Leto VI-, štev. 173
Ljubljana, torek 28. julija 1925
Poštnina pavSalirana.	Cena 2 Din
m lgh»j« ob 4. ijiitraj. ta
Stane mesečno Din 25—; za ino-icmstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva eesta
Stev. 16/I. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od ig. ure naprej r Knaflovi ul. St. 5/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava*
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. j4* — Telefon št. 36.
loseratnl oddelek: Ljubljana, PreSer. nova ulica £t. 4. — Teleton št.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račan pri poštnem ček. zavodu: Liubljana žt. 11.841 • Praha čislo 78.180, Wien* Nr. 105.»41.
Ljubljana, 27. julija. Narodna skupščina je danes pričela razpravo o dvanajstinah za avgust, september. oktober in november. V stvari pomenja ta razprava nadaljevanje politične debate o novem režimu. Zato je skušala vlada doseči, da se čim najbolj skrajša, kar se ji pa ni povsem posrečilo. Stališče vlade je v gotovem oziru razumljivo. Ne toliko za radikale, tembolj Pa za radičevce je razpravljanje o dvanajstinah skrajno sitna in neprijetna stvar. Še nedavno so v parlamentu In zlasti v časopsju proglašali ta zakon za «roparski». češ, da pomeni pravo izmozgavanje Hrvatske in so ga z naravnost mučeniškimi gestami odklanjali. Sedaj ga morajo z isto vnemo braniti. s katero so ga preje obsojali, morajo reči, da je belo. kar so preje proglašali za črno. Naravno je. da se opozicija pripravlja jim dobro izprašati vest in postaviti radičevsko iskrenost — tedanjo ali sedanjo — v zelo neprijetno luč. Zato bi se radičevcem najbolj dopadlo. ako bi razprave o dvanajstinah sploh ne bilo. temveč le glasovanje . . . Predno pa bo šel parlament na počitnice, bo po sklepu vlade odobril tudi še novi tiskovni zakon. Tudi tu se bodo morali prejšnji iunaki za popolno svobodo tiska spremeniti v borce za omejitev tiskovne svobode, kakor so se znameniti «zastopniki prečanskih interesov^ in bojevniki proti zapostavljanju hrvatskih in menda tudi slovenskih interesov pokazali v svoji pravi luči, fco so glasovali za povsem enostransko spooolnitev Glavne kontrole. S^ostoj-ni demokrati so. ko so bili še v vladi, silili, da se naj za izpraznjena mesta v naši najvišji državni upravno - kontrolni instanci razpiše konkurz ter so zadrževali enostransko rešitev tega vprašanja. Ko so oni odšli iz vlade, je pod novim režimom RR kompetenca za končno določitev kandidatov prešla popolnoma v roke radikalskega kluba, ki je postavil same Srbijance in poleg njih radi lepšega Hrvata dr. Stambuka, ki Pa Po zakonu sploh ne more biti imenovan, ker je že čez 65 let star! Zaman so danes samostoini demokrati apelirana vladino večino ter svoio oreišnio zahtevo formulirali kot predlog. Radičevci so imeli gluha ušesa in so strumno glasovali za kandidate, katerim bi bili z gospodom Pucljem vred še pred štirinaistimi dnevi očitali, da so le nesposobni radikalski partizani in renre-zentanti »srbske hegemonije«. Nova vladina večina ie gladko izglasovala, kar je sklenil radikalski klub . . .
Mi odkrito priznavamo, da smo s tem razvojem dogodkov zadovolini. Bolj kakor vsi argumenti politične logike in razuma nam ta fakfa razkrivajo notranjo Iažniivost sedanje situacije in ne-možnost njenega obstanka. Ze zunania slika, ki nam jo '"e danes nudila Narodna skupščina tudi izpričuje, da se ne da vse tako obrniti, kakor ie gosp. Radič obračal da se reši iz obupne situacije. Prvič je danes štela vladina večina svoie glasove, katerih ima baie dvesto. Toda ko so elasovi bili prešteti, se je pokazalo, da jih je le 108 in da ie manjkalo le za las. na bi bila vlada ostala brez kvoruma! Politična aritmetika se ne ravna vedno po računici gospoda Adama Riese in današnje glasovanje dnkazuie. da razpoloženje v vladini veČini nikakor ni junaško. Naravno. Sai se ve!ik del radičevskih mas punta proti politiki HSS in si radičevski poslanci vendarle tudi mislijo, da krogljic v volilne skrinnce ne meče izklhično g. Stjepan Radič. In na drugi strani se med radikali polagoma širi nezaupanje v radičevsko politiko, ki niim v vsem popušča in ki se jim že radi tega mora zdeti sumljiva. V petek je gosp. Pncelj kot nravi enfant terrible najavil dale-kosečne radičevske strankarske šne-kulaciie. ki bi se morale, ako bi prišlo do njihove aktivaciie. izvesti naravnost na račun radikatske stranke. Ne-dosežni intrigant zemHnradnik crnsp. Jo-vanovič se je potrudil, da ie Pucljevo naivnost takoj podčrtal z izjavo simpatij za HSS in s prozornim migom, da so zemljoradniki takoi prioravlieni sodelovati pri ustvarjanju velike seliaške fronte, kar seveda ne pomeni nič drugega nego poziv na borbo proti — radikalom. Tntriga ie dobro uspela in danes se v Beogradu že trm^n govori pa tudi piše o Padičevih projektih za ofenzivo »proti jugu . . .»
Tako se rožičasto razpoloženje prvih dni spretnima polagoma v občutek, da ie z ustanovitvijo režima RR država Postala predmet ooasnega eksperimenta in da ie perturbirana liniia mirnega razvoja, ki je pod vlado Narodnega bfoka očitno vodila v končno konsolidacijo naših notraniih razmer. K vsemu Pa še prihaia.io težke skrbi radi zdravstvenega stanja gosp. Pašiča. katerega trajna ali vsai dolgotrajnejša izločitev iz aktivne politike bi mogla ustvariti Povsem nove situacije in oreokrete.
Narodna skupščina bo koncem tega fedna odgodena. Toda za vlado in njeno večino to ne bodo vesele počitnice . *.
Ekspozč finančnega ministra
Napoved novega zunanjega in notranjega posojila. — Razliko uradniških plač treba še le izračunati. — Minister presoja naše finančno stanje optimistično. — Finančna politika ostane
neizpremenjena.
Beograd, 27. julija, p. V današnji popoldanski seji NS je fin. minister podal svoj ekspoze. V začetku svojega govora je naglašal delikatnost svojega položaja. Reči mora, da je naša država v zadnjih treh letih na finančnem polju znatno napredovala. Minister navaja številke ter glede deficita, ki je baje po trditvah opozicije ogromen, pravi, da znaša po njegovem računu okoli 190 milijonov Din. Za leto 1924. je bilo pred videnih izdatkov 10 milijard 405 milijonov, dejansko pa je bilo potrošenih 11 milijard 190 milijonov, torej 785 milijonov več. Toda tudi dohodki so nadkri-Iili preliminirane vsote in so bili večji, kakor izdatki. Minister razpravlja o opasnosti izrednih kreditov ter utemeljuje, zakaj znašajo dvanajstine, ki bi smele znašati 3 milijarde 368 milijonov, v resnici 4 milijarde 101 milijon. Zato na so izginili mučni naknadni krediti, ki so se nahajali v tekočih dvanajstinah, pa se ne bodo več pojavili. V državnih dohodkih je bilo mnogo lepih uspehov. Aprila 1924. so znašali dohodki monopola 158 milijonov, aprila 1925. pa 197 milijonov, dohodki od carine: lani 122 milijonov, letos 139, trošarina 49 milijonov, letos 53 milijonov. Dohodki pri taksah izkazujejo letos diferenco 95 milijonov. Neposredni davki so znašali aprila 1924. 64 milijonov, apri'a 1925. pa 121 milijonov. Nato je minister dolgo govoril o letečih dolgovih, o katerih trdi opozicija, da znašajo 2 milijardi. Res pa je. da vsi neregulirani in neizplačani leteči dolgovi znašajo skupaj 458 milijonov Din. V zadnjih dveh in pol letih so bili leteči dolgovi zmanjšani za 947 milijonov. Nerešeni sta osta li še dve stvari: vprašanje invalidskih pokojnin in neporavnana razlika v urad nlških plačah. Finančni minister ima pooblastilo, da odredi izplačilo razlike. Ko se bodo izračunali oni avansi, kamere so uradniki prejeli do meseca decembra 1924. in ko se bodo izračunale le razne dnevnice in draginjski dodatki. se bo videlo, koliko to iznaša. Do takrat pa se ne more trditi, da država dolguje uradnikom 200 mil;jonov. Dalje obstoji še dolg 453 milijonov za razne neregulirane obveze, za katere smo izdali bone z rokom od enega do šest mesecev. Ti boni se v redu izplačujejo. Do 30. junija jih je bilo izplačanih za 120 milijonov. Ta točnost nam je omogočila emisijo 6 odst. bonov v Ame riki potom Blairove banke. Teh bonov je za 303 milijone ter je njihov rok koncem septembra 1925. Ker se bodo potrošili za nove železniške proge se bodo po vsej priliki v ugodnem momentu
Prebiranje in nove kombinacije
Razkrajanje v rodičevskih vrst?h, — Spafcovci se pridružijo Davidovicevcem? — Klerikalci koketirajo z radikali. — Odpor proti imenovanju drž. podsekretarjev v radikalskem klubu. — Nezaupanje med obema R.
Vaš dopisnik se je nocoj razgovarjal z
pretvorili v konsolidiran ali stalni dolg. Kredit naše države raste od dne do dne doma in tudi v inozemstvu. Zato z zaupanjem in s potrpljenjem lahko čakamo na možnost kreditnih transakcij večjega stila. Nahajamo se pred novim posojilom za investicije, za železniške potrebe in za državne zgradbe. Tečaji za Blnirovo posojilo, ki so januarja t. 1. znašali 54, kotiraio sedaj že zelo trdno 88. To je najboljši barometer za naš kredit v inozemstvu.
Nato govori minister o popravljenem kurzu 2 in pol odst obveznic. Ugodni vtis, ki so ga napravile v inozemstvu, bo omogočil uspešno notranje posojilo v bodočnosti. Dalje govori minister o trgovskih kreditih. Števi1ke pri Narodni banki so se zmanjšale. Dne 31. decembra 1923. je Narodna banka izdala posojil za 1 milijardo 528 milijonov, 31. decembra 1924. za 1 milijardo 494 mi-liionov. 31. junija 1925. za 1 milijardo 131 milijonov. Stanje depozitov pri Narodni banki je bilo 31. dec. 1923. 198 milijonov, 31. dec. 1924. 306 milijonov, .30. junija 1925. pa 527 milijonov. Dne 15. julija t. 1. je bilo izkazanih nri Narodni banki kot poslednjo sta«je v'og 59? miliionov. Nerodna banka hna dovoli denarja za vse resne trgovske po^e.
Hranilne vloge pri privatnih bankah so znašale koncem leta 1923. 3 in nol mi!i>'arde in koncem leta 1924. 4 milijarde 800 milijonov. Pri državni Hipotekami banki so znašale vloge koncem leta 1923. 99 milijonov, koncem 1. 1924. pa 130 miliionov.
Kar se tiče finančne politike, ostane vladna politika neizpremeniena ter hodi v zadnjih dveh in po! letih isto not. Vlada ji je postavila nalogo, da zadrži inflacijo, da zagotovi ravnotežje proračuna ter da se naša trgovska bilanca nanravi aktivna. Naš dinar je sedal stabiliziran. Močni porast dinaria istotako ni dober, kakor ne bi bil dober niegov močni padec. Finančno ministrstvo se zato trudi, da zadržuje in preprečuje skakanie dinarja. V tem nravcu se ^a-nes vrši intervencija naše vlade. Potrebno je. da poteče gotov čas. dokler se popolnoma ne pripravi definltlvna valutna reforma. Glavna ovira za to so me^zavezniški dolsrovi. ki bodo kmalu urejeni in potem bomo vedeli, koliko mora naš dinar veljati. V tem času pa imamo dolžnost, da poiačamo znatne devizne rezerve pri Narodni banki. Končno je minister Stojadinovič izrazil upanje, da bo sporazum med RR blagodejno vplival tudi na naše finance.
Beograd, 27. julija, r. Danes je bilo v skupščini zelo živahno. Pred sejo so imeli
seio voditelji parlamentarnih skupin, na kateri je zastopnik vlade Marko Gjuričič predlagal, da se razprava o dvanajstinah konča do četrtka in da naj ima skupščina seje samo dopoldne, popoldne naj zborujejo skupščinski odbori. Opozicija ;e ta predlog odklonila ter ie zahtevala seje tudi popoldne Izjavila je, da je pripravljena sodelovati, da bodo dvanajstine sprejete do četrtka, toda samo pod pogojem, ako vlada odstopi od svoje namere, da se na tem skupščinskem zasedanju sprejme tiskovni zakon. Minister Gjuričič je to zahtevo kategorično odklonil in bo tiskovni zakon postavljen na dnevni red skupščrae bržkone v petek. V soboto bo skupščina odšla na poletne počitnice.
Mnogo pozornosti je vzbudilo, da je danes za vlado glasovalo vsega le 109 poslancev, t. j. komaj za štiri več kakor znaša kvorum. Radikali so zelo zamerili radičevcem, da se jih je toliko absentiralo. Odnošaji med radikali rn radičevci so sploh še nerazčiščeni. Nocojšnje »Vreme« zopet piše, da gotovi politiki delujejo v smislu, da pokvarijo odnošaje med radikali in radičevci z vestnim formiranjem enotne seljaške fronte pod vodstvom Stj. Radiča.
V splošnem se politična situacija danes nahaja v jakem prebiranju in ustvarjanju kombinacij. Mnogo se govori o eventtnl-nem prestopu Spahove grupe v Davidovi-čev klub ter se bo Spahova grupa baje odrekla svojemu verskemu karakterju ter da bo akceptirala sanrouprave po receptu dr. Voje Marinkoviča.
Nocoj so imeli sejo šefi opozicije, s katere je bi! izdan sledeči komunike: Zastopniki demokratske stranke, SLS, Jugoslovenske muslimanske organizacije so imeli danes sejo, na kateri so obravnavali situacijo, ustvarjeno z izstopom radičevcev iz bloka šn z njihovim prestopom k radikalom. Seja se bo nadaljevala jutri.
enim od šefov opozicije, ki je Izjavil. da se dela na to, da se ustvari r.eka nova grupa-cija opozicije radi uspešnejšega pobijanja vladnega dela. Zdi se pa, da ti napori opozicije ne bodo imeli uspeha. Predvsem se klerikalci v tej novo ustvarjeni situaciji drže ločeno od drugih in bi se celo lahko reklo, da koketirajo z radikali. Opozicija mnogo upa na razkol pri rad;čevcih. Poslanci, ki so Izstopili iz kluba HSS trdijo, da so na zborovanjih s svojimi pristaši dobili popolno zaupanje za svojo novo politiko, ter se danes napoveduje nadaljni razkol v klubu HSS. Danes je dospel podpredsednik dr. Maček v Beograd samo radi tega. da dvigne moralo v klubu. Eden izmed radičevih ministrov, je izjavil nocoj novinarjem, da namerava vlada izvršiti revizijo in premestitev sedanjih javnih notarjev na Hrvatskem in da ie pričakovati izpre-memb posebno pri uradnikih, pristaših SDS.
Nocoj od 4 do 7. je imel sejo radikalni poslaniški klub. Predsednik Živkovič je spo ročil pozdrave ministrskega predsednika Pašiča, ki zahteva disciplino v stranki. Na dnevnem redu je bilo vprašanje državnih pedtajnikov. Mnogi govorniki so se izjavili sploh proti imenovanju državnih podtajni« kov. Zahtevali so, da se čimprej sprejme zakon o centralni upravi, po kateri naj bi se število ministrstev zmanjšalo za 4 do 5. Posl. Aleksander Dodič je zahteval, da se izvrši v klubu tajno glasovanje o zaupni, ci ministrom. Po daljši debati je bil ta predlog odklonjen in klub je svojim mini« strom per acclamatiocem izglasoval zaup. nico.
Epilog k opičjemu procesu
Pariz, 27. julija, a. Iz \Vashingtona poro« čajo, da je v Davtonu nepričakovano umrl \VilIiam Brvan, znani ameriški državnik in odvetnik, ki je v zadnjem opičjem procesu igral veliko vlogo kot obtožitelj znanega profesorja Scopesa. Zadela ga ie kaa
Dvanajstine v Narodni skupščini
Radičevci in g. Pucelj kot borci za enakopravnost Hrvatov in
Slovencev. — Mučna nezanesljivost nove vladine večine. —
Preiskovalni odbor proti Lukiniču zahteva podaljšanje roka. —
Pričetek razprave o dvanajstinah.
se s tem odgovorom ni zadovoljil.
Nato se je prešlo na dnevni red, na volitev predsednika in štirih članov Glavne kontrole. Sam. demokrat posl. Jura.i Demetrovič je predlagal, naj se ta volitev odloži, ker državni svet še ni razpisal konkurza. radi česar ne morejo konkuriral oni. ki imajo na to pravico in ki bi odgovarjali zahtevam. Razen tega je edini Hrvat v kombinaciji star nad 65 let. radi česar bo njegova izvolitev razveljavljena kot nezakonita. V Glavni kontroli danes ni nobenega Hrvata. V interesu sporazuma bi bilo treba vrniti predlog državnemu svetu. Zato je izjavil, da njegova skupina ne bo sodelovala pri volitvah.
Predsednik je odklonil ugovore opozicije ter je odredil glasovanje. Vsa opozicija je zapustila dvorano. Glasovalo je 109 poslancev, radikalov in radičevcev, in sicer 108 za vladni predlog, medtem ko je bila ena glasovnica oddana prazna. Izvoljeni so za predsednika Glavne kontrole Srečko Tesič. za člane pa dr. Štambuk. Sima Miloševič, Milan Štefanovič in Danilo Stričkovič.
Nato se je prešlo na drugo točko dnevnega reda, na razpravo o dvanajstinah. Poročevalec večine posl. Ga-Predsednik Marko Trifkovič je od- i vrilovič je čital poročilo pred skoro
Beograd, 27. julija, r. Današnja seja Narodne skupščine se je priče'a s či-tanjem zapisnika, nakar je tajnik Koba-sica sporočil ostavko samostojnih demokratov podpredsednika dr. Palečka in tajnika dr. Gjorgja Brankoviča na častni mesti v predsedstvu skupščine. Finančni minister je predložil skupščini v odobritev svoječasni ministrski sklep o znižanju nekaterih postavk izvozne carine. Preiskovalni odbor o zadevi bivšega mimstra pravde dr. Ede Luki-niča je predložil poročilo, v katerem poudarja, da mora zbrati še nove podatke in spise o vprašanju, ali ie knez Thurn-Taxis avstrijski državljan. Odbor smatra razen tega za potrebno, da dobi od fidejkomisnega sodišča vse spise, inventarne spiske, prodajne pogodbe In izvlečke iz zemljiških knjig. Nadalje zahteva, naj se mu preskrbe spisi o rešitvi sličnega spora med knezom Ahren-bergom in Belgijo ter da se mu dostavi mnenje našega eksperta dr. Vlgela. ki ga .ie predložil ministrskemu svetu. Ker v to svrho ne zadostuje rok 20 dni. zahteva odbor, naj se mu ta rok podaljša.
Zatem je skupščina odobrila poslancu dr. Žerjavu 14 dnevni dopust radi bolezni.
govoril na vprašanje posl. Smodeia,
kako je mogel kot predsednik skupščine prevzeti mesto v direktoriju radikalne stranke in voditi pogajanja z radičevci, nadalje, zakaj ni kot predsednik Narodne skupščine svetoval kralju, nai zasliši v vladni krizi tudi mnenja ostalih opozicijskih skupin, kakor je to običaj v vseh parlamentarnih državah. Predsednik Trifkovič je v svojem odgovoru naglašal, da ne vidi nobene kršitve dolžnosti predsednika skupščine v tem, ako je sodeloval pri sporazumu, ki ima prinesti pomirjenje in vzajemno zaupanje v največjem delu našega naroda in katerega odobravajo načelno tudi gotove ugledne stranke v opoziciji. Kralju je
prazno dvorano, nakar je finančni minister dr. Stojadinovič podal ekspote o finančni politiki vlade.
Z govorom finančnega ministra je bila dopoldanska seja zaključena ter je bilo nadaljevanje napovedano za 5. popoldne.
Popoldne ob 17. se je vršila druga seja. V imenu davidovičevcev je doktor Voja Veljkovič napadel finančno politiko vlade, posebno financiranje z dva^ najstinami ter je zahteval parlamentar-. no kontrolo za porabo izdatkov. Za njim je govoril Šalih Bajid, ki je kritiziral delo vlade v Bosni in Hercegovini ter zahteval večjo pažnjo za te kraje. Posl. Sava Vulič je govoril v imenu fe-,
podal svoje mnenje o rešitvi krize po deralistov in Nemcev. Seja je bila zasvoji vesti in navadi, kakor odgovarja ključena ob 20.30. Za jutri je napovedan parlamentarnim običajem. Posl. Smodej drugi govornik Pribičevič.
Francosko-španska solidarnost v Maroku
Zaključek madridske konference. — Abd el Krim pripravljen pričeti mirovna pogajanja.
London, 27. julija, a. »Times* poročajo Iz Tangerja, da je Abd el Krim odgovoril na francosko-špansko noto in izjavil, da je pripravljen pričeti mirovna pogajanja pod pogojem, da se Francija in Španija v naprej formalno obvežeta, da bosta priznali Rrfu neodvisnost rn da se bodo mirovna pogajanja vršila v Tangerju.
Iz Madrida javljajo, da je francosko-španska konferenca zaključena Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo v svrho popolnega preprečenja tihotapstva v španski coni ustanovljeni posebni uradi, ki bodo v zvezi z enako ustanovljenimi uradi r.a francoski strani. Kar se tiče naziranja o tangerski coni, so bile storjene posebne mere, da se prepreči prihajanje uporniških emnsarjev.
Francija ta Španija se zavezujeta, da no bosta sklepali posebnega miru, pridržujeta Pa si pravico, da bosta vsaka s svoje strani smeli zasledovati sovražnika na sosedno ozemlje. Glede razmejitve med špansko In francosko cono je bil določen modus viven-di na podlagi pogodbe iz leta 1912.
Pariz, 27. julija. 1. Z ozirom na londonska poročila o Abd el Krimovi pripravljenosti za irarovrja pogajanja. Izjavlja francoska vlada, da Abd el Kril do danes še ni odgovoril na francosko-španske predloge.
Po poročilh »Daily Maila« bi španske čete napadle Rifovce od zadaj, če bi Abd el Krim odklonil francosko-španske mirovna pogoje.
Radicevska kcrupcijska afera?
Beograd, 27. julija, r. Današnja «Re&» ob« tožuje ministra agrarne reforme Pavla Ra» diča in ministra šum in rudnikov dr. Nikiča da sta unikila sekvester nad posestvom gro fa Estcrhazvja, ki obstoji že sedem let, ter izvršila parcelacijo in prodajo zemlje po 7 do 8000 Din za ha. Izkupljena vsota se baje deli odgovorno z grofom Esterhazvjcm ki dobi po 30C0 Din za ha, a ostanek 4 do 5000 Din se odkaže v blagajno HSS. S tem je oškodovana država za več kot 30 mili. jonov dinarjev. Pri tej kupčiji da je zlasti zainteresiran advokat dr. Pernar, ki je za. »luži! pri njej 300.000 dinarjev. Obtožba »Reči* je vzbudila veliko senzacijo. Najav, lja pa se še druga. Gre baje zato, da se vsi državni gozdovi v Liki prepuste v eks« ploatacijo Milanu Prpiču, ki mu HSS dol« gujo znatne milijone za njegovo palačo v Zagrebu.
Levičarska zmaga pri ožjih upravnih volitvah v Franciji
Poraz komunistov.
Pariz, 27. julija, s. Celokupni izid volitev v okrožne zastope izkazuje za stranke kartela levice prirastek 133 sedežev. «Havas» dostavlja, da so pokazale volitve popolen poraz komunistov. Pri ožjih volitvah je bil sunek na levo še bolj občuten.
Pariz, 27. julija, s. Notranje ministr-stv je izdalo pregled izidov pri volitvah v okrožne zastope. ki so deloma drugačni. kakor jih objavljajo dopoldanska privatna poročila. Po tem pregledu so izgubili komunisti 11, roialisti 26. naci-jonalni blok pa 117 sadežev. Kartel je oridobil 153 mandatov.
Rudarska stavka v saarski kotlini
Francoski rudarji niso stopili v stavko.
Saarbriicken, 27. julija, s. Danes dopoldne je pričela stavka v saarskih rudnikih. 99 odst. vseh saarskih rudarjev je stopilo v stavko.
Po izbruhu stavke v saarskem rudniškem ozemlju je poslal deželni svet francoskemu delovnemu ministru sledečo brzojavko: Pomanjkanje rudarjev je veliko. Vsled tega je izbruhnil boj in stavka v saarskih rudnikih. Vsled težkih posledic za vse prebivalstvo prosimo nujno, da bi se po možnosti ugodilo zahtevam rudarjev.
Pariz, 27. julija, s. Stavka francoskih rudarjev, ki je bila napovedana za danes. je izostala. Zastopniki okrajnih organizacij so sklenili, da sprejemajo s posredovanjem ministra za javna dela kompromisno rešitev.
Nadaljevanje stavke bančnih uradnikov v Parizu
Pariz, 27. julija, k. Stavka bančnih ura& nikov traja dalje. Pričakovati je, da se bo še razširila. Nastavljenci Nacionalne banka so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo vztrajali na zahtevi z* Izplačilo mesečnih draginjskih doklad v iz« nosu 120 tisoč frankov. Pogajanja z rav< nateljstvom so potekla brez uspeha.	'
Vročina v Italiji
Rim, 27. julija, k. V Rimu je kazal ter* mometer danes dopoldne v senci 30.4 sto« pinje. V Palermu je dosegel v senci do 40 stopinj. V Milanu je bilo 30, v Benetkah p« 32 stopinj
Borba čeških narodnih socijalistov proti katoliški cerkvi
Praga, 25. julija. Sinoči je imel voditelj češke narodno-socijalne stranke in bivši minister J. Stribrny ogromen shod, kjer je pred desettisoči poslušalcev podal poročilo o nastanku sedanjega konflikta med češkoslovaško republiko in Vatikanom ter ocenil postanek in vsebino tega konflikta, s katerim se nadaljuje stara češka narodna borba proti Rimu. Izvajanja posl. Stribrnega vzbujajo tem večji interes cele češkoslovaške javnosti, ker je gosp. Stfibrny nedavno podal demisijo baš radi konflikta z Vatikanom.
Ob burnem odobravanju mnogodeset-tisočglave množice je uvodoma poudarjal, da je prva revolucionarna češka narodna skupščina napravila nekaj po-grešk, katere se sedaj s težka popravljajo. Med največjimi pogreškami pa je bilo, da se nj pravočasno izvedla čista ločitev cerkve od države. Oportuni-stično stališče, katerega so takrat zavzemale nekatere stranke, je privedlo sedaj do možnosti da se Rim zopet obnaša predrzno proti Pragi. Kako opor-tunistični smo bili, je dokazana tudi s tem, da si takrat nismo upali proglasiti svojega narodnega praznika, praznika svojega mistra Jana Husa! Šele sedaj po šestih letih se vračamo k svoji stari dolžnosti, da jo izpolnimo. Takšna napaka pa se je zgodila tudi, ko smo ustanovili, odnosno zasedli praško nadško-fijo. Pod Tusarjem smo celo izjavili, da nimamo interesa in da nam je vseeno, kako zasede Vatikan takšno eksponira-T30 mesto, kjer nam lahko napravi toliko škode. Takšne napake so se pozneje kruto maščevale. Res, da se ie mnogo popravilo s tem, da se je ustanovila narodna cerkev češkoslovenska, ki se je pričela širiti z naglico lavine. Ko se je pozneje razbila rdečezelena koalicija socijalistov in agrarcev, je klerikalna stranka zrasla v samozavesti in napih-njenosti nad vsako dopustno mero.
Pričela ie doba velikih borb za naše stare zahteve. Provedli smo zakon o ločitvi zakona, prišla je na vrsto zemljiška reforma s kolonizacijo velepose-stev, in ta reforma se ni ustavila pred cerkvenim imetjem, ki je preje veljalo za nedotakljivo. Največji de! te borbe je bremenil na naših ramah. Potem je prišel zakon o šolski reformi, s katerim smo med drugim odpravili nepotrebni praznik sv. Nepomuka. praznik sramote češkega naroda. In mesto njega smo po več ko 300 letih uvedli zopet praznik svojega največjega narodnega učitelja, borca, prosvetitelja in narodnega uručenika, mojstra Jana Husa.
