Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. I 1 LBBEil Posamezna številka 1-25 Din. DELAVSEA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubija*!, Breg štev. 12./1I. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 41. V Ljubljani, petek 19. februarja 1926. Leto I. Anketa o redukciji rudarjev. Včeraj se je vršila ipri ravnateljstvu Trbov. ipremogokopne družbe anketa o nameravani redukciji rudarjev. Ankete s.o se udeležili zastopniki družibe in delavstva, raaven njih .pa kot zastopnik rudarske oblasti rudarski glavar Stergar, za Zvezo industrijcov dr. Golia, za Delavsko .zbornico ipa tajnik Filip Fratnik. Ravnatelj Skubic je podal uvodno poročilo. Omenjal je krizo, ki jo občuti premogovna industrija skoro po celem svetu in dejal, da se kažejo že tudi pri nas občutni znaki te krize. Že h koncu leta 1925 je bilo opažati, da se oddaja premog mnogo težje kot prej. V januarju se je oddalo na trg- le 138.000 ton premoga, medtem ko se ga je prodalo v januarju lanskega leta 161.000 ton. Še slabše pa bo v februarju. Upravni odbor družbe se je o nastalem položaju dolgo posvetoval ter sklenil, vpeljati v trboveljskih rudnikih delo v dveh tretjinah, — kar pomeni, da bi se tretjina delavcev morala odpustiti. Ta redukcija, naj bi se začela izvajati že s prvim marcem. Razve n tega namerava, znižati družba (delavske plače za približno 10 odstotkov. — A a to «e je javil k besedi tajnik Delavske, caJboivnico sodrug Fratnik, ki je zavzel sledeče stališče: L rboveljska dru-žba uipravlja sko-ro dvajsetino brutodohodikov slovenskega narodnega gospodarstva. Zato se more upravičeno zahtevati, da se družba pri svojih ukrepih ne ozira samo na 'interese svojih delničarjev — temveč tudi na interese svojih delavcev in celokupnega na-š egi i go spote lanstva. Če stpjimo pred ukrepi,ki porne-njajo celo isocijalno katastrofo — drugače .odpusta 2000 do 3000 delavcev ne moremo imenovati — je gotovo potrebno, da se nas s točnimi številkami uveri, da je redukcija delavcev v resnici nujna. Tega uVerjenja pa nismo mggli doldti niti na podlagi podatkov, ki stnio .jih izbirali pred to 'konferenco, niti iz dnnašinjih izvajanj gospoda, ravnatelja Trboveljske ’premogo-kepne družbe. Predvsem naj bo omenjeno, da be more biti niti govora o tem, da bi se bila potrošnja premoga dosedaj za eno tretjino zmanjšala, kakor bi utegnil kdo sklepati na podlagi predloga o redukciji. V resnici se je oddalo premoga: 1. 1923 1,103.992 ton, leta 1924 1 milijon 314.582 fon, leta 1925 1,242.951 ton. I ^vpraševanje se 'zmanjšuje šele zadnje mesece, a za enkrat še ne v tako velikem obsegu, da bi bili prisiljeni do tako dalekosežnih ukrepov, kakor je odpust <>iu> tretjine delavstva. Z ozirom na vse to je treba, <1« na anketi predvsem ugotovimo: Ali je sklep upravnega odbora glede redukcije delavcev kom čin o-v el javen? Če ni, v 'koliko ise bo dalo obseg nameravanih redukcij zmanjšati. Ako simo vse to ugotovili, moramo storiti vse korake, da so reduciranim pomaga. Predvsem bi bilo potrebno, da bi •se odposlala takoj delegacija v Francijo, kjer bi mogli po naših informacijah reducirani še dobiti de- Agrarna reforma v parlamentu. Belgrad, 19. febr. Uspeh radikalne strankarske taktike je gotovo ta, da se vrše sedaj v parlamentu srditi boji le med radičeve! na eni in samostojnimi demokrati na drugi strani. Radikali se v ta boj ne mešajo in z zadovoljstvom zasledujejo „prečan-sko“ prerekanje. Posebno pa jim je po godu sedaj, ko, drže Radiča v parlamentu, ki se krega za izrazito radikalne interese. Na včerajšnji seji so razpravljali o interpelaciji samostojnih demokratov glede izvajanja agrarne reforme v državi. Celodnevna razprava je pokazala naravnost nezaslišano postopanje ministrstva za agrarno reformo v pogledu dodeljevanja zem- lje. Minister Pavle Radič s svoje strani seveda tudi ni zamolčal partizanskega, nepoštenega in splošno-sti škodljivega postopanja njegovih prednikov. Seja sama pa se je odlikovala po nestvarnosti, osebnih izpadih, očitkih in žaljivkah. Interpe-lacijska razprava o agrarni reformi ni prinesla nobenega haska niti agrarni reformi niti onim, ki naj bi bili deležni te moderne pridobitve delavskega razreda. Pribičevič sam ni sodeloval v interpelacijski debati, pripravljal se je za proračunski govor, ki ga bo danes govoril. Tudi njegov govor pa bo le en sam napad na radičevce brez vsakršnih idejnih smernic. Nemčija in Zveza narodov. Berlin, 19. febr. Po dolgotrajnih zunanjepolitičnih debatah in konferencah, večkratni izmenjavi nemške vlade je končno le uelpelo, da je Nemčija prijavila (svoj vstop v Zvezo na rado v, da se tako izpolni zadri ji predpogoj veljavnosti Lokam-skega pakta. Toda, komaj je Nemčija prijavila svoj vstop, je zakulisna borba Francije ‘takoj spravila v nevarnost težko upostavljeni Lo-karuski pakt in to postopanje Francije more tudi težko ogrožati obstoj Zveze narodov ‘same. Po navodilih francoske diplomacije zahtevajo namreč tudi nekatere druge države, da se jim prizna stalno mesto v Zvezi narodov. So to Španija, PoljV iska, Brazilija itn ‘baje tudi Belgija. Sedaj se vodi na j,hujša borba s francoske .strani, da se tem zahtevam ugodi in tako bistveno izpre-meni sedanji sestav Zveze narodov. London, 19. febr. Angleška vlada «e še ni izjavila, kakšno stališče ho zavzela v pogledu Poljske, Španije in drugih držav. Zatrjujejo pa, 'da je Chamberlain o priliki ‘bivanja v Parizu obljubil španskemu poslaniku, da ho podpiral ‘njihovo zahtevo po dodelitvi stalnega mesta. London, 19. febr. Delavska stranka je