odnesel skozi vrata, kot da ne more prenesti mojega slovesa od matere. , Na ozkem trgu pri mostu, pred gostilno mojega ujca Andreja Kobala, je stal odprt tovorni avto. Okoli vozila se je zbralo vse Cerkno, ženske objokane, starejši možje in otroci molčeči, kot da so pri pogrebu. Od žena je bilo. slišati stok: “Ne bomo jih več videli!” kar se je pozneje do prevelike mere uresničilo. Tovornjak je bil tako napolnjen, da so morali vsi stati, še predno je moj oče porinil nanj moj kovček. Jokal se je in potiho tožil: “Zakaj, oh zakaj! Prej Franc, zdaj pa še ti, sin. In vsi tako lepi, še skoraj otroci! Moj Bog, zakaj!” Objel sem ga in poljubil kakor mater brez kmečkega sramu. Držal sem očeta v objemu in gledajoč se iz oči v oči sva se spoznala bolj kot kdaj prej. Vse se je zgodilo hitro. Samo motor je brnel, rekruti in ljudje so pa kar molčali. Na vožnji do Bače pri Sveti Luciji so sprva nekateri jokali kot otroci, pozneje je steklenica žganja in še ena pregnala žalost in tegobo. Nihče pa ni pel, kot so pred davnim novi vojaki zapeli za “ajnri-kanje” primerne pesmi. Vlak je že čakal na vojni stajah in povsod samo za rekrute. V Celovcu se jih je nabralo še več in vlak je pozno proti večeru odpeljal v Maribor. Večkrat sem se vozil skozi Koroško, ali nikdar se mi ni zdela tako lepa kot tisto noč. Polna luna na jasnem nebu je razsvetljevala z globokim snegom pokrite poljane š srebrnim Obirjem v ozadju. Vlak se je počasi premikal naprej, nobeden nitspal in vsi Primorci v vagonu smo občudovali prelepo zimsko deželo. V Mariboru smo bili šele, ko se je naredil dan. Šli smo v restavracijo in slišali, kako je natakarica kregala nekega rekruta pred nami, ker je skušal govoriti po nemško. “Govori svoj jezik! Zakaj se sramuješ? Mi smo tukaj Slovenci, kdor po naše ne zna, naj* se nauči!” Tako govorjenje preproste natakarice v gostilni na > postaji in poznejše razgovarja-nje s Štajerci je napravilo na mene vtis, da so bili preprosti ljudje na severu bolj narodnjaki in ponosni na Svoj jezik kot pa prebivalstva na jugu. Mogoče je bil to naravni odpor dolgotrajnega pritiska za ponemčevanje. Iz Maribora v Ljutomer, kjer so več kot polovico rekrutov s Primorskega pride-lili tržaškemu 97. pešpolku. Druge Primorce so poslali v Admont, tudi na Štajerskem, vpisane v 27. polku. V Ljutomeru smo bili nastanjeni za prvo noč v neki šolski dvonadstropni zgradbi. Usoda ali naključje je hotelo, da je bila to zame dokaj pomembna noč. Okoli treh proti jutru sem se prebudil s toliko žejo, da sem vstal z golega poda v prvem nadstropju in stopil po stopnicah do pritličja. Ko sem v poltemi stopal napol pripognjen med spečimi rekruti, sem se pod silnim u-darom zgrudil na tla. Na mene je nekdo padel iz drugega nadstropja in oba sva omamljena mogoče nekaj minut ležala na podu. Ko sva se pobrala, je vzel vžigalico in prižgal, da se vidiva. Nobenemu se ni nič hudega zgodilo, le vsa pretresena sva bila; šla sva k vodnjaku pit vodo. Povedal je, da je bil v drugem nadstropju, ki ni imelo ograje; v spanju se je moral obrniti na napačno stran, da je padel. Pri luninem svitu sva sedla na kamen pri vodnjaku. “S hrbtom si mi rešil življenje. Če bi tebe ne bilo ravno tam, bi si bil zlomil tilnik na tistem kamnitem podu. Ne zameri. Pa sem prav vesel in srečen, da si bil tam. Ali te kaj boli?” “Nič me ne boli. Samo pre-težak si; kakor da bi se bila kakšna gora zvalila name.” Tako sva se razgovarjala in se oproščala. Ne da bi še predstavila, sva šla nazaj v zgradbo; on na vrh v drugo nadstropje. Videl je, da nisem še legel, in je prišel bliže, se ulegel kraj mene in zaspal. Mogoče so mene bolj bolele kosti kot njega, ker sem sam zaspal šele, ko se