Kaj pomeni ta praznik za ves naš narod, pokazuje jasno afera papeškega nunciia Marmaggija in pa bojevito sta-liSče Vatikana. Najboljši dokaz, da smo na pravi poti, ker Vatikanu ne ugajamo. Že takrat, ko je bil predložen zakon o prazniku Husovem, je Vatikan poslal vladi noto s protestom proti njegovi uvedbi češ, da bi to bil nepri.iateljski akt proti katoliški cerkvi! Odklonili smo takšno nedopustno vmešavanje tretjih nepristojnih oseb v naše notranje zadeve. provedli unifikacijo šolstva in inter-konfesijonalnfh zakonov in storili, kar je bila naša narodna dolžnost.
Prisiljeni smo bili, da radi razbitja rdečezelene koalicije «—~<"memo tudi klerikalno stranko k sodelovanju na vladi. Škoda, da je nemogoče zaupna pogajanja izdati pred vso javnostjo. Vendar smo stopili v koalicijo vseh čeških narodnih strank z izrecnim pridržkom, da vstopamo v namenu, da prevedemo ločitev cerkve od države. Klerikalna stranka se je izvedbi tega našega programa včasih upirala, včasih izmikala, dokler ni končno sama dala signala za boj. Takšen signal je bil pastirski list slovaških škofov, naperjen ne samo nroti nam, marveč proti naši državni ideji sploh in proti Sokolom še posebej.
Bil je signal za borbo proti svobodnemu prepričanju, proti svobodi vesti. Drugi signal pa je bil akt papeškega nuncija. Klerikalna stranka je bila proti vsaki udeležbi vlade pri Husovih slav-nostih. Gospod prezident je protekto-rat sprejel. (Silne ovacije.) Zaman je papeški nuncij protestiral proti oficijelni udeležbi vlade in izjavljal, da bo smatral predsednikovo udeležbo za izraz demonstracije proti katoliški cerkvi. Končno ie organiziral napade na nas po svojem novinstvu in skušalo se je, kako bi se iz afere koval politični kapital. Klerikalcem gre za to. da ohranijo ali nanovo ustvarijo nekaj takšnega, kakor je veljalo pod Avstrib. dvojno avtoriteto v državi. Majhno svečico prižigajo državi, veliko voščenko pa Vatikanu. Toda sedaj, ko je borba otvoreno pričela, naj se tudi dovrši. Preje ne bo miru, dokler ne bo prevedena popolna ločitev cerkve od države.
Dovolj dolgo je bil Vatikan nad nami, sedai naj bo brez nas in mi brez njega. Z ločitvijo ne zasledujemo protiverskih tendenc, pač pa se mora češki narod politično popolnoma rešiti rimskega vpli va. Organizem rimskokatoliške cerkve in Izvrševanje njene neverske internacionalne politike je v popolnem nasprot ju z vsakim demokratično organiziranim in mislečim narodom in njegovo državo. Vsak poizkus ohraniti med nami srednji vek in nadvlado hierarhije v političnem življenju, se mora odstraniti. Zato hočemo podpirati vsak pokret ki se bori proti klerikalizmu. Zato tudi svetujem, izstopajte iz kafbliške cerkve. vi, kj ste samo imatrikulirani v njej, da politika pape&e Stolice ne bo
mogla govoriti tudi v vašem Imenu, marveč samo v imenu onih, ki so res še njeni.
Govor pod. StFibrnega, ki napoveduje v imenu narodno - socijalne stranke boj proti klerikalizmu s sredstvom borbe proti katoliški cerkvi v današnjih kritičnih političnih razmerah na Češkem ne bo ostal brez posledic in splošno se smatra, da so dnevi današnjega parlamenta šteti
Potrebne in nepotrebne grške skrbi
Atene, 25. Julija. Solunsko časopisje se bavi na dolgo in široko z vestmi o manevrih jugoslovenske vojske v skopljanskl okolic! in prav nič ne skriva svojih neutemeljenih skrbi pred nekako vojno za posest Soluna, ki Jo baje pri pravljajo v Beogradu! Solunskim listom so se pridružili tudi atenski z izjemo vladnega «L'independence», pri katerem sodeluje tudi sedanji finančni minister Kofinas. Sicer pa skuša tudi ta list potolažiti .vznemirjeno javnost«, češ da jugoslovenski generali nimajo prve besede, pač pa beograjski politiki, ki bodo na vsak način računali z resnimi posledicami event. napada na Grčijo.
«L'independence* priobčuje uvodnik o gr-ško-srbskem sporu. Člankar pravi, da se bo ko kljub vsem razlikam vendarle nadaljevala prekinjena pogajanja za ureditev vprašanja solunskega pristanišča. Pri tem je za Grčijo važno, na kakšni podlagi bi se vodila nadaljna pogajanja. Ako bi jugo slovenski pogoji ogrožali grško suverenite-to, so vsaka pogajanja že naprej Izključena. List naglaša, da je grška vlada pripravljena na znatne koncesije glede razširjenja Jugoslovenske cone v solunskem pristanišču in da bo s svoje strani storila vse, da ne pride v tem vprašanju do novih sporov.
Drugo vprašanje, ki zanima atensko časo pisje, so beograjska očitanja radi preganjanja grških državljanov Jugoslovenske narodnosti. Kot znano, nočejo grške oblasti priznati srbske narodnosti v grški Makedoniji, temveč hočejo imeti same Bolgare. To Jugoslaviji sovražno stališče grških oblasti se uveljavlja predvsem pri Izseljevanju Srbov v Jugoslovensko državo. Tako Je policija v Jenidže Vardarju, aretirala Sotirja Hadžidžiroviča, ker se Je prijavil za izselitev v Jugoslavijo. Oče aretiranca ga je proti njegovi volji priglasil za Bolgara, toda Hadžidžirovič je izjavil, da ie Srb In da se hoče kot tak izseliti v Jugoslavijo in ne v Bolgarijo. Policija ga Je transportira-Ia v Solun In od tam v Bolgarijo!
Vprašanje narodnih manjšin, to je v prvi vrsti Jugoslovenov, je sploh važen predmet atenskega in solunskega časopisja. Tako piše «L'indipendence», da Je to vprašanje rešeno potom mednarodnih dogovorov ln da nima Jugoslavija pravice do vmešavanja. Kvečjemu se sme bavitl s tem Zve za narodov. Jugoslaviia se hoče razširiti s pomočjo železniške zveze Gjevgielija - Solun ne toliko v trgovinsko - prometnem oziru kakor v nacijonalnem.
Kakor je razvidno že iz teh' časopisnih poročil in namigavanj .niso odnošaji med Grčijo in Jugoslavijo preveč Idealni. Grčija živi pač še vedno v svoji megalomanijl. In zdi se, da t oni ravno v njeno korist.
Pred splošno rudarsko stavko v Angliji
London, 24. junija. V četrtek 23. t. m. je rudarska strokovna zveza sporazumno s kongresom unije delavskih strokovnih organizacij (Trades Union) pozvala vse rudarje Velike Britanije, da z 31. julijem ustavijo delo v vseh rudnikih. Pri delu ostane le orno osobje, ki je potrebno za vzdrževanje rovov.
Ce se na sestanku, ki se vrši v sredo 29. t. m. na inicijativo mornariškega ministra Bridgemana med zastopniki delavstva in lastnikov rudnikov, ne posreči doseči sporazum ali vsaj začasen aranžman, bo 31. julija stopilo v stavko 700.000 angleških rudarjev. Če upoštevamo, da ie :ia več mestih že izbruhnila stavka tekstilnih delavcev, da imajo rudarji zagotovljeno pomoč železničarjev, mornarjev in pristaniških delavcev, potem je jasno, da stoji Anglija pred naj-dalekosežnejšimi dogodki po svetovni vojni.
Do današnjega konflikta je prišlo vsled odpovedi dosedanje tarifne pogodbe od strani delodajalcev. Lastniki rudnikov zahtevajo, da se delovni čas rudarjev podaljša od 7 na 8 ur in da se znižajo delavske plače. Oni se pozivajo na vedno slabše stanje rudarske industrije in trdiio. da angleški premog ne more vzdržati tekme z inozemskim radi previsokih mezd in orekratkega delovnega časa v angleških rudnikih. Delavci s svoje strani opozarjajo na sorazmerno še vedno visoke dobičke podjetij. na ogromno razliko med produkcijsko ceno premoga in prodajno ceno na trgu in pripisujejo krivdo za nazadovanje rudarstva slabi tehnični opremi obratov, upravni in organizacijski pomanjkljivosti
Anketna komisija, ki v imenu vlade proučuje dejanski položaj, je ugotovila, da so nove delavske plače, kot jih ponujajo delodajalci v mnogih primerih premajhne, da bi mogel delavec preživljati sebe in družino. Zastopniki delodajalcev pa izjavljajo, da v nobenem slučaju ne morejo odnehati od znižanja mezd Tudi nočejo ničesar slišati o tem. da bi začasno ustavili izplačevanje divi-dende delničarjem. Zdi se. da bi bili pripravljeni popustiti le. če bi država hotela podpirati rudnike s primerno subvencijo.
Kakšno k stanje v angleški premo-
govni industriji, povedo sledeče številke:
Anglija je izvozila premoga I. 1922. za 72,500.000 funtov šterlingov; I. 1923. za 99,800.000; 1. 1924. za 72 milijonov funtov šterlingov. Letos Pa ga bo izvozila jedva za 54 milijonov. V letošnjem juniju je bil izvoz za 1,100.000 ton manjši kot v lanskem juniju. Od I. 1913. do 1924. je padel izvoz premoga za letnih 14 milijonov ton.
Ce upoštevamo, da je lani dala država 41 milijonov funtov šterlingov podpore brezposelnim, pridemo do katastro falne ugotovitve, da bo letos Velika Britanija izvozila jedva toliko premoga, kolikor znaša državna podpora 1 milijon 300.000 brezposelnim angleškim delavcem. Navzlic temu pa cena premogu raste in je po iziavi sira Alfreda Monda 6. julija v poslanski zbornici uvedla zlate veljave, imela za posledico 11% zvišanje cen premoga, kar še bolj ovira izvoz.
Pri gornjih številkah je zanimivo, da je Anglija izvozila največ premoga leta 1923.. v dobi pasivne resister.ee v Po-ruhrju. Danes se Angliii bridko maščuje trdovratnost njenih državnikov, ki so za vsako ceno zahtevali umaknitev Francozov iz nemških industrijskih revirjev. ker ie poruhrska akciia prinesla največ koristi ravno angleškim premogovnikom.
Rudarska federacija ima le za tri tedne stavkovnega fonda, ker jo je ponesrečena stavka 1. 1921. silno izčrpala. Zato hočejo rudarji zva!iti krivdo za pretečo ustavitev dela na podjetnike, da bi bi! deležni brezposelne podpore. Kakšno breme za državno blagaino bo pod-piranie nadalmih milijon brezposelnih, je lahko uganiti. Če pride do rudarske stavke, bo Angliia brez premoga, ker izjavliaio transportni delavci, da ne bodo pripustili uvoza inozemskega premoga. Da bi bila izvedba tega sklepa za-sigurana. se vodstvo Trades Union po-gaia z rudarsko internaciionalo. ki nai Dridobi nemško, francosko in belgijsko delavstvo za bojkot Izvoza premoga v Anglijo.
Kriza, ki jo preživlja Anglija, ne bi torei ostala omeiena le nanio. ampak utegne zadeti celo Evropo. Zato vsa jav nost s strahom pričakuie nogaiani v sredo, kjer se bo odločilo, ali izbruhne 31. juliia rudarska stavka.
Taki so!
Stara resnica je. da prej najdeš na lesniki plemenit sad kot pa Dri klerikalcu poštenie in to staro resnico nam zopet in zonet ootrjuje glasilce primor-skega klerikalnega prvaka, kaplana Ščeka. »Mali List«, ki piše v svoji zadnji številki takole:
«Pod!ežem. — V »Jutru* od 20. ju-niia beremo, da so bili po nekaterih hrvatskih vaseh v Istri nastavljeni laški duhovniki, ki da odvračajo ljudstvo od maternegn jezika. Potem pa udriha »Jutro* zooer cerkev. — Mi vam pa pravimo, da ste nodleži. Ce bi ne bili. bi morali pomagati, da si vzgojimo kaj domačih duhovnikov; niti ficka niste in ne boste za to dali: pač pa za vzgojo juristov in advokatov, ki se bodo — o tem ste lahko prepričani — vsi preselili odtod v Jugoslavijo. Namesto, da bi nam pomagali, nas blatite!»
Glasilo katoliškega duhovnika Ščeka se je predvsem čisto prostaški zlagalo in nas na oodlagi svoje laži opljuvalo s _ podleži, češ ker blatimo — koga? «Nas!» Kdo so ti »mi*? »Mali I 'st®? Kaplan Šček? Primorski klerikalci? Ali na se morda «Mali List* istoveti z laškimi duhovniki, ki odvračajo Hud-stvo od materinega jezika? Ali pa s -cerkvijo, no kateri smo baje udrihali? Toda pojdimo dalje, k drugi »poštenosti® glasila katoliškega duhovnika Ščeka.
Govoreč o razmerah v Jugoslaviji piše »Mali List* nod naslovom »Kaj so samostojni demokratje*. takole:
«To ie stranka skrajnih nacionalistov in plesnivega liberalizma. V narodnem pogledu so zahtevali taki de-mokratje. da snloh ne sme biti več Slovencev in Hrvatov, ampak samo Srbi. Tak staromodri nauk so pobrali pri Nemcih. Italijanih in Francozih. V slovenske šole so vsiljevali srbščino in cirilsko pisavo, slovenski jezik so jel! prepletati s srbskimi besedami, v svojih časopisih so pisali, da je neumno biti Slovcncc. ker da ie Slovencev malo. a drugih veliko. Torej skrajno r.a-gnusna stranka.
V	stvareh vere in cerkve so samostojni demokratje delali na to, da se razvname očiten bol med vlado In papežem (kulturni boj). Izdelali so načrt šolskega zakona, proti kateremu so škofje v imenu Cerkve ostro protestirali. Vodja slovenskih demokratov doktor Žerjav je izjavil, da je treba z vsemi sredstvi razkristianiti slovensko ljudstvo.
V	gospodarskem oziru so bili samostojni demokratje zagovorniki kapitalizma. Naslanjali so se na banke in akcijske družbe in delali večkrat tudi na škodo države umazane kupčije. Dosedanji minister oravosodia dr. Lukinlč se bo moral sedai pred posebno komisijo zagovarjati radi takih kupčij.
Za državo je torej dobro in koristno, da je taka stranka zletela v kot.*
Več nesramnih laži ter podlih obrekovanj in podtikanj pač ni mogoče spraviti v par vrstic, kakor jih je tu spravilo glasilo katoliškega duhovnika Ščeka. a bilo bi Dod našo častjo, da bi odgovarjali nanje in jih morda zavračali. Naj se gnus v črni suknji, ki jih je naDisal, zaduši v njih.
Pripominjamo pa vendarle nekaj majhnega: Tedaj, ko je gospod Šček zopet in zopet stopical okoli cJntra*
ter gladil kljuke pri raznih predstavnikih SDS. zlasti pa pri tako osovraženem »protikristjanskem* ministru doktor Žerjavu v Ljubljani in Beogradu, tedaj ni zmerjal »Jutra* in njegovih ljudi s podleži, temveč mu je bil naš list vse hvale vreden list, češ, ker se tako vztrajno bori za koristi malega človeka v Primorju, zlasti pa za zadruge. Tedaj mu demokratska stranka ni bila »skrajno nagnusna stranka, ki dela umazane kupčije na škodo države», in dr. Žerjav, njen prvi predstavnik v Sloveniji, mu ie bil poštenjak od nog do glave, ki se edini še briga za primorske Jugoslovene. zapuščene in pozabljene od vseh drugih! Seveda! Tedaj njegov vzor, stranka škofa Antona Bonaventura še ni prepovedovala svojega orotinacijonalneaa katoliškega boljševištva in gosDod Šček je bil še. kakor njegovi vzori — Jugoslovan, ki se še ni tresel za »slovenski narod« in ga niso še strašile «srbske besede*. Danes, ko si je za svoio boljševiško kučmo zasadil dr. Koroščeve »slovenske* krivce, ie seveda stvar drugačna. Ne misli naj pa le ne, da bo nam zaradi tega oadel tudi le en sam las z glave. V ostalem Da tudi še ni vseh dni konec in ni izključeno, da prej ali slej pride čas, ko bo zopet kdo stopical okoli nas in gladil kljuke Dri predstavnikih naše stranke! Pa se porazgovorimo tedaj o podležih, nagnusnežnih in umazanih kupčevalcih!
Politične beležke
+ Nov hrvatski seliaški klub? —
»Pravda* poroča, da se ima danes v torek formirati nov neodvisni hrvatski seljaški klub, ki bi ga tvorili poslanci dr. Buč, Uroič, Trojanovič in Jagatič, disidenti Radičeve stranke. V novi klub bi vstopili tudi poslanci Došen, Kukelja in Kraljič, glede katerih se z vso verjetnostjo računa, da bodo zapustiil Radičev klub. Po ustanovitvi tega kluba bi vstopili vanj tudi poslanci Hrvatske zajednice. Novi klub bi torej štel 12 poslancev.
+ Radičevci zahtevajo Obznar.o nad zajedničarji. «Hrvat» s strahom beleži nadaljnje verzije, da radičevci uporno zahtevajo od radikalov, naj se proti za-jedničarjem uporabi Obznana, ker so ostali republikanci in separatisti. »Hrvatov* dopisnik v Beogradu kontrolira, v koliko so te vesti osnovane, in javlja, da sodeč po sedanjem razpoloženju radikali ne bodo ustregli radičevski želji. »Samouprava* je sicer nedavno objavila takšno pretnjo, vendar oa — pravi «Hrvat» — ni verjetno, da bi »Samouprava* in radikalska skupina okoli nie mogla svojo pretnjo ponoviti po govoru dr. Trumbiča v Narodni skupščini. Iz «Hrvatovega» pisanja jasno odseva bojazen. ki oa je razumljiva: kajti zavrat-nost bivšega zaveznika je vedno ooas-nejša kakor odkrita borba z odkritim nasprotnikom. In ravno v naši državi ni doslej nihče pokazal tolike prefidnosti kakor sedaj radičevci napram svojim bivšim zaveznikom.
+ Kai ie s hrvatskimi separatističnimi organizacijami? Pod vplivom separatistične in protidržavne agitacije St. Radiča in njegove stranke so se osnovale na Hrvatskem razne separatistične organizacije, ki niso hotele ničesar čuti o sodelovanju z ostalimi sorodnimi jugoslovenskimi organizacijami. S kapitulacijo Radičeve stranke in z njenim priznanjem jugoslovenske državne in narodne edinosti bi bilo popolnoma naravno, da likvidirajo te organizacije, vsekakor pa bi bilo najmanj potrebno, da označi HSS naoram njim svoie stališče. Če je preokret med Radičevimi somišljeniki iskren, potem morajo reči poleg A tudi B ter morajo pokazati v dejanjih doma. ker zatrjujejo z besedam! v Beogradu. Kaj je sedaj s Hrvatskim Sokolom, ki tvori milico HSS, kaj s hrvatskim učiteljskim društvom, ki je organizirano preti UJU, vse one radi-čevske učitelje, ki niso priznavali narodnega in državnega edinstva. kaj z drugimi podobnimi organizacijami? Naravno je, da je za radičevce tu. na praktičnem oolju. orilika. da Dokažejo svoj duševni in nacionalni preokret.
+ Zločini radičevskih mas se na Hrvatskem množijo. Zagrebška «Riječ» domneva, da je radičevcem bilo od voditeljev naravnost namignjeno. nai čim krvoločneje izvršijo osveto nad občinskimi komisarji in uradniki, ki jih je v posameznih občinah namestila prejšnja vlada, ker republikanski občinski odborniki niso hoteli priseči kralju. «Riieč* izmed novejših primerov radičevske podivjanosti beleži tudi nastopnega: Dne 22. julija dopoldne ie bi! občinski tajnik Franjo Kuzmič v Malem Bukovcu napaden v občinski Disarni. Dobil je težke poškodbe z ostre pilo na obeh rokah, s katerima se je branil Dred smrtonosnimi udarci. V pravem času je posredovala policija in DODOdla glavne-posredovala policiia in popadla glavne-dolg nož na svetlo. Napad je tem ostud-nejši, ker je občinski tajnik Kuzmič slaboten 75 leten starček, ki je že pred vojno celih 30 let služil v občini ter vedno vzdrževal najlepši red. In zdaj je za svoje vzorno službovanje dobil razbojniško plačilo s pilo, ko se je jedva pojavil »sporazum* in nova vlada. Kuzmičeva napaka je bila samo ta, da je bil zvest novi državi in kralju. Gotovo bo napadu kmalu sledil tudi od-stavitveni dekret . . .
Mladinska organizacija
Ustanovitev <Edinosti* v Tržiču. V ne« deljo 26. t. m. se je vršil v Tržiču pri Lon« čarju sestanek napredne mladine za usta» novitev »Edinosti*, kjer se je izvolil na« slednji pripravljalni odbor: Franc Markelj
predsednik; Josip Latnpe podpredsednik, Josip Dobrin, Franc Bajželj, Vojko Rooss, Rudolf Ravnihar in Josip Bahun odborniki. Sestanku jo prisostvoval delegat iz Ljubi ji, ne, ki je v kratkih potezah orisal pomen in namen društva. Našim novim borcem kličemo: «N"a delo do končne zmage!* Or« ganizaciji pa želimo veliko uspeha.
Sokol
Bratje in sestre Sokola I.
Samo teden dni še trajajo priprave za veliko slavnost, ko nas na Taboru posetijo bratje in sestre nove združene sokolske župe Ljubljana, ki sega od Kamniških planin do Snežnika, od Lo> gatca pa tja do Sodražice, Kočevja i> Vač.
Vabim Vas na delo v zletnih odse* kih, vabim k številni udeležbi pri spre« vodu. Župno predsedništvo vodi zlet, stvar našega odbora in odsekov pa je, da zletno delo dobro pripravimo in da ga vzorno izvršimo. Bratje, v vztrajno' sti in vestni požrtvovalnosti je mol sokloskega udruženja. 1}ranimo to mo« ralno moč, vzdržimo priznano ugledno tradicijo!	STAROSTA.
sSokoIska žnpa LJubljana«. V nedeljo, dne 2. avgusta priredimo bratom gos ton dva sprejema pri jutranjih vlakih, ob po! sedmih ta pol osmih. Vsakokrat odvedemo goste z godbo na Tabor, kjer se bo vršil ob 8. uri zajutricovalni koncert. Točno ob 9. trri se prično skušnje članov in članic za javno telovadbo. Po skušnjah se razvije slavnosten sprevod po mestu. Sprevod bosta spremljali dve godbi In sicer po Vrhov-čevi, Vldovdanski, Komer skega te Sodni ulici, dalje po Dunajski. Selenburgov« cesti čez Kongresni trg, po Gosposki tflici, Turjaškem trgu. Bregu, čez snost, Šentjakobski, Stari, Mestni, Marijin trg, po Sv Petra In Škofji ulici na Tabor. — Zdravo) Župno starešinstvo.
»Sokol I.» Danes, dne 28. t. m. Uma)o člani rediteljslkega zbora sestanek na Taboru ob 8. uri zvečer. Pridite vsi! Pričaku-jemo novih prijav v ta zbor. Zdravo! Zborov predsednik.
Po svetu
—	Portugalska vladna kriza. Bivši zunanji minister Pedro Martinez Je odklona sestavo nove vlade, nakar je predsednik republike brzojavno poveril s sestavo vlade zborničnega predsednika Ferreteo, ki blv začasno v Parizu.
—	Češka javnost o nemškem odgovoru, češki list! ugotavljajo, da odklanja nemški odgovor zaščito vzhodnih meja. »ČesJcosto-ven ska Republika« pravi, da si hoče Nemčija na ta način pridobiti ključ za revizijo mirovne pogodbe in da bodo nadaljna pogajanja naletela na težkoče s strani Nemčije.
—	Boljševikl proti varnostnem paktu.
Ob priliki nemškega odgovora ptšejo moskovska »Izvestija«, da je renski varnostni pakt za Evropo nepotreben. List pravi, da so vzhodne evropske meje kakor lahek pesek, ki jih more veter vsak trenutek razpršiti na vse strani. Dogodki v Rusiji, na Poljskem in v baltiških državah morejo vsak hip postavi« na dnevni red vprašanje teh meja. List čegar glavno uredništvo je prevzel v zadniem času profesor Stepanov Skorcov, zaključuje, da Nemčija ne bo sipre-menila svojih prijateljskih odnošajev do Rusije.
Elektrifikacija postaje in kurilnice Ljubljana gl. kol.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani razs pisuje javno pismeno licitacijsko razpravo za elektrifikacijo postaje in kurilnice Ljub« ljana gl. kol. Razprava se bo vršila dne 9. septembra ob 10. uri pri direkciji drž. že« Ieznic v Ljubljani v sobi načelnika mašin« skega odelenja v III. nadstropju palače »Ljubljanski dvor*.
Predpisano kolkovane ponudbe z račun« sko čitljivim in brezpogrešnim proračunom naj se izroče brezpogojno do imenovanega dne ali pravočasno pošljejo po pošti na di« rekcijo drž. železnic v Ljubljani v zapeča> t enem ovoju z naslovom: »Mašinsko odele« nje direkcije drž. železnic v Ljubljani* in z označbo: »Ponudba za elektrifikacijo po« staje in kurilnice Ljubljana gl. koL Ponud. bi mora biti priloženo potrdilo glavne blru gajne direkcije drž. železnic v Ljubljani da je ponudnik položil varščino v iznosu 50.000 Din v gotovini ali v državnih in dr» žavno garantiranih vrednostnih papirjih, in ne smejo ponudniki zahtevati nikakih obre sti za vloženo varščino.
Varščina ponudnika, kateremu se poveri instalacija, se dopolni na 5 odst. končne« ga proračunskega zneska za instalacijo in ostane kot kavcija v glavni blagajni di« rekcije drž. železnic v Ljubljani do brez« hibne superkolavdacije instalacije po pote« ku predpisanega jamstvenega roka. Direk« cija državnih železnic si pridrži pravo od prispelih ponudb osvojiti si eno, ali pa da tudi v nepovoljnem slučaju ne osvoji nobe« ne in sicer ne glede na višino ponudbene vsote.
Instalacija mora biti dovršena najkasne« je čez 3 mesece po odobritvi ponudbe. Po« nudnik se mora obvezati, da v slučaju pre« koračenja termina plača za vsak prekorv čen dan penale 15.000 Din.
Pripomočki za ponudbe in sicer: instal«« cijski načrti in popis posameznih del so od 30. t. m. dalje pri mašinskem odelenju di« rekcije državnih železnic v Ljubljani, od< sek II/5 za jaki tok, v III. nadstropju pala« če »Ljubljanski dvor*, soba št. 212 na raz« polago v vpogled.
Zamujene ali nepravilno opremljene po« nudbe se ne bodo upoštevalo.
Narodno slavje v Splitu
Odkritje Maruličevega spomenika in otvoritev Jadranske razstave.
Split, 26. julija.
Dočim je bil prvi dan slavnosti posvečen le otvoritvi liško-dalmatinske železnice, je bil današnji dan posvečen v glavnem otvoritvi Maruličevega spomenika in Jadranske razstave.
Ze rano zjutraj je bilo po ulicah silno živahno. Ob 6. zjutraj so pričele pla-vaške tekme in tekme pomorskih klubov z ladjami (yo!e de mere), ki so končale ob pol 9. dopoldne. Splitski «Gusar» je odnesel večino zmag. nekaj manj važnih pa šibeniški klub. Ob 9. uri je oddala naša vojna mornarica več topovskih strelov in križarila oo luki. Mesto je bogato v zastavah, na vseh straneh so odmevali zvoki godb. ki so vabili občinstvo k odkritju Maruličevega spomenika. Nekaj minut po deveti uri je bil na Trgu 9. novembra 1882. (tega dne ie splitska občina prvič prešla v hrvatske roke) z velikimi svečanostmi odkrit Maruličev spomenik. Pred spomenikom je govoril msgr. Frano Bu-jič. nakar ie kraljev delegat Priča položil na spomenik krasen venec. Govorila sta še ministra dr. Krajač in doktor Radojevič nato pa splitski župan doktor Tartaglia. Vročina je bila neznosna: vsi so hiteli, da oficijelne svečanosti čimbolj skrajšajo. Na Trgu 9. novembra so bile zbrane ogromne množice naroda in na spomenik je bilo položenih nad 20 vencev.
