PRILOGA NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINAH ZREČE IN ŠTORE INTERVJU Igralec Urban Kuntarič na celjskem odru str. 26-27 MasterChef: Kje mlada Evita najde navdih za kulinariko Д str. 30-35 priloga % Џ $ TV SPORED TV SLOVENIJA 2 Ш5*. ' Panorama ~ ; I »Z ekipo že Ш ; j komaj čakamo ' ' na start oddaje« ' ^ Znan obraZima svoj glas Сџђ »Škoda, ker bo tako hitro že konec« ш! novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 21 / Leto 77 / 26. maj 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Boljši časi za Celjsko kočo Od 1. junija bo najemnik hotela na Celjski koči, ki ga je leta 2006 zgradila Mestna občina Celje, podjetje Pišek gostinstvo. Bilo je namreč edino, ki je oddalo popolno ponudbo. Hotel, ki nudi namestitev za 74 gostov ter ima notranjo restavracijo z 90 sedeži in sodoben center za velnes, je doslej pri svojem poslovanju imel kar veliko težav. Večinoma se je utapljal v dolgovih. Novi najemnik je prepričan, da je na Celjski koči mogoče zgraditi uspešno zgodbo. str. 3 Ali naši bukovi gozdovi umirajo? str. 6 V Sentrupertu in Trnavi ne želijo mrliške vežice str. 7 2 AKTUALNO ZADETKI »Nekajkrat sem slišal, da so nekateri gledalci celo mislili, da je ekipa serije V imenu ljudstva za vlogo Sebastijana dobila pravega avtista.« Urban Kuntarič, igralec in član Gledališča Celje »Zaposleni v železarni so na moja vrata potrkali ob najrazličnejših preizkušnjah. Včasih sem menila, da bi kakšno svojo težavo morda lažje rešili na centru za socialno delo. A so dejali, da se najlažje pogovorijo z menoj. Izjemno so mi zaupali.« Marija Lamut, častna občanka občine Štore »Dober izid naše stranke sem pričakoval, nisem pa bil povsem prepričan vanj v našem volilnem okraju, kjer so več let prevladovale desno usmerjene stranke.« Aleš Rezar, poslanec Gibanja Svoboda »Po nekaj treningih staršem ne morem zagotoviti, kdo bo hokejist. Lahko pa takoj povem, kdo ne bo. Ne zaradi sposobnosti, ampak zaradi značaja. Ker vidiš, kdo je pripravljen narediti korak več in vztrajati tudi, ko je težko.« Domen Ramšak, trener celjskih mladih hokejistov »Za finančno poslovanje občine ni strahov. Pred desetletjem smo prestali veliko preizkušnjo in se iz nje veliko naučili.« Miran Jurkošek, župan občine Štore ČETRTEK 1 1 PETEK ✓ U/, 25 o> \l/ 28 SOBOTA I I NEDELJA S 19 16 IO 00 O co oc < Dobitniki najvišjih društvenih priznanj Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje s predsednico društva Tomislavo Kordiš (skrajno desno) Foto: GK Mednarodni dan medicinskih sester in babic Brez njih ni zdravja Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje je pretekli četrtek v Narodnem domu v Celju pripravilo regijsko proslavo ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester, in 5. maju, mednarodnem dnevu babic. Ob kulturnem programu so podelili zahvale sodelavkam in sodelavcem, ki so se upokojili v letu 2021, izstopajočim pri svojem delu pa so izročili srebrne znake. SIMONA SOLINIC Srebrni znak, ki je tudi najvišje priznanje društva, so prejeli ekipa cepilnega centra in ekipa množičnega testiranja Zdravstvenega doma Celje, Martina Klobčar Črep iz Deo-sa, centra starejših Zimzelen Topolšica, Mario Dremšak iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik in Alenka Lončarevič iz Zdravstvenega doma Celje. Ob letošnjem dnevu medicinskih sester so različne organizacije opozorile na nujnost izboljšanja delovnih razmer medicinskih sester in nasploh zaposlenih v zdravstveni ter babiški negi. Med drugim so izpostavile nujnost sprejema kadrovskih standardov in normativov ter odprave nesorazmerja in anomalije pri plačnih