je začelo daniti. Zjutraj me je dregnil, naj vstanem, kajti šolski zvon je že budil. Spet se je oproščal in se predstavil: “Moje ime je Lovrenc in pišem se Lipovšek. Doma sem iz Gorice, ampak moji živijo kot begunci v Trebuši.” Predstavil sem se tudi jaz. Govoril je pravilno slovensko in se je videlo, da je imel več kot ljudsko šojo. Povedal mi je, da je bil začetnik na učiteljišču. (Dalje) Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Terese (Mrs. Arthur) DiSan-tis in Dolores (Mrs. John) Snyder, 14-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Molly Mlakar (Conneaut, O.), Josephine Stepech (Phoenix, Ariz.), Millie Snell (Dayton, O.) ter pok. Jamesa, Franka, Louisa, Mary Penko in Justine Stopar, veferan prve svetovne vojne, zaposlen kot popravljalec vagonov pri N.Y. Julijana Mauser, umrla marca 1976 Leo Mauser, umrl maja 1980. V hvaležen spomin za brezštevilne dobrote v življenju in v zaupanju na njuno priprošnjo v onostranstvu Central železnici v Collin-woodu do svoje upokojitve 1. 1962, član Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ in SNPJ št. 158. Rajnki je pomagal pri gradnji Slovenskega doma na Holmes A ve. in daroval zemljišče, kjer je sedaj parkirni prostor. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v sredo, ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na Kalvarijo. Johanna Gorišek Umrla je Johanna Gorišek, mati pok. Louisa J. in tašča Vivian C. Gorišek. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Bollinger na 9810 Denison Ave. jutri, v četrtek, ob 10. dopoldne. Na mrtvaškem odru bo danes od 3. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Angela Godec Umrla je Angela Godec rojena Lunka, mati Anthonyja, Victorja in Mrs. Judy Spof-ford, 12-krat stara mati, 5-krat prastara mati. Pogreb bo iz pogrebnega zgvoda Spear na 667 Mentor Ave. v Paines-villeu danes, v sredo, v cerkev sv. Marije v istem mestu ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče sv. Marije. John A. Kuhr Včeraj je v Euclid General bolnišnici umrl 60 let stari John A. Kuhr s 15618 Grove-wood Ave., rojen v Clevelandu, mož Lillian roj. Carlson, oče Barbare Riggert in Den-nisa (oba v Mentorju, O.), 2-krat stari oče, brat Roberta S. (S. Dak.), Richarda, Ed-warda (Kalif.), Mary Zgonc in Wilme Voase. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 15. maja, ob 10. dopoldne na pokopališče Whitehaven na SOM Center Rd. v Gates Millsu, O. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. INDIAN HILLS EUCLID Beat the bank. 1214% assuPi able, variable mortgage. utiful 5 bedroom home i11 ideal Euclid location. Ne" carpeting. Custom drapeS' Recreation room and finish^ basement, and more. A mus* to see. In the 60’s. Call JoAm1 Kaifesh at 951-0480. (X) - . _________________________»■ ! CLEANING WOMAN NEEDED 2 or 3 times a month. Ly^' hurst. Call 291-2284 aftfr | 3:30 p.m. (54-57) FOR RENT FOR RENT 4 rooms and bath. E. 72^ | St. — Call 391-6279 after J8 [ a.m. (54-57) ; HIŠA NAPRODAJ * 6-sobna enodružinska z ga' ražo za 1 Vc avta, v colli11' woodski okolici. Kličite 481' 0509 med 6. in 8. uro zvečat (55-58) FOR RENT Euclid, 1 Bedr., Liv. & R., Kitch. — Up. Heat & gar' age included. $195 per mo. 531-8263 _________________\ _____(55-58) PAINT MAKER Experienced. Hi speed miH5' Good hourly rate. Full ben6' fits including profit sharinž' 4 day week. Kalcor Coatings Co. 37721 Stevens Blvd. Willoughby, Ohio 44094 ~ (55-57) NAPRODAJ! Gradbena parcela rta Rici1' mond Hts. 136’ x' 109’. KličU6 tel. št. 261-8291. (56-59) House For Rent Collinwood, E. 162 and H°)' mes area; clean 4 bedrooP brick bungalow; 2 car garag6' carpeting, V/o bath, rec roon1 — no pets. Reasonable, an