vložila v angleškem parlamentu interpelacijo o sprejemu Nemčije v Zvezo narodov. Interpelacija pozdravlja vstop Nemčije in zahteva od angleške Vlade, da odkloni iz-pr omembo sedanjega številčnega razmerja v Zvezi nabodov. Chamberlain je na interpolacijo takoj odgovoril, v odgovoru pa izjavil, da se angleška vlada doslej še ni v pogledu sprejema Nemčije v Zvezo narodov na nobeno stran vezala. Pariz, 19. febr. V dipl omotični h .krogih razpravljajo o predlogu Francije, da ‘se naj 'zviša število 'mest. v Zvezi narodov proti temiu. da dolbi Nemčija od Francije nove. obsežno koncesije glede 'zasedenega Porurja. Nove aretacije falzifikatorjev. Berlin, 19. febr. Tokom preiskavo v falizifikatonski aferi se je mnogo imenoval tudi nek Autur 'Sehul-tze. Le ta je všled svoje izredne strokovne usposobljenosti dejanski izvršil vse predpriprave iza ponarejanje frankov. Schultize ise je doslej sik rival v Nemčiji, ko pa je videl, da mu je nemška policija m petami, se je prostovoljno javil na 'berlinski notici jj. Pri zaslišan ju je izpovedal. da ga je Windischgratz že leta 1923. pridobil za ponarejanje francoskih frankov. Wimdischgratzovi zaupniki so Schultzeju zatrjevali, da gre za izključno politično akcijo in le vsled tega je Schultze tudi v aferi sodeloval. Da je ‘bilo ponarejanje politična akcija je tem lažje verjel, ker je vedel, da je pri akciji udeležen tudi policijski šef Nadosizy. Angleška industrija in mezdna razsodišča. London, 19. febr. 47 organizacij, ki pripadajo strojni in ladjedelniški industriji, je sprejelo načelo mezdnih razsodišč, ki naj mirnim potom uravnavajo med delodajalci in delojemalci nastale konflikte. V bistvu bodo ta Razsodišča enaka razsodiščem, ki poslujejo za železničarje. Po novem načinu naj bi se dopustil štrajk, kakor tudi izprtje le v skrajnem slu-CajU’ 'e’ bi se tudi potom teh razsodišč ne dosegel sporazum. ■■H!!!1 lo. Daljo bo treba preskrbeti, da podpre vlada vsaj tiste delavce, ki so podpore potrebni. Po daljši debati, katere iso se udeležili navzoči delavski delegati, rudarski glavar Stergar in tajnik Zvezo industrijcov dr. Golia, je izjavil ravnatelj Trboveljske premogo-koptne družbe .Skulbic, da bi bila (pripravi jen a._ izvesti dražba redukcijo na ta način, da bi se uvedlo skrajšano delo in to na. ta način, da bi pi aznovala ena tretjina .po cm teden skupaj. ^ Obenem je izjavil, da je družba m imI jena pri vsem tem še plače znižati, da bo pa skušala najti tudi v tem oziru način, da bodo interesi delavstva čim najmanj prizadeti. Ker iniso imeli delavski delegati nobenega, pooblastila, da. bi se o tem j 'Ogovarjali, so prosili, da se preloži termin za tozadevna pogajanja ita. poznejed čas. Ta termin je bil določen za ponedeljek, dne 22. it. m. Potek te ankete je pokaizal, da na'ši rudarji pred težkimi odločitvami. *>r(‘d odločitvami, iz katerih bi bilo najti lažje ivhod, če hi imeli trboveljska družba, pa tudi vlada sama več smisla za delavske potrebe. Co ho pa znalo naše delavstvo pokaizati svojo moč in enotnost, potem se Ibo tz-nalo uveljaviti enako kot v Angliji in Češkoslovaški tudi v takih najtežjih situacijah. NA GROBU S. SOMOGYA. Budimpešta, 19. febr. Danes mine šesta obletnica po umoru ss. Bele Somogya in Bele Bacso na obrežju Donave, h kateremu je Horthy naščuval svoje častnike, kakor je smel povedati takratni minister notranjih zadev šele po petinpol letih, ker prej ni bil odvezan uradne molčečnosti. Umorjena sta bila, ker sta obsojala beli teror Horthyjev. Na dan šeste obletnice njiju smrti je budiinpeštan-sko delavstvo v ogromnih množicah obiskalo njiju grob. Ni bilo zastav, ni bilo rdečili trakov na številnih vencih in šopkih, ki so jih delavci položili na grob, ker je policija vse prepovedala, toda s čutečim srcem in gnjevom na brutalnost in današnje razmere so množice v znak protesta in spomina na mučenika, so socijali-sti šli na grob dveh svojih mučenikov. V imenu načelstva soc. demokratične stranke je govoril na grobu poslanec Farkov. Po slavnosti je pred pokopališčem policija na konjih manifestante razgnala, da se niso mogli vračati po glavni cesti v mesto. ZBLIŽANJE NEMČIJE IN FRANCIJE. Berlm, 19. febr. Včeraj je objavil „Reichsanzeiger“ besedilo sklenjene začasne trgovske pogodbe med Nemčijo in Francijo. Pogodba stopi tri dni po ratifikaciji ter velja za enkrat štiri mesece. KAKŠNA AMNESTIJA? Sofija. 19. febr. Bolgarska vlada je izdala amnestijo za politične preti",.?- ^ed 4(1 pomiloščenci, ki so bili včeraj izpuščeni iz ječe sta komunist Kabakciev in zemljoradnik, bivši minister v Stambulijskijevi vladi Aleksander Botev. V 100 URAH IZ LONDONA V BOMB.4Y. London, 19. febr. Minister za zra-koplovstvo je včeraj napovedal angleški javnosti, da bodo postavili v promet zrakoplov, ki bo v 100 urah preletel progo med Londonom in Bombayem. Vsekakor napredek, ko je pred 100 leti lahko prišel človek v 100 dneh le iz Londona do Edinburga. KRUH IZ SMETI IN BLATA. Bukarešt, 19. febr. Pred vojnim sodiščem v Klšenevu se bo vršila te dni obravnava, ki čudno osvetljuje razmere v romunski vojski. Obtožen je upravitelj vojaške pekarne v Ki-šenevu, višji častnik Josipescu in še nekaj podčastnikov ter delovodja pekarne, da so kradli moko in jo nadomeščali s smetmi in različnimi odpadki, kakor je dokazano tudi s cestnim blatom. Od 1. januarja 1924 pa do 5. junija 1925 so Josipescu in njegovi tovariši ukradli 300.000 kilogramov moke. Borza. Danes notira Zagreb. Berlin 13.52 - 13.56 (13.519—13.559), Italija 228.82—230.02, London 276.17—277.37 (276.18—277.38), New-vork 56.05—56.95 (56.672—563)72), Praga 168.05—169.05 (168.18—169.48), Dunaj 7.985 do 8.025 (7.988—8.028), Curih 10.936—10.976 (10.95—10.98). Curlh. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.60, Berlin 123.60, Italija 20.94, London 25.25125 (25.25), Newyork 519.25 (519.25), Pariz 18.92 (18.85), Praga 15.375), Dunaj 73.05, Bukarešt 2.225, Sofija 3.75, Atene 7.40, Varšava 70.50, Amsterdam 208.15, Bruselj 23.60, Kopenliagen 134.85, Stockholm 139, Oslo 109. še o razpustu zagorskega občinskega odbora. Svojevrsten odlok politične oblasti. Odlok srezkega poglavarja v Litiji, s katerim je bil razpuščen zagonski občinski odbor, o čemer .smo že včeraj poročali, se glaisi: »Dne 6. septemlbra 1925 notvo izvoljeni obe. odbor občine Zagorje ob Savi v svoji sestavi ne daje garancije za točno, vestno in objektivno vršitev dolžnosti domačega in izročenega področja, od istega se ne more pričakovati uspešno delovanje v prid in korist države in občine in se mu ne more zaupati občinsko gospodarstvo in imetje velike občine zagorske. Stari občinski odbor,, kojega poslovna doba je že pred več meseci potekla, pa vodi le začasno in prisiljeno in brez vsakega zanimanja obč. posle v tej dbčini in ni kos nujnim in važnim gospodarskim nalogam, kakor sta nujna zgradba novega šolskega poslopja in nujna zgradba novega vodovoda. Za gerenta je imenovan Dragotin Korbar, posestnik in gostilničar v Zagorju (demokrat). Za prisednike ger. sosveta so imenovani: (Slede imena.) O tem obveščam g. župana in mu naročam, da takoj preda občinske posle gerentu. Prevzem in predaja obč. poslov se ima vršiti ob moji navzočnosti; vsi e d tega naročam županstvu, da mi dan in uro prevzema pravočasno semkaj javi. Prevzem naj bi se vršil v ttednu med 22. in 27. februarjem 1926. — Sreaki poglavar: Podboj 1. r.« V tem odloku vdlikega župana ne vidimo samo neutemeljen razpust, temveč tudi žalitev članov starega in novega občinskega odbora. Kaj takega je menda mogoče le še kje v Konigu, da si dovoljuje politična oblast žaliti državljane, ki spoštujejo ustavo in zakone in iste izvršujejo. V čem vidi oblast dokaz, da člani občinskega sveta ne dajejo dovoljne garancije za vestno delo na občini? To nam povejte. Taka utemeljitev more zagledati beli dan le pri nas. V novi igerentski svet .so imenovani vsi dosedanji izvoljeni odborniki, ki so bili že v občinskem odboru in drugi, ki bi morali biti v novem. Stare smaitrajo za nesposobne, da bi vodili delo za zgradbo novega šolskega poslopja in vodovoda. Sedaj ko je občinski odbor izvršil vse priprave, se potrudil najti potom delnega posojila še potrebna sredstva, sedaj pravijo, ida bi bil za tako delo nesposoben. Zgradbo stavbe treba samo še oddati in tudi priprave za izgotovitev vodovoda so že izvršene. Šolo so zidale v Zagorju meščanske klerikalne in demokratske stranke že KO lot, pa ni bilo doslej ne šole in tudi ne vodovoda. Sedaj pa imenuje oblast za gerente ibaš te demokratske .in klerikalne ljudi. Ali je velikemu županu znano, da je zadnja K leta naš občinski odbor napravil za občino več, kakor popreje v 30 letih klerikalni, demokratski in nemčurski občinski odbor? Ali ga s res ki poglavar ni o tem obvestil? Ali bi ne bilo bolj uipcjštuo, da je poučil velikega župana o pravem stanju, kakor pa, da se je obvestilo klerikalce in demokrate razpustu še prej nego občino samo? Žalitev za ves novi občinski odbor je tudi, če se pravi, da se odboru ne more zaupati. Ne vemo, kako pride sploh do tega, da izreka oblast svojo sodbo še preden je nov odbor pričel delati. Cel odlok je pravi umotvor nesoglasja. Vsi dosedanji odborniki, ki so ibili sedaj imenovani v gerentski h vet morajo, če imajo količkaj smisla za dostojnost, ponudema mesta odkloniti, ker če «o nesposobni za vodstvo poslov kot elani občinskega odbora, so za tako delo nesposobni tudi kot člani gerentskega iveta.. Toliko pač vemo še danes, da bosta oba v gerentski svet imenovana aoeijalista ponudeni mesti odklonila. Politične oblasti kakor tudi meščanske stranke so v veliki zmoti, če mislijo, da bodo s takimi absolutističnimi ukrepi prestrašile socijalistično delavstvo v Zagorju. Prepričani smo, da ibo zagorsko delavstvo pri bodočih volitvah, ki se bodo pač morale razpisati, nastopilo zopet skupino ter serviralo našim demokratom in .klerikalcem tak politični poraz kakoršnega so že doživeli pri volitvah v Delavsko zbornico. Zopet 77 delavcev na cesti! Kako odpuščajo delavce. Iz Dobrave pri Jesenicah smo prejeli: Kakor pri Trboveljski premo-go kopni družbi, tako se je zgodilo tuldi delavstvu, zaposlenemu pri elektrodni tvornim Kranjske industrijiskc družbe na Dobravi. Že delj časa se je šepetalo, da bo več delavcev odpuščenih; danes 16. febr. pa se je čez noč pojavilo na tovarniški deski naslednje naznanilo: »Vsled sklepa upravnega sveta KID se spodaj navedenim delavcem z današnjim dnem odpoveduje služba. Dne 8. marca pa dobijo izplate . lo v tukajšni pisarni.