razredih. Kljub decembra 2018 podpisanemu stavkovnemu sporazumu in novembra lani sklenjenemu dogovoru o nujnih ukrepih na področju zdravstva in socialnega varstva oblasti še vedno ne spoštujejo dogovorjenega in rokov za sprejem dokumentov, ki bi vsaj delno pripomogli k začetku nujnega urejanja razmer v zdravstveni negi, so pojasnili v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Njihova vloga je neprecenljiva Na četrtkovi proslavi v Celju je predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje Tomislava Kordiš izpostavila pomembnost vlaganja v zdravstveno nego in spoštovanje pravic medicinskih sester za zagotovitev svetovnega zdravja. Spomnila je na besede predsednice Mednarodnega sveta medicinskih sester, ki je dejala, da so »medicinske sestre v času pandemije izjemno trpele. Po nepotrebnem so bile izpostavljene virusu in soočene z napadi javnosti, trpele so zaradi ogromnih delovnih obremenitev in so še naprej premalo plačane ter premalo cenjene«. Kordiševa še poudarja, da če bodo pristojni še naprej odlašali z vlaganjem v zdravstveno delovno silo, bo to v škodo zdravstvenega sistema. Ob letošnjem mednarodnem dnevu babic je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije opozorila tudi na pomembno vlogo babic pri zdravju žensk v njihovem celotnem življenju, ne le v reproduktiv-nem obdobju. Poleg pred- in poporodne obravnave vključuje tudi zdravstveno vzgojo in izobraževanje žensk, družin in širše družbene skupnosti ter pripravo na odgovorno starševstvo. Zaradi njihove ključne vloge, ki jo imajo na področju zdravja žensk, morajo babice dobiti pomembno mesto tudi v zdravstveni politiki, poudarjajo v zbornici. Tudi o raku dojk Danes, v četrtek, bo na I. gimnaziji v Celju v Ka-juhovi ulici ob 18. uri predavanje o zdravem življenjskem slogu. Predavali bosta prim. Jana Govc Eržen, dr. med., in Mojca Buh iz Združenja Europa Donna Slovenija. Rdeča nit srečanja bosta tudi preventiva in zgodnje odkrivanje rakavih obolenj. Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku dojk je eno tistih združenj, ki že več kot petindvajset let osvešča javnost o pomembnosti preventive na področju odkrivanja raka dojk in rodil. Združuje več kot 3.100 članic in članov ter povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk ali rakom rodil, posameznike in strokovne ustanove v Sloveniji. Znano je, da je bil v času epidemije omejen dostop do zdravstvenih storitev, kar je bil še dodaten udarec za bolnice, ki se soočajo s takšnimi boleznimi. Združenje Europa Donna Slovenija zato poziva tako bolnice kot ozdravljene, naj se vključijo s svojimi sporočili in nasveti drugim, ki se soočajo s podobnimi izkušnjami. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2018 zaradi raka dojk zbolelo 1527 oseb, od tega 1516 žensk in 11 moških. Umrlo je 473 žensk in pet moških. SŠol Preveč prijav in omejen vpis Ministrstvo za izobraževanje je na svoji spletni strani objavilo seznam srednjih šol, ki so morale omejiti vpis v 1. letnik za prihodnje šolsko leto. Na seznamu je več kot 50 srednjih šol, kjer je bilo število prijavljenih učencev za vpis v posamezni program tudi po koncu prenosa prijav konec aprila večje od razpisanega števila mest. V regiji je takih šol pet. Pri izbiri bo tako pomemben učni uspeh otrok in njihove ocene pri obveznih predmetih v zadnjih treh razredih. Vpis so omejili na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje v programa zdravstvena nega in bolničar - negovalec. Na Gimnaziji Celje - Center je vpis omejen v vse tri programe, in sicer predšolske vzgoje, umetniške gimnazije - likovne smeri in splošne