Nato je sledila otvoritev Jadranske razstave. Po kratkih nagovorih predsednika, ministra n. r. dr. Grisogona in župana dr. Tartaglie jo je admiral Priča imenom kralja proglasil kot otvorje-no. Razstava je napravila na vse navzoče najboljši vtis in je v raznih njenih oddelkih podana slika celokupnega dalmatinskega gospodarstva, industrije, prometa, pomorstva ter sploh vsega, kar more nuditi Dalmacija. V foajeu Narodnega gledališča je bila potem otvorjena razstava slik, v starem poslopju mestnega doma na Narodnem trgu pa etnografski muzej.
Popoldne ni bilo službenih sveČano-sti.Radi neznosne vročine so ljudje v skupinah odhiteli na izlete, predvsem v kopališča. Ob 5. popoldne je bil prirejen izlet na Marjan, kjer je splitska Trgovsko-obrtniška zbornica priredila gostom zakusek. Imenom ljubljanske mestne občine je govoril pri tej priliki predsednik gerentskega sveta dr. Puc, imenom ljubljanske Trgov§ko-obrtniške zbornice pa dr. Pless.
Split plava v morju navdušenja. Takih svečanosti mesto nedvomno še nikdar ni doživelo. Računa se, da je došlo v Split nad 30.000 ljudi iz vseh pokrajin naše države. Vsak vlak, ki pride v mesto, je pozdravljen z viharnim ploskanjem in vzklikanjem. Ob 19.30 je odšel prvi brzovlak iz Splita v Zagreb. Jutri se nadaljujejo svečanosti po določenem programu.
Poučno potovanje planinskih kmetov
Poučno potovanje planinskih kmetov na planšarsko šolo v Grabnerhofu pri Admontu v Avstriji priredi sredi avgusta srezki ekonom v Radovljici. Potovanje bo zelo poučno, ker se bo natanko proučilo razne poljedelske, živinorejske in planšarske naprave na vzornih posestvih in zavodih. Želeti je, da se udeleži potovanja primerno število kmetovalcev, posebno iz goratih delov Slovenije. Ogledalo se bo planšarske in druge gospodarske naprave v Kallwan-2ii. v samostanu Admontu, travniško šolo istotam, vzorne Grabr.erske in See-bodenske planine, planšarsko šolo v Grabnerhofu, posestvo Spreitzenhof v Landlu, posestvo Landlreit, morebiti tudi Rofhschildovo posestvo in planin-
ske pašnike v Hinterbergu pri Waid-hofen an der Ybbs, in tamkajšnje zadružne pašnike. Potovanje bo trajalo šest do osem dni.
Stroški na potovanju bodo znašali najmanj 15 šilingov dnevno brez železniške vožnje, treba pa računati z dnevnimi izdatki okrog 17 šilingov, t. j. okrog 140 Din na osebo in dan. V tem znesku so vsi dnevni izdatki, vštevši neznatne stroške za vodstvo ekskurzij in napitnine, razen voženj. Kmetovalci, ki žele udeležiti tega poučnega potovanja, naj takoj sporo če točne naslove srezkema ekonomu v Radovljici. Tej obvezni prijavi je priložiti 50 Din za prireditvene stroške. Zadnji rok za priglasitev je do 8. avgusta. Interesenti si morajo sami preskrbeti potne liste za Avstrijo. Potovanje se bo vršilo le v slučiiu, ako se obvezno priglasi najmanj 15 posetni-kov. Podrobnosti o nastopu potovanja itd. se sporoče priglašencem pravočasno pismenim potom.
Program češkoslovaško-jugoslovenskih dni v Rogaški Slatini
Maribor, 27. julija.
Dogovorno z obema češkima društvoma v Mariboru in Ljubljani ter z ljubljansko ligo je določila mariborska JC-liga na svoji zadnji odborovi seji tale podrobni program za češko-jugoslo-venske dneve v Rogaški Slatini:
V	soboto 1. avgusta popoldne prihod reprezentantov naših oblastev. društev, korporacij, češkoslovaških gostov ter zastopnikov ČSR. Ob 20.: v zdraviliški dvorani akademija celjskega Sokola. Ob 21.: razsvetljava Zdraviliškega doma s koncertom čeških skladb v parku na čast 75 letnici rojstva predsednika ČSR. Masaryka.
V	nedeljo 2. avgusta. Ob 9.15 prihod vlaka z ostalimi gosti in udeleženci. Sprevod z godbo pred Zdraviliški dom, kjer je kratek pozdrav. Ob 10. slavnostno zborovanje v zdraviliški dvorani: Govor predsednika JčL iz Maribora, narodnega poslanca dr. Pivka o nalogah lig, govor pokrovitelja prireditve, velikega župana mariborske oblasti doktorja Pirkmajerja, pozdravi zdraviliškega ravnatelja dr. Štera, zastopnikov ČSR., ČJL iz Prage, JČL iz Beograda, Ljubljane in Celja, čeških društev iz Beograda. Zagreba in Ljubljane ter Maribora in morebitnih daljnjih prijavljenih zastopnikov oblastev. korporacii in tako dalje. Sledi govor urednika B. Borka o Masarvku v srbohrvaščini in končno izvolitev pripravljalnega odbora Zveze JČL v Jugoslaviji.
Vsak govornik se mora takoj v začetku prireditve priglasiti predsedstvu. Pozdravi in izjave zastopnikov morajo biti kratke. Tudi govora dr. Pivka in dr. Pirkmajerja trajata le do 15 minut. Spored se bo izvajal točno po programu. ker prične ob pol 12. skupna seja vsgh odborov lig in čeških društev v mali zdraviliški dvorani, kjer poroča o delovnem programu JČL ministeri.ialni tajnik g. Berineer iz Prage. Ob 13. banket v zdraviliški dvorani s sviranjem orkestra, kjer bo prilika za dalnje govore. Po obedu ogled vrelcev in zdraviliških naprav. Ob 16. prireditev celjskega sokolskega okrožja. Vrnitev z vlakom ob pol 18. ali s posebnim vlakom ob 23.
Slavnost se vrši ob vsakem vremenu in je častna dolžnost članov lig in čeških društev, da se pripeljejo v Rogaško Slatino tudi v slučaju slahega vremena, to že z ozirom na udeležbo odličnih zunanjih gostov, ki prispejo po večini že v soboto popoldne. Udeležbo je javila tudi oficijelno mariborska sokolska žu-pa. Za prevoz so naročeni pri ravnateljstvu državnih železnic posebni vagoni za udeležence.
ELITNI KINO Matica
Telefon lji.
Predstave ob: i/i5., '/»8. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Prvič v Jugoslaviji H. da! in knnecl Prvič v Ljubljani
Madame X
Lov za srečko po celem kontinentu se nadaljuje. Komika in napeti zapletljaji rastejo pri vsakem dejanju. — DrugI del je še veliko boljši kot prvi in si ga lahko ogleda tudi tisti ki prvega nI videl, ker se zveza dobi že v prvem deianiu.
Poslednja pot ponesrečenega R Ziherla
Škofja Loka, 26. julija.
Koliko sočutja in žalosti je izzvala v mestu in okolici tragična smrt pri avto-mobilski vožnii ponesrečenega tukajšnjega trgovca R. Ziherla, je pokazal pogreb, ki se je vršil v sobpto na škofjeloško pokopališče. Tako veličastnega in številnega sprevoda še ni videla Škofja Loka.
Spalir Sokola in Orjune je pričakal pred Sokolskim domom voz, ki je pripeljal iz Ljubljane pokojnikovo truplo. Staroste in podstaroste sokolskih društev Gorenjske sokolske župe so dvignili krsto in jo prenesli v temno zastrto telovadnico ter jo položili med zelenje in kupe vencev, kamor je pričelo pravo romanje domačega in tujega občinstva. Sokoli in Orjunaši so tvorili častno stražo. Točno ob 18. uri se je po končanem cerkvenem obredu začel oremikati žalni sprevod izpred Sokolskega doma. ki ga je otvorila godba sokolskega društva z Jesenic. Za njo so nosili sokolski naraščaj ter člani domačega sokolskega društva celo vrsto vencev, ki so iih poklonili razni odbori in odseki društva ter prijatelji svojemu priljubljenemu podstarosti. Značilen ie bil venenc z napisom: »Svojemu soponesrečencu — Rafael, Rado. Ela Thaler.« Njim je sledilo starešinstvo Gorenjske sokolske župe. društveni staroste in podstaroste. številni sokolski prapori, nato dva zbora Sokolov v kroju ter cela vrsta članic. gasilci iz Škofie Loke. Stare Loke, Žabnice itd. Sledili so nosači številnih vencev mestnih Orjun. društveni baria-ki in močna četa Orjune s predsednikom oblastnega odbora inž. Kranjcem na čelu, za njimi pa korporativno mestni občinski odbor z vencem pod vodstvom župana g. Josipa Hafnerja. Krsto so nosili izmenoma člani Sokola in Orjune ter v istem redu tudi tvorili častno stražo. Sledili so pokojnikovi sorodniki in mnogobrojno civilno občinstvo od blizu in daleč ter oficijelni zastopniki in deputacije raznih korporacij. Med njimi smo opazili župana mesta Kranja, g. Cirila Pirca. srezkega prosvetnega referenta g. Vilibalda Rusa, predsednika trgovskega gremija za srez Kranj g. Franca Sirca, člana trgovske zbornice v Ljubljani g. Šarabona in dr.
Pretresljiv je bil prizor, ko se je sprevod ustavil pred pokojnikovo hišo. kjer je mestni župnik dr. Arnejc ponovno opravil cerkvene obrede in se je od ljubljenega moža poslovila njegova soproga. Solze iskrenega sočutja in neizmerne bolesti spričo tolike tragike so porosile stotine navzočih ljudi.
Ob odprtem grobu je zapel pomnožen pevski zbor pod vodstvom br. Adamiča zadnjikrat svojemu pevskemu tovarišu v srce segajočo žalostinko. od pokojnika pa so se v iskrenih besedah poslovili v imenu občinskega odbora g. žunan Josip Hafner, imenom Sokola učitelj Rudolf Horvat, v imenu Orjune Škofja Loka učitelj Vojteh Debeljak. za oblastni odbor pa predsednik inž. Kranjec. Globoko potrti so vsi govorniki naglašali zasluge pokojnika na gospodarskem, kulturnem in naciionalnem polju. Občinski odbor je izgubil v njem naide-lavne.išega odbornika. Sokol svojega požrtvovalnega podstarosto. Orjuna svojega nenadomestljivega predsednika. pevski zbor svojega navdušenega pevca, reveži svojega najboljšega dobrotnika, meščani svojega neumornega delavca, najboljšega prijatelja in družabnika. Tisočglava množica je klonila in plakala. Težak, uničujoč je udarec, ki £a je zadala kruta usoda Škofji Loki. Takih mož je le malo med nami!
Umor trgovca Pipana še vedno - zagonetka
Novi moment, o katerem se je zdelo spo« četka, da popelje oblasti do razjasnitve skrivnosti Pipanove smrti, se je zopet raz, blinil v prazen nič. Na policiji so se vr« šil« že par dni zasliševanja neke zakonske dvojice, posebne žene, ki je vrgla senco sumnje na svojega moža. Pogovor, ki se je vršil v gostilni med neko gospo in nje« nim znancem je bil po izpovedi dotičnega
Kulturni
Gostovanje članov mariborskega gledališča
{Pavel Rasberger, Rado Zeleznik in Anta
Kovačlčeva) Torek, 28.: v Laškem. Sreda, 29.: v Št Jurju ob j. ž. Četrtek, 30.: v Konjicah.
Kraljevo odlikovanje pevke Eme De-stinove. Krsli je odlikoval češko umetnico pevko Emo Destrnovo z redom sv. Save IV. razreda. Umetnica je prejela do odlikovanje za svoje letošnje nastope v Beogradu, Zagrebu, Osijeku m Ljubljani.
Razstava bratov Kraljev med ljubljanskim veleseimom. Brata France m Tone Kralj priredita v času letošnjega ljubljanskega velesejma razstavo svojih najnovejših del v Akademskem domu. Razstava n« bo posebno obilna in bo imela samo namen pokazati najnovejše stvari teh dveh revo-Iucijotiariev v zadnji dota slovenske upodabljajoče umetnosti.
Petdesetletnica kiparja Remllča. KipaT Rendič znan po svojih mnogobrojnfh sklup-turah m načrtih, se je pripeljal v Split, kjeT
bo praznoval 50 letnico svojega rojstva. Rendič je doma iz Supetra na otoku Braču.
Gostovanje sarajevskega dramskega osobja v Bugoinem. Sarajevski dramski ansambel je pred kratkim gostoval v Bugoj-nem ter je imel na svojem repertoarju drugo dejanje »Smrti majke Jugovičev«, Nico-demijevo komedijo »Scampolo« Coroviče-vo aktovko »On« in NuSičevo »Svetovno vojno«.
Bivši Člani splitskega Narodnega gledališča na Sušaku. Na Sušaku so prošle dni gostovali bivši člani splitskega Nit. gledališča ga Mansvjetova, gg. Jovanovič in režiser SIbirjakov. Nastopili so z Nico-demijevo komedijo »Zora, dan, noč« in s pevskimi točkami.
Gledališka kriza v Beogradu. Preiskava radi propadanja beograjskega Narodnega gledališča v zadnjem poslovnem letu je sedaj definitivno zaključena. Odločeno je, da se gledališka uprava, ki je stala na čelu zavoda zadnje leto, en bloc odstavi. Kdo bo imenovan za novega intendanta, se še ne more reči, vendar ima največ izgledov za imenovanje MIlan Predlč, ki je izkušen gledališki človek in katerega so izrinile z
njegovega mesta v prvi vrsti spletke. Pre-diču bi bila za slučaj tega imenovanja poverjena popolna preureditev beograjske drame.
Razhod oslješkega gledališkega ansamla.
Narodno gledališke v Osijeku preživlja težko krizo, radi katere ga v zadnjem času zapušča osobje. Soproga Zorka in Evgen Petrovič sta podpisala pogodbo za Beograd. Njima sledita tudi Biljuša tn Mika Ml-lovanovič, ga V uksan-Barlovičeva pa odide baje v Ljubljano.
Pisatelj Molnar se loči od Sari FeJa-kcve. Iz Budimpešte poročajo, da je pisatelj Franc Molnar vložil proti svoji ženi. igralki Sari Fedakovi tožbo v kateri zahteva razporoko. Sari Fedakova Je v prošli gledališki sezoni žela velike trhimfe na Dunaju v »Antoniji« ter je sedaj angažirana pri Rernhardtu.
Književniki na oddihu v Dubrovniku. V Dubrovnik so prišli na oddih srbohrvatski pisatelji: Josip Kosor, Ljubo Wiesner. Gustav Krklec. Miloš Crnjanski. SIbe Miličič ter Frano Alfrrevič.
Pavel Golja na enoletnem gledališkem dopustu v Osijeku. Bivši tajnik beograjskega dramskega gledališča g. Pavel Golja je nastopil enoletni dopust, katerega bo deloma prebil v Osrjeku. kjer bo vodil Narodno gledališče do svojega odhoda v Beograd.
«p«hm tako krepak, da on ni mogel več oklevati Bil je prepričan, da tiči tukaj ne samo možnost krivde, in četo uverjen. da je krivec najden.
Na podlagi njegove prijave je bila zakon slu dvojica takoj poklicana na policijo. Sledil je prav dramatičen nastop v policij* skih pisarnah, ko je žena zažugala možu vpričo policijskih organov, da izda usodno skrivnost. To se pa ni izvršilo, marveč se j je ona pri drugem zasliševanju izmikala, oziroma ni mogla povedati ničesar konkrci nega, kar bi dalo policijskim organom po* vod za energičnejše postopanje napram možu. Sumljivo se je zdelo policiji v prvi vrsti to, ker je žena zahtevala od moža na« ravnost blazne svote v svrho molčečnosti — rekoč, da se takoj po izplačilu loči od njega. Na podlagi izpovedi zaslišanega mo< ža pa je prišla policija do zaključka, da ima opravka samo z nekoliko bolno žensko. Vrh tega je mogel tudi dokazati, da se je nahajal usodnega dne, ko je bil izvršen umor, s svojimi prijatelji na Posavju, kjer je ostal v družbi pozno v noč.
Vzrok, da je osumila žena svojega moža krvavega dejanja, ki je razburil takrat celo mesto in sedaj po desetih mesecih zopet razdražil duhove, je ta-le:
Nekje v predmestju Ljubljane živi čed> na blondinka in nekje v mestu stanujeta gospa in gospod. Gospod je potreboval stro jepiske. Ta strojepiska je svoječasr.o po. znala rajnkega Pipana pravzaprav od ne« dolžne strani, nahajala pa se je že takrat v službi in njen šef je bil mož ljubosumne žene, ki je nakrat pričela dolžiti svojega moža, da je vjet v mreže svoje strojepiske in ljubosumen na ubogega Pipana. Vse to je ona seveda skombinirala v svoji fantazi« jI, kajti normalno čuteč človek za kaj take« ga ne bi imel povoda. Iz ljubosumnosti je sanjarila tudi o zločinu, katerega naj bi iz« vršil njen mož, ki je imel poleg tega. kakor omenjeno že v nedeljskem poročilu, s Pipa« nom tudi drugačne zveze.
Zapomniti si Je
da od do seda) razpoložljivih pisanih slrolev na svetovnem trgu ustrezata v vseh ozirih naibolj
ERIKA in IDEAL
pisalna stroja
THE REX Co., Ljubljana.
Zločin na Harinicu pri Dobovi
Dobova, 26. julija.
Umor posestnika Šolerja na Harmici, o katerem ie «Jutro» poročalo že v nedeljski številki, je povzročil med ljudstvom silno razburjenje. Dogodek po svoji grozoti m bestljalnosti nedvomno še nadkriljuje svoječasni zavratni roparski umor mesaria Kral.iiča.
O zanimivem odkritju zločina smo zvedeli še sledeče podrobnosti:
Posestnik Soler na Harmici. majhni hrvatski vasi ob Sotli blizu Dobove, je nenadoma i-zginil že začetkom meseca julija lanskega leta. Živel je v zadrugi s svojim oženjenim sinom Josipom in tedaj še ne oženjenim sinom Slavkom. Josipova žena je Slovenka in doma lz Mihalovc. v župniji Dobovi. Prodal je posestvo obema sinovoma, za sebe pa je pridržal le pol orala njive. In baš radi tega koščka zemlje je moral Franc Soler storiti tako nasilno in tragično smrt.
Ko je izginil, so domačini razširili govorico, da se je šel kopat v Sotlo, kjer je utonil. Obenem pa so se trdovratno vzdrževale govorice, da Soler ni umrl naravne smrti, temveč da se je moral zgoditi kak zločin. Dokazov seveda ni bilo. In ko je čez nekaj tednov vrgla Sava v Jesenicah nekega utopljenca, čegar identiteta se ni dala do-
fnati, na suho. so oblasti poklicale oba
olerjeva sinova, ki sta v utopljencu soglasno ugotovila — svojega očeta. Tako je bil konec starega Solerja navidezno pojasnjen in zadeva pozabljena!
Božji mlini meljejo sicer počasi toda sigurno. Sin Jože ima sedem let starega sinčka. Na paši se je deca med seboi sprla, rn mali je zagrozil svojemu nasprotniku: «Boga ti. ako ne šutiš. ču te vubiti s sekirom, kao je naš čača vubi1 sekirom staroga čada!« To so doznal! orožniki, ki so takoi aretirali oba Soler jeva sinova in snaho. Oumlienci so vsako krivdo energično zan:Va!i. dokleT se niso vjeji v spretno nastavljeno zanj-ko. Orožniki so namreč .Toneta in njegovo ženo zaprli v oddel'en prostor, v katerem se je poprej skril orožnik. Ml sleč, da sta sama. sta govorila o zloči nu. nakar je orožnik nenadoma stopil pred nju. Sedaj ni bilo več izhoda in hočeš nočeš sta morala priznati groz no deianje. Povedala sta, da so starega Solena izbili s sekiro, ga zakopali rod pod. kjer .ie ležalo njegovo truplo do meseca novembra. Tedaj so truplo izkopali, ga zavlekli n* bližnjo njivo iu tamkai vnovič zagrebli.
Orožniki so peljali zločince v soboto na omenjeno njivico, kjer so morali izkopati truplo umorjenca. Kaj je bil pravzaprav vzrok grozovitega deianja. še ni popolnoma jasno. Kakor zatrjujejo zločinci, so izvršili dejanje iz b">jazni, da bi oče svojesra pol orala njivice ne prepustil komu drugemu. Glavni krivec je Jožetova žena. ki je svojemu možu in njegovemu bratu Slavku grozila, da bo najela svoie brate, ako onadva ne umorita očeta. Zakrknjenost morilcev izpričuje prav posebno dejstvo, da je Slavko dnevno ob grobu svojega očeta brezskrbno pasel krave in pe^val otroka. Medtem se je bil namreč že tudi on poročil. Nlegova nevesta kakor tudi njegova poročna priča sta ga pred poroko prosila, naj odkrito pove, ali
nosi kako krivdo na očetovi smrti. Nevesta ga je naravnost rotila, naj je ne spravlja v nesrečo. Slavko je seveda vsako krivdo zanikaL ter potegnil tako brezvestno ženo in otroka v —~"ast.
Zločin je po svojem bistvu tako strašen, da razburjeno in ogorčeno ljudstvo glasno zahteva zasluženo kazen za c* nične morilce._
Hotel Ljubljanica
Ljubljana, 27. julija. Naša današnja zgodba govori o prečud* nem odkritju malega otočka v ljubljanski vodi, ki je pokazal vse pogoje za tujski promet, predvsem pa za udejstvitev glavne želje samega odkritclja: da se na njem zgradi pripraven hotel — recimo hotel Ljubljanica — z vsem komfortom: kopali« ščem, blatom in ležišči na zeleni travi. Zgodba je pa takšna:
Dalmatinski vinotržec, po imenu Pisku* lin kako*li, in pristojen naravnost na kršne jadranske otoke kadi, je prišel v Ljubljano vino prodajat. V Ljubljani se izpozna in mu ugaja, ker ima med oštirji nekaj dobrih odjemalcev, pa je zato poleg vzorcev težke dalmatinske črnine pripeljal tokrat seboj tudi svojo obitelj, ženo in otroke. Spravil jih je lepo pod streho v solidnem ljubljan« skem hotelu in jih dal pogostiti, sam pa se je takoj odpravil po opravkih in je kar v prvi kleti — pri Štefanu — našel dvoje sta« rih znancev. Beseda je dala besedo, vino« tržeč pa za vino, — in tako se je zgodilo, da je omenjena trojica do policijske uro izpraznila nič več in nič manj kakor 18 li* trov. Nato so se odzibali spat.
Ker pa je vinček»črnineek v glavi še težji kakor v sodu je gospodina vinotržca vleklo namesto proti hotelu na šentpeterski cesti za eno ulico dalje — na Šentpeterski na« sip... In kdo bi zdaj vedel, kako se je vse nadaljnje zgodilo: Gospodin vinotržec je vsekakor tam nekje pred Petelinčevo tr» govino zdrknil v Gruberjev kanal, torej kake tri metre globoko v vodo, in se nato srečno skobacal iz ozkega pristranskega to« ka na prvi zeleni otoček, porasel s košato travo, kjer se je takoj zleknil in zaspal.
In bi bil sladko počival na otočičku src* di ljubljanske vodice nemara do poznega dopodne, da ga niso v prvi jutranji uri opazili tisti gospodje s košatimi peresi na ramah, ki zjutraj pišejo po ljubljanskih uli» cah. Namreč: cestni pometači. Opazili so ga in ga začeli dramiti z drobnimi kamene« ki. In res je gospodin vinotržec reagiral ta« koj, čim ga je prvi kamenček pravilno po« godil na zadnjo plat. Zbudil se je, skočil pokonci in začel drgetati. Ves je bil pre« močen in iz čevljev mu je žmerikala voda. V tem se je s kolesom pripeljal g. Breskvar ki ima tam blizu ključavničarsko delavni« co, obenem pa se je nabralo tudi že precej radovednežev in osobito gospodje mesarji so z onstran brega sijajno uživali ta ju« tranji prizor. Prišel pa je tudi gospod straž* nik.
•Boga mi, a ja sam mislio, da spavam u hotelu,® se je sam s seboj čudil gospodin vinotržec, se pretipaval po žepih in vztrajna šklepetal z zobmi.
»Kako pa, v hotelu Ljubljan'ca,» so mu pritrjevali opazovalci.
«E, baš je bilo fino,» je dalje zatrjeval gospodin vinotržec, ko je v premočeni ob« leki vendar vse drugo našel v redu: denar in uro z zlato verižico in dozo in celo tudi žigice. V tem je g. Breskvar prinesel dol« golestvo in gospodin vinotržec je srečno priplezal z otočiča naravnost na nasip. Se je nato razodeval zbranemu občinstvu, da je počitek sredi vode bil takorekoč boian« ski. Le»tega, kako se mu je posrečilo od« kritje famoznega otočička in kako je po« noči nanj zajadral z nasipa, lenega pa ni vedel razodeti niti gospodu stražniku. Vo« ščil je vsem skupaj lahko noč in se nato odpravil kakor mokra miš skozi najožjo ulico v hotel, kjer ga je pričakovala žena in obitelj.
Na Sentpeterskem nasipu in tam okrog Je zdaj mnogo smeha in razkazovanja, ker se na otočičku še dobro pozna ležišče sredi košate trave. Mnogoteri pa menijo, da bi čisto resno trebalo merodajnim faktorjem v premislek staviti predlog, kikor smo ga mi navedli v uvodu. Seveda, če bi polno iz« vedbo načrta ovirale finančne težkoče, te« daj bi se pač zadovoljili tudi s solidno ograjo, katere tamkaj ob nasipu ni.
Višja pedagoška šola v Zagrebu
Na višjo pedagoško šolo v Zagrebu bode v bodočem šol. letu 1925-26 sprejetih 100 učiteljev(ic). Prošnje za sprejem je poslati zadnji čas do 31. avgusta t. L Sprejeti ne morejo biti oni, ki še nimajo treh let službe, ta oni, ki so že prekoračili 38. starostno leto. Ostali pogoji za sprejem so: vložiti je treba službenim potom tozadevno prošnjo hi ji priložiti nastopne listine: 1. zrelostno spričevalo, 2. usposobljenostno spričev ilo, 3. potrdilo o številu službenih let, 4. službene ocene za vsa leta, 5. krstni list, 6. zdravniško spričevalo, 7. službeno popisni-co z navedbo, če je kdo poročen ta ima otroke. V prošnji je navesti, za katero sku. pino se je odločil, eventuelno še eno skupino, če bi v oni. za katero se je odločil, ne bilo več prostora. Skupin Je pet ta sicer: I. za narodni jezik s književnostjo, zgodovino ta zemljepisjem: II. za tuje jezike (najsi bode že za nemški, francoski aH Italijanski), s književnostjo, narodi« jezfc In zgodovina; za III. za prlrodopis (zoolo-gija, botanika, mineralogija ta geologija, geografija m kemija); IV. za matematiko, fiziko ta kemijo; V. za vsakovrstno risanje, opisno geometrijo in matematiko. Sprejetih bo v vsako skupino po 20 kandidatov. Oni za II. skupino bodo delali vzprejemnj Izpit, da se že prej ugotovi, če imajo toliko predznanja, da bode mogoč ugoden uspeh. Oni, ki bodo sprejeti, obdrže vse službene pravice za č^sa študlranja. O sprejemu bodo ob pričetku predavani obveščeni po služb«« ni poti.
ze vesti
*	Kraljevo kronanje. Kakor doznava beograjska »Politika«, se bo kraljevo kronanje vršilo šele prihodnje leto. Kronanje se bo izvršilo v Ziči, del svečanosti, ki bo trajalo več dni pa v Zagrebu. V obveščenih krogih zatrjujejo, da je bila ta določba sprejeta v sporazumu, ki so ga sklenili radikali in radičevci.
*	Zdravstveno stanje min. predsednika.