« Nato slede po abecednem redu imena 77 odpuščenih delavcev in delavk. Spodaj pa žig: »Elektrodna tvorni ca«, brez vsakega podpisa. Ob pogledu na to naznanilo in na dolgo kolono imen smo se začudeno vprašali, kako more družba tako kruto postopati. Pod naznanilom vidiš imena družinskih očetov z 8-letno službo, samskih delavcev in delavk s 7-letno službo, delavce, ki so zaposleni v tej tovarni od prvega začetka, učence z 2—2'A leti učne dobe itd. Vprašamo vas: Kam naj se ti ljudje danes ob tej vsesplošni krizi in ko so že deloma izčrpani, obrnejo? Kje naj iščejo dela in zaslužka? Ali ise jih meče zato na cesto, ker so vršili toliko let vsa najtežja dela v vašo popolno zadovoljnost! Kje naj dobe učenci danes učnega mojstra, da bi se do kraja izučili svoje obrti? To nam povejte, pa boste dobili odgo- vor, ki bo presenetil vse do zadnjega upravnega svetnika. To delavstvo dobro ve, da na Dobravi ni krize in da je tudi dosti naročil. To delavstvo dobro ve, da se bije tukaj grd zakulisni boj za ravnateljsko mesto, ve tudi, da se nestrokovnjaki bijejo zato, da se izpodrine veščega strokovnjaka ravnatelja Beckerja, kateri je že marsikatero krizo rešil v prid upravnih svetnikov, zaposlenega delavstva in države same, ki je dobivala za vse tukajšnje izdelke drago tujo zlato valuto. To delavstvo dobro ve, da je produkcija padla od prejšnjih 70 vagonov mesečno na sedanjih 10 vagonov le radi intrig pro-fitarstva in zakulisnih bojev. To delavstvo ddbro ve, vidi in čuti, da se vse to dela, ker se hoče v podjetje vpeljati neka nova komanda staroavstrijskega tipa. Najznačilnejše pri tem za delavce naravnost tragičnem poja vn je pa to, da noče kljub intervenciji, omenjenega razglasila nihče podpisati. Morda ga pa le tekom tedna podpiše kaka v stvari interesirana milostljiva? Delavstvo zaposleno v tovarni pa nujno poživlja Inšpekcijo dela, Delavsko zbornico, Strokovno komisijo, Savez kovinarskih delavcev in vlado samo, da nemudoma intervenirajo ter zastavijo vse sile, da se to nepričakovano in neutemeljeno zlo pravočasno prepreči. » Iz srbskega delavskega gibanja. Belgrad, 17. febr. 1926. Sindikalni pokret se v Belgradu zadnje mesece prav čedno razvija. Kongres sindikalnega zedinjenja, ki je proglasil neodvisnost sindikatov od katerekoli delavske politične stranke, je z ozirom na razmere, v katerih se nahajamo, prav razumel situacijo ter napravil s to proglasitvijo prav umesten sklep. Pri nas imamo tri socija-listične stranke: Socijalistično Partijo Jugoslavije, ki je imela 17. in 18. jan. svoj redni kongres, ki je bil prav zanimiv ih koristen in katere glavni organ so »Radničke Novine«, nadalje staro komuniste, ki so še vedno nepomirljivi in izdajajo ‘Orgnnizovanegn radnika« ter novo socijalistično delavsko grupo »Ujedinjenje«, ki izdaja časopis »Radničko Jedinstvo« in katero tvorijo bivši člani komunistične stranke, ki se grupirajo okolu sodr. Živote Milojkoviča. Vodilni možje teh treh grup se ne morejo še med seboj sporazumeti, dasi po mojem mnenju to ne bi bilo tako težko, zlasti ne v pogledu prve in zadnje grupe. Ker se pa delavcem v tovarnah, rudnikih in delavnicah, ki so težko izkoriščani, mudi, so vprašanje sindikalnega ujedinjenja praktično rešili sami, s tem, da so se združili v svojih strokovnih organizacijah. Uspeh je že tu. N.' pr. naša bel-grajska podružnica »Opčeg radničkog Saveza« ima že 410 članov; v oktobru lanskega leta jih je imela le 60. Organizacija pekovskih pomočnikov se ji-zopet obnovila. Jorgancijski delavci (izdelovalci odej) so živahno na delu, da povzdignejo svojo organizacijo. 29. jan. se je pa vršil veliki zbor tramvajskih in tovarniških delavcev. Na kongresu SPJ in v delavskih časopisih pred in po kongresu se je vodila huda debata o tem: ali naj bodo strokovne organizacije s politično stranko ali izven nje. Zlasti je hudo napadel nevtralne težnje bivši poslanec sodr. Divac v »Radničkih Novi-nah«, Smisel njegovih izvajanj je bil: »Če se ne teži s sklepom glede nevtralnosti strokovnih organizacij tudi za politično nevtralnostjo, potem je vendar treba voditi tudi politiko, naslanjajoč se na to ali ono politično stranko. Naravno je, da delavci socialističnih strokovnih organizacij vodijo politiko naslanjajoč se na politično stranko. Delavci pa ne smejo računati samo s tem, kar se danes govori, marveč tudi s tem, kdo da jim to govori, kajti zgodovina še ni zabrisala s.ledcv zadnjih let.« — Proti Divcu je astro nastopil Života Milojkovič, ki je zagovarjal sklep kongresa sindikalnega zedinjenja od 10., 11. in 12. okt. 1925, češ, da je v interesu obnovitve sindikalnega pokreta nujno, da je ta pokret je-dinstven in kompakten, vsled česar se mora odkloniti vse, kar bi moglo temu jedinstvu škodovati. Po mojem je stvar enostavna: Če se ne morejo še politični voditelji zediniti, ker se ne morejo zediniti v pogledu pomirljivosti in nepomirljivo-sti politične klasne borbe, morajo delavci iž tovarn, ki manj filozofirajo, ker preveč tnpe vsled kapitalističnega pritiska, pokazati pravo pot, In pokazali so jo. Če bodo njim sledili še politični propagatorji socijalističnih idej. pa si bosta celo N. Divac in Ž. Milojkovič lahko segla v roko. Edinost nad vse! Seveda, tudi strokovničarji ne smejo pozabiti, da je zlasti v Jugoslaviji politična moč mnogo, ali pravzaprav vse! Pravijo... da je Jugoslavija iproti socijali-stoin, vendar če ipride socijalist Albert Thomas v Belgrad, ga vabijo vsi ministri, učenjaki, delavci; če ,i>a, pride soc. demokrat Hermann Wendel v našo državo, ga pozdravljajo vsi časopisi kot enega na j večjih jugoslovanskih .prijateljev, (Pravijo, da so Slovenci proti so-eijalistieniiin agitatorjem in da maši meščanski dnevniki ne marajo soci-jali.stični h besednikov; če pa pogledamo v »Slov. Narod« ali v njemu sorodni list, vidimo, da pridno tiska romane socijalista Jack Londona... Tudi »Slovenec« tu »Mladika« sta jih nedavno prinašala, kljub temu, da so vsi sdcijalisti in njih dela po večkrat prokleta. Pravijo... da je resničen pregovor: »nemo propheta in pa tri a« saj je res: Thomas ,je Francoz, W«n-del je Nemec, Jack London pa Anie-ri,kanec*. (1 lavno je, da niso išlovenci. Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevci FERDO DELAK. PAVEL: On bo že napisal radikalen članek, kako je zopet padlo osem žrtev — protirevolucije. (Vsi se glasno smejejo). KRISTIJAN: Lahko mi govorite kar hočete! To mi je vseeno! To so osebna podtikanja! Vseeno mi je, če sem vam tu .simpatičen ali antipatičen! Jaz nisem oseben! Jaz gledam stvar, kakor je! Jaz nisem nič nervozen! Moji možgani niso razgreti kakor vaši! Kaj tu cel večer naglašate, da bo jutri ustrelejnih osem ljudi? Niti prvih osem, niti zadnjih osem! Danes oni, jutri mi! Na tem ni nič! Človek samo izvršuje dolžnost! KLEMENT: Tako je! In na nas leži, da izvršimo našo — vsak svojo! KRISTIJAN: Da! A naša dolžnost ni, da razbijemo glave! In to brez rezultata! Ponavljam: brez rezultata! (Naenkrat je osupnil. Pogoltnil je svojo poslednjo frazo, napel ušesa in posluša. Nato se po prstih priplazi do vrst in prisloni uho na ključavnico. Vsi ga začudeni pogledujejo. Eden je vstal, prevrnil stol in premeril sobo). KRISTIJAN (pritisne roko na ključavnico): Pssl! Psst! Nekdo je pred vratini! (Premor. Čuje se kako piha po hodniku veter: nekje maje eno okno). TOMAŽ: Suni že ta vrata! Kaj vraga čakaš? PAVEL: Da! Če hi ne bilo v pivnici temno! (Vsi se glasno smejejo). KLEMENT: Ljudje! Prosim vas! Stvar je važna! To je katastrofa, kar forsirate, ljudje! To je lojalno! Radi stvari sem oprezen! Meni je za stvar samo! Jaz nisem romantik! Sami dobro veste, koliko teh psov voha okrag nas! Ali bi bilo res nemogoče, da bi stal kdo zunaj? Pavel: Kakor bi oni ne vedeli, kako ti misliš. (Kristijan navali na Pavla. Ta ga prepotentno sune z rameni stran in gre ven; nato se zopet vrne). KLEMENT: Dajte vendar, ljudje, ne bodite kakor mali otroci! KRISTIJAN: Čemu se zadiraš vedno nad menoj! Zali me vso noč! PAVEL (se vrne): Nikjer nikogar! Bedasto! Afek-tacija! (Zunaj močna detonacija. Kr men je. Vsi sedejo za mizo. Premor. Zopet detonacija). KRISTIJAN: Katastrofa! Vi forsirate katastrofo! To vam je zavrtel možgane oni prekleti Rus! To je katastrofa kar forsirate, ljudje! To je propast! Vsi bomo propadli. Opozarjam vas posebno na eno okolnost! To je simptomatično za stvar! Vi ste preje čuli infante-rijo? Kaj ne? Sla je v arsenal! To jo eno, a drugo — ste slepi. >l IVAN: Molči, prosim te KRISTIJAN: Ljudje, vi vas, poglejte koliko KLEMENT: Kaj, ne v to? KRISTIJAN: Da. da! Vidim! In lo je ravno kar vidim! Niti tretjina nas ni tu! IVAN: To je formalnost! KRISTIJAN: Formalnost! Vam je vedno samo formalnost! A jutri, ko bo tekla lo potem ne bo več formalnost! Dajte, prosim nas je! . idiš koliko nas je? Cernu ono vse kri, skočil od mize). Preneumno! TOMAŽ (je (Ljudje so začeli bobnati po mizi. polniti piPe' vstajati. Gibanje). KRISTIJAN: Čemu ste lako nervozni? 1 °. ’li °j malnost! Pa dobro! Pustim na strani, < * | to formalnost! A ljudje, pro.^^ J™ oči! Koliko nas je tu.’ Ah 111 1 . £ , . Vedeli so, da je predmet važen, . .. J . ° posebno naglašeno! In vseeno. ,1 o gar ni! LMENT: Ti dobro veš. K! da je Matej to And n oc rei ni trpel! Matej in še troji««* Nato mogel priti —■ KRISTIJAN: Ni mogel? K! EMENT: Naravno, da m mogel. iciilkTTTVN' Da, tako je, tunele metati \ mi ni nikdar tukaj! Še nikdar ni sedel D1 jn delal. Lahko je lo, romantično, vse v zrak, blef, blef — (Dalje prih.) v zrak! Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Petek, 19. februarja: Zaprto. (generalka). Sobota, 20. februarja: Zaprto (ob pol 20. uri »Deseti brat« v operi). Nedelja, 21. februarja: Ob .15. uri pop. Obrt gospe Warrenove. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Zvečer zaprto (ob pol 20. »Deseti brat« v operi). Opera. Začetek ob pol 20. uri. Petek, 19. februarja: Tosca. Ited A. Sobota, 20. februarja: Ob pol 20. zvečer Deseti brat Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Nedelja, 21. februarja: Ob 15. pop. Trubadur. Gostovanje baritonista g. Ertla iz Beograda, Izven. lOb pol 20. zvečer Deseti brat. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Iv. Wagner: »Večni mornar«. Misli ob premijeri: »Več Wagnerja!« je splošen klic sedanjosti, težeče po močni in jaki muziki, po dramatičnem ravnovesju melodije in dejanja. Wagner je v svojem revoiucijonarec in revoluci-jonarno je vzgibala njegova glasba svoječasno ves muzikalični svet. Naj-jačje se je zavzel zanj znani francoski pisatelj, entuziast in estet Peladan. Ljubljanska opera je z uprizoritvijo »Večnega mornarja« ustvarila kulturen čin in dala občinstvu težko delo, ki se vleže v dušo, da človek ne more pozabljati na kraljestvo lepote Wag-nerjeve veličine. Uprizoritev je bila sijajna, čeprav v igralskem pogledu pogrešamo igralske sposobnosti posameznih igralcev, da se ne dotikamo pevskih zmožnosti. Režiser Šest je svojo nalogo rešil v splošno zadovoljstvo, ni pa lahka naloga režirati Wagnerja. Kakor smo že poročali, bo koncer-toval svetovni virtuoz, Čeh Jan Kube-U,V lpdi \- Zagrebu. Koncert ,ie napo vedal 24. februarja t. 1. J!®4! brez gledališč, odnosno brez gledaliških prestav. Dunajski gledališki igralci se že dalj časa pogajajo z mestno občino. Toda pogajanja niso uspela. .S prvim majem zapro ravnatelji vsa gledališča in tako bo na cesti kar 500 gledaliških igralcev, Dunaj pa brez tako priljubljene zabave. Sedemdesetletnica Heinejeve smrti. 17. februarja t. 1. obhaja ves literarni svet sedemdesetletnico Heinejeve smrti. Bil je eden najbolj čustvenih pesnikov, poln ognjevite strasti najgladkej-šega ritma. Njegovi sledovi so očitni tudi v naši literaturi. Nemci ga radi njegovega židovskega pokolenja dolgo niso priznali. Znani dunajski pisatelj in dramatik Artur Schnitzler je pravkar skon-čal novo komedijo v verzih Der Gang zlim Weiher.