gimnazije. Preveč prijav je za programa klasične in splošne gimnazije na I. gimnaziji v Celju, prav tako za Gimnazijo Lava na Šolskem centru Celje. V drugih šolah centra bodo omejitve vpisa v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije (programi medijski in strojni tehnik, mehatronik operater in tehnik mehatronike), v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (programi tehnik računalništva, kemijski tehnik, ele-ktrikar in elektrotehnik) in v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko (program frizer). Šolski center Velenje je omejil vpis v programe tehnik računalništva, elektrotehnik in tehnik mehatronike in v program športne gimnazije. TC AKTUALNO 3 Priljubljeni izletniški točki nad Celjem se obetajo boljši časi Družina Pišek najela hotel na Celjski koči Od 1. junija bo najemnik hotela na Celjski koči, ki ga je leta 2006 zgradila Mestna občina Celje, podjetje Pišek gostinstvo. Bilo je namreč edino, ki je oddalo popolno ponudbo, pojasnjujejo v občini. Hotel, ki nudi namestitev za 74 gostov ter ima notranjo restavracijo z 90 sedeži in sodoben center za velnes, je doslej pri svojem poslovanju imel kar veliko težav. Večinoma se je utapljal v dolgovih. Peter Pišek, ki je sicer gostinsko dejavnost v svojem podjetju Pišek&HSF Logistics prepustil sinu Mitji, je prepričan, da je na Celjski koči mogoče zgraditi uspešno zgodbo. JANJA INTIHAR V celjski občini in njeni družbi ZPO, ki je doslej upravljala hotel, razloge, zakaj so se odločili za iskanje najemnika, povezujejo s težavami, ki jih je gostinsko--turistični dejavnosti povzročila pandemija koronavirusa. »Prepoved obratovanja, omejeno obratovanje, čakanje na domu, delovni čas in tudi kraj delovnega mesta so povzročili, da je del osebja zapustil hotel in se prezaposlil v drugih gospodarskih dejavnostih. V zimski sezoni 2022 je največ kadra manjkalo v kuhinji in strežbi, zato je lahko družba uspešno izvajala le rezervacije za nastanitev z gostinsko ponudbo hrane, povpraševanju zunanjih gostov pa zaradi pomanjkanja kadra ni mogla slediti. Kljub pomoči zunanjih pogodbenih sodelavcev družbi ni uspelo pridobiti novih ljudi, ki bi jih redno zaposlila ter zagotovila kakovostno izvajanje storitev.« V ZPO Celje so še ugotovili, da je izvajanje gostinske dejavnosti zanje razvojno neustrezno, saj družba, ki je usmerjena predvsem v upravljanje stavb za šport in rekreacijo ter v organizacijo parkiranja, ne more imeti več vsebinsko različnih strateških ciljev delovanja. Ker se torej ZPO Celje ne bo več ukvarjal z gostinsko dejavnostjo, bo moral najemnik prevzeti vse delavce hotela. Zdaj so v njem zaposleni trije natakarji, dve receptorki in kuharica. Za pet let Peter Pišek je zelo navdušen, ker bo njegova družina svojo gostinsko dejavnost, s katero se ob glavnem poslu, to je prevozništvu, ukvarja že nekaj let, zdaj obogatila še s hotelom na Celjski koči. Prepričan je, da jima bo s sinom Mitjo, ki je lastnik podjetja Pišek gostinstvo, sam pa je v njem prokurist, v treh letih iz hotela uspelo narediti pravi celjski biser. »Priložnost je izjemna, vendar naju vsekakor čaka veliko dela,« pravi. Hotel je energetsko neučinkovit, poleg tega nujno potrebuje veliko »kozmetičnih« popravkov. Zagotoviti bo treba dodatni kader, spremeniti kulinarično ponudbo ter uvesti nov način trženja, našteva Peter Pišek in dodaja: »Sin je navdušen gostinec, kar je v preteklih letih dokazal z uspešnim vodenjem Pišek bara pri nas na Lopati, zato verjamem, da mu bo uspelo tudi s hotelom.