Iz Karlovih Varov poročajo: Min. predsednik Pašič se je nastanil v hotelu Imperial, kjer mu je dal borzojavno sporočiti svoj pozdrav tudi prezident CSR Masaryk z izrazom nade. da kmalu okreva. Zal izgleda, da je bolezen g. Pašiča mnogo resnejša, nego se je doslej poročalo iz Beograda. Pašič trpi na akutnem želodčnem katarju, kar na sebi ne bi bilo nevarno. Vendar pa ga ta bolezen fizično silno izčrpava in mu tudi izpodkopuje duševno silo. Zdravniki so vznemirjeni radi znakov srčne slabosti, ki so pri visoki Pašičevi starosti zelo opas-ni. Poleg specifičnega karlovarskega leče-nja z vodo in kopeljami, skušajo zdravniki dvigniti fizično prožnost In odpornost sivolasega državnika z masažo in drugimi sredstvi. Q. Pašič ima od časa do časa temperaturo ter je postal zlasti napram političnim logndkom zelo apatičen. Ko pa so mu povedali, da ga namerava Stiepan Radič obiskati, je energično odklonil. Zdravniki so za enkrat prepovedali vsakršne obiske pri Pašiču, ki se tudi subjektivno ne počuti dobro. — K temu poročilu naj dodamo vest iz 3eograda, k! pravi, da je stanje g. Pašiča sedaj zadovoljivo, ker se more povsem ««ovirano posvetiti svojemu Iečenju.
" Ofcietnica Draškovičeve smrti. Včeraj so potekla 4 leta, odkar je padel Milorad Draškovič v Delnicah kot žrtev komunističnega atentata. V beograjski sabo roj cerkvi se je povodom te obletnice vršil slovesen parastos, kateremu je prisostvovalo mnogo rodoljubnega občinstva. Navzoči so bili m. dr. tudi vsi v Beogradu se nahajajoči se poslanci SDS. Davidovičevci so po parastosu priredili v hotelu »Imperial« še posebno komemoracijo, pri kateri je govorilo več govornikov. V kraju atentata, v Delnicah so se spominjali Draškovičeve smrti s posebno proslavo. Tudi v nacijonal-nifi slovenskih krogih ne zamre hvaležen spomin na velikega demokrata ta državnika Draškovlča in njegova slava v zgodovini našega naroda in njegove države ostane večna.
*	Češkoslovaški poslanik na Bledu. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan S e b a je v nedeljo odpotoval na Bled, kjer ostane dalj časa.
*	Angleški novinar v Dalmaciji. Odlični angleški novinar M. Stephen Graham, dopisnik londonskih »Times«, se mudi že dalj iasa v Dolnje™ Kastelu pri Splita. Graham piše obširno študijo o našem narodu. Njegova soproga prevaja na angleščino Simu-oovičevo novelo »Aikar«.
+ Iz državne službe. Gozdar Janko Hrast pri šumiski upravi na Bledu je iz 3. skupine pomaknjen v 1. skupino III. kategorije ter je obenem trajno upokojen s penzijo, ki mu pripada po službenih letih.
*	Nameščanje na meščanskih šolah s šol. skim letom 1925-2u. Učiteljstvo opozarjamo na zadevni ministrski odlok, katerega ie priobčil ravnateljstvom meščanskih šol in sreskim poglavarjem veliki župan s P. br. 9048-25. Pravilno opremljene prošnje je takoj vložiti po uradni poti.
*	Himen. V Ptuju se je prošlo soboto poroči okrožni zdravnik g. dr. Matko M r-go 1 e z gospodično Pavlo Senčarjevo iz ugledne veletrgovčeve obitelji. Starešini sta bila gg. nevestin svak dr. Lasič, odvetnik h Maribora, in okrajni sodnik A. Mrev-Ije, zaročenec mlajše nevestine sestre. Obilo sreče!
*	Kongres Jugoslovenskih higljenikov.
V	prvi polovici meseca oktobra se bo vršil v Beogradu povodom otvoritve higijenične-ga instituta kongres jugoslovenskih hjgije-Ežkov, na katerem se bodo razpravljala vprašanja organizacije zdravstvene službe in pospeševanja ljudskega zdravja v naši državi
*	Nov dnevnik v Splitu. Po vesteh iz Splita prične tamkaj te dni izhajati tretji dnevnik pod imenom »Jadranska pošta«. List bo informativnega značaja ter bo izhaja! zaenkrat na štirih straneh. Urednik lista je g. Makale, Ustanovitelj »Večernje pošte«
V	Sarajevu.
*	Rajhenburg-Savski Brestovec. Prometno ministrstvo je odredilo, da se železniška postaja Raihenburg na progi Zidani most-Zagreb prekrsti v »Savski Brestovec«. Po vesteh Iz Beograda, da se v kratkem razglasi odlok s katerim se izpremeni naziv večjega števila postaj, ki imajo še vedno nemška ali madžarska imena.
*	Za ^opravo ceste do Plitvlčkib fezer. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 210.000 Din za popravo ceste od Ogulina do Plitvičkih jezer. Cesta je zelo zanemarjena, kar zelo slabo upliva na tujski promet.
*	Nezaposlenost v Jugoslaviji. Po podatkih delavskih zbornic je v Jugoslaviji nezaposlenih približno 67.000 delavcev. Med vsemi industrijami je menda najtežje prizadeta grafična industrija. Koncem junija je bilo nezaposlenih 563 članov Zveze grafičnih delavcev v vseh devetih podružnicah in sicer 327 kvalificiranih in 236 nekvalificiranih. Nezaposlenih je v Beogradu 156, v Zagrebu 145, v Ljubljani 68, v Sarajevu 65, v Novem Sadu 45, v Osjeku 36, v Splitu 29, v Subotici 24, tn v Velikem Bečkere-ku 5.
*	Židovska konfesijonalna šola v Osjeku
zatvorjena. Kakor javljajo iz Osjeka, je ministrstvo prosvete poslalo mestnemu poglavarstvu razpis s katerim se odreja da se irora židovska konfesijonalna šola' takoj z a tvoriti bi razpustiti.
*	Ustanovitev kriminalnega muzeja v Beogradu. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se ustanovi v Beogradu kri-
minalna muzej, v katerem se bodo zbiral vsi predmeti najdeni pri zločincih, s katerimi so se ti posluževali pri izvršitvi svojih kazniivlh dejanj. Zbiralo se bo tudi sicer vse, kar se nanaša na kriminalnost in borbo ž njo v naši državi. Posebna komisija vodi pripravljalna dela.
* Sodišče vrača Radiču njegove stvari. Preteklo soboto popoldne so pripeljali pred Radtčevo stanovanje poln voz knjig, brošur in pisem skratka ves materija!, ki ga je bila zagrebška policija Stj. Radiču zaplenila v dobi obzrtane. V soboto popoldne se je pričelo službeno izročanje teh zaplenjenih stvari.
Proti korpulenci (debelosti)	učinkuje
edino preizkušeno in najnovejše	sredstvo
Lepoform tablete. Glavna zaloga	Lekarna
Bahovec, Ljubljana (in Salus)	284a
Z .Neosan' kremo dosežete trajen blesk obutve, ki se tudi v mokroti ne izpremeni
*	Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju ima dne 29. t. m. ob 16 M (pol 5.) uri v salonu gostilne Zupančič redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
*	Pravilnik k stanovanjskemu zakona z natančno razlago in z vzorci vseh mogočih vlog na stanovanjsko sodišče je izšel danes Cena Din 20. Dobiva se ga v založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II (pisarna Jugoslov. Matice) ter v Matični knjigarni cdnosno pisarni Yerca na Kongresnem trgu v poslopju kino Matica.	__
*	Zoper mole najboljše sredstvo »Tar-mol« izdeluje Chemotechna. Mestni trg 10.
*	Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah Olavna zaloga Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 ta »Salus«, d. d. v Mariboru pa lekarna Sv. Areh, Glavni trg 20.
*	Pod brzovlakom. V nedeljo popoldne je šel 18 letni posestnfkov sta Gumzej iz Laporja pri Slovenski Bistrici po železniškem tiru za predorom postaje Slov. Bistrica od bližnjega ribnika, kjer se je kopal. Nasproti mu je pripeljal tovorni vlak, kateremu se je hotel Gumzej umakniti na drugi tir. V tem hipu pa je pripeljal od zadaj izza ovinka po tem tiru brzovlak ter povozil Gumzeja, ki je obležal popolnoma razmesarjen.
*	Požar. Dne 23. t. m. ob po! 23. uri je v hiši Kolomana Varga v Prosenjakovcih št. 23. izbruhnil požar, ki se je v nekaj minutah razširi' tudi na sosedno hišo posestnika Josipa Ensteina. Hiše so bile lesene in s slamo krite, vsled česar se je ogenj naglo razširil in je bila gasilna akcija zelo težavna. Pri gašenju so se odlikovali organi tukajšnjega oddelka finančne kontrole, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče in rešili nrnogo premičnin.
*	Samomor orožnika. Iz Krške vasi nam pišejo: V nedeljo ob 3. zjutraj se je ustrelil s službeno puško orožniški narednik, komandir tukajšnje orožniške stanice g. Ivan Zavec. Vzrok samomora ni znan. Zavec je ostavil pismo, v katerem se poslavlja od žene ter jo prosi, naj skrbi za otroka. Vendar pa ne omenja niti besedice, kaj ga je gnalo v smrt. Pokojnik je tukaj služboval delj časa in je bil splošno priljubi teti. Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Blag mu spomin, žalujoči rodbina naše globoko sožalje!
*	Žrtev Save. Vroča nedelja je v Zagrebu zvabila ogromne množice ljudstva v savska kopališča, ki so izgledala kakor velika mravljišča. Ni čada. da so se vsled npremi-š^enosti, neopreznosti ter objestnosti dogodile tudi številne mesrečle. Celo vrsto oseb so plavači rešili sicer sigurne smrti, trgovski pomočnik Josip Golu bič pa je utonil. Kot neplavač je zagazil pregloboko v savski rokav in kmalu izginil v valovih.
*	Nesreča v gorah. Kakor poročajo lz Splita, se je v zadnjem času pripetilo v planini Biokovo več smrtnih nezgod. V kratkih presledkih so pri žetvi borne trave med skalovjem padli preko pečin im se ubili se-Ijak Joso Jerkovič, neka starejša žena ta štirinajstletna deklica.
*	Tatvine na železnicah. Ker se v zadnjem času zopet množe tatvine na železnicah in mnogi potniki prijavljajo, da jim je bilo iz prtljage marsikaj ukradeno, je prometni minister naroči! postajnim načelnikom, da se mora vsaka tudi najmanjša tatvina naznaniti varstveni oblasti v svrho, da se uvede najstrožja preiskava.
41 Ponarejeni dolarski bankovci Ameriško poslaništvo v Beogradu opozarja, da sta se pojavili v Jugoslaviji dve seriji ponarejenih bankovcev po 20 dolarjev. Ena serija s kontrolno črko »V« štev. *21« je falzifikat. Izdelan s pomojo klišeja foto-mehanlčnrm potom, vendar zelo primitivno in A je pri najmanjši previdnosti lahko spoznati. Drug! falzifikat spada tudi med rezervne federalne novčanice s kontrolno črko »D.« Falzifikat je narejen s pomočjo fotografiranja pravih bankovcev na licu belega papirja, na katerem so črne tn rdeče črte, ki naj predstavljajo svilene črte pravih novčanic. Pečat na falzifikatih je modre barve dočim so številke na državnih novčanicah črne.
*	Krvava ljubavna tragedija se je prošlo soboto odigrala na Vrhovcu prt Zagrebu. Brivski pomočnik Zvonimir Frankovtč in njegova ljubimka Olga Kobilovič sta se sprehajala po Vrhovcu ta Frankovič jo je nagovarjal raj bi šla ž njim skozi gozd, češ da ji mora sporočiti neko skrivnost. Ona je predlog odklonila in se hoteia vrniti v mesto. Nenadoma je Frankovič potegnil iz
Domski filc Klobuki
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z. Mahnlč-Corjanc
Kopitarjeva ulica štev, 1.
žepa nož ter jo trikrat zabodel v prša, potem pa še sebi portnfl nož v levo straa prsi. Frankov« je obležal na atestu mrtev, Olgo Kobflovttev® pa so paaanti naSti težko
ranjeno ter Jo odpremJH v zagrebško za-Idadno bodaloo..
Iz Ljubljane
u— Gospodarsko In Izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi dne 3. avgusta I. dvorski sejem v vseh prostorih gosp. Oblaka na Tržaški cesti 22, na kar že sedaj opozarjamo Ljubljančane. Spored objavimo prihodnji teden	1540 u— Umrli v Ljubljani Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Krainer, vdova umirovljenega železniškega ključavničarja, hlralka, 76 let. — Riliard Jesih, čevljarski mojster, 25 let. — Frančiška Harlng, uradnikova žena, hlralka, 65 let — Marija Gorenc, delavčeva hči, 6 mesecev.
u— Dramatični odsek sekcije «Un!Je» v LJubljani. Clanl dramatičnega odseka Unije se vabijo na sestanek, ki se vtš! danes dne 28. julija ob pol 8 zvečer v Narodnem domu, I. nadstr., levo. Vabijo se tudi novi člani, ki imajo veselje do drame. Razdelile se bodo vloge novih iger. Točnost Je na prvem redu. — Režiser.
u— Najnovejše bluze, otroške In dam ske obleke, priporoča Krlštoflč-Bučar.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 prestopek vmešavanja v službo stražnika, 2 telesni poškodbi, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 2 prestopka pijanosti, 9 prestopkov cestnega policijskega reda. 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek navijanja cen. Aretacija Je bila izvršena 1 in sicer radi tatvine.
u— Male tatvine. Iz njiv v Trnovem so pokradli v nedeljo zvečer poljski tatovi velike množine krompirja. — Posestniku Antonu Martinčiču na Cesti na Loko Je odpeljal neznan uzmovič osem tednov starega psa volčje pasme, vrednega 200 Din. — Na Cesti dveh cesarjev je odnesel doslej še neizsleden uzmovič posestniku Janezu Ku-naverju z voza nekaj perila, telovnik ter steklenico domačega sadjevca v skupni vrednosti 141 Din.
u— Tat v cerkvi. Iz trnovske cerkve Je odnesel dne 25. julija neznan cerkven tat dva prta in sicer enega, vrednega 1000 Din iz stranskega oltarja, drugega vrednega 200 Din, pa je sne! s podstavka za tnašno knjigo. Tatvino je prva opazila cerkovniko-va žena Marija Ravnihar, ki Je prijavila zadevo policiji. Tatu so varnostne oblasti že na sledu.
u— S kolom po glavi. V pondeljek okoli pol I. zjutraj se je zglasil na vodmatski stražnici pleskarski pomočnik Anton Hudež iz Sela in prijavil, da leži pred Oražnovo hišo neki moški v krvi In nezavesten. Straž nik je res našel na dvorišču Oražnove hiše na Se!u vsega okrvavljenega mizarskega pomočnika Franceta Zakotnika, ki je izpovedal, da ga je napadel Hudež ter ga pobil na tla s kolom, katerega Je iztrgal Iz neke ograje. Hudeža je stražnik nato aretiral, Za kotnik pa je bil odpeljan v bolnico.
u— Nevarna Igra. V nedeljo okrog 16. ure se je nudi! opazovalcem ob Gruberjevem kanalu zanimiv, vendar nekoliko neprijeten prizor. Na škarpo Je nakrat prihl-tel neznan moški, se tamkaj vlegel in čaka! da ga zgrabi voda ter ponese s seboj. Na opozorilo nekaterih gledalcev sta prišla dva stražnika, ki sta neznanca zgrabila ravno v trenutku, ko se Je hotel vreči v valove. Bil Je to neki mizarski pločnik, ki Je Izpovedal, da Je hotel Izvršiti samomor, ker se Je malo preje spri doma z ženo.
u— Nesreča. S stopnic prvega nadstropja hiše št. 10 v Trnovskem pristanu je padla v soboto popoldne 14-letna Alojzija Nov. šak, doma Iz Viča Deklica se Je pri padcu tako težko poškodovala, da so Jo morali prepeljati z rešilnim vozom v Javno bolnico.
Iz Maribora
a— Osebna vest. Stavbeni uradnik Scliell ki Je svoječasno funeiral pri občini kot mestni arhitekt, je bil sedaj na lastno prošnjo odpuščen iz magistralne službe s primerno odpravnino Služba mestnega arhitekta Je razpisana do 15 avgusta.
a— Boj za znlžanle cen. V nedeljo se Je vršila Izredna odbor«va seja zadrug pekovskih mojstrov v Mariboru, na kateri Je bilo sporazumno z zastopniki oblast! sklenjeno, spremenjenim valutnim razmeram odgovarjajoče znižati cene kruhu In pecivu. Od 29. t. m. napre) bo stal 1 ke črnega kruha 6 Din in 1 kg belega kruha 7 Din. žem!je v teži 5 50 dkg pa po 50 par Ako bi pokara! še mariborski žiman kaj zanimanja za znižanje cen, hI lahko miribors1--p tr*ne r?7-mere Izsledile vse drugače. Tako pa Irrajo v mariborskih rocfilmh višje cene kak^r v MuhMpil. 7-"rrpbn in Vsr;»MH«lrth tonVc^b.
a— Kronika. Mestno kopališče ho te dni radi snaženja kot'3 zaprto. — Policija je 'retirsla na ulici dve prostitutki, ki sta čakal! na ?.rtve.
a— Avtotakse Polagoma se Maribor tudi v pr<-m»tn.ern 'vrini modernizira. Snuirjo avto - drnžbo. ki bo z novimi avtobusi oskr bovela promet po me*tu in b^žnjih okoliških občinah Pred kteriValno banko so v soboto otvoril! modern bencinov napajalnik, ki Ima samo angleški napis, ker se vozijo skort Maribor skoro irk'iučno aneleškl av-tomoblllstl. slovenski šoferji in avtopasest-nikl pa tudi v svoli ogromni večini obvladajo angleščino. Povrh tera čuva repre-zentacljo Marljora fuoan SLS. ki Je tudi bol) na angleško ndarlen v obrambi samo-sloven^ke avtonomije Na kolodvoru In Grajskem trcu so nrirastle nove avtotakse; no pet jih včasih £aka peti^nih pasažiriev. Amoak stalne takse ravno t! avtom^billsti nimajo. Tz mesta v bolnico računajo na pr. kar po 50 Din. kar bi s'a!o po liubManski tarifi kakih 15 Din. Ce imajo izvoščki svoje od občine odobrene tarife, bi JHi morale
^urUtfiitm
nogavic z žigom In znamka (rdečo, modro ali zlato)
da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. 93-» V
imeti tudi avtotakse. Povsod drugod je predpis, da morajo imeti avtotakse na av. tomobilu tahometer za kontrolo potnikom, koliko kilometrov je avto prevozi! in cenik. V Mariboru nam pa seveda zadošča angleški bencinski napajalnik Nemca Robausa v klerikalni banki.
a— Ponesrečeni Avstrijci. V nedeljo se Je peljal Iz Avstrije skozi Maribor na obisk k sorodnikom v Slovenjgradec trgovec Anton Reichtendorfer s svojo materjo in šoferjem Martinom Gradišnikom v motornem kolesu s priklopnim sedežem. Pri Breznem v Dravski dolini pa se je motor naenkrat prekucnil. Reichtendorfer in Gradišnik sta si spahnila desni roki v rameni, dočim je bila gospa Reichtendorfer samo obtolčena. Prepeljali so jih v mestno bolnico, motor pa v popravilo.
a— Smrt pod avtomobilom. Bivši mariborski trgovec Emil Hubašek, zadnji čas agent, je v nedeljo zvečer tragično končal pod kolesi avtomobila svoie življenje. Ko se je v nedeljo ponoči vračal iz Frama, je padel preko ceste. V tem času Je pripeljal v naglem tempu z avtomobilom sin trgovca Krajnca Iz Frama in povozil Hubaška, ki mu je na več mestih raztrgal desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, toda že po polnoči je Hubašek umrl. 2ive! je že dolgo v bednih razmerah.
a— Tečaj občinskih tajnikov Je minulo nedeljo priredila demokratska stranka za mariborsko okrožje. Na tečaju so dobili udeleženci predvsem pouk o raznih vlogah in pritožbah na upravna oblastva. Tečaj je bil vrlo dobro obisikan. Došli so celo udeleženci s Koroškega in Prekmurja.
a— Grajsko klet. ki Jo je šteti med prve mariborske znamenitosti, so po daljši stagnaciji včeraj zaprli ter Jo prevzame zopet prejšnji najemnik g. Gjuro Valjak, ki si Je pravkar uredil novo restavracijo «Union» pri Aleksandrovi cesti. Po ponovnem reno-viranju bo klet zopet otvorjena. Želeti pa bi bilo, da bi lastnik tudi zunanjost gradu končno že popravil. Za Maribor ni ravno častno, da mu v sredini mesta razpada zgodovinski grad, ki hrani v svoji strukturi dragocene posebnosti. Stavbeni urad bi lahko zapoveda! zadelati vsaj velike luknje na severni strani grajskega zidu, ki Izgledajo kot vhodi v roparske dupline. Ze radi tujcev bi mesto ne smelo trpeti takih razpad-lin tik velikožupanske palače.
a— Rizik o dela. V ruški tovarni za dušik Je včeraj pri delu zletel iz steklenice, napolnjene z dušikom, ključ v glavo delavca Ferda Stancerja in ga precej ranil na glavi. Prepeljali so ga v bolnico.
a— Utopljenec. Včerai popoldne so ribiči blizu Ježekove tovarne na Melju potegnili iz Drave okoli 65 let starega utopljenca, ki Je plaval na Dravi. Potegnili so ga na breg. Bil Je popolnoma oblečen in je imel pri sebi 19 Din. Identitete doslej še niso ugotovili.
Iz Celja
e— Kraljeva rodbina v Celju. V pondeljek ob trlčetrt na pet Je prispel z avtomobilom z Bleda v Celje kralj Aleksander s
kraljico in prestolonaslednikom, dočim se Je v drugem avtomobilu vozilo njegovo spremstvo. Na ulicah je bilo le malo občinstva, ki kralja, dasi |e bil v uniformi, v naglici skoro nI spoznalo. Na pozdrave Je kralj živahno In uljudno odzdravljal. Pri vhodu v mesto si je kraljevi avtomobil naloži! nekega dečka, ki bi mora! pokazati pot na stari grad. Ker pa pot na grad od Skalne kleti naprej ni za vozove, se je avto obrnil In zopet zdrčal v Savinjsko dolino.
e— Petrovičeva drama «Duše» v Cel'u. Znani hrvatski pisatelj Peciia Petrovič, ki se Je pred nekoliko tedni mudil več dni v Celju in na Rogaški Slatini, Je dal mestnemu g!eda1;5ču celjskemu pravico prve slovenske predstave svoje drame «Duše». Delo Je zelo učinkovito. Prevod oskrbuje lekarnar g. Fedor Gradišnik Drama pride še letos na oder.
e— Mestna plinarna. Zadnji čas krožijo po mestu govorice da namerava mestna pli nama prenehati z obratom. To je dalo mest nemu magistratu povod, da Je te govorice
javno demantkal. Mestna plinarna bo de. Iala tudi za naprej in vabi občinstvo, da si nabavi plin za svoje potrebe.
e— Po nedolžnem osumljen. Glede na na šo vest z dne 17. julija, objavljeno med celjskimi novicami, da je bil upokojen! uradnik M. P. Iz Zavodne pri Celju aretiran, ker je osumljen krvoskrunstva, nam poročajo, da je bila dotična težka obdolži-tev popolnoma neosnovana in se je zgodila S. M. P. po nedolžnem velika krivica.
e— Skesan grešnik. V pondeljek je poli. cija prijela 28 let starega Otona Skaleta, v celjsko okoliško občino pristojnega mesar, ja, ki je po svojem lastnem zatrdilu pred božičem leta 1918. ukradel nekemu kmeto-valcu v Št Jurju ob juž. že! kravo. Tako) takrat so spravili Skaleta za ozidje okrož-nega sodišča v Celju, a od tam Je za svete Tri kralje pobegnil. Sedaj pa se mu Je za. če!o po domu tožiti in ie prišel v Celi«, kjer so ga takoj zopet zaprli
Iz Trbovelj
t— Tatvina električnih žarnic. Ko so na» pravili pri Karlu Trbovcu, delavcu na Do« brni, že predkaznovanemu, hišno preiskavo zaradi suma tatvine, so našli več elektrik nih žarnic sumljivega izvora. Trbovc se je izgovarjal, da jih ima že dalj časa in da jih je dobil od bivšega paznika Antona Scho« nerja kot nagrado za popravilo njegovih čevljev. Ko so nato vprašali Schonerja o teh žarnicah, ki so last TPD, je kategorično za« nikal Trbovčevo izjavo. Zadeva se bo re« šila pred merodajnim forumom, ker se je izkazalo, da so žarnice ukradene.
t— K Jen fe nočnega miru. V vinjenem stanju sta kalila nočni mir Benjamin Vo» deb iz Lok in Franc Vdovč iz Retjega, ko sta se vračala domov iz Ranzingerjeve go« stilne. Oba sta kričala na korajžo in pre«l klinjala svetnike in svetnice.
t— Psevdomisdčni poja\i. Tako označu« jejo cerkveni prisateljl ljudske nabožnosti, ki so v nasprotju s tistimi ki jih predpisu« je cerkev. Te nabožnosti so se vršile tudi v Trbovljah in se še sedaj deloma vrše. Zaradi njih se je zelo pričela razburjati tu« kajšnja duhovščina, ki je pričela raz leča opozarjati ljudi, naj prenehajo s svojimi »spiritističnimi večeri« v raznih delavskih revirjih. Ker so večerne pobožnosti, pri ka« terih so sc zbrali moški in ženske, zavze: male vedno večje dimenzije, se je zanje pričela zanimati tudi oblast, ki je najbolj prizadetim naložila razne kazni. Pri vzklic« ni obravnavi pa je srezko glavarstvo v La« škem razveljavilo vse razsodbe, s katerimi je naložilo kazni, ker jo ponovna preiskava mogla samo to dognati, da sicer obstoji vei čudno pobožnih družb, da pa se shajajo le k skupnim molitvam. Klerikalci, ki so spremljali potek te zadeve z največjo po« zornostjo, so tako za eno blamažo boga« tejši.
Iz Primorja
*	Tržaške *Novice» zaplenjene. Zadnja številka tržaških «Novic» je zopet zapadla zaplembi. Prrfcktura v Trstu ima nad tem skromnim listom neverjeten apetit.
*	Proslava prvega ziavzetja goriškega mesta. Dne 9. avgusta se vrši v Gorici pro« slava prvega zavzetja Gorice po Italijanih. Ta dan prideta v Gorico in se udeležita velikih dooljubnih svečanosti, katere bo» do plačali Goričani sami tudi šef general« nega štaba general Badoglio ter general Grazioli. Seveda bodo zastopane vse civil« ne oblasti. Italijanska mesta pošljejo v Go« rico posebne reprezentance. Stroški za pro« slavo se bodo krili iz posebnega fonda, za kateregi se bodo pobirali prispevki javno na ulicah. Primanjkljaj pa bo seveda plača« la mes*-a uprava.
*	Nesreče z vojnim strelivom so prisilile goriško varnostno oblast, da se je sedaj obrnila na vojaške, civilne in cerkvene ura« de z okrožnico, v kateri jih prosi pomoči pri svojem delu za zmanjšanje žrtev voj« nega streliva. Največ nesreč povzročajo v deželi bombe in granate, ki jih niso po« brali. Zato je bila dolžnost varnostne obla« sti, da pazi na čiščenje dežele dokler je bil čas. Zdaj so tvrdke za čiščenje odšle, po* brale denar, oblasti pa zvonijo po toči. Ta> ka je v resnici njihova skrb za človeška življenja.
*	Kap je zadela pri zaiemanju vode lz vodnjaka 651etno vdovo Rozo Čermelj v Skriliah. Starko je moral prepeljati «Zele» ni križ» v goriško bolnico.
*	Difcška Matica v Trstu naznanja vserti interesentom, da se sprejemajo prošnje za podpore v šo!sl:em letu 1925/26 samo do 31. avgusta. Upoštevale se bodo v prvi vr« sti prošnje onih dijakov, ki so nabrali kaj članov za društvo. Kdor prosi pri Dijaški Matici za podnoro, mora priložiti naslednje dokumente: ubožni list, dokaz, da obiskuje šolo, izpričevalo, da je dovršil zadnji letnik z dobrim uspehom ter potrdilo o državljan« stvu.
vr^tnra^r&š^isio poročilo
LUibliana, 27 -uliia 1925.	Llubljana, 306 m nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblafno 0—10	Padavine ; mm
! LiubPana . , .	7.	7615	17 2	vzhod	jas.	
I L'uMi*na . . .	14.	759-1	26 6	jug. zap.	več. jas.	
Luiblj.ina . . .	21.	7601	21 0	vzhod	pol. obl.	
| Zngieb ....	7.	760-1	200	jug. zap	jas.	