« Planinski vestnik v svoji l i„ o številki prinaša izborne članke. »Planinski vestnik« je postal važen in potreben prosvetni činitelj planinstva, Pospešujoč zanimanje za planine in dftmače krasote. Letos začenja svoje letno dobo. Že to je dober znak lista 'n karakteristikon za naše turiste, da so zanimajo i za planine i za planinsko literaturo. 0, ta »Delavska Politika«! redaval v Mestnem domu s. Golouh o zadružništvu. Izmed vseh panog delavskega soci jalnega udejstvovanja, sta strokovno in zadružno gibanje najmočnejša. Zadružno gibanje .se je začelo uveljavljati nekaj let pred velikimi revolucijonarnimi prevrati 1. 1848. Praktično se je rodilo najprej v Angliji, vsaj v onem smislu in z onim modernim obiležjem, (kakor ga ima š* danes, idejni očetje so mu pa bili uto-pistični soci jal ist i, od Owna do Fou-riera. Fourier je s svojimi faiansteri imel pred očmi le večje zadruge, s očija 1 izirane družbe, ki so last vseh pri skupnem delu teh skupnih družb zaposlenih delavcev. Chveu je s svojimi socijalističnimi tovarnami in naselbinami, ki jih ni samo teoretsko in pesniško opisoval, nego tudi skušal (praktično uresničiti, zopet le krčil pot in iskal primerno obliko asa ono društveno gospodarsko formo, ki je našla ina osnovi njegovih isicer bridkih, a dragocenih izkustev in dognanj svoj izraz Pri ustanovitvi prvega ročdalskeigu konsuina z onimi temeljnimi .načeli, ki s(; danes karakterizirajo delavsko zadružno gibanje. Od 1. 1844, ko je bila ta prva. zadružna trgovina etvorjena, pa do danes, je zadružništvo osvojilo sko-m vets svet. Zadružništvo je najbolj posrečen .socijalni eksperiment tega stole/tja. Ogromni pomen zadružništva ' praksi vidimo danes na Angleškem, Kjer je zadružništvo prava potenca v državi, pa na Ruskem, kjer se vodi potom ondotnega zadružnega ustroja ''so novo državno ekonomsko politiko. Zadružništvo more ogromno koristiti delavskim masam, Če se vodi po pravih temelju ili načelih njegovih prvih da lokov id ni h ročdalskih snovaiteljev. (Meščanske stranke hočejo tudi zadružno idejo izrabiti v svoj prid. Zato treba delati za tem, da se zadružništvo bolj in bolj razširi, pa tudi da ohrani .svoj prvobitni socijalni karakter, ker tudi v zadružništvu moramo videti le sredstvo in obliko za uresničenje soctjali-zma na svetu. — Poslušalci, ki «o v lepem številu poselili predavanje, so iz živim zanimanjem in odobravanjem pokazali, da so (predavanje prav razumeli in ocenili. Člankarsko stoletje. Včasih so že pripovedovali in zatrjevali, da žive s član-karskem stoletju. I oda kaka razlika v primeri s sedanjim stoletjem! Koliko je bilo časopisov in revij, ki so jih izdajali v 18. stoletju, v primeri z 2000 .dnevniki in 5000 revijami, ki izhajajo danes v Nemčiji. Izračunali so, da priobčijo nemški dnevniki tedensko 280.000, tedenski pa 100.000 člankov. Toda še več člankov pa ponujajo časnikarji redakcijam. Stalno nameščeni novinarji, katerih je nad 10.000, spišejo na teden nad 50.000 člankov, 300.000 člankov pošljejo tedensko časopisom različni korespondenčni uradi in zavodi, nad 20-000 ob-lastva, društva, strokovnjaki in kritiki. Poleg tega pa napiše 5000 publicistov tedensko kakih 60.000 člankov. Velikanske so te številke, zdi se pa, da so celo prenizke, vsaj navaja neki berlinski dnevnik, da priobči tedensko okoli 300, publicisti pa mu pošljejo tedensko najmanj 5000 člankov. Strokovno gibanje v Rusiji. Komunistična lista »Pravda« in »Izvjestja« že del j časa pišeta o razmerju med delavskimi masami in strokovnim gibanjem. Šele sedaj, ko prinaša osrednje glasilo ruskega strokovnega gibanja Trud« sicer dovolj strokovno statistiko, si moremo napraviti jasno sliko o strokovnih bojih ruskega delavstva. V prvem polletju 1925 je bilo 3427 konfliktov, od teh 154 v mestih in 3273 v provincijah. Pri konfliktih je bilo udeleženih 1,754.000 delavcev, od teh 1.144.883 v mestih in 420.441 v provinci-jah. Glavni povod stavkam je bilo mezdno vprašanje. V drugi vrsti pa je bila povod nezadovoljnost delavstva nad preveliki in prisiljenimi prispevki tki se avtomatičn-o kar odtrgujejo od mezde) za razne domače in mednarodne komunistične organizacije. Stavke so izbruhnile tako spontano, da .so morali popuščati tudi državni organi. Ljubljanskim »Svobodašem«! Opozarjamo na občni zbor ljubljanske »Svobode«, ki se bo vršil v soboto ob pol 20. uriv Prešernovi sobi »Novega sveta« na Gosposvetski cesti. Lepa dediščina. Delavec Josip Holb iz Slavonije se je pred leti preselil v Ameriko in svoji siromašni družini prav nič poročal o svojem življenju in o svoji usodi. Pred dnevi je pa žena na poizvedovanje po možu dobila otl ameriških oblasti obvestilo, da je mož umrl in ji zapustil lepo premoženje v gotovini in blagu za okrog 100.000 dolarjev. Delavčeva žena je potomtakem petkratna milijonarka. V Belgradu je policija zopet našla zakotno beznico, kjer so uganjale bel-grajske device in belgrajsjki, mladiči bogatih meščanov svoje orgije. Pravijo, da je sicer Belgrad zelo moralno mesto, pa odkritja kažejo, da so s priporočili in politično reklamo zakrili razni kotički najogabnejših shajališč. Žrtev poklica bi bil kmalu postal rudar Ivan Pevec v Hrastniku. Pri razstreljevanju v hrastniškem rudniku mu je eksplozija težko poškodovala glavo i nrazmrovarila roke. Ubogega rudarja so prepeljali v bolnico. Ljubosumnost ga je vedla v smrt. 21-Ietni zlatarski pomočnik Milan Spit-zer iz Osijeka je bil .nesrečno zal juh* ljen v Nado K. Ko je dognal, da ona premeni službo in da gre na intervencijo prijatelja v iZagreb, ga ji' to tako užalilo, da je v obupu izpil znatno količino strupa. Pravočasno so ga še rešili in mu izprali želodec ter mu tako rešili življenje. Učila sta se dva kmeta pri sosedu čitati in pisati. Pred dnevi sta prav tako okušala muke abeeedanskega učenja. na povratku sta se pa sprm. Luka Franic je potegnil revolver in ustrelil -vojega soseda. Bil je takoj mrtev. Vzrok spora ni znan. Družinska tragedija. Premk iz -v. Trojice pri Domžalah je poročil vdovo s posestvom, čeprav je bila nad 2.) !