« Podjetje Pišek gostinstvo je hotel na Celjski koči dobilo v najem za pet let. Mesečna najemnina, takšna je bila vsaj v razpisu izhodiščna cena, znaša 4.147 evrov. Najemnik bo moral skrbeti za redno vzdrževanje opreme in površin ob hotelu ter za vse komunalne naprave. Poskrbeti bo moral tudi za prodajo kart za smučišče, progo za bobkart, pustolovski park in jeklenico, o čemer bo posebno pogodbo sklenil z družbo ZPO. Foto: SHERPA Odlični izdelki z naših kmetij Na nedavnem festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so se med drugim predstavili ponudniki s kmetij, ki so si na ocenjevanju svojih izdelkov prislužili najvišja priznanja. Strokovne komisije so namreč že konec minulega leta ocenjevale nekatere izdelke s kmetij in podelile zlata, srebrna in bronasta priznanja za kakovost. Med prejemniki priznanj je kar nekaj kmetij iz regije. Na razpis, ki ga s pomočjo soorganizatorjev vsako leto objavi ptujski zavod KGZS, se odzove približno šeststo kmetij, ki za ocenjevanje skupaj prijavijo približno tisoč izdelkov. Konec minulega leta so komisije ocenjevale suho sadje, sokove, marmelade in kompote, konzervirane vrtnine, med in čaj. Rezultati so objavljeni v prvem delu spletnega kataloga, ki je lahko tudi za potrošnike odličen vodnik po kakovostni ponudbi slovenskih kmetij. Ko bodo komisije letos ocenile še druge dobrote, bo spletni katalog dopolnjen z novimi ocenami. Strokovnjaki za marmelade in čaje V prvem delu 33. ocenjevanja dobrot slovenskih kmetij so ocenjevalci podelili 112 zlatih, 43 srebrnih in 30 bronastih priznanj. V kategoriji suhega sadja je zlati znak za jabolčne piškote prejela kmetija Smodej oziroma Tanja Kokot iz Lipoglava pri Ločah. V kategoriji sokov je srebrni znak za 100-od-stotni ekosok iz aronije prejela ekološka kmetija Korunovo iz Čače vasi pri Podplatu. V kategorij marmelad in kompotov je zlati znak osvojila marmelada iz sibirskih borovnic Milene Marolt iz Podveže pri Lučah. Osvojila je tudi srebrni znak, in sicer za slivovo marmelado, za malinovo pa bronasti znak. Za slivovo marmelado je srebrni znak prejel tudi Štefan Kalšek iz Žič. Za domači čaj Majnika ter čaja Krehec in Srček je zlate znake osvojila Katja Temnik iz Zeliščnega vrta in s kmetije Majnika v Žičah. Njen čaj za lepe sanje je prejel srebrni znak, TC Tri zlata priznanja in eno srebrno je za čaje na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij osvojila Katja Temnik iz Zeliščnega vrta in s kmetije Majnika v Žičah. (Foto: Andraž Purg - GrupA) o o STARTNA MESTA: Celje, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vojnik in Žalec ^^^ HÜ CINKARNA «ece THERMAL city/center Qsaya ifeiEStt Csmn Ш 14* A H 3 CINKARNA ^ S$ece THERMANA Vse najboljše 4 GOSPODARSTVO Celjski trgovec z odpadki kmalu pod okriljem dolenjske Skupine Kostak Urban Majcen prodal podjetje Cep Družba Kostak iz Krškega bo nova lastnica celjskega podjetja Cep, ki je širši javnosti postalo znano lani, ko se je domnevno zapletlo v nezakonito odlaganje komunalnega blata. Postopek prevzema še ni končan, saj mora o tem, ali je koncentracija podjetij skladna z zakonom, svoje povedati še agencija za varstvo konkurence. Kostak je nekajkrat večji od Cepa. Poleg tega, da se ukvarja s trgovanjem z odpadki, ki je osrednja dejavnost tudi celjskega podjetja, se ukvarja še z gradbeništvom in različnimi javnimi gospodarskimi službami. JANJA INTIHAR Urban Majcen je povezan tudi s specialistično kliniko Dvorec Lanovž, ki jo je z ženo Sabino in nekaj partnerji odprl maja 2018. V podjetju, ki vodi kliniko, so letos napovedali, da nameravajo ob dvorcu zgraditi še dve stavbi. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg-GrupA) Direktor in večinski lastnik Cepa Urban Majcen o razlogih za prodajo svojega podjetja ne želi govoriti. Pravi, da zato, ker postopek prevzema še ni končan in bo najbrž trajalo najmanj štiri mesece, preden bo agencija izdala odločbo. Iz javno objavljenih dokumentov je mogoče razbrati, da se je Majcen za prodajo odločil že lani. Ustanovil je novo podjetje Insider in nanj prenesel tri dejavnosti Cepa - prodajo in oddajo zdravstvene opreme, ravnanje z nepremičninami in proizvodnjo električne energije. Edina dejavnost, ki je ostala Cepu, je tako le še ravnanje z odpadki. V skladu z delitvenim načrtom, ki je bil notarsko potrjen šele februarja letos, je Cep večji del premoženja, kapitala in obveznosti prenesel na novo podjetje Insider. Iz javno objavljene bilance stanja na zadnji dan lanskega decembra je razvidno, da se je kapital Cepa s 7,3 milijona evrov zmanjšal na 1,5 milijona evrov, kratkoročne poslovne obveznosti pa so se z 1,4 milijona evrov znižale na malo manj kot 300 tisoč evrov. Leta 2020 je podjetje v bilanci izkazovalo 5,4 milijona evrov dobička iz prejšnjih let, ki pa ga v lanski bilanci ni več. Podjetju Cep, ki ga je Urban Majcen ustanovil leta 1999, je trgovanje z odpadki omogo- čilo velik poslovni uspeh. Do leta 2005 je imelo približno 100 tisoč evrov prihodkov na leto, po letu 2007 so znašali že več kot milijon evrov, leta 2020 je s samo štirimi zaposlenimi ustvarilo kar 8 milijonov evrov čistih prihodkov. Lani je promet Cepa upadel na 6,5 milijona evrov, čisti dobiček je znašal 1,5 milijona evrov, kar je približno pol milijona evrov več kot predlani. Deseti član Skupine Kostak Tako kot Majcen tudi v podjetju Kostak niso najbolj zgovorni o prevzemu Cepa. Na naše vprašanje, zakaj so se odločili za nakup celjskega podjetja, so odgovorili le, da zaradi širitve dejavnosti in da si od prevzema obetajo vstop na nove trge. Največja, 43-odstotna lastnica Kostaka je Občina Krško. Podjetje, ki zaposluje približno 430 ljudi, je lani imelo 81,7 milijona evrov prihodkov, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2020. Čisti dobiček, ki je znašal 1,8 milijona evrov, je bil nekoliko manjši od predlanskega. Kostak je v Sloveniji lastnik sedmih družb, odvisni družbi, v katerih je večinski lastnik, ima tudi na Hrvaškem in v Nemčiji. Cep bo torej deseto podjetje te gradbeno-smetar-ske dolenjske skupine. Še eno priznanje za Deltahub Dobitnik letošnjega priznanja najpod-jetniška ideja je mlado inovativno podjetje Deltahub, ki je registrirano v Celju in večinoma deluje v Ljubljani. Priznanje je že devetnajsto leto zapored podelil časnik Finance. Glavni izdelek podjetja je car-pio, ergonomski podstavek za zapestje, namenjen pogostim uporabnikom računalniških mišk. Podjetje Deltahub so leta 2019 ustanovili poslovni informatik Primož Erjavec iz Celja, industrijski oblikovalec Amadej Ta-uses iz Griž in matematik Jan Forsthuber iz Ljubljane. Četrti član skupine je kmalu postal plastični kirurg Marko Mikša, ki se pri svojem delu pogosto srečuje s karpalnim sindromom, šesto najpogostejšo poklicno boleznijo. S svojim znanjem je bil v veliko pomoč mladim inovatorjem pri snovanju ergonomskega podstavka za zapestje, ki ga je celjska gospodarska zbornica predlani uvrstila med tri najboljše inovacije v regiji, deležen je bil tudi posebnega priznanja nacionalne zbornice. Deltahub ergonomski podstavek večinoma prodaja s pomočjo spleta. Največ kupcev ima v ZDA, kjer ustvari 40 odstotkov svojih prihodkov. Prisoten je tudi v Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji, Nemčiji in v zadnjem času tudi na azijskih trgih. Poleg carpia podjetje prodaja še posebno namizno