Beograd . , .	7.	7604	230	brezv.	več. jas.	
j Dunaj ....	7.		160		pol. obl.	1-0
Praga ....	7.	758-7		Jug. vzh.		
Icomost ...	7.					
Solnce vzhaja ob 4 37, zahaja ob 19-35, Barometer nestanovlt,
Značaj vremena se je polagoma nad vso Evropo spremenil. Razvil se jc nad njo vi« sok zračni tlak, ki je umiri! vreči* 4a so nastopili jasni dnevi z dokaj visoko tem« peraturo. Vročina je zavladala domala po vsem kontinentu razen na skrajnem zapa« du, kjer vpliva Atlantski ocean ohlajeval« no. Dosegla je -isoko mero tudi na seve« ru v Skandinaviji, Finski in severni Rusiji.
Samo na roiw visokega tlaka na zapadu in jugu so se So držalo manjše depresije,
luna vzhaja ob 954, zahaja ob 22'29.
temperatura višja.
pod katerih vplivom so se pojavile večje nevihte. Zapadna depresija pa se je kon« cem tedna izdatno povečala in se pomak« nila v našo bližino, kar je takoj povzročilo poslabšanje vremena. V soboto se vremenska situacija ni še nič zboljšala; jugozapad« na zračna struja gospoduje v ozračju, ba^ rometer se znižuje še vedno.
Dunajska vreeninska napoved za torek: V južnih Alpah bolj oblačno. Toplo. Pozneje slabo vrc«ne.
Evropske prestolice
Mnogo evropskih držav ne premesti svoje prestolice dolga stoletja, a mnogo je čelo takih, ki imajo eno in isto pre-stolico skozi vso svojo dolgo zgodovino. —
Rim se more smatrati kot prestolica Italije vsaj od IV. stoletja pred Kristusom, a Atene so si že v VI. stoletju pred Kristom priborile položaj glavnega mesta Grčije in ga imajo še danes.
Pariz je prestolno mesto Francozov že od rimskih časov, prav tako kot je London prestolica Angležev. Li-zabona, prestolica Luzitanije, si je piiborila zopet značaj stolnega mesta, ko ie Portugalska postala nezavisna država. Carigrad uživa že od IV. stoletia po Kristu dostojanstvo prestolice, a Praga je postala prestolica Cehov ob času njihovega ujedinjenja v X. stoletju.
Mnoge države pa so menjale svoje prestolice v teku stoletij. Prestolice so bile premeščene v nastopnih državah: Danska je imela nastopna mesta kot prestolice: Lethra, Roskilde in Kopen-hagen od XV. stoletja. Madžarska je imela kot prestolice: Vacov, Više-grad. potem Beograd (AIba Regia), nato Budim, Bratislavo in končno od leta 1785. Budimpešto. Zelo je premeščala svoje prestolice tudi Španija: Hoieda, Sevilla. Kordova, Burgos, Val-ladolid. Toleda in sedaj Madrid. Tudi Bolgarija je v pogledu prestolic zelo nestalna država. V teku stoletij so veliala kot prestolice nastopna mesta: Pržeslava, Ohrid, Trnovo in od XIX. stoletja Sofija.
Nedavno pa je izdalo znano varšavsko založništvo Gebethner in Wulff obširno delo Frančiška Bujaka o poljskih prestolicah v zgodovini poljskega naroda. Tudi Poljska spada med one države, ki so že večkrat premeščale svojo prestolico. Najstarejša znana prestolica Poljske je Gniezno, po katerem se ie tudi imenovala cela država. Leta 1039. je bila prestolica premeščena v Krakov, ker so Čehi Gniezno popolnoma porušili. Poljski kralj Sigismund III. pa je leta 1596. premestil svojo rezidenco v Varšavo, ki uživa še danes sloves stolnega mesta svobodne velike Poljske države.
V židovskem Parizu
Pariz, sredi julija.
Pariz ima mnogo skrivnosti, za katere tujci, tudi če več let bivajo tam, ne zvedo, ker hodijo navadno le po potih, ki iih je začrtal Baedecker, ali pa obiskujejo samo gotove, ozko omejene kro ge, iti jih poznajo od rojakov.
Malokdo si na primer v Parizu ogleda židovski mestni del, ki pa nikakor ni kdovč kie zunaj v kakem predmestni. temveč v središču mesta, par korakov od mestne hiše (Hotel de Ville).
Najlepši čas ogledati si čudno življenje v tem delu mesta, je večer kakega vročega dne. Iz bajno razsvetljene Rue de Rivoli krenemo v stran in takoj smo v ozkih, temnih ulicah, obdanih od pet in šest nadstropnih, starih in umazanih hiš. Večerni hlad je privabil na stotine prebivalcev na ulico: moških, žensk in nebroi otrok. Vsi so umazani, ali se nam pa vsaj tako zdiio v svoji siro-mašnosti. Sede na pragih ali pa na stolih in klopeh, ki so jih privlekli iz hiš, razgovarjajo se glasno in pri tem uprav židovsko mahajo z rokami. Najbolj čudna se nam zdi njih govorica. Govore namreč nemški, ono pokvarjeno židovsko nemščino, imenovano yiddisch, ki jo pa oni, ki zna nemški, prav dobro razume.
Prehodimo pet, šest temnih ulic, povsod se nam nudi isti pogled. Prodajalne so večinoma že zaprte, izvzemši gostiln — če jih sploh smemo tako imenovati — ki so skoraj v vsaki tretji hiši: to so temne kuhinje, iz katerih se vali malo vabljivi duh po slabem olju M masti, po praženi čebuli in česnju.
Najzanimivejše v tem čudnem kotu Pariza so pa morda šole. Oglejmo si na
Solin in njegov Tusculum
Mesto Solin poleg Splita je bilo nekoč prestolica Dalmacije. Njegova zgodovina sega daleč nazaj — v leto 117. pred Kristom. Proslavilo se Je posebno s svojo trdovratno odpornostjo, ki je delala Rimljanom velike preglavice.
Danes je Solin (Salonae) skromna naselbina, ki je v življenju bolj slavna kakor potrebna, dasi dela njen cement dalmatinskim tvorr.icam prav resno konkurenco. Lega kraja je lepa. Vse je v ravnini. Iz bližine gleda na Solin nekdanja trdnjava Klisa, ki je bila svojčas važna vojaška pozicija. Pri Klisu je konec Kozjaka, ki čuva Split in okolico s svojimi sivimi grebeni. In tam pod Mo-sorom je izvirek reke Jader, ki tako nedolžno in mirno teče mimo restavracije <Sa!onae» proti Vranjici.
V solinski Tusculum dospeš, če greš od postaje po trdi kraški kameniti cesti navzgor. Predno pa prestopiš prag tega častitljivega starinskega doma, je potrebno, da se seznaniš s spomeniki in ostanki, ki dajejo kraju obeležje in vrednost. Slovenski prijatelj Mariano-vič nas je peljal najprej na ogled amfi-teatra. Ta leži na severozapadnem delu mestnega ozid.ia. Rimljani so ga zgradili tako, da je lahko služil tudi praktičnim svrham. Rabil bi jim bil lahko ia trdnjavski stolp. Toda njegov namen bil seveda drugačen. Tu so nastopali
primer ljudsko šolo v Rue des Hospita-lieres - Saint - Gervais. Tu so vsi učenci tujci ali tniega pokolenja, pravega Francoza ni t; ti enega med njimi. Otroci v tej temni šoli so v naše začudenje prav snažni. Umljivo ie, da se snažno-sti niso naučili doma, temveč v šoli, Deklice so skrbno počesane in njih predpasniki niso umazani ali raztrgani.
šola je državna, pouk se daje isti kot po vseh francoskih ljudskih šolah v francoščini. Sestra Rdečega križa je dodeljena tej šoli. kar je izjema, toda to šolo podpira gospa de Rotschild, ^ soproga znanega židovskega bogataša.
Vsi otroci so namreč žid;e in nimaio prosto v četrtek, kot po drugih šolah, temveč v soboto, na židovski praznik.
—	Če bi imeli v soboto pouk, nam razlaga direktor, bi prišel samo učitelj, ne pa učenci. In čemu bi bili v naši demokratski državi tako netolerantni, da bi koga silili, naj dela na praznik.
Tudi v kantini se respektira vera: otrokom se daje samo «košer> meso, to se pravi od živali, ki so bile zaklane na rituelni način. Jedi se pripravljajo tudi tako, da se mastna in nemastna hrana ne mešate, kar je zapovedano po Židov ski veri.
Otroci so najrazličnejših tipov, svetlolasi, rdečkarji, čmolasi, lepi in grdi. Prišli so iz vseh dežel: iz Madžarske, Turčije, Rumunije, Egipta, Anglije, največ pa iz Rusije in Poljske.
—	Kdo je v razredu Francoz?
Več rok se ponosno dvigne. To 30 na-turaliziranci.
—	Oni, kojih starši so Francozi, naj dvignejo roko.
Teh je že mnogo manj. Toda starši teh so tudi naturaliziranci.
—	In oni, katerih starši so rojeni Francozi?
Teh pa ni. Torej sami tujci. A večina govori francoski kot pravi Parižani in izpite delajo kot vsi drugI
Otroci se naučijo francoščine z naravnost neverjetno naglico. Pravili so mi o deklici, ki je v jeseni stopila v razred, ne da bi razumela besedice francoščine. Na koncu šolskega leta pa je izdelala z odliko.
Najprej služijo otroci, ki so se že priučili francoščini kot tolmači; in nič nI bolj zanimivega. Pa tudi zabavnega, kot poslušati tak pouk.
Vprašam deklico:
—	Zakaj so tvoji starši zapustili domovino?
Pri odgovoru se nam odkrije vsa beda emigrantov:
—	Tam ni dovolj jesti, pove izrazito, a v sladki francoščini.
—	Tam je strašno. Neprestano se vrše poboji po ulicah.
—	Mučili so nas. Zbežali smo.
—	Kateri jezik govoriš, Ester?
—	Moj papa je rojen v Rusiji, mama v Turčiji. Doma govorimo židovski, toda mama zna dobro francoski,
—	Si jo ti naučila?
Ester se nasmehne prav skromno in povesi svoje velike, mile oči . . .
Carski kronski zaklad
Zadnje čase so pisali listi, da je sovjet« ska vlada že prodala v inozemstvo dci slo« večih briljantov iz kronskega zaklada ru» skih carjev. Boljševiki so pred kratkim do« volili nekaterim inczemcem, da si ogledajo ta carski zaklad.
Vsak žlahtni kamen, vsak komad ima svo« jo zgodovino.
Tu je n. pr. slavna krona Rom a novo v Nas praviti jo je dala carica Katirina II. pri zla* tarju Posierju v Ženevi, in je mojstrsko de« lo zlatarske umetnosti, neprekosljivs, kar se tiče lepote in izdelave. Poleg nje se na* hajata na svileni blazini kroni bivše carice. Ena je bila določena za svečano kronanje, drugo pa so držali nad glavo carice med nje« no poroko. Potem je žezlo Romanovov s svetovno znanim briljantom Orlovom.
Nadalje vidiš zbirko neni^idmh piruhov, edino te vrste na svetu. V Rusiji je namreč navada, da se ljudje obdarutuio za Veliko noč s piruhi, kar delamo udi mi Slovenci. Zadnji ruski car Nikolaj II. ;c vsako leto
gladiatorji, vršile so se svečanosti, rjoveli so levi ... In take prizore je gledalo do 20 tisoč oseb. Še sedaj lahko vidiš lože. iz katerih so opazovali pa-triciji te divje igre in podzemske hodnike, skozi katere so spuščali zverine na piano. Mogočni kvadri iz tisočletnega kamna pričajo, da se je današnji rod tudi kar se tiče zidave hiš strašno pomehkužil. Stari Rimljani so gradili preprosto, toda monumentalno ln en sam njihov navidez majhen ornament govori cele povesti.
Če pogledaš od amfiteatra proti reki Jader uzreš znamenita Cezarjeva vrata, Porta Caesarea. Potem si lahko ogledaš mesto tako zvanih Šestnajstih sarkofagov. Kamenite grobnice leže skoro tri metre globoko v zemlji. Na nekaterih so še vidni napisi. Vsak sarkofag je vsaj po enkrat preluknjan. To so baje napravili Goti, ko so pred davnimi sto in stoletji plenili tod naokoli.
Zelo zanimiva je škofova cerkev, Ba-silica urbana. Vendar interesira posvetnega obiskovalca bolj staro kopališče, Thermae s potilnico, Sudatorium. Tu je bilo nekoč zelo udobno. Kopališče je Imelo lepe bazene, sobe za oddih in počitek ter tudi posamezne kopalnice. Tla so povsod pokrita z gladko obdelanimi skriljami. Naravnost rafinirano oprer^ljena je bila potilnica. Para se je dvigala kvišku skozi votlo opeko, ki ie bila vzidana ob stenah okoli in okolL
podaril svoji ženi piruh, toda kakžnegal Vsako velikonočno jajce je umetnina in vredno stotisočo. Mnogo jih je med njuni, ki se jim vrednost sploh ne na določiti. Tu je piruh, ki ima v sebi prav majhen ekspres. ni vlak, sestavljen iz zlata ln žlahtnih kam* nov. Drugo jajce predstavlja Kremclj s sve. tovnoznano katedralo. Med okenci cerkve vidiš duhovne v svečanih oblačilih. Piruhov je cela zbirka.
V	zbirki je nadalje zaprt zlati grmiček z listi iz briljantov. Pritisneš na neviden gumb in grmiček se odpre. Iz njega skoči slavček, sestavljen iz samih pisanih draguljev. Ptič« ka žvižga, maha s krilci, potem pa izgine, in zlati grmiček se zopet sam zapre.
Poleg leži na blazinici majhna trompetna piščalka iz samega zlata, posita z tiaeri. Podarila jo je carica Elizabeta Petrovna svo. jemu bratu, ki so ga kasneje mučili v kaze. matih do smrti Nadalje je carjev meč, znak imperatorske moči, sablja, okrašena z dr«, gocenimi žlahtnimi kamni in vredna miliš j one.
V	zbirki je več spon iz biserov, fcriljar.t« nih ovratnic, kokošnikov (staroruski njglav. ni nakit) z briljanti in biseri, vrvice z du» manti, biseri, rubini, safirji, smaragdi, dra» gulji brez konca in kraja.
Boljševiška vlada je pokazala inozemskim dostojanstvenikom komaj petiao vsega car« skega zaklada, ki ga cenijo na približno 350 milijonov zlatih rubljev.
Naval občinstva k javni dražbi kronskega zaklada je velik. Prodaja se le del cai skega zaklada, ker potrebuje sovjetska vlada de. narja. Na dražbo je prišlo tudi kskih sto oblek carice. Med njimi so dragocene dvor. ne toalete poslednje ruske carice, polne naj. dragocenejših čipk in obrobljene z redko kožuhovipo in z več metrov dolgimi vleč. kami. Na dražbi vidiš tudi dragocena obla. čila dvorne duhovščine. Med njimi je 74 bo. gato z zlatom in srebrom vezmih ccrkvenih oblačil. Na prodaj Je tudi nad 2C00 z ilatom obrobljenih livrej dvorne služinčiii.
Boljševiki prodajajo vse .c dragocenosti na javni dražbi, češ da lastnina bivših ru. skih carjev nima nobene prave vrednosti za muzeje in da je treba odstraniti vsak spomin na buržujske čase.
rX' Jubilej greenwi$kega observatorija. Iz Londona poročajo, da sta kralj in kraljica obiskala greenwiško zvezdamo, ki slavi te dni svojo 2501etnico. K slavnosti so prišli učenjaki s skoro celega sveta.
X Če te osa piči. Pri obiranju zrelega sad. ja so nam često v nadlego ose. Osin pik no boli samo, ampak je tudi često pTav ne. varen, kajti osa prenaša s pikom mnogo strupenih snovi v človeško telo. Posebno nevaren jo osin pik, ako te ne piči osa na površino kože, ampak na ustnice, jezik na sluznico v ustih ali v vratu. Zaradi nagle in hude otekline se človek lahko zaduši. Naj. boljše sredstvo je navaden česen, s katerim je treba dotično mesto dobro natreti, ako pa te je pičila osa zadaj v ustih, moraš stol. čen česen požirati. To sredstvo deluje takoj in uspešno pri osinem, seveda tudi pri če» belinem piku.
X Smrt nemškega fiziologa. V Vratislavi je umrl fizik in fiziolog Oton Summer, ro. jen L 1860. kot sin nepremožnega peka. Summa je znan tudi izven Nemčije.
X Zaljubljen *redovnika. Pred dobrim mesecem je vstopil I91etni Oton Secchiatti v samostan očetov olivctancev v malem me. stecu Camogli pri Genovi. Na podlagi do. govora s samostanskim predstojnikom bi moral mladenič plačevati dnevno 15 lir za hrano. Mladi redovnik je pričel propagirati širjenje svetopisemskih naukov in je iskal mladeniče, ki bi hoteli vstopiti v zavod sv. Pavla v Piemontu, da sc tam pripravijo za svečeniški stan. Kmalu pa je spoznal Oton lcx> dekle, do katere ni čutil ravno sveto, pisemskih nagnenj. Dekle samo sc je uprlo mlademu popagatorju in ga ni maralo. Ker so ga samostanski očetje povrh terjali še za zaostalh par sto lir, je Otona vse to tako
Želite lepil! snmoveznic
kravat, srajc, perila sploh? Ali druge modne potrebščine, žepne rute, svilene žepne rute, naramnice, nogavičnike, nogavice, potem ako belite lepe izbere in poceni kupiti kar k tvrdki
Drago Schwab - Ljubljana
Dvorni trg štv. 3.
maju___eagBMB i mmm----— j_l^SS-
Posebno vlogo so imeli stebriči iz one-ke, na katerih počivajo široke kamenite plošče. Ti hlebci iz pečene ilovice so vsrkavali vlago in jo zopet izpuhtevali. Sredi kopališča je bilo prostorno dvorišče za gimnastične vaje na prostem. Tudi tu vidimo ostroumnost Rimiianov, ki so poznali pomen gibanja takoj po kopelji.
Potem ko si ogledaš Nekropolo. moraš obiskati pokopališče Manastirine. Pot drži skozi Buiičev cipresni drevored. Manastirine so b:le. kakor pove že ime samo, samostan. Sčasoma se je pri izkopavanju stare Salonae odkrilo, da je to najbogatejše solinsko pokopališče, v katerem je počival škof Dom-nius, ki je umrl mučeniške smrti leta 304. p. Kj. Po škofovi smrti so solinski kristjani sezidali kapelo. Kmalu nato so začeli tudi drugi ljudje pokopavati svojce v bližini kapele in sčasoma je nastalo veliko pokopališče z cerkvijo, od katere štrle še danes stebri v zrak.
Na nekoliko vzvišenem mestu Mana-stirin se nahaja sarkofag za dona Bu-liča, popularnega splitskega arheologa, ki je specijalist posebno v solinskih iz-kopinah. Grobnica je iz blestečega belega marmorja, prevlečena z dimastimi črnimi progami. Napis, ki je vrezan v kamen, ti pove. komu je namenjena za zadnji počitek.
A don Bulič je bolj pričujoč v Tus-culu kot v tej trrohnici. ki 2a oznaaia za
razžalostjio, da je kratkomalo izpil precej« 6no dozo strupa. V hudih bolečinah je i* povedal rvojc grehe, nakar so ga hitro pre* peljali v bolnico, kjer ga je kmalu obiskala
•grešnika in nevrednega svečenika*. Tusculum je nekaj nad sto let stara hiša, zgrajena iz trdega materiiala. Krita je s temnordečo opeko. Kontrast med zunanjimi zidovi je s tem krepko podčrtan. Dvorišče hiše tvorijo z železjem povezani stebri iz marmorja, pod katerimi stoji kamenita miza z masivnimi klopmi.
Prijetno mora biti v senci zoreče vinske trte tu na starinskih tleh tudi brez gostitelja! A vsakomur, ki gre v Solin in se prej oglasi pri donu Buliču, naroča simpatični svečenik prav resno: »Morajo vam v Tusculu postreči s ča-šo vina. kosom sira in kruha! Povejte oskrbniku, da sem to naročil jaz!»
Oskrbnik pa je čestokrat v zadregi, kako naj postreže trumam obiskovalcev. Vina, ki ga daje žlahtno kaštelan-sko grozdje, še oddaleč ni dovolj za vse, ki prihajajo poleti žejni sem gori. Za večje družbe izletnikov preostaja torej samo kos kruha, katerega so deležni zlasti dijaki, če pridejo v Tusculum na obisk. Drugače pa je človek pod to streho zares pogoščen. Pred nas — bilo nas je četvero — je postavil oskrbnik liter črnega, postregel pa nam je tudi s kruhom. Posedli smo po starinskih dalmatinskih stolih in na kamenite klopi, ki so pregrnjene z dalmatinskimi domačimi deli ter trčili s kozarci. Ta črnina je zdravilna kakor nobena druga! Greh jo je mešati z vodo. ,tmalf vseana
policija, Id je ugotovila, da je mladi Oton navaden slepar, in da bo moral delati pov koro za svoje grehe najprej v državni jet» nišnici.
Vino je močno kakor grom in te zavžito v preobilni meri, lahko spravi pod mizo. Ena steklenica je za štiri osebe več nego dovolj. Na steni visi list domačije »Ad bomun pastorem«. In ta dobri mož, ki zastopa gospodarja pod krovom Tuscula že leta in leta, je več kakor navaden oskrbnik. Zna ti naizust latinske reke, ponaša se z grščino ln s celo vrsto drugih jezikov. To. vidiš stori praktična naobrazba, če živiš med starinami in vodiš naokrog tujce.	(
Ob kapljici iz kaštelanskih vinpmv, do v so se nam razvezali jeziki. Napo-: sled se je vsak od nas podpisal v knjigo za goste, ki je po številu že deseta. Pr-j vili devet jih leži na pultu ob steni in^ če bi jih hotel pregledati, bi moral či-. tati dolgo, dolgo . . . Našel pa bi v njih prav gotovo zelo interesantna imena.
S težkim srcem se ločimo od Tuscula in krenemo po Cesti Miru navzdol v restavracijo «Salonae» ob recici Jader, Postrežem smo dobro, pa saj ni čudno, ko nosi jed in pijačo na mizo Slovenka, ki se čudi. da je kanil v Solin zopet eden iz Ljubljane.
V lepem večernem hladu se odpravimo peš nazaj proti Splitu. S pogledi se dotaknemo stare cerkvice, v katerf je bila kronana Jelena, potem pa hajd! mimo Kristovega kipa naprej domov proti Splitu. Odpira se nam razgled na večerno življenje v Vranjici, katero.
Mak Beneike ui.iuetoakter
Socijalna politika
Šesta konferenca mednarodnega urada dela
(Uporaba prostega časal
Ta konierenca se Je vršila v času o3 IS. junija do 5. Julija t. 1. v Ženevi. Dnevni red Je bil zelo obsežen in za mednarodno soci-lalno politiko velike važnosti. Obsegal Je: 1.) koristna uporaba prostega časa delavstva; 2.) enakopravnost tu- in inozemskih delavcev pri obratnih nezgodah; 3.) tedensko 24-urao počivanje produkcije v steklarnah s kadnimi pečmi; 4.) nočno delo v pekarnah. Poleg teh štirih glavnih točk se je konferenca pečala tudi še z nekaterimi vzporednimi vprašanji in poročili.
Na konferenci Je bilo zastopanih 40 'držav, od delegatov Je bilo 69 vladnih, 30 de-lodajalskih in 28 delavskih. Pozdravne in uvodne besede Je govoril kot predsednik idr. Beneš, ki Je poudarjal potrebo internacljo-nalizacije socialnopolitične zakonodaje. Težnja modernega politika mora biti, da Išče in ustvarja predpogoje, sredstva ln zakone, katerih cili je ustvariti ljudi vseh družabnih vrst srečnejše in zadovoljnejše. Mate-rielna konkurenca pa hrani v sebi kali novih krvavih vojn. Mednarodna konferenca dela Je po svojih ciljih', namenih in nalogah poklicana, da se zelo uspešno udeležuje na ohranitvi svetovnega miru.
Delo se Je vršilo v komisijah'. Pri poročilu ravnatelja mednarodnega urada dela Alberta Thomasa, ki Je znan tudi nam, se Je razvila mestoma ostra in zanimiva debata. Posebno pozornost Je vzbujalo dejstvo, da Zedinjene ameriške države in Rusija še niso član te mednarodna institucije. Potreba soudeležbe teh držav pri delu mednarodnega urada za delo nedvomna. — Toda politični razlogi ovirajo izpopolnitev organizacije. Kako dolgo še?
Pri točki o osemurnem 'delavniku in o ratifikaciji zadevne washingtonske konvencije se je ostro kritiziralo postopanje nemške vlade, ki s svojimi odredbami gazi načelo osemumika in dela delavstvu neprijazno politiko. Proti tem odredbam, ki naj imajo svojo moralno in gospodarsko utemeljitev v reparacijskih dolžnostih nemške države, so se ostro in kritično izraževali zastopniki francoskega, angleškega in belgijskega delavstva; istotako tudi nekateri vladni zastopniki, predvsem angleški in češkoslovaški. Nemški delegat dr. Leyman Je utemeljeval nujnost in potrebo takih odredb in je zlasti poudarjal: zasedbo Porurja, katastrofalni padec nemške marke, ogromno zvišanje tarif. Trdil pa Je, da so te odredbe le začasnega značaja. Splošno je prevladovalo mnenje, da Je treba vvashingtonsko konvencijo nemudoma ratificirati, ako se hoče preprečiti neblagodejen vpliv nemške socialne politike na gospodarsko ravnovesje. Angleški vladni delegat je dokazoval, da breme nemškega prebivalstva, ki izvira iz repara-cijskih dolžnosti, ni nič težje, kakor breme v drugih državah, ki Izvira iz mednarodnih dolgov. Druge države 8-urnik, to največjo moralno in kulturno pridobitev, respektirajo, Nemčija ne. Seveda trditve zastopnika angleške konservativne vlade tudi niso točne. Tudi Anglija predolgo poraja zakon o 8-urniku. In tudi na Francoskem Herrioto-va vlada še ni izrekla absolutne veljave zadevnega zakona. Na zakonu leži junktim uvedbe podobnega zakona v drugih industrijskih državah, zlasti v Angliji in Nemčiji. Razburjenje Je torej le lepa gesta.
Prva važna, morda najvažnejša točka dnevnega reda konference pa je bila, kakor omenjeno, razprava o vprašanju, kako nuditi delavcu priliko in možnost, da uspešno in koristno uporabi delaprosti čas. To vprašanje Je sestavni in neločljivi del celotnega problema o 8-urnem delavniku. Ko sem pred leti v »Narodno - gospodarskem Vestniku« to resnico napisal, sem bil ozmerjan in govorilo se Je, da sem proti 8-urniku. Toda prepričan sem, da je bilo to govorjenje le v volilno-agitacijske svrhe in da danes, v mirnejših časih, o eksistenci te resnice nihče ne dvomi. Vodilna misel tega vprašanja Je, delavcu predvsem zagotoviti gotov minimum delaprostega časa, istočasno pa ga obvarovati pred vsemi kvarnimi vpli-
vi in pojavi, ki iz tega izvirajo. Ako iava zakonitim potom urejuje le delovne pogoje, ne skrbi pa drugače za moralno, fizično in kulturno povzdigo delavstva, more po mojem mišljenju 8-urnik delavstvu la človeški družbi le škoditi. Osemurnik je le eno (dasi osnovno) Izmed mnogih sredstev za kulturno in fizično povzdigo dfilavstv* kot celote.
Komisija Je problem "delila v pet delov: lj preprečevati nadure in postransko zaposlen nje: 2.) individualna, stanovanjska in javna higijena; 3.) ustanove in naprave, ki naj služijo delavcu v prostem času v povzdigo njegovega telesnega in duševnega razvoja; 4.) neodvisnost delavca pri izberi metod in načinov, kako vporabiti prosti čas, bodisi da pridejo v poštev zadevne delavske institucije, bodisi ustanove in naprave delodajalcev in držav; 5.) tesni stiki med posameznimi člani mednarodnega urada dela v svrho poglobitve in razširitve takih naprav in ustanov.