<>t starejša od njega. Da ljubezen ni mogla ravno cveteti, je jasno in Premk je premišljal na vse načine, kako bi se iznebil svoje žene. Pred tednom ji je pa v čaju serviral strup, tako da je žena izdihnila. Za pogreb se ga je pošteno navlekel in izginil. Našli so ga zastrupljenega v gozdu. Najbrž ga je pekla vest in je v obupu kočal še sebe. Smolo je imela Ivana Ložar iz Tomačevega. Z vozičkom je pripeljala v mesto nekaj ajdove moke in drugih drobnarij. V voziček jeipa zadel hlapec Lovrenc M. s težkim dvoprežnim vozom. polomil voziček in stresel moko ])o tleli. St ra* 4. ,D H L A V S K A P O L1 T 1 K A". Ste v. 41. Spori Češkoslovaški delavski telovadci iu militarizem. Sklep, ki ga je sprejela Zveza delavskih telovadnih enot v Češkoslovaški na svojem zadnjem kongresu v Pragi o tein vprašanju, se ^lasi v bistvu, sledeče: »Zveza DTE je nastala iz potrebe, da ojača delavsko gibanje in da služi mednarodni misli delavskega razreda. Zveza je v-sled tega načelni nasprotnik vseh vojn in današnje uredbe vojne sile. Ona smatra zato za svojo nalogo nastopati in delovati za odpravo današnjega vojaškega sistema in je za osnovanje ljudske brambe. V dosego tega cilja je potrebne stopnjujoče se znižanje vojaške dobe in število v vojaško službo poklicanih oseb, zmanjšanje izdatkov za vojsko ter dosega onega zakonitega vojaškega stanja, ki je določeno v ustavi republike. Istočasno z odstranjevanjem obstoječe vojske naj se prično priprave za ustanovitev ljudske milice. Telesna vzgoja mladine naj se prenese na šole in telesno-vgojna društva. Mi ne gledamo na to vprašanje z vidika narodne vpostavitve, marveč z vidika pospešitve telesne in -duševne vzgoje posameznika v smislu skupnosti vseh brez ozira na poklic in narodnost. Zahtevamo, da se ta vzgoja ne vrši v duhu militarizma. Ne sme se zgoditi več. da bodo delovali v -smislu predvojne dobe zasebni učitelji v duhu militarizma.« Resolucija je bila predložena po Zvezinem starosti posl. s. Hummelha/n-su tudi v parlamentu. — .Tak. Veslaško tekmovanje Praga-Paris. Veslaški savez ČSR je predlagal, odnosno se pogaja z francoskim savezom, da bi se uvedla vsakoletna tekmovanja, ki naj 'bi se izmenično vršila v Pragi, odnosno v Parizu. Čehe podpira pri tern njihovem prizadevanju izdajatelj »I/Aviron-a, P. V. Stock. Veslanje spada tudi med najbolj zdrave športne panoge ter ga goje povsod, kjer to nudi in omogočuje narava sama, bodisi po rekah ali jezerih. Pri nas za to športno panogo, kakor za ostale, ni ne zanimanja, še manj pa potrebno ambicije in pravega pojmovanja. Ne zanikamo, da igra tukaj vlogo tudi finančno vprašanje, vendar bi se zmoglo tudi to premagati. Če imamo dovolj denarja za alkoholne pijače, tedaj bi se dalo tudi toliko nabrati, kolikor bi bilo potrebno za nabavo veslaških čolnov. Houbenov trener. Kakor smo že poročali, j« imel nemški prvak srednjih prog Mouben v Ameriki precej smole, ker si ni mogel doslej placirati niti pri enem tekmovanju na prvo mesto, čeprav ima s seboj lastnega trenerja, znanega avstralskega in nekdanjega sprin-terja Donaldlson-a. Ta trenira sedaj Houbena, kateri se ni mogel uveljaviti v tekih na lesenem tekališču. Brez-dvomno, da je Houben radevolje sprejel ponudbo zgoraj iamenovanega trenerja. Nadalje je imela dežela vpošteva-nih dolarjev priložnost, da je videla tekmovati na svojih ignščih znane evropejske trofeje-lahkoailete. Celo mala Finska je bila zastopana po več svojih atletih. Prireditve. Dramatični odsek »Svobode« v Šiški gostuje v nedeljo dne 21. t. m. v Borovnici. Igral bo socijalno dramo Et. Kristana v 3. dej. »-Zvestoba«. Prijatelji, sodrugi in sodružice, ki bi radi šli v Borovnico, da prisostvujejo tej predstavi, naj se zibero v nedeljo ob pol 12. pred glavnim kolodvorom. Lep iz-prehod je v Pekel pri Borovnici. Začetek predstave ob 4. popoldne. Med odmori solopetje sodružice Teran Milke. Po igri delavska himna. Vrnitev v Ljubljano ob pol 11. uri zvečer. Odbor. Maribor. II. pedagoški teden v Mariboru. Pedagoško-didaktični krožek« v Mariboru bo priredil v dneh od 12. do 17. aprila t. 1. v veliki kazinski dvorani ciklus predavanj o »Duševnem in telesnem razvoju našega otroka« in sicer v sledečem redu: 1. dan, ponedeljek: Dr. Fran Toplak, Dojenčkova doba. 2. dan. torek: Viktor Rode, Predšolska doba. 3. dan, sreda: Dr. Fran Žgeč, Šolska doba. 4. dan, četrtek: Gustav Šilih, Mladostna doba: 5. dan, petek: Anton Skala, Duševno in tetlesuo zaostali otroci. 