podlogo. Trenutno razvija pet novih izdelkov, med njimi bo tudi poseben podstavek za tako imenovane igričarje. Lani je ekipa petnajstih sodelavcev ustvarila malo več kot 1,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je petkrat več kot v letu 2020. JI Ergonomski podstavek za zapestje carpio, ki ga izdeluje celjsko podjetje Deltahub, že dve leti žanje številna priznanja. (Foto: SHERPA) Na kongresu o podjetništvu na podeželju so opozorili tudi na skromno samooskrbo Slovenije s hrano. (Foto: TT) Podjetništvo na podeželju O posledicah vojne v Ukrajini in njenem vplivu na samooskrbo s hrano v Sloveniji so govorili tudi na kongresu podjetnikov Savinjske regije, ki ga je pripravila Občina Braslovče. Na kongresu, ki se je dotaknil tudi drugih perečih tem, so poleg podjetnikov sodelovali še predstavniki strokovnih združenj in vlade. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič je znova opozoril na že znano dejstvo, da je Slovenija samooskrb-na le pri mleku, govejem in perutninskem mesu ter jajcih. Ukrajinska vojna je povzročila veliko rast cen kmetijskih izdelkov, ne- katere države so že ustavile izvoz pšenice in moke. Kako bo v prihodnje s cenami mesa, je težko napovedati, so pa že zdaj izjemno visoke, je poudaril Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. Od lanskega septembra se je goveje meso podražilo za 80 odstotkov, za približno toliko je višja tudi cena svinjskega mesa. Udeleženci braslovškega kongresa so govorili tudi o učinkoviti energetski rabi, trajnostnem razvoju in kakovosti bivanja, nekaj pozornosti so namenili tudi digitalni preobrazbi podjetij. NT GOSPODARSTVO 5 Sara Stepanjan, lastnica Topra: »Ne gremo nikamor, Celje je naš dom.« (Foto: SHERPA) Po štirih letih lastnica družbe podaljšala najemno pogodbo za trgovino in šivalnico Toper ostaja v Celju Namigovanja, da bo tudi prodajalna Toper zaprla svoja vrata, kar je bilo v zadnjih tednih pogosto slišati v Celju, ne držijo. Razlog zanje je najbrž javna objava Mestne občine Celje, da zbira ponudbe za najem prostorov, v katerih ima Toper od leta 2018 trgovino in šivalnico. V občini pojasnjujejo, da so razpis morali objaviti, ker se je najemniku iztekla pogodba, lastnica Topra pa sporoča, da svojega podjetja ne namerava umakniti iz Celja. JANJA INTIHAR Sara Stepanjan, lastnica in direktorica podjetja Toper, ki ga z nekdanjo celjsko tovarno povezujeta le ime in podoben program, je leta 2016 v Celju najprej odprla prodajalno v Stanetovi ulici. Takrat je dejala, da bi rada v mestu postavila tudi manjšo proizvodnjo, kar ji je dve leti kasneje tudi uspelo. Najela je prostore nekdanje prodajalne Borovo na Glavnem trgu, ki jih je sredi leta 2016 na javni dražbi za 112 tisoč evrov kupila Mestna občina Celje. Poleg prodajalne je v teh prostorih, ki imajo v pritličju in nadstropju 256 kvadratnih metrov površin, uredila še večjo šivalnico. Ob odprtju je napovedala, da bo ob trgovini uredila še tako imenovano odprto proizvodnjo, da bodo kupci lahko skozi stekleno steno spremlja- li razvoj nekega izdelka. Napovedala je tudi, da bodo kupci dobili še možnost, da bodo lahko s pomočjo aplikacije po lastnih željah oblikovali svo; kos oblačila. Vseh načrtov ji ni uspele uresničiti. Išče šivilje Novi Toper, ki ga je Sara Stepanjan ustanovila leta 2013, ko je od propadlega podjetja Lohnko kupila blagovno znamko, je majhna družba. V prvih letih svojega poslovanja je ime: približno milijon evrov čistih prihodkov od prodaje in trinajst zaposlenih V Sloveniji je imel štiri prodajalne, oblačila je šival v Bolgariji. Večinoma jih je prodajal doma, vendar se je širi: tudi