O teb petih1 točkah' je komisija izdelala elaborat, ki ga Je konferenca izpopolnila in poglobila ter ga posameznim državam v upoštevanje in izvajanje priporoča. To je sicer zelo rahla oblika mednarodne obveznosti, vendar pa pomeni vsaj skromen začetek sistematičnega varstva 'delavskih telesnih in duševnih sil. Za to priporočilo je glasovalo 79 proti 19. Največjo pozornost je vzbujala zahteva delavcu ohraniti delavni maksimum. Ako je delavec iz materialno-eksistenčnih razlogov prisiljen ta maksimum prekoračiti, je zakon o 8-urniku zgrešil svoj cilj. Zato je neobhodno potrebna taka ureditev mezd, ki delavcu zadošča za njegove telesne in kulturne potrebe. Z 'dobrimi kolektivnimi pogodbami naj se delavcu to zagotovi in oba pogodbenika naj prevzameta moralno in materijalno odgovornost, da delavec 8-urnika ne bo prekoračil, ako treba s primernimi sankcijami. V tekstu priporočila se polaga posebna važnost na stanovanjski problem, na socialno higljeno, zlasti se opozarja na boj proti tuberkulozi, spolnim boleznim in proti ha-zardnim igram. Četrto poglavje priporočila govori o ustanovah ta napravali, ki naj omogočajo pametno in koristno vporabo delovnega časa. Eksemplarično našteva: knjižnice, čitalnice, predavanja, šport, telovadbo, malo zemljišče, gojitev domačih' živali, čebelarstvo Itd. Priporočilo proti koncu opozarja na čut svobode, ki je v delavcu navit, in zato svari pred nasiljem, posrednim ali neposrednim, pred vsem, kar bi v delavcu vzbudilo zavest, da nekdo tretji več ali manj posega v njegov prosti čas. Sistematična organizacija vporabe prostega časa' more več škodovati kakor koristiti, ako prt tel organizaciji nimajo odločilnega vpliva delavci sami. Vsaka država naj sama prw mlšlja o najprimernejših metodah ta sred* stvlli.
Mednarodni ura'd 'dela Imai po naročild konference zbirati potrebne podatke in skušnje, ki jih dobe posamezne države pri Izvajanju tega važnega korrelata k 8-urniku. O drugih točkah programa drugič.
Dr. J. Bohinjec.
Brlog bede ▼ Bratislavi. V Bratislavi
je samostan usmiljenih bratov, kjer so našli zavetišče rarni mestni reveži, med rtfl-■mi tudi žrtve podedovanih spolnih in drugih bolezni V dveh sobah je 120 postelj tn tu vidi človek pretresljive prizore. Na posteljah leže živi mrtveci. Tu je zbrana vsa beda in socijalno zapostavljene žrtve čakajo mirno, kdaj jih smrt reši nepopisnih muk. Nekateri bolnfki gnile jo, odpadajo jfm kosi telesa tako. da se vidijo kosti. Mestma občina nima dovolj socijalnega čuta. da W se zavzela za te reveže, ki so sicer večine ma obsojeni na smrt, ker Jih podedovane bolezni polagoma razjedajo, vendar pa zaslužijo usmiljenje vsaj v zadnjih urai? svojega nesrečnega življenja.
Mezdno Ribanje moravskih mizarskih pomočnikov. Na moravskem so začeli mizarski pomočniki mezdno gibanje. Delodajalci so pristali na to, da se sklene kolek-tkrna pogodba, ld bi določala minimalne plače in druge ugodnosti. Kolektivna pogodba mora Mti sklenjena najpozneje do 3. avgusta, sicer začno pomočniki stavkati
rstvo
Letošnji sadni pridelek v Sloveniji
V primeri z lanskim letom bo letošnja sadna letina, kakor sedaj kaže. Ie na Dolenjskem, v brežiškem in laškem Okraju prav povoljna, dočim je povsod drugod, toliko na Kranjskem kakor na Štajerskem bolj ničeva. Sadno drevje je letos močno obrodilo le tam. kjer se je pretečeno leto popolnoma skuialo. dočim sa v krajih, kjer je bilo lansko leto obilo sadja, le posamezne vrste nekoliko obrodile. Izjemo delajo letos tozadevno le orehi, ki so več ali manj povsod zadostno obloženi.
Če bo sedanji sadni nastavek ostal do dozoritve nepoškodovan, se bo v teh kraiih razvila jeseni prav živahna sadna kupčija. To bi bilo glede na druge neugodnosti jako želeti, ker bogat pridelek, spravljen hitro in ugodno v promet mnogo zaleže ter vzpodbudi pri posameznih gospodarjih večje veselje in zanimanje za dotičntf panogo. Dokaz temu je letošnje izredno veliko zanimanje v vinorodnilh krajih za ohranitev zdravega trsja zaradi dobrega in hitrega vnovčenja lanskoletnega vinskega pridelka.
Zato naj tudi sadjarji in oni mali kmetovalci, ki jim letos njihova drevesa obljubljajo bogat pridelek, posvetijo tudi sadovnjakom posebno pozornost.
Predvsem naj preobložena drevesa, čijih veje se zaradi teže že močno vpo-gibajo. primerno podprejo, da se ne odlomijo ali odčesnijo. Mlajša, bolj šibka, a vendarle s sadjem obložena dreveščka naj se k močnim, do krone segajočim kolcem pritrdijo, da jih veter ne omaje ali celo prelomi ter sad otrese.
Po možnosti in razpoložljivih sredstvih naj se drevesa očistijo škodljivih zajedaicev in raznega mrčesa. Mazanje z apnenim beležem ni v tem času priporočljivo. izvzemši tu pa tam kak del, napaden od kaparja in enake golazni.
Največjo pozornost je pa sedaj posvetiti krvavi uši na jablanah. Ponekod so posamezne jablanove nežne vejice in debelne rane ali odreže popolnoma pre-prežene z belovolnatimi lisami, t. j. s krvavimi belokosmatimi ušicami. Ako tako belo liso ali bel kupček s prstom zmastimo, prst in napadeni del pokrva-vita zaradi iz teh uši iztisnjene krvi. Odtod ime krvava uš.
Ta uš je ena največjih jablanovih škodljivcev v sadovnjakih in drevesnicah. kajti če se ta preveč zanemari, se neverjetno hitro razširi po vseh jablanovih drevesih ter v nekaj letih lahko pooOlnoma uniči nasade.
Od krvave uši napadeni in z roko ali $ krpo zamašeni in osnaženi deli naj se namažejo z arborinom ali dendrinom ali vsaj s tobakom in milovo raztoplji-no, da se vsa zalega uniči ter eventualne rane bolje zacelijo, drugače postanejo naoadeni deli rakasti ter se posu-še. Močno napadene nerodne vejice, osobito pa tako zvane vodenice, je najbolje kar odrezati ter iih sežgati. Nikakor pa naj se po tej uši ali drugemu Škodljivcu oropani in odrezani deli ne puste' malomarno gniti pod dotičnim drevesom, ker s tem se škodljivci ne zatrejo.
Če je kako drevo v vrtu ali kje v bližini vode. na katerega polaga lastnik posebno važnost in čigar listi pričenjalo veneti ter sadie odpadati, naj ga v "širini krone okoolje in močno zalije z navadno vodo ali gnoinično mešanico (pol vode. pol gnojnice). Uspeh take pro cedttre se očividno pozna že v nekaj dneh.
Za uspešno jesensko sadno kupčijo naj se pa oni. ki imajo, oziroma ki pričakujejo obilo lepega, za prodajo sposobnega sadia. že sedaj pobrigajo za dobre, zanesljive odjemalce. Najbolje je, da se za to zavzamejo posamezne sadjarske in kmetijske podružnica. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani bo vsako tako pod-vzetnost po možnosti podpiralo.
Fr. GombaČ.
daio ladje cement za prevoz v Južno Ameriko. Kmalu imamo rimski vodovod za hrbtom. Nato smuknemo skozi most nad cesto. Cesta je bela. široka, priletna in v pičli uri dosežemo Split. Tu je vse v večernem razpoloženju. Malo jih je, ki vedo za ilirsko Salono. kjer so se nekoč vgnezdili bojeviti Dalmatinci. Tudi to jim zveni kot fantazija, da je stal Solin v vojni med Cezarjem in Pompejem zvesto na Cezarjevi strani in da je naselbino radi tega diktator sam ali pa njegov namestnik povzdignil v samostojno kolonijo. Daleč za nami so časi. ko je bila Salona glavno mesto Ilirije, pozneje rezidenca rimske province Dalmacije, sedež rimskega namestnika in mesto deže!nega zbora. Vse to ima dandanes le še zgodovinski pomen. Split je Salono prekosil in prerasel, nadvlada!, otel ji ie prvenstvo in stopil na njeno mesto. Toda bodisi kakorkoli. Solin ima svojo preteklost, bogato zgodovino, starinske ostanke, amfiteater, Tbermae, Manastirine, Buličev Tuscu-lum. Kdor ie videl Split in ni obiskal Solina, hodi kakor slepec po zgodovinskih tleh. vidi samo kar je in ne čuti tistega kar je bilo. Duh solinske preteklosti pa je važnejši in hvaležnejši kakor zdravilno črno kaštelansko vino, s katerim ti postreže rade volje dober pastir v Buličevem gostoljubnem domu.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (27. julija.) Ječmen: sremski, za avgust, 2 vagona 202.5. T ur šč i c a: baška, duplikat kasa, 2 vagona 185; baška, ladja Donava, 2 vagona 195; sremska, 2.5 vagona 190; srem-ska, 2 vagona 187. Tendenca nedoločna.
= Stanje Poštne hranilnice koncem junija. Stanje poštnočekovnih računov 30. junija t. 1. je bilo naslednje: v Beogradu 1284, v Sarajevu 2574, v Ljubljani 4131. v Zagrebu 3862, skupno 11.851 napram 11.755 dne 31. maja t. 1. Stanje vlog 31. maja t. 1. je bilo (v milijonih dinarjev): v Beogradu 71.78, v Sarajevu 50.02, v Ljubljani 62.35 in v Zagrebu 73.13; skupno koncem maja 257.28 milijona Din. Koncem junija pa je znašalo stanje vlog 241.88 milijona Din in se je torej poslabšalo za 15.40 milijona Din. Vplačil je bilo v juniju 342.915 v skupni svoti 1495.67 milijona Din in 145.216 izplačil v svoti 1511.08 milijona Din. Skupni promet je torej dosegel 3006.75 milijona Din. Od tega je bilo 45.929 (9.41%) brezgotovinskih transakcij v znesku 1320.74 milijona Din (43.92%).
= Izgube špekulantov na baisse Vojne škode. Iz Beograda poročajo, da si neka skupina na tamošnji borzi že tri tedne prizadeva vreči tečaj Vojne škode, da bi se mogla ceneno pokriti. Vsa prizadevanja v tej smeri so se doslej izjalovila. Skupina se le posluževala baje tudi napačnih telefonskih obvestil.
— Dostava vozov za prevoz drv. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente na potrebo, da se izvrši prevoz drv za kurjavo v teku mesecev avgusta in septembra t. 1., ker je v izvozni sezoni računati s velikim pomanjkanjem vagonov in se bo ves vozni park uporabljal v prvi vrsti za prevoz kvarlji-vih poljskih pridelkov itd. Da se izognejo poznejšim neprilikam Ln pritožbam, je v interesu trgovcev s kurjavo, da pravočasno disponirajo na svoja oddajna skladišča za zimo potrebne količne kurjave.
= Znova poslabšano stanje hmeljsklh nasadov v žateškem okrožju. Hmeljarsko društvo za Slovenijo nam piše: Zatec (ČSR), 23. julija. Pri obilnem povpraševanju se je prošli teden prodalo 100 centov žateškega hmelja po 2400 — 2600 Kč za 50 kilogramov. Končno razpoloženje Je prijaznejše; cene čvrste. — Radi silne vročine se je zadnji teden stanje hmeljskih' nasadov nekoliko poslabšalo. Za primer, da ne bo kmalu deževalo, se bo stanje nasadov dalje poslabšalo. Cvetje prehaja v kobule in je za popolno izkobulenje dež neobhodno potreben. Obrambna dela proti še vedno se nahajajoči hmeljski ušici se ne morejo nadaljevati, ker imajo hmeljarji obilo opravka s spravljanjem žita in drugih pridelkov. — Saazer Hopfcn- & Brauer Ztg.».
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer talne licitacije: 12. avgusta pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6000 kg lanenega firneža; 17. avgusta pr! direkciji državnih' železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa; 18. avgusta pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave blaga za povezovanje tobaka; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave tiskovin; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osel iz karborunduma ter glede dobave svedrov, pil itd.; 20. avgusta pri upravi državnih mo nopolov v Beogradu glede dobave vrvic in špage; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodja in strojev; pri direkciji državnih' železnic v Sarajevu glede dobave mehkega svinca; v pisarni vojnega okruga v Celju glede dobave mesa za garnizijo Celje, pri komandi mesta v Ptuju za garniziio Ptuj in pri komandi mesta v Dravogradu za garnizijo Dolnji Dravograd; 21. avgusta v pisarni vojnega okru ga v Mariboru za garnizijo Maribor in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za garnizijo Slovenska Bistrica; 22. avgusta pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garniziio Ljubljana. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Prodaja škartpapirja (60.000 kg) se bo vršila dne 20. avgusta pri ekonomskem odeleniu direkcije državnih železnic v Ljubljani. Tozadevni specijalni in splošni pogoji se dobe pri tem odelenju proti plačilu 30 Din.
= Predaja gumijevih odpadkov ln stare pocinkane pločevine. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v LJubljani spre jema do dne 6. avgusta ponudbe za nakup gumijevih odpadkov in stare pocinkane plo čevine. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Bor^e
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kup-čiiski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 67—68, Vojna škoda 245—248. Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225—238, Merkantilna 101—105. Praštediona 810—820. Slavenska 67—0. Kreditni zavod 175—1S5, Strojne 104—131, Trbovlje 345—350, Vevče 100—110, Nfhag 0-45, Stavbna družba 165—180,	zastavni
listi Kranjske dež. banke 20—0,	kom.
zad-olžnice Kranjske deželne banke 20—0.
Blago: les: antene, fco meja 0—620, deske, 20, 25. in 30 mm. memte, fco 0—500, hrastove vozovne deščice, I., II., 43 mm, 2.65. 53 mm, 2.85 <m, fco meja 0—1350; bukova drva, 1 m dolžine, fco nakl. postaja 4 vagoni (19); pol is k i pr Id elki: pšenica: Hardwinter II., fco Postojna trans. 0—400. ba'5ka, nova, paT. Ljubljana 0—360, oves. novi, bačkš, za avgust, par. Ljubljana 0—265, turščica, bačka, par. Ljubljana 0— 225, laneno seme, fco Ljubljana 500—545; krompir, novi fco šraaer. postaja 0—78.
ZAGREB. Položaj na efektnem tržišču se je poslabšal V bančnih vrednotah je bdi promet minimalen. Eskomptna se je trgovala po 109—110. Hipo je porasla na 60 Radi oslabitve na dunajski borzi so tudi v Zagrebu zabeležili nekateri industrijski papirji padec, tako Sede rana od 505 na 495, Gutmann se je ponujal po 395. Edino Eks-ploatacija je porasla dalje in je zabeležila večji promet na tečaju 70—71. Povpraše-nje po Vojni škodi je bilo danes precej veliko in ji je tečaj poskočil tekom borze od 252 na 260. — Dinar je beležil zjutraj v Curihu 9—9.05. V Zagrebu se je poslovalo na bazi 9.05. Zaključni tečaji posameznih deviz so neznatno nižji kakor v petek. Blaga je bilo dosti na tržišču ln tudi Narodna banka je pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. Skupni promet je znašal 4.85 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 795—805. Bruselj 261.5—266.5, Italija izpla-čSlo 207.65—210.05, ček 207.55—209.95, London izplačilo 275.25—277.25, Newyork kabel 56.7—57.3, ček 56.5—57.1. Praga 167.62 —169.62, ček 167.5—169.5, Švica 1102.5— 1110.5; valute: avstrijski šilingi 800—810, efekti: bančni: Trgo 9.5—11, Eskomptna 109—110, Kreditna Zagreb 106—110, Hipo 59.5—60, Jugo 98—99, Ljubljanska kreditna 335—0, Praštediona 815—820. Slavenska 65 —66; industrijski Eksptoatacija 71—71.5, Dubrovačka 580—600, Šečerana 490—195, Nihag 41—42.5, Gutmann 385—395, Slaveks 135—145. Slavonija 44—45, Trbovlje 345— 350, Vevče 100—0; državni: 7% posojilo 67, agrarne 40.5, Vojna škoda 258—260.
BEOGRAD. Tendenca v devizah mlačna. Notirale so devize: Amsterdam 2280— 2290, Dunaj 801—802, BerHn 1348—1.355, Budimpešta 0.0800—0.0802. Bukarešta 20— 0, Italija 208—210, London 275.25—275.5 Newyork 0—56.8, Pariz 268.75—269, Praga 168—168.75, Švica 1104—1105.
CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.015, Pariz 24.30, Milan 18.95, Pra ga 15.25, Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.65, Sofija 3.75, Dunaj 72.50.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68.10, Assicurazioni Generali 8530, Li-bera 505, Lloyd 2200, Ozeania 186, Dalma-zia cement 630, Split cement 475. — Devize: Beograd 47.80 — 48.20, Dunaj 380 do 390, Budimpešta 0.0375 — 0.0385, Praga 80.30 — 80.90, Bukarešta 13.25 — 14.25, Pariz 138 — 129, London 132.30 — 132.60, Newyork 27.15 — 27.35, Curih 528 — 534. Valute: dinarji 47.60 — 48.10, 20 zlatih frankov 106 — 110, zlata lira 528.42.
DUNAJ. Beograd 12.49 — 12.53, Berlin 168.77 — 169.37, Budimpešta 99.60 — 100. London 34.45 — 34.55, Milan 25.99 — 26.11, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 33.45 do 33.61, Praga 21.0175 — 21.0975, Varšava 133.95 — 134.45, Curih' 137.73 — 138.23; dolarji 704.70 — 708.70, marke 168.25—169.25, francoski franki 33.45 — 33.75, lire 26 do 26.20, švicarski franki 137.80 — 138 60, češkoslovaške krone 21.0025 — 21.1225.
PRAGA. Beograd 59.60, Berlin 804.50, Rim 123.875, Budimpešta 4.66625, Pariz 159.375, London 164, Newyork 33.75, Curih 656.50.
BERLIN. Beograd 7.38, Milan 15.415. Praga 12.43, Pariz 19.82, London 20.372, Newvork 4.195, Curih 81.43.
LONDON. (Ob 11.15) Beograd 277, Italija 132, Newyork 485.56, Švica 25.01.
Šport
Lahkoateltski miting petih držav na Dunaju
Na Dunaju se je v soboto In nedeljo ob priliki 251etnice avstrijskega lahkoatletske« ga saveza vršil petdržavni lahkoatletski mi« ting, na katerem so startale reprezentance petih držav centralne Evropo: Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Avstrije. Dočim so bile vse imenovane dr« žave zastopane z najmočnejšimi atleti (v nemški reprezentanci ni startal samo Hou« ben, svetovnoznani sprinter in zmagovalec nad ameriškimi šampioni Murchisonom in Padockom, kteremu je državni trener oda redil odpočitek, brez katerega pa poseduje Nemčija 4 do 5 odličnih tekačev na kratke proge, ki tečejo 100 m 10.6 — 10.8 sek.), jo jugoslovenska reprezentanc«, kakor po navadi, nastopila nekompletna. Od 19 atle, tov je startalo 13, (med njimi Modec, Ple. haty (Hašk, Zagreb) in Krajačič (A5K., Zagreb), katerim enakovredne tekače dobi« mo tudi v Sloveniji), medtem ko so izosta« li jug. rekorder na S00 m Miškovič, jug. re» korder v skoku v višino ing. Zgaga, rekor« der v kopju Gašpar, in znana tekača na 100 in 400 m, Szenessv (11.1 sek.) ter Bencze (51.8 sek.). Čudno in zelo graje vredno sc nam zdi postopanje Jug. Lahkoatl. Saveza v Zagrebu, ki je šele par dni pred odho» dom določil reprezentanco. Razumljivo je potem, da je eden ali drugi od naših bolj> ših izostal in se je radi tega zgodilo tisto, kar smo predvidevali.
Krivdo nad nepovoljnimi uspehi na Du« naju ne nosijo atleti sami, temveč Savez, ki naj bi strogo pazil na to, da naše repre« zentance nastopajo v najmočnejši postavi in polnoštevilno, v nasprotnem slučaju naj se jih sploh ne pošilja več nikamor. To smo zapisali z ozirom na nastope naše re» prezentance v tem letu in sicer 6.. 7. in 8. septembra v Varšavi na tromatehu Češko« slovaške. Poljske in Jugoslavije in 12. ter 13. septembra na petdržavnem mitingu v Firenci.
Z ozirom na velikansko propagando, ki jo dela Nemčija za svoje atlete, je pač vsakdo pričakoval njih zmago, Madžari pa so bili njim skozi enakovredno moštvo. Če« ško moštvo je sicer precej zaostajalo za tema dvema, imelo pa je v vsakem oziru in v vseh nastopili tako energijo, da se je krasno plasiralo in potisnilo marsikaterega
izbomega atleta z* sabo. O moči in višini naše in avstrijske lahkoatl etike smo mnenja
da smo nekaj nad Avstrijci in bi v med* seboj nem srečanju sigurno zmagali. Na mi« tingu je med raznimi drugimi državnimi re kordi poedinih držav bil postavljen tudi nov svetovni rekord v švedski štafeti 100 X 200 X 300 X 400 m po madžarski štafeti v času 1:57.1 min (Gero I., Rozsahegy Ju« hasz, Gero II.) Oba dni je bilo kljub sla« bemu vremenu navzočih nad 8000 ljudi. *"
V	kratkem omenjamo rezultate: Predteki 400 m:
1. predtek: 1. Juhasz (M.) 50.6 sek.; 2. Gertz (N.); 2. predtek: 1. dr. Peltrer (N.) 50.4 sek, 2. Barsi (M.), 3. Vykoupil (ČSR.) 51.2 sek., 4. Valtrič (Jugoslavija) 51.7 sek.
Met krogle: 1. Ambroczy (Jugoslavija) 13.74 m; 2. Bedo (M.) 13.61 m, 3. Daranyi (M.) 13.52 m. Predteki 100 m:
L predtek: 1. Gero (M.) 10.8 sek., 2. Schiiller (N.); II. predtek: 1. Biichner (N.) 10.8 sek., 2. Rozsahegv (M.), 3. Vvkoupil (ČSR), 4. dr. Perpar (Jugoslavija) 11.1 sek.
Dr. Perpar in Valtrič sta v prcdtekih na 100 in 400 m bila šele na cilju za malen» kost tepena.
Met kopja: 1. Baczy (M.) 58.52 m, 2. Gy. urko (M.) 54.67 m, 3. Turansky (ČSR) 54.35 metra.
švedska štafeta: 1. Madžarska 1:57.1 min («Gero» I. (10.8 sek.), Rozsahegv (21.8 sek) Juhasz (34.6 sek.), Gero n. (50 sek.); 2. Nemčija 1:58.1 min. (Schiiller, Biichner, Gertz, Faist); 3. Češkoslovaška 2:00.2 tnin. (Jahn, Luika, Vandas, Fieischer); 4. Avstri. ja; 5. Jugoslavija (Modec, dr. Perpar, Ple» hatv, Valtrič). Predteki 110 m z zaprekami: I. predtek: 1. Trotzbach (N.) 15.2 sek., 2. Jandera (ČSR.) II. predtek: 1. Muškat (Madžarska) 15.8 sek., 2. Lipčik (ČSR).
Tek 800 m: 1. dr. Peltzer (N.) 1:55.7 min. 2. Barsi (M.) 1:56.8 min. 3. Bocher (N.). 4. Mahr (A.), 5. Struište (ČSR), Drozda (ČSR) kot četrti diskvalificiran.
Drugi dan: Finale 100 m: 1. Biichner (N.) 10.7 sek., 2. Schiiller (N.), 3. Gero (M.), 4. Vykoupil (ČSR), 5. Rozsahegy (M.)
Skok v višino: 1. Gaspar (M.) 1.86 m, 2. Machau (ČSR), 3. Urban (M.) 1.80 cm, 4., 5. in 6. Jakupič (Jugoslavija), Huhn (N.) Stanislavskv (ČSR) 1.75 m.
Tek 1500 m: 1. \Vo11ner (N.) 4:06.1 min., 2. Drozda (ČSR.) 4:07.2 min.
Tek 400 m: 1. dr. Peltrer (N.) 48.8 sek., 2. Gerta (N.), 3. Vvkoupil (ČSR) 50.2 sek. Tek 5000 m: 1. \Valpert (N.) 15:43.1 min.,
2.	Bruhnsen (A.) 15:46 min.
Met diska: I. dr. Gorog (Češkoslovaška) 41.40 m, 2. Somfay (M.) 40.35 m, 3. Hoff« meister (N.) 39.45 m.
Skok v dalj: 1. Somfay (M.) 7.07 m, 2. Bako (M.) 6.85 m, 4. Telesko (Jug.) 6.37 m, 5. Ferkovič (Jug.) 6.27 m.
Tek na 110 m zapreke: 1. Trossbach (N.) 15 sek., 2. Jandera (ČSR.), 3. Muškat (M.).
Olimpijska štafeta (800 X 400 X 200 X 100): 1. Nemčija (dr. Peltzer, Faist, Buch. ner, SchiilleT) 3:18.1 min. 2. Madžarska 3:26.8 min., 3. Češkoslovaška, 4. Avstrija, 5. Jugoslavija.
V	končni klasifikaciji so dosegli 1. me« sto Nemčija z 69, 2. Madžarska s 65 in pol,
3.	Češkoslovaška z 38 in pol, 4. Avstrija s 15 in 5. Jugoslavija s 7 točkami.
Mladinske ookalne tekme
V	soboto in nedeljo se je vršilo II. kolo mladinskih nogometnih pokalnih tekem. V soboto sta tekmovala
Reka : Hermes 5 : 2 (1 : 1)
Tekma je bila prav zanimiva. V prvi po« lovici sta si bili moštvi enakovredni in sta predvedli prav čedno igro. V drugi polovici pa je prevladala fizično močnejša Reka in dosegla zasluženo zmago v razmerju 5 : 2. Omeniti je treba, da je mladinsko moštvo H^rriesa pokazalo lepo kombinacijsko igro in igralo ves čas zelo požrtvovalno. Proti koncu se je moštvo seveda utrudilo in ni moglo več rdjubovati fizično dokaj močnej« ši Reki. Reka je prav dobro moštvo, ki goji lepo komhinacjsko igro in ima precej si« gurne strele na gol. Fizično je dobro razvito. Tekmo je sodil zadovoljivo sodniški kan« didat g. Deržaj.
V	nedeljo se je vršila tekma med
Ilirijo : Olimpom 5 : 0 (0 : 0)
Kakor je razvidno že iz rezultata, se je tekma vršila ves čas ob veliki premoči Iliri« je. Ilirijansko moštvo je sicer dobro kom« biniralo, a notranji trio je pred golom za-streljal nebroj sigurnih pozicij. Ako bi na« padalci igrali pred golom smotrenejše, bi bil poraz Olimpa seveda še dosti večji. Olimp je šibkejše moštvo, ki še nima dovolj ruti« ne in tehnične sposobnosti. Sodil je zadovoljivo sodniški kandidat g. Ahčan.
V	semifinale prideta sedaj Ilirija in Ma» ribor, dočim se je Reka že kvalificirala zs finale. Poročajo nam trdi, da namerava med klubski odbor za prireditev teh mladinskih tekem razpisati šc tekme za tolažilno da« rilo. Pri teh tekmah nastopijo vsi oni klubi, ki so izpadli v I. ali II. kolu.
Amatcji (Dunaj) : Concordio
I. dan 2 : 0 (1 . 0): n. dan 5 : 0 (0 : 0)
Prvo gostovanje dunajs' ' \materjev v Zagrebu je zaključeno z naj.-^šim uspehom za goste. Zmaga Amaterjev je popolnoma zaslužena, kajti Concordia je bila oba dni daleko pod svojo formo. Amaterji so na« stopili s kompletnim I. moštvom, a niso po« kazali baš prvovrstne igre. ker so bili po« polnoma sigurni svoje zmage. Poedini igra« či pa so oba dni pokazali vse svoje odlične tehnične sposobnosti. Najboljši igralec je vsekakor \Vieser. ki je izredno nevaren stre lec. Omeniti je treba, da zagrebško športno občinstvo ne ljubi tekem, pri katerih nasto« pajo profesijonalna moštva. Ta igrajo na« vadno leno in popuste, čim opazijo, da jim protivnik ne more do živega.
Prvi dan so Dunajčani imeli precej sreče. Prvi gol je zakrivi! vratar Concordije Hav« ranek, kateremu je žoga, ki jo je im«l že v rokah, zdrsnila v gol Drugi gol za goste pa
W OBLEKE
kupite najceneje pri
Josip Rojžna, Ut^jana.
je bil avtogol, ki ga je zakrivil sicer dober branilec Vrbančič.