6. dan, sobota: Dr. Ramiro Bujas, Izbor poklicev. Iz Gorenjske. Jesenice-Sava. Zadujič sem zapisal, da je naše glavno delo agitirati, da se »Delavska Politika« razširi po Jesenicah in okolici. Utemeljil sem to s tem, ker je njen namen zedinjevati ih zediniti delavske množice. Vsi poznamo stari pregovor »v slogi je moč« — vsi vemo, da so složni nastopi vedno koristili. Razdore so povzročali tisti, ki so se delavske sloge bali. L. 1919 smo bili edini, celo nekdaj mogočni klerikalci so skoro obupali, da bi mogli še gospodariti nad dušami in telesi delavcev. No, ustanovili so poseben dnevnik 1 Kdor želi kupiti prvovrsten in poceni PREMOG in sploh kurivo naj ga naroči pri PRODUKCIJI osrednji zadrugi za nakup In prodajo r. as. as o. as. 9 L3UBL39HI, Tržaška cesta kolonija ..Stan in Bom“. »Večerni Li»t«, s katerim so dosegli svoj namen. Začeli so blatiti in sramotiti taste sodruge, ki so nas vodili, uporabljali so ves vpliv cerkve itd. — in glejte, posledica vsega tega je današnje stanje. Vprašamo: kakšna razlika je med Mulejem, Thalerjem in Cug-vicem. Nobena. Vsi trije so možje poštenjaki. Ali je res potreba, da pripada prvi eni socijalistični stranki, drug drugi, tretji pa tretji ali celo nobeni! Kaj pa je vzrok, da niso ti trije (da vzamem samo te tri), eno tako v političnem, strokovnem, kot so v gospodarskem in kulturnem oziru! V teku zadnjih let so se pač opredelili vsled agitacije, in ker so to storili, jim je nekako težko vsakemu storiti tiste korake, ki so potreibni, da bomo vsi skupaj. »Delavska Politika« naj združi za enkrat vse soeijaliste (ne glede na dosedanjo razcepljenost) v eno vrsto. Saj lahko diskutiramo v nji: kaj je bolj prav. »Delaviska Politika« pride na Jesenice vsak dan. Kolporter jo vsakemu prinese na dom. Ge ,io bomo marljivo brali, pa nam tistih par korakov, ki jih imamo še dni g' k drugemu, ne bo težko napraviti. je v rokah radikalno demokratsko kle-rialnili mogotcev za soeijalne svoje dolžnosti ne pokaže nobene brige. Je pač tako, kot smo vedno trdili, da taka gospoda ne pozna delavskih potreb in delavskih težav; zato od teh tudi ne pričakujemo pomoči. Pomagaj si sam, je naše geslo, zato vemo kam in kako, zato se organizirajmo in agitirajmo za »Delavsko Politiko«. Le v naši organizaciji, ki se naj razprede v silovito fronto, gledamo svojo rešitev. Šoštanj. Kočevje. Kočevje. V Kočevju ne spimo in se gibljemo, čeprav je borba za kruh okrutna in težka, čeprav vsak naš po-kret na vse načine zatirajo in ubijajo Zlasti živahno vrvenje je bilo za časa volitev v Delavsko zbornico. Naši delodajalci, demokrati in radikali v »bratskem zgrljaju« so pritiskali na nas z vso silo, da bi nam odvzeli še -tisto drobtinico delavske svobode, pravico svobodno si voliti svoje zastopnike. Mnogi, ki so se bali za kruh in 'ki so se bali za stradajočo družino so klecnili in poslušali kapitalistične nasvete mo-gočnjakov, dosti nas je pa bilo, ki se nismo ustrašili terorja in smo volili po svoji vesti in delavski razsodnosti, zavedajoč se svoje dolžnosti in namena in verujoč v naš pokret, ki mora enkrat obseči ves svet in preiti v duše vsega proletarijata. Brezposelnost se širi in veča tudi v Kočevju Ln težko je -življenje poaaniezmih družin. V rudniku ni vse tako, kot bi moralo biti. Pa o tem drugič. Kočevska občina, ki V Rusiji so pač dosledni, oni ne trpe med seboj garjevih ovc. Še manj pa alkoholikov, ki ne poznajo mere dostojnosti. Oni take ljudi izločijo krat-koinalo iz svoje srede. Tako se bo menda zgodilo tudi nekemu tukajšnjemu priganjaču. Mož je bil iz obzirnosti sprejet na delo. Pa glej ga šmenta, se je že preobjedel! Nastopa proti svojim podrejenim delavcem kot turški paša. zmerja nas z najgrškni besedami, kot črna mačka se dere nad delavci na vse grlo. Le počasi, gospod, in mirno se nosite ako ne želite odpora po ruskem vzorcu Imamo dovoli smisla za red tudi brez vas in vse je šlo doslej lepo pri delu. Mi delavci smo tudi ljudje in dobro vemo, kaj imamo storiti brez groženj i,n kričanja. Ako to ne bo zaleglo, se drugič bliže pogledamo Prevalje. Prevalje. Naša cerkev jako napreduje. V doglednem času dobimo baje nove zvonove iz najfinejšega kova. Že vrabci na strehi čivkajo, da so ti zvo« novi nastali iz različne zmesi, kakor so pač ljudje za nje darovali: različni kravji, volovski in kozji rogovi, pa tudi svinjskih repičev ni manjkalo, vmes so pa bile tudi ovčje noge za olepšavo, pa tu in tam za bol jšo trpežnost še kak iprazen bajtarjev želodec. Za zvonov lepši zvok se bo še primesilo jok nedolžnih, lačnih iu prezebajočih otrok K celi mešanici se bo dodalo po ru°z' nosti še kak »ekstravuršt«, katerega bo mogoče dobilo potom rubežmi 0111 ’ ki še niso bili v stanu poravnati davka zn — »vonovfi. Potom pa naj še kdo reče, da naša cerkev ui na poti Kristu- sovi. Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo »Delavske Politike" v Ljubljani. 23 Karočajte in širite „DEL.F0LiTIK0,,i Knjiga Knafbčev „S0C1ALIZEM“ se kupi- Ponudbe na upravo lista. ________________ Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, sv. Petra cesta 6. 96 Te dni izide Socialno politične knjižnice II. zvezek KARL MARKS MONOGRAFIJA. Spisal: M. BEER. 105 Strani 116. — Cena Din 20’—. Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksandrova c. 5. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■s •■■■■*■■■*■ Lovro Kuhari Povesti. Abditus: Predhodniki današnjega o jalizma m . komunizma. ■ Zadružni koladar *» leto 1926. „Pod lipo1*, družinski mesečnik. . KarolaZadružna založba v Ljubljani. Aleksandrova S ? j *»»» i •»»* i*r» »•••*»**tM • ,aaaaaaa Pvedno se za živlienie ali predno z; varuješ svojo hišo, pohištvo, svoje polje, svojo delavnico vprašaj svet » »Splošno zavarovalno zadr« ALEKSANDROVA CESTA STEV. 3 levo CJavnl in odgovorni urednik: Rudoli Golouh. — Izdaja konzorcij „Delavske PoMike“ (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani, lisk J. Blasnlka nasl. v Ll*b*u»t -tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.