na druga tržišča, zlasti v države nekdanje Jugoslavije. Toper še vedno svoja oblačila večinoma prodaja v Sloveniji. Šiva jih ponovno v tujini, razlog je pomanjkanje kadrov. »Naša šivalnica v Celju ne obratuje redno, ker ne moremo dobit: primernega kadra. Iščemo krojača in izdelovalca krojev ter šivilje. V Celju še vedno izdelujemo oblačila, ki jih stranke naročijo v naši spletni aplikaciji,« pojasnjuje Sara Stepanjan. Lani je Toper, ki ima trenutno trgo vini samo v Celju in Kranju ter zaposluje le še šest ljudi, ustvaril malo več kot 662 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno 40 odstotkov več kot predlani. Tako kot vsa leta je posloval z dobičkom. »Lani smo občutno izboljšali rezultate poslovanja, zato ne gremo nikamor. Celje je naš dom,« na ugibanja o umiku iz mesta odgovarja lastnica. Ob tem napoveduje, da bodo po novem od sredine junija Toprova oblačila na voljo tudi v prodajalnah Interspara, saj se ji v teh časih ne zdi smiselno odpirati lastnih trgovin. Izjema bo le trgovina v Ljubljani, za katero zaenkrat še ni našla primernega prostora. Podjetja lani podvojila neto dobiček Po podatkih, ki jih je ta teden objavil Ajpes, je slovensko gospodarstvo lani ustvarilo rekordnih 120,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot leta 2020. Neto čisti dobiček je znašal 5,7 milijarde evrov in je bil od predlanskega višji za 99 odstotkov. V primerjavi s predkoronskim letom 2019 so bili lani prihodki gospodarstva višji za 18 odstotkov, dobiček se je zvišal za 26 odstotkov. Največ prihodkov so podjetja ustvarila na domačem trgu, a se je lani v primerjavi z letom prej ta delež zmanjšal, okrepil pa se je izvoz v države zunaj Evropske unije. Za razliko od prejšnjih let, ko je bila na prvem mestu predelovalna dejavnost, je lani največji obseg prihodkov zabeležila trgovina. Gospodarske družbe so lani število zaposlenih povečale za približno štiri odstotke, neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 53.057 evrov. Podatke o lanskem poslovanju gospodarstva Savinjske regije bo celjska izpostava Ajpesa predstavila jutri. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Ali bukovi gozdovi umirajo? Po vsej Sloveniji se je letos v gozdovih močno povečalo število škodljivcev, ki napadajo bukova drevesa. To so bukov rilčkar skakač in bukove listne uši. Drevesa so že v tem pomladnem času videti takšna kot pozno jeseni, kar skrbi mnoge lastnike in občane. TATJANA CVIRN Tudi na našem območju ni nič bolje, pravi Marko Lekše iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Pravi, da gozdarji dobro poznajo bukovega rilčkarja skakača, od dva do tri milimetre dolgega temno rjavega hroščka z rilčkom. Ob najmanjši nevarnosti odskoči. Namnoži se v dolgih in nepravilnih časovnih presledkih, kar navadno traja kratek čas. Njegov napad na bukev se kaže v rjavenju in sušenju listov ter v luknjičastih razjedah na njih. Povečevanje stopnje osuto-sti krošnje ne velja samo za bukev, ampak tudi za številne druge drevesne vrste. Z obširno raziskavo poškodovanosti krošenj v gozdovih v Evropi so raziskovalci ugotovili, da se je ta med letoma 1984 in 2016 povečala za dvakrat. Ob močnem napadu je videti, kot da se drevo suši. Bukova listna uš je prav tako pogost zajedavec bukve in se na spodnjih straneh listov kaže kot beli kosmi, podobni vati. Zaradi ugodnih vremenskih pogojev sta se oba škodljivca letos zelo razmnožila. »Najmočnejše napade opažamo v okolici Celja, Laškega in Rogaške Slatine. Napadi so opazni tudi v okolici Slovenskih Konjic, vendar v manjšem obsegu. Kljub dramatičnemu videzu dreves izkušnje kažejo, da bukev