Drugi dan so Amaterji zlasti v prvi polo, vici igrali zelo leno, a bili kljub temu vej čas v popolni premoči. Concordia ni v tem polčasu oddala niti enega strela na gol. V drugi polovici so Amaterji pritisnili ter v kratkih presledkih zabili 4 efektne gole, do. čim je bil peti gol zopet avtogol Concordijf Publike je bilo pri tekmah le 1500.
Gradjanski : Hašk 2 : 2 (0 : 0)
Ker ni dospelo budimpeštansko moštvo Vasas, je bila v zadnjem hipu v Zagrebu perfektuirana zanimiva prijateljska tekma med starima rivaloma Gradjanskim in Ha, škom .Tekma je bila zanimiva in je konča« la neodločeno z 2 : 2. V prvi polovici se ni nobeno moštvo razvilo, kar priča tudi re zultat 0 : 0. V drugi polovici je bil Hašk nekaj časa v premoči in je celo vodil z 2 : 0. Proti koncu pa je pritisnil tudi Grad, janski ter kmalu tudi izenačil. Publike okoli 2000.
Druge nedeljske tekme
LJUBLJANA: Slovan : Ptuj. Na igrišču Ilirije se je vršila v nedeljo odločilna tek, ma za vstop v prvi razred med drugoraz. rednima kluboma ljubljanskega Ln manbo:« skega okrožja. Tekma je bila nezanimivi in brez športne vrednosti. Moštvo Ptuja, ki je sedaj prvič nastopilo v Ljubljani, je pokazalo, da je naš provincijalni nogomet še na zelo nizki stopnji. Moštvo goji viso« ko igro ter igra zelo raztrgano in brez smi< sla za kombinacijo. Slovan je igral slabo, vendar pa je svojega še mnogo slabšega na sprotnika z lahkoto odpravil v razmerju 3 : 0. Publike je bilo komaj 50. S to tek. mo je Slovanu definitivno zasiguran pre« hod v I. razred.
MARIBOR: Croatia (Zagreb) : Merkut 5 : 4 (2 : 3). Prvak zagrebškega L b raz« reda S. K. Croatia je komaj z enajstme« trovko odločil tekmo v svojo korist. Igra je bila v prvem polčasu igrana v bolj le« žernem tempu v malenkostni premoči go« stov. Domači so imeli le veliko prednost v odločnosti svojega napada pred golom V drugem polčasu je postala tekma živah« nejša, toda izgubila je na višini. Ker so predvedli domači zelo raztrgano igro radi slabe krilsko vrste. Gostje so imeli zato lažji posel in več od igre. — Sodil je dokaj dobro g. FrankL Publike še precej. — Ma« ribor 1920 : Rapid (rez.) 3 : 0 lepa tekma, zlasti igra nogometnih »veteranov® iz leta 1920. — Maribor (I. naraščaj) : Rapid (I. naraščaj) 7 : 2 (5 : 0). Dobra igra Maribora
ČAKOVEC: S. K. Čakovec : S. S. K Maribor 6 : 4 (6 : 1). Mariborčani so v ve« čini odpovedali ter »e niso znašli v prvem polčasu, šele v drugem polčasu so prevzeli vodstvo.
DUNAJ: Prvenstvene tekme prvorazred« nih amaterskih moštev: Sturm 14 : Stras« senbahner 2 : 2 (2 : 1), Phonizia : Vor» waerts XI. 2 : 2 (1 : 1), Simmeringer Šport« vereinigung : Red Star 1 : 1 (1 : 0).
LVOV: Pogon (Lvov) : Sportklub (Du. naj) 2 : 1 (2 : l).Revanš 2 : 2 (2 : 1).
LVOV: Hakoah (Gradec) : Hasmonea 1 : 1. Revanš 4 : 2.
RIGA: Hakoah (Dunaj) : S. C. Riga 7:0 (3 : 0).
SZOMBATHELt: F. C. Szombathely > Admira (Dunaj) 2 : 1 (1 : 0).
Službeno iz LNP. Današnjega prvega nogometnega treninga za reprezentančno tekmo proti Zagrebu naj se udeleže sledeči igralci: Novak, Zupančič L IL III, IV dr. Tavčar, Doberlet, Oman. Pleš I. II., Pečnik Martinak, Jamnik, Vidmar, Pevalek I. in II. Marinko, Buljevlč, Jesih, Erman, Draksler in Slamič. Trening prične ob pol 18 na igri, šču S. K. Ilirije. Vsak igrač naj prinese sc« boj čevlje, nogavice in hlačke. — Podsa« vezni kapetan.
S. K. Ilirije nogometna sekcija. Seja načelstva sekcije danes, v torek ob 20. uri v kavarni «EvTopa», važno! — Trening za mladinsko skupino danes ob 18. in v petek ob 10. dopoldne. V sredo ob 18. igra juni« orsko moštvo trening tekmo s S. K. Kra/ kovo, v petek z S. K. Reka. — Načelnik.
A. S. K. Primorje. Danes (torek) ob 21. seja upravnega odbora v vogalni sobi restavracije .Zvezda*. Tajnik I.
Juniorske pokalne tekme. Seja med« klubskega odbora v sredo, 29. t. m ob 20. uri v lokalu Športne zveze. Prosim točne udeležbe. — Klube, ki so izpadli v I. in II. kolu, se tem potom obvešča, da bo M. O. najbrže naknadno razpisal zanje še poseb« ne tekme za utešno darilo, ki se bodo pri« cele 1. in 2. avgusta. — Predsednik.
Hazcna Rapid : Merkur 4 : 1 (2 : 0). Prvo javno srečanje mariborskih dmžin Rapida %i Merkurja je prineslo sicer zma« go Rapidovim hazenašicam, ki deloma od« govarja tehnični moči obeh družin. Po poteku tekme bi bilo računati na neodločen rezultat. Igra obeh družin je bila tehnično in zlasti taktično še primitivna. Najboljši sta bili obe vratarici.
Kolesarski podsovez Slovenije. Danes se vrši seja KPS. in sicer ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet». Seja radi »Zvezdne dirke* zelo važna Pol« noštevilna udeležba obvezna. Tajnik I-
Izjava
Ker razširjajo nekatere osebe o meni vest, da sem tajni davčni zaupnik (konf:« dent), izjavljam, da je to gola laž in bom proti vsakomur, ki bi mi s tem in sličnim jemal ugled, nastopil zakonitim potom.
Res je, da se udejstvujem na obrtno or« ganizatoričnem polju, ki pa je tudi pred« vsem naš glavni boj za omiljenje davkov.
1542	Ivan Gogola
Jesenice«Fužino
»JUTRO* št. 173
7
Torek 28. Kil. 1925
[Občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani
Tretji redni občni zbor tega zavoda se ie vršil v soboto 25. julija ob 9. do-I poldne v sejni dvorani mestnega magistrata pod predsedstvom dvornega svet I nika gosp. Vedernjaka.
Uvodoma je gosp. predsednik konšta-I tiral sklepčnost (navzočih je bilo pri otvoritvi 31 delegatov, pozneje jih je došlo še 5, tako da je bilo navzočih 20 delegatov - nameščencev in 16 delegatov - poslodavcev — vseh delegatov je 56. torej jih je manjkalo 20) in nato omenjal spremembe v upravnem odboru, načelstvu in med delegati. Med spremembami med delegati je posebej poudarjal, da je preminul delegat dr. Rosina iz Maribora, ki je bil na gospodarskem polju znana osebnost in je tudi Pokojninskemu zavodu posvečal vso pozornost in je baš na lanskem občnem zboru stavil mnogo zelo dobrih predlogov in nasvetov. Navzoči so se v po-čaščenje preminulega dvignili raz sedeže in zaklicali trikrat: Slava! Izvr-I Sile so se nadalje naknadne volitve v načelstvo, nakar je gosp. predsednik podal kratko poslovno poročilo, tiskano obširno poročilo pa so dobili delegati že 8 dni pred občnim zborom, tako, da I ga ni bilo treba citati.
Iz poslovnega poročila posnemamo, I da ie gosp. minister za socijalno politiko odobril pravilnik o araginjskih do-kladah. tako da sedai rentniki prejemajo primeroma precejšnje rente, ki pa se jih bo skušalo še zvišati, da se ustvari I zanje vsaj sedanjim razmeram prime-I ren eksistenčni minimum. Zavod ima posebno komisijo za izdelavo novega zakona in statuta, ki je bila zelo agilna. | Zaenkrat je komisija izdelala nov pred-1 log za spremembo plačilnih razredov, I ker dosedanji niso razmeram več odgovarjali. Predlog je že predložen gosp. ministru za socijalno politiko v odobri-: tev. V ostalem je komisija delala na izpremembi zakona. Smernice za spremembo je dal že lanski občni zbor in obstoja namen, da se vse panoge zavarovanja nameščencev združi v enem zavodu in da se zavarovanje razširi na celo državo. Poleg drugih običajnih zavarovanj je delegat gosp. Urbančič zahteval tudi uvedbo zavarovanja za slučaj brezposelnosti, katerega potreba se | občuti ravno sedaj v veliki meri. Konkretnih predlogov za spremembo zakona komisija še ni podala, ampak sa-[ mo poročilo o dosedanjem delu. To je tako ogromno delo, da je nemogoče v par mesecih kaj napraviti. Splošno pa bi pripomnili, da spada delo te komisije v i ministrstvo socijalne politike, ki pa ni-
ma za to panogo zavarovanja niti referenta, tako, da je zavod primoran nekaj storiti. Pri tej priliki je gosp. predsednik prečital tudi predlog delegata Gilčverta iz Maribora, ki gre za tem, da se minimalne rente zvišajo na 500 dinarjev mesečno. Predlog je bil odka-zan komisiji v nadaljno razmotrivanje in uvaževanje.
Nadalje je omeniti reorganizacijo poslovalnice v Splitu. Svoj čas so dvignili dalmatinski časopisi in strokovne organizacije zaradi Pokojninskega zavoda obilo prahu. Trdilo se je, da ima ta zavod 30 milijonov dinarjev dalmatinskega denarja, ki pa se uporablja samo v Sloveniji, ozinoma so celo povpraševali, kje se ta denar nahaja in kaj je z njim. Izkazalo se je pri tem, da je Pokojninski zavod v Dalmaciji zelo nepoznana reč, ker se ni niti vedelo, da je to napol službeni zavod, torej javna institucija, temveč se je mislilo, da je akcijska družba, kjer delničarji in upravni svetniki poberejo ves dobiček. Ker se s strani dalmatinskih delegatov ni stvar dovoljno pojasnila in je interveniralo tudi ministrstvo socijalne politike, je bilo treba stvar urediti na licu mesta. Dosegel se je lep uspeh in duhovi so se pomirili. Koncedirala se je zaeno razširjena poslovalnica, na čelu ji absolviran in v stroki verziran pravnik. Tem povodom so Dalmatinci zahtevali za pomorščake, ki so zavarovanju tudi podvrženi, skrajšanje dobe plačevanja premij na 25 let in znižanje starostne meje, kar pa je zavod v smislu obstoječega zakona moral odkloniti kot neizvedljivo, za pozneje pa se da kaj napraviti le tedaj, če se premije za pomorščake primerno zvišajo.
Nadalje posnemamo, da je imel zavod v prošlem letu 7435 zavarovancev (I. 1923 pa 7800), invalidov, vdov in si rot, ki prejemajo rente in doklade, pa skupno 525. Prispevkov je bilo predpisanih v 1. 1924. 14,021.496 Din, premij-ska rezerva ie znašala koncem leta 29,347.833 Din in rentnikom itd. je bilo izplačanih na zakonitih rentah, vzgoje-valnih prispevkih in draginiskili dokla-dah skupno 652.793 Din. Odpravnin se ie izplačalo 97.989 Din in prispevkov ie bilo vrnjenih 276.067 Din. V 1. 1925. bodo draginjske doklade rentnikom narasle v izredni meri. ker se izplačujejo že po novem pravilniku.
Imovina zavoda je v smislu zakona puoilarno varno naložena in je pri tej priliki gosp. delegat dr. Kuhar omenjal, da postopa pri tem zavod nadvse previdno. Denar je naložen deloma v po-
sojila, deloma v stavbe, nekaj denarja je naloženega pri denarnih zavodih. Razdeljene so naložbe sorazmerno v ljubljanski, mariborski oblasti in v Dalmaciji. Gradilo se bo eno poslopje letos v Mariboru, kar je minister za socijalno politiko že odobril. Zaeno je bilo sklenjeno, da se po možnosti zida tudi v Dalmaciji, posebno še, ker se je zaenkrat vprašanje okrevališča opustilo. — Zavod ima še 19 uradnikov in 1 slugo, pa se bo skušalo število nameščencev še znižati. V debato so posegali gg. Urbančič, inž. Šuklje. dr. Jerič, Lesničar, več dalmatinskih delegatov in pa po-san zni člani uprave zavoda. Gosp. Urbančič je predvsem zahteval, naj se občni zbori vrše preje, ker mesec julij je zelo neprikladen in je tudi v interesu zavoda, če so računi čim preje zaključeni. Zahteval je nadalje, da se manjšina pritegne v še večji meri k delu, osobito pri izdelavi novega zakona, nakar je imenom manjšine izjavil, da bo glasovala za odobritev letnegn poročila in bilance, osobito, ker se ie uprava potrudila odstraniti vse lansko leto grajane nedostatke. — Tako sta bila poročilo in bilanca odobrena. — Soglasroo se je tudi odobrila razdelitev prebitka v znesku 20.338.03 Din v smislu zakona in sicer 13.558.69 Din fondu za povišanje rent, ostanek 6779.34 Din pa varnostnemu skladu. Pri tej priliki je delegat Urbančič stavil zahtevo, da posveti zavod čim večje pažnje brezposelnint in da naj zavod te v čim večji meri pod pira Občni zbor je zahtevo sprejel in pooblastil načelstvo, da po možnosti zahtevo upošteva. — Manjšinska delegacija je nadalje stavila željo, naj se delo v komisiji za novi zakon čim bolj pospeši in naj se valorizacija pred 1. julijem 1922 vplačanih premij po možnosti še bolje izvede, v kolikor je to seveda iz zavarovalno - tehničnega vidika dopustno. — Pri slučajnostih je gosp. Urbančič prečital zahteve Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Ce-liu. ki se krijejo s predlogom delegata Gilčverta zaradi zvišania rent. le zad-nia točka, ki zahteva čim večje štede-nje v upravi in postavitev posebne komisije zaradi ureditve finančnega gospodarstva. je nova. Občni zbor je tudi ta predlog odstopil komisiji za predelavo zakona in Statuta z naročilom, naj se no možnosti upošteva.
Ker se nihče več ni oglasil k hesHi, ie predsednik goso. dvorni svetnik Ve-derniak ob 12. oooldne 'zaključil občni zbor. ki ie v splošnem lepo in mirno potekel. Pokazala se ie od vseh strani resna volia za delo. Na posamezne stva ri Pa bomo prišli od časa do časa. osobito kar se tiče spremembe zakona in Statuta.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—%
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—, Najmanjši znesek Din 10*—%
Kleparsko crodis
I kompletno, se proda, event. se lahko nadalje izvršuje Istotam obrt. Cena "po dogovora. Dopise na upravo »Jutra* pod »Dolenjsko*.
17479
Mizarska delavnica
•trojna, v bližini postaje, I i električnim pogonom, se pod ugodnimi plačilnimi po-poj! odda v na.iem. oziroma proda. — Dopise pod ■Lepo* na upravo .Jutra* Mariboru.	17331
Otomane
* blagu, prvovrstno izdelate po 800 Din, Patent-toteije, garniture, žimnice. lične vloike ter vse tapet-| ciške izdelke in v--a pojavila izvršuje najceneje solidno Rud. Sever, I tapetnik, Ljubljana, Gospo-ivetska 6.	17191
Zahtevajte pokalice
IfKracherl) t zajamčeno I Pristnim sladkorjem, katere Izdeluje EMIL MORE. 1 so'lavi£ar, Kette - Murnova [Martinova) cesta štev 11 1	17035
Gradba žage
5 polnojarmeniki. Iščem samostojnega mojstra, ki i' ie stavil stične žage — ii takojSnji nastop. Informira- Ing. Robert Hartman ' Ljubljani, Reslieva e. 12.
17411
Potniku
M zastopa špecerijsko bla-| ali kaj sličega, oddam tastopstvo za alkoholne pijače m Gorenjskem, proti i Proviziji. — Vprašanja po«l »ifro <5t. 1925» Da upravo •Jutra*.	17438
Trg. pomočnika
fceSane stroke ter 2 močna vajenca z meščanskošolsko Pjedizobrazho, sprejme And. Ekbacher, Laško. 17ŽS3
Postrežnica
išče za nekaj časa dopoldne in pe.oldne k obi-z dvema 2—Sletnima otrokoma. S tem se ponov-| n<> opozarja reflektirajoče I osebe, kajti predvčerajšnjim
* službo vzeta je odpove-
dala. Služba Je b hrano. pU se le zdrava, poštena la stanovitna oseba. Vpra-f» ie ▼ Ilirski ulici it. 22, j ^▼o, dnifa rrata. 17548 i
Kuharica
samostojna, z dobrimi spričevali, se sprejme v hotel v zasedenem ozemlju. Nastopiti je takoj. Naslov v upravi «Jutra>.	17264
Železninar
zmožen slovenskega in nemškega jezika in sposoben pisarniških del, se sprejme. Ponudbe na upravo čjutra* pod Šifro »Navedba plače* 17100
Poštena kuharica
za vse, stara do 50 let, se išče k dvema osebama v Bosni. Odgovor z zahtevo plače na upravo c Jutra* pod «Bosna*. 17568
Blagajničarka
večletno hnvaru. prakso, zmožna nemščine in hrvaščine, se išče za Zagreb, proti dobremu plačilu. — Ponudbe na upravo »Jutra^ pod cEsplanad*. 17032
Trg. pomočnika
železninarja, ki je dober prodajaleo ter popolnoma vešč srbohrvatskega jezika. išče veliko trgovsko podjetje v Slavoniji. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Yeliko podjetje*.
17130
Za fnštrukcijo
v francoščini se išče gospod k učencu II j^nnna-zije. Naslov v upravi «Ju-LL9LI
Zastopnika
išče večje francosko komisijsko podjetje za uvoz in za izvoz. Samo gospodje z izvrstno trgovsko kvalifikacijo se naj tavijo pod <Zastopnik* St. 31» na upravo «Jutra». 17599
Kurjač in gaterfst
za parno Jago v Slavoniji se iščeta. Ponudbe na: Parna pilana, Novska. — Slavonija.	1*4 581
Brivski pomočnik
ali pomočnica, v britju in česanju las dobro izučena, se takoj sprejmeta proti visoki plači. Več po dogovoru. Bnkovčnn Matija, brivec, Celje, Kralj« Petra 27.	17541
Kuharica in
natakarica
*«» išče s 1. avgustom za mali hot*l v Zemunu, ki bo v slovenskih rokah. — Ponudbe na unravo «Jutra* ped šifro »Poštenost in spretnost*.	17505
Učenka
se sprejme takoj	v trgovino z mešanim	Diagom. Ponudbe na «F.	Pungart-nik, Lukovica*.	17543
Več natakaric
izvežbanih, za 2. avgusta se išče. Predstaviti se Je v hotelu «Tivoli». 17554
Kuharico
staro nad 40 let, išče žand. slanica. Ponudbe ee prosi na upravo <Jutra* pod <Btasica>.	17520
gifgefo)
Vajenec
ki se je 8 mesecev učil v trgovini z mešanim blagom in je moral vsled konkurza izstopiti, prosi za sprejem v večjo trgovino mešane stroke. Star 16 let, zdrav in močan Gorenje ter dober računar in Je precej izvežban v trgovini. Prosi se za popolno oskrbo v hiši ali vsaj brano in stanovanje. Spričevala na razpolago. — Cenjene ponudbe na naslov: Joško K e 1 n e r i č. delovodja. Ljubljana. 5e-lenburgova uUca št. 3'TTI
Šivilja
samostojna, bi givaia na domu za trgovino. Ponudbe na upravo .Jutra* rod »Šivilja 8662».	17356
Kuharica
dobra gospo ' in ia. izvežba-na v vseh hišnih poslih. Išče službe pri zakonsker paru brez ctrok ali samostojnem gospodu. Ponudbe pod .Dobra kuharica, na upravo »Jutra*. 17546
Mesto šumskega poslovodje
iščem. Vešč sem splošne šumske manipulacije. Dopise na upravo .Jutra* pod šifro »Dober manipulant*.
17547
Deklica
7 ra«. ljudske iole, bi se rada izučila v manufaktur-ni ali špecerijski trgovini, najrajši na deleii Naslov v upravi »Jutra*. — 17507
Malinovec
pristen In naraven. t na|-boljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah is sodčkih
na drobno in veliko
nudi lekarna
dr. G. Piccol!
v Ljubljani.	223
Wertheim blagajne
In jeklene denarne omar*
za vzidanje, priporoča Ljubljanska itomercijalna družba, Ljubljana, Bleiwelsova št. 18.	219
Leseno postelj
in železno kopirno stiskalnico, ugodno prodam. — Naslov pove uprava »Jutra* 17500
Otomana
dobro ohranjena, se proda po ugodni ceni Kje, pove uprava »Jutra*. 17488
Pozor!
Po najnižji ceni dobite vsakovrstne pletene opanke pri tvrdki Maher & drug, Mirje št. 2.	17449
Landauer
prodam ali zamenjam za polpokrit voi. Roš. Hrastnik.	17395
Žeiezoiiti steber
s porlložkom In na.iglav-kom. viš 320 cm, 16 em. nosilna zmožnost 15.0u .— kg, se proda Nadalje železniške tračnice kamene-ne cevi (Steinzeugr6hren) in trsvtrze Vse po zelo ngodnl ceni. — Stavbna družba d. d, Liubljana. Levstikova ul. 1». 17519
Naprodaj
je več železnih kandela-brov za plin in traven spartajoče lepe steklene krogle. Istotam se proda več železnih stolov in želez]« za velik gostilniški štedilnik. Ogleda se v hotelu .Južni kolodvor Miklič..	17539
Otroški voziček
Športni (brenabor), prodam. Naslov pove uprava .Jutra..	17544
Šofer
i?Se mesta za tovorni avto. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Trezno« 8646»,	17542
Schleussner
Photohilfsbuch
Din «.—
Foto-materijal
Janko Pogačnik,
Ljubljani, Tavčarjeva ul. 4.
841/m
Motorno kolo
<Puch», P3, dve prestavi, v prav dobrem stanju, se poceni proda. — Naslov pove uprava «Ji:tra> 17425
Štelaže
popolnoma nove, špecerijske. prodam. Naslov po-vo uprava <Jutra>. 17512
3 m dolg pult
(pudell z Javorovo desko, se proda Naslov pove uprava «Jutra>. 17548
Spalnico
hrastovo, masivno, polira-no, prodam za 4000 Din. — Naslov pove uprava <Jutra» 17371
Kina servis
za 12 oseb. prodam po zolo nizki ceni. Naslov v upravi •Jutra«.	17254
Blagajniški pult
z zrcalom, prodam. Naslov pove uprava «Jutra».
17313
«National»
register, blagajna do 999.99, se k up i. Ponudbe na drogeri o Sinitas, Celje 17329
Pisalno mizo
kupi Sagrin, Kralja Petra
trg 3 (MiUeSičeva cesta").
17381
Ročni voziček
dobro ohranjen, se Kupi. Ponudbe pod <Ro£ci» na upravo »JTntia». 17366
Peč za kopalnico
z bakrenim plaščem, dobro ohranjeno, in tudi banjo, ponudite z navedbo cene pod .Kopalnica 333» na upravo «Jutra». 17549
Bodečo žico
staro, kupi Stavbna druž-i ba d. d.. Ljubljana, Lev. i stikova ulica št. 19. 17519
Mal avto
i omnibus za 7—10 oseb, ali | sličen avto ta osebni promet, kupim. Ponudbe * ceno na upravo «Jutra» pod šifro »Takojšnje plačilo«.
17301
Vinske sode
rabljene, dobro ohranjene, od 60 do 140 l. kupi A Sušnik. Ljubljana. Zalo«ka cesta 21.	17478
Hren
iščemo v stalnih dobavah.
Ponudbe pod <nren» na upravo «Jutra». 175S6
Dopisi
POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol Ima v
nedeljo dne 2. avgusta ob 3. uri popoldne Javen nastop naraščaja In članstva. Ob 1. url se morajo vsi člani in članice, ki imajo kroj, zbrati v Sokolskem domu v Gorenji vasi, odkoder sledi povorka v Poljane, z godbo na čelu. V Poljanah bo sprejem go stov, nakar krene povorka na telovadni in veselični prostor pri prodorskem kozolcu. Po telovadbi bo prosta zabava s plesom. V slučaju slabega vremena bo prireditev teden dni pozneje. Za vsestransko postrežbo bo preskrbljeno. V nedeljo torej na svidenje v Poljanah!
OSELICA V POLJANSKI DOLINI. Dela
pri električni centrali na Fužinah, ki Jo Je zadnja povodenj močno poškodovala, prič-no baje že te dni. Vršila se bodo pod vodstvom Inž. idr. Kasala iz LJubljane. 2e njegovo Ime samo je poroštvo, da bo delo res vsestransko strokovno izvršeno. Cesta na Fužinah, ki Jo Je raztrgala povodenj. Je za silo popravljena za promet na SovodcnJ In Novo Osel ico.
DRAŽGOŠE. Naš Narodni dom Je sedaj lepo preurejen. Dijak M. S. Je napravil načrt za poslikanje dvorane v narodnem slogu In izvršil delo s pomočjo sotrudnika A. G. S tem Je tudi dramatični odsek mogel živahnejše na delo. V nedeljo dne 19. smo uprizorili komedijo »Zmešnjava na zmešnjavo«, študirata pa se še »Vdova Rošlln-ka» In «Tit Grom». Prva se uprizori v nedeljo, dne 2. avgusta, druga pa 16. avgusta Pri »Vdovi Rošlinki« gostuje v vlogi Ba-lantača član dramatičnega odseka vojnih invalidov iz LJubljane, ki bo vodil tudi režijo. Uljudno vabimo občinstvo, da v čim večjem številu poseti prireditev.
ŽUŽEMBERK. Ob priliki velike orlovske parade Je praznoval naš dekan Giildovec svojo srebrno mašo. Vse bi bilo v redu, ako ne bi bilo zopet pridige, kakršnih smo v Žužemberku pravzaprav vajeni. V celi dekanij! niso našli duhovnika, ki bi bil sposoben, na tako velik dan spregovoriti s prižnice. Poiskali so si bivšega vojneca ku-rata g. Bonača, o katerem smo Imeli dosedaj drugačno mnenje In nam Je žal, da ga moramo sedaj revidirati. Evo vam par cvetk iz pridige: »Kljujejo nam iz srca ma-terni jezik, Jemljeio slovenske šole. Slovenski narod je razpet na križ pod Trijcla-vom: ena roka mu Je pribita na Primorskem, ena na Koroškem, sredi pa Je krvava rana, na kateri se pasejo ptice ropari-ce. Naši bratie nam jemljejo pod krinko narodnosti Jezik, nam hočejo vzeti vero. Toda križ ie z nami. Domovina, ti s! molzna krava itd.!» V tem tonu se Je vršila pridiga. Končal Je z nagovorom na Gnidovca, menda kot mučenika, trdno skalo in vzor duhovnika. Zdi se nam, da je bil g. pridigar
o njegovem pastirskem delovanja kaj sla-« bo poučen. jMi ga bolj poznamo kot fanatičnega politika in zagrizenega zatiralca vse-ia, kar ne trobi v rog SLS. Brez vzroka mu nI bila vzeta volilna pravica in tudi ne brez vzroka prepovedano poučevanje ve' rouka v šoli i
SLIVNICA PRI MARIBORU. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 2. in 9. avgusta spevoigro »Kovačev študent« v Društvenem domu. Začetek cb 3. popoldne. Nastopi tudi novo ustanovljeni moški pevsk) zbor. Vabimo k obilni udeležbi!
SELNICA OB DRAVI. Naš kraj Je bil svoječasno menda najhujše nemčursko gne zdo mariborskega poglavarstva. Nič čudnega torej, da se nemčurji oprijemljcjo še sedaj vsake biljke, ki bi jim dala vsaj trohico upanja, da pridejo zopet pod »zveličavno« avstrijsko vlado. Prepričani so, da pridemo 1. oktobra pod Avstrijo. Nekatere osebe so že celo pregovarjali, naj ne prosijo več za obmejne izkaznice in potne liste, češ, da se to več ne izplača. Ako hujskanje ne poneha, bomo morali gotovim osebam posvetiti več pozornosti. — V soboto dne 15. avgusta priredi bralno društvo veliko gozdno veselico. Spored bo pravočasno objavljen, občinstvo !n druga društva pa že sedaj opozarjamo na to važno obmejno prireditev. Pričakujemo posebno Mariborčanov. Zveza je zelo ugodna. V slučaju, da bo 15. avgusta slabo vreme, se bo vršila veselica naslednjega dne.
DORNOVA PRI PTUJU. Prireditve tukajšnjega kmetijskega bralnega društva, nudijo posetnikom vedno kaj lepega in koristnega, vsled Česar se jih' vsakdo rad ude leži. Letošnja prireditev pa bo še nekaj prav posebnega. Poleg običajnega programa se bo vršila tudi tombola s številnimi dragocenimi dobitki, zvečer pa bo veselični prostor bajno razsvetlien. Pričetek žrebanja ob 4. uri popoldne, tako da se ga morejo udeležiti tudi zunanji obiskovalci, ki imajo zelo ugodne zveze. Veselica se bo vršila v nedeljo dne 16. avgusta pri gostilničarju Jakobu Seguli v Dornovi.
MALA NEDELJA. V nedeljo dne 19. Julija so priredili naši 3ijaki v društvenem domu burko »Maks v škripcih«. Predstava se Je zakasnila za pol ure, ker Je bil naval občinstva zelo velik. Prišla Je inteligenca iz cele Prleklje in Prekmurja.. Vloge So bile dobro zasedene, posebno Jo je »pogriin-ta!» Maks. Med odmori so zapeli ptujski pevci več lepih' komadov. Občinstvo Je bilo zelo zadovoljno. Po predstavi se Je razvila prosil zabava in ples. Godbo Je vodil g. učitelj Prelog. Upajmo, da nas bodo naši dijaki kmalu zopet presenetili s kako nova igro.
Izdajate!] tn lastnik: Konzorcij t Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk vNarodne tiskarne» v Ljubljani .
Dve hiši
v Ljutomeru, enonadstrop-ni, novi, sta n-i prodaj. — Pogoji ugodni. Hranilnica Ljutomer.	17510
Gostilna
se odda v najem, najraje dalmatincu. — Ponudbe upravo .Jutra* pod značko »A. F. L.»	17248
Gostilna ali kavarna
na prometnem kraju v Mariboru ali Ljubljani, vzame v najem. — Naslov
Bri podružnici «Jntra» v [ariboru poil »Emilija>.
17143
Mala trgovina
na prometnem kraju, se vzame v najem. Ponudbe poslati na upravo »Jutra* pod »Dobra plača
17532
Lep lokal
l manufakturo ▼ LJubljani. se pod ugomiim poboji proda. Ponudbe pon »Nizka najemnina 8658» na upravo »Jutra*. 17550
Dve pisalni mizi
(Rolleau) in 1 registrator. kupim. — Oferte pod «777» na upravo »Jutra*. 173S7
Več fotoaparatov
se kupi. Ponudbe z opisom In navedbo cere na npr. »Jutra* poj »Ohranjen*.
17293
Kopalna banja
emajtirana in bakrena peč. oziroma kompletna kopalna soba, dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe pod šifro »Kopalna soba* na upravo »Jutra*.	17281
Gostilna
sredi manjšega mesta SIo-j venije se proda. Električna i razsvetljava. Hiša v no-j brem stanju, lep vrt In 6 oralov temlje. Proda se i na obroke t inventarjem. I Naslov v upravi »Jutra*.
17559
Trgovska hiša
lepa. z novim inventarjem v sredi trga ob državni cesti s dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, se radi selitve takoj ugodno proda. Poleg hl?e je lep cvetlični, zelenjad-ni in sadni vrt, dve njivi in gozd. Proda so tudi brez zemljišča, t zalogo in inventarjem ali tudi brez tega. Plačilni pogoji telo ugodni. Prednos, imajo mladi agilni trgovci. Ponudbe pod »Ugodna prilika* na upravo »Jutra..
17357
Pisalni stroj
v dobrem stanju, inamke »tJndenrood*. malo rabljen, z navedbo tvpa tn tekoče številke, se kupi. Ponudb« na drogerijo Sanitas, Celje 17326
Rabljeno
Peresno kladivo
(Federhammer) na	pogon
it. i., tipa Afaks,	kupim. Ponudb« B* M. Jas, kovač.
Bled X.	17573
Vdova
blv;» gostllničarka. ki Je imela do sedaj kantino v najemu. leli prevzeti gostilno na račnn. Oenj. ponudbe pod »Nujno* na podružnico »Jutra* Celje. — 17323
Dijake
sprejme niledna rodbina na stanovanje in brano. Električna razsvetljava. — Na željo nemška konverzacija. Naslov pove uprava »Jutra* 17453
Dve pralni sobi
oddam. Naslov v upravi »Jutra*.	17428
Prazna soba
s posebnim vhodom, se išče za takoj. Ponudb« na urr. »Jutra* pod značko »Samec 8590».	17423
Hiša z vrtom
pripravna za obrt, ob glavni cesti. 20 ralnut od Celja, se proda za 55.000 D. Natlov v upravi «Jutra».
17579
Enonadstropna hiša
v Spodnji Silki, moderna, novoziJana, s 6 sobani In pritil-Jinaml, za D 150.000 naprodaj. Popis hiie la naslov T spravi »Jutra*.
175S7
Majhna hiša
pripravna za krojača ali čevljarja, tik rudnika nu-dajama. se proda za 20.000 Din. V e5 jM>ve Fran Klemen. trgovec, Hudajama-Laško.	17393
Dve prazni sobi
veliki, v eentru mesta, oddam najraje samcu, oziroma majhni družini. Najemnina 750 Din mesečno. — Stanovalec lahko tudi dobi dobro brano po zmevn! coni. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Pansion*. 17427
Sobo
■ posebnim vhodom Išče samostojen gospod. — Ponudbe na upi-avo »Jutra* pod šifro »V mestu*. 17555
Opremljena soba
s posebnim vhodom (s stopnišča) se odda s i. avgustom. Naslov v upravi »Jutra*.	17554
Več stanovanj
odda oziroma tamenja
»Posredovalec* Sv. Petra cesta £3-1.	17576
2 sobi
lepo opremljeni, s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov pove uprava »jutra*.	17360
Opremljena soba
elegantna, se odda proti nizki najemnini starejsemu gospodu, ki posodi za dobo 6 mesecev Din 20.000 proti sigurni garanciji. — Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod »Najna pomoč*.	17G04
Opremljena soba
s posebnim vhodom, se odda takoj ali e 1. avgustom. Naslov pove uprav« »Jutra*.	17303
Opremljena soba
s prostim vbodom, električno razsvetljavo, se odda s 1 avgustom solidnemu gospodu v Spodnji Šiški, Jančcva 18. 17500
Opremljena soba
lepa, se odda samo boljšemu solidnemu gospodu. Vel v upravi »Jutra*. — 17538
Opremljena soba
separiran vhod, elektrika, se odda dvema gospodoma, gospodičnama, takon-cema brez otrok takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava »Jutra*.	17524
Gospod
akad. Izobražen, leli lepo opremljeno sobo na Clei-weisovl cesti, ali vsaj v bližini Iste, event. v Rožni dolini. Plača dobro. Cenj. ponudbe pod »Mlad In priden gospod* ca upravo »Jutra*.	17318
Opremljena soba
prostorna In analna, t dve. ma posteljama In posebnim vhodom, se odda v mestu. NatlOT pore sprav* »Jutra* 17274
50.000 Din
posodim ali pristopim k Industrijskem podjetju. — Stanovanje pogej. Ponudbe na unr. »Jutra* pod šifro »Strojni tehnik*. 17241
Trgovec
olenjer, t dobro vpeljano trgovino, s lastno hišo, leli sprejeti samca (ico), tsdi vdovca, ki bi poma-ral s 50—60.000 dinarji. Vsa preskrba v hill pod ugodnimi pogoji ia vknjižbo: priložnost, ki namerava pričeti trgovino. — Ponudb« na »pravo lista pod »Trgovin**. 17517

Melanholična gdčna
želi tnanja v fvrho duševnega razvedria z fc-to-takim inteligentnim gospodom pod »Idealistkn* v upravo »Jutra17570
Diskret. znanstva
i"čcm s samostojno Samo. najraje na deželi. Svrha bivanje na krajšem dopustu — Materijelno izkoriščanje izključeno. — Dopise pod »Takoj* n aAloma Compa-nv, LJubljana.	17113
Starejši posestnik
trgovec v Ljubljani, vdo-veo « otroci, leli tnanja z dobro, čedno ia pridno ženo. Dopise pod »Trajno 8332* na upravo »Jutra>.
17362
Korošec
Iz Podrožice, S5 let star. s 41etno hčerko, ločen brez lastne krirde. se želi seznaniti z gospodično ali
vdovo, ki ima 40—50 tisoč Din gotovine. Dopise pod iifro .Sreča v rodrožici*.
17510
Znanja
Želim a gospodično v starosti do 18 Ut. Biti mora dobra pevka In muzikalič-na. Za časa počitnic izleti po vseh planinah Slovenije. Bogastvo se odklanja. Ponudbe pod »Ideal 8437* na npavo »Jutra*. 17398
a f
Tovarnar
dobro situiran, dostojen in značajen mož, čedno postave, želi znanja v svrho ženitve s pošteno in dobrosrčno damo. staro do 40 let, čedne vnanjosti, katera poseduje v»aj 60.000 Din gotovine. Ozira se le na resne dopise s polnim naslovom, pod šifro »Zakonska sreča 43* na upravo »Jutra*.	17166
Kranjske klobase <
najboljše, se dobe v
restavraciji La kolodvori Grosuplje.	825
B. S. A.
skoraj nov, se zamenja c nadoptačilom ta težko ma-
šino z ali brez priklopnega voza. V poštev pridejo samo »B. S. A.* in »Indian* tnamke. — VlošiS, Maribor. Gosposka. '	17498
Fotoaparat
prvovrstne znamke Kante, sa 9 X 12 se zamenja ta 10 X 15 ali IS X 18. — Pismene ponudbe na Muri, hotel Kazino, Jjzcnko. — 17545
Zemeljsko opeko
odkurim na stare peči ali tudi brez peči. Izdelujem tudi vsakovrstno ročno opeko. — Vertif, Vrhnika.
17394
Poročiti
službo učiteljica srednjih službo učiteljica srerdnjih let, > lastnim gospodinjstvom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Duševna harmonija*.	17580
££
Pes
(čisti anglcJki hrt) 13 mesecev star, se proda po nitki ceni. ker nimam osa za dresuro. — F. Pleeni-čar, Litija.	17551
Izgubila sem
spričevala v vlako -o 9. zvečer iz Kranja v Ljubljano. Pošten najditelj se prosi, naj jih proti nagradi odda na nailov, oisačen t spričevala (Siika). 175331
«Jutrov» roman
LUCiFER
katerega skozinskoz napet* vsebina, prepletena • fantastičnimi tapletljaji od začetka do kcn.-a. ki prinašajo navdušenemu (itateljn z iotereeantnim razmotri-vanjem vsak hip presene, čenja, ki mu le sledi razočaranje In konsternacija in zopet presenečenje tako. d* so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, Jb izšel in se dobiva pri upravi »Jutra« v Ljubljani.
Vsi ki so ga Čitall in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. ?oIj zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
Vezana stane . . , . 55 Din Broširana pa .... 45 Din
Tinnnnnmnnnm
I.
StjepuSin
SisaK
prlporoa boijie tam« bulica, etra. oe, pnrtitura in o. tal« po-bebičiot M
Pr. Ivo Šorli:
v Trsteniku
«Nič — nič hudega, dete moje!» ji je šepetal, nežno gladil njene krasne lase in stiskal svoje lice k njenemu. «Samo tako lepo mi je, tako dobro mi je, kakor mi že dolga dolga leta ni bilo ve.»
Polagoma se je umirila; umirila tem bolj, ker se je zadovoljil s tem zgolj prijateljskim, skoraj bratskim ljubkovanjem, ki se ž njim spočetka zadovoljijo vsi pravi zapeljivci.
«0, da, lep puščavnik!» se je naposled tiho zasmejala.
«Čuj duša, kaj bi rekla, da sem res puščavnik... To je, če bi rekel, da sem. Ali bi me izdala?«
«Pa kaj imate s tem? Kaj me to vprašujete že drugič?® ga je Strme pogledala in se malo udmaknila od njega.
« Veste, Nežika, kako in zakaj? To prismojeno misel mi je v svoji neumnosti vdahnil vaš črednik; toda čim bolj premišljujem ... Da, ali se ne zdi tudi vam, Nežika, da bi se laže ubranil župnik kovega preganjanja tako? Zdaj se prav gotovo začne boj... zdaj, ko ste spet prišli v meni. Morda ni res?»	•
Gledala je nekaj časa molče pred se in potem prikimala,
«Res je. Bolje, da nisem prišla ...»
«Joj, zlato moje, ne govori tako!« jo je burno prijel za obe roki. «Saj te mi je poslal sam Bog! Ne veš, kako mi je bilo včasih že težko tako samemu tu gori. V resnici sem mislil, da je na svetu laže živeti brez človeka... A smo že tako, da ne moremo. Še črednika sem se vselej razveselil. In bi se bil v enem, dveh mesecih najbrže naveličal, da nisem tako nenadoma tebe spoznal! O, v prvem trenutku sem začutil, da sva rojena drug za drugega!« _
«A!i se je res... ali se je res zdelo tudi... tudi vam tako?« je vzkliknila in ga gledala s široko odprtimi očmi.
Zdaj jo je zagrnil z obema rekama in jo privil k sebi. Saj jih res ni čutil v ti meri vseh teh besed; a ta hip mu je bilo tako zelo sladko pri srcu in tako poln čudovite slasti ta objem. Preživel je pač toliko časa brez toplejše besede in brez ženske že celo...
Toda že se mu je izvila in je rekla z zelo resnim glasom:
«Ali to so grešne, zelo grešne stvari, pravim, gospod!«
«Kakšne, duša?«
«Puščavn\štvo ...»
«1, moje n,e bi bilo preveč sveto!« se je prešerno zasmejal. Videč pa, da se ji je obraz še bolj stemnil, je naglo pristavil:
«Joj, ne glejte tako mračno, Nežika! Če hočete, se bom otepal župnika pač drugače. No, in če bo le prehudo, lahko tudi zbežim.«
«Oh, tega ne smete! Ne, pri nas ostanete — nikoli več vas ne puhtimo!« je kriknila in se ga oklenila.
«Oho! Glej, dečko, glej, 'da so ne zapletež Se v kake zanke!«
se mu je raztegnil obraz.
,V tem hipu so zunaj besno zatulili psi in se poskusili oprotiti verig.
Osupel je Bogataj stopil na vrata. Pred pomolom je zagledal dečka s pismom v roki.
«Zame?» je vprašal.
«Da, gospod!« je plaho odgovoril otrok, ves zasopel in vroč od nogle poti.
Bogataj je odprl zavitek.
«Počakaj malo!« je rekel in se naglo vrnil v sobo.
«Od njega?« je šepnila Neža.
Bogataj ji je molče izroči! pismo in ona je brala:
«VeIecenjeni gospod! Prišli ste od nekod in se kratkomalo naselili v moji fari. Ker se tudi drugače širijo razne govorice, ste s tem vabljeni, da se jutri zglasite v uradni sobi podpisanega. — Jakob Petelin, župnik.«
Nekaj minut pozneje je bil spisan odgovor:
«Velecenjeni gospod! Ako se zanimate zame, imate prav tako daleč do mene, kakor jaz do vasi. Puščavnik v Liščarjevem seniku«
«Joj, premislite malo prej!« se je prestrašila Neža.
»Mislim, da ni treba> se je nasmehnil Bogataj in nesel ven.
«Zavohal je, da ste tu, kaj ne?« je vprašal, ko se je vrnil.
«Oh, gotovo so mu takoj r.esli na nos! Sicer pa sem vedela!« je odgovorila še dovolj brezbrižno.
Vendar je ni več držalo in kmalu za dečkom je odšla po poti čez hosto.
XII.
Ako se je Bogataj skrajno začudil, ko je včeraj po tako dolgem času spet zagledal Nežo, mu je danes sapa zastala, da se trudi k njemu sam gospod župnik.
«Ej, dragi moj, huda ti mora presti!« se je glasno zasmejal in nestrpno čakal, kaj bo.
»Seznanjati se nama menda ne bo treba?« je mračno začel župnik, ko je na Bogatajevo povabilo prekoračil ograjo. «Bil sem pri nekem bolniku tu gori in napravil še teh par stopinj do vas. Upam, da vam nc bo neprijetno?« je pristavil s porogljivim glasom.
eO, nasprotno, gospod župnik! Prihranili ste mi pot v dolino.«
«Ste torej mislili priti?« ga je ošini! župnik.
«1, Bog ve. Saj v nekem oziru bi se bilo celo spodobilo.«
«Vcseli me, da ste spoznali!«
«Že. že. Samo da vse ne velja za vsakega. Jaz na primer, ki sem puščavnik, sploh nisem nameraval iskati stika z ljudmi.«
«Vi — puščavnik? Menda tega vsaj kmetom ne pravite?! Orožnikom niste!«
«Oprostite, tlospod župnik!« se je prijazno nasmehnil Bogataj. «Vi pojem puščavnika očividno zasmehujete, da, kar istovetite z — eremitom,«
«Jaz ne, toda glejte, da ga ne bodo moji farani! Posebno -,
ženske! To bi vam resno odsvetoval!«
«Oho, prečastiti! Kaj pa, če bi se mi res zahotelo postati oziroma biti eremit?«
«To bi pomenilo, da hočete postati oziroma biti — slepar!« je kriknil oni.
«1, kako to, gospod? Kaj je za eremite treba posebnih šol, posebnih izpitov, celo licenc, Rečem, da sem, in kolikor vem, že sem! Če pa se plačuje davek, ga pač bomo, saj imamo!«
Bogataj je s priprtimi očmi opazoval, kako v župnikovem kotlu čedalje huje vre, in prežeče je čakal, ali bo treba še dolgo podtikati.
Tu se je Jakob Petelin nenadoma široko zasmejal.
«Vi bi se torej hoteli norčevati iz mene?« je pomežiknil. «TudJ prav! Zapišite si dobro datum današnjega dne!«
S temi besedami je vstal in posegel po klobuku.
Bogataj je navzlic vsemu malo osupnil.
«Kaj nameravate, gospod župnik?« je vprašal z nekoliko manj gotovim glasom. «Opozoril bi vas, da me bo ščitilo proti vam marsikaj: moje orožje, moji psi in kajpak tudi oblast!«
«Oblast? Jaz ne "potrebujem oblasti! Zapomnite si, če še ne veste: v takem kraju je župnik najvišja in edina oblast, kralj in vladar! Kar pa se tiče vašega orožja in vaših psov, bodite brez skrbi: ne bom se jim izpostavljal. Z Bogom!«
«Zdaj pride kar prične!« je zamrmral Bogataj, gledajoč za njim, S tem posetom je hotel nasprotnik očividno pred vso srenjo posve. dočiti, da ie poprej vse poskusil, vzel nase celo to težko ponižanje
—	odslej bo tudi na zunaj opravičen, da zagrmi z vso silo, iz najsvetejše jeze!
Da, borba ne bo lahka in moža ni podcenjevati! Njegov trdi obraz ne kaže samo odločnosti, temveč tudi veliko razuma, nevarne inteligence. To ni človek, ki bi poskusi! z nerodnostmi, z neumnostmi
—	znal bo najti, kar bo zadelo! In to tudi pri ljudeh, kakor so njegovi žunliani: liudeh, ki so videti navzlic zabitosti svojega kraja vse prej nego zabiti.
Ne, Jakob Petelin ne bo tako nespameten, da poreče: «Ta tujec je prišel v naš kraj in se ni javil pri meni!« — zadnji kočar bi razumel, da je to lahko nevljudnost, a še ne zločin. Tudi mu ne bo čital nenravnih dejanj, še manj govorjenja proti veri in njenim služabnikom. Toda to nokaže: ta človek se izogiblje cerkve in službe božje! In ali ta greh, če tudi edini, ni dovolj velik, da odtehta vse? Kdor v cerkev ne hodi, pri takem morejo biti še navidezne čednosti ukana hudičeva! In to bo prav moral verjeti vsakdo in je celo čudno, ako bo treba župnika še celo opozarjati!
O silno neprijeten, da. grozen bo občutek, da imaš na vse strani same sovražnike; a če bi ti vendar ostal skrit prijatelj, še misliti ne bo smel, da se ti približa! Niti stari črednik ne, tem manj ta lepa žena, ki ti je že začela puščavo spreminjati v paradiž.
Kopalni čevlji Din 29 -
d. kopalni tricot d Din 55'-d. kep. trice! s krilom oi Din 115"-
Esnalnt plašči za
gospode, dame in otroke, najnovejši vzorci.
Najnižje cene 1 Vse kopalne potrebščine 1 Piedno kurite, oglejte si zalogo pri
Čt ncssl.
LJUBLJANA.
cleUtromotorls in ftnome,
žarnice .Osrara', .Tna^sram', tPhiMps', eleUiričse nansljave (najboljši proizvodi, iestsnce, svetilke in arnsatnre, eleUtrifiao žtsvce (šv carski proizvod), eleV.Srične iiksl-cike in posode, telefone, z-TOase in e!o men ::, ves drug! električni isaterijai EEP!TE r?aiceneje pri elelstrotvrikl
a 2 p o ! FiorjanžiS, Celie.
Postrežba točna.	3904.1
Gostš!n:£ar]i! Velik, lep, godbeni
"' 4VTO M A. T
z električnim pogonom oddam radi pomanikanja prostora za zelo nizko ceno. Tudi avtomate na utez oddam zelo ceno. A. Easberper, Ljubljana,
Tavčarjeva ulica 6. Zaloga gramofonov, plošč, itd.
Koiinslia Hsndelsgese!!schait m. b. H. Hamburg PR3BA ali GODA licenco svojega juge-slovenskega patenta št. 447
fil! IS Sli iS
Zastopstvo sa 3i?®©s!avljo: LJubljana, Selenburgoi^a
st«
?, hlla Jadranske banke.
Dobavljajo: rtajsoiidnejše Sa najcenejše ešektro-motorje, iisrboseneratorje in vse ostale električne siroje.
Grade:
električne centrale, eSektr»2ne železnice, cukrarne, pivovarne, rudniška naprave Itd.
Obračatta se v vseh primerih ra olsarno * LJubljani, Poset inženirja ie brezplačno na razpolago.
Z A H V A IA.
Vsem, ki so nam s svojim sočustvovanjem, z izrazi iskrenega sožalja ter s svojo nepričakovano veliko udeležbo na zadnji poti nepozabne soproge, oziroma sestre, gospe
soproge poručnlka
skušali lajšati neznosno bol, se tem potom kar najiskreneje zahvaljujemo.
V	srcih vseh, ki so blago in nepozabno po-kojnico poznali, ji bodi ohranjen blag spomin.
V	Ljubljani, dne 26. julija 1925.
Jurii Levavnik, poročnik, za ?ss sorodoiks.
□ Suha bukova Srvis
odrezki od parket in žage se prodajajo tudi manjše količine po znižani ceni x dokler traja zaloga. — Drva 1 m dolga jj Din 15 za 100 kg Drva kratka (takoj S porabna za štedilniki Din 20 za 100 kg ® franko skladišče. Na željo .dostava na dom po lastni ceni. Ivan Šiška, to- Jj varna parket in parna žaga, Ljubljana, jg Metelkova ulica 4.	3965-a m
250/0 ZNIŽANE CENE!
fr
krema sa čevlje naj
ne manjka v nobeni hiši.
Informacije daje dr. Janko Clip advokat v Beogradu, Kolar-
čeva ulica 7.


..eneFM"
žepni stolček za
lovce, športaše itd. Normalna višina Zložen v taškl 24 cm, tehta
skupno 680 gramov. Cena Din 110 franko. Preprodajalci popust. S novzetiem razroš-lja „EMZE" Zagreb 6 pošt. pret. 13.
■BaaaHaoBBEHaiiaH
POZOR!	POZOR!
Lepa prilika se nudi onim, ki bi radi kupili kako nepremičnino, ker je takoj naprodaj v mestu Ptuj tole:
Na Ljutomerski cesti blizu kolodvora
frmadstropna hiša
z 48 sobami, z verandami in balkoni ter z vsemi pritikiin3tni. Zraven hiše je tudi kakih 25 atov obsegajoč vrt Ker je ta hiša na najprometnei-šem kraju in zelo obširna, so podani vsi pogoji, da se tamkaj vodi kak hotel, trgovina ali !;a-kršrosibodi podjetje.
Komaj kakih 5 minut od ptujskega kolodvora je nanrodaj tudi zidana enodružinska hiša s 5 sobami in vso pnUklino. Zraven je okoli 15 arov velik vrt.
Zadevne ponudbe, ozir. vprašanja je nasloviti na obl. konces. posredovalnico za promet z zemljišči Anton Sikošek v Gornji Radgoni, kateri daje tudi vsa druga zadevna pojasnila.
uuiiiBniiiiiiin
FRANJO V&KOVAR
CELJE, Kersnikova ulica,
priporoča svojo bogato zaloco izgotov-ljenega raznega pohištva iz
najboljšega materilala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od izdelkov inozemskih tovarn.
Izdelujem po naročilu:
spalnice, jedKzf ce, szlosske oprave, bil j ar dne mize
v vsestransko zadovoljnost
Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje Imam v zalogi najnovejše
igpaSrae mize
ter se priporočam za obilna naročila.
Z cdlifnin spoštovanjem F. Vehov3r.
« B;
a !
u
G
S
U
■
K 2 a
B oi
B
E
s
a
BI ■
a
atst
RBBH&asGasseassK'
Mlati činovnife
sa 7 godišnjom pilanskom i kancelarii-skom praksom u Hrvatskoj i Slavoniji, vješt u proizvodnji i prodavanju hrastove i bukove rezane gradnje, trsžl rafesto. Govori i piše potpunoma hrvatski, nje-
mački i madjarski. Dopisi pod ,filnovai!i 26« V nkovci, post restante.
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko rasist J.
znamke
a
znamke
Lasmi izdelek tvrdke
Janko Popovič v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
imporierji! Eksporterji!
Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn !n tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom
v najvažnejših italijan. dnevnikih, ki so:
II Corriera della Sera, Milano; La Sera, Milano; La Giustizia, Milano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste, 11 Popolo di Trieste; Goriška StraTa, Gorizia; li Mondo di Koma; La Tribuna d! Roma; 11 Secolo XIX, Genova; II Corriere Mer-cantile. Genova; 11 Mezzogiorno di Na-poli; La Vedetta d'Italia, Fiume itd.
Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoi italijansko zastopstvo dnevnika .JUTRO*
POBBLICITa G. CEHOVSH
Triesie, Visie XX ieitembre 65 I
Podružnica v Milanu, Via Soiferino N 11.

20,000 m3 it
in
BI!®
lepe debelosti, 2 uri od Mozirja
napredni.
Resne ponudbe pod „ Veleposostvo pri Rlozirju"
na UDravništvo .Jutra*.
Brez kvarjenja blaga kemično snažen;« in
vsakovrstno b£r?anje o&leii
A B T (0 H 3CC
Ljubljana. Selenbcrgaia nI E Lnadstr. Oiinte-Vič 55.
Roman
Ulensplege! in Lam Dobrin
Junaka veseljaka iz dežele Flanderske. Stane broš. Din 60 — vez. Din 70'— brez poštnine. Naprodaj v kn i-garnl Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešerno'.« ul.ca 54. (Nasproti gl.
pošte.) BBBBBOBBBBBB5I

X
K J5 K K 5*
nM«!
X K 3C M
is k
k
K K X K
X
m
K
S
opozarjamo na najnovejše zvezke zbirke
Prcsveta in zabavi":
55
Puškin - Prijatelj, Kapetanova hči. Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1-25 Din več.
Dodal Andrej, Križev po« Petra Kupljenima. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1'25 Din več.
Kersnik Janko, Cyc'amen. Roman. Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti 1-25 Din več.
Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' vez. 23 Din, po pošti 1*25 Din več.
Zeyer - Bradač, Tri legenda o razpelu. Vez
20 Din, po pošti 1-25 Din več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Prešernova ulica 54.
knjižnice x
K K S S X X K
K %
K X X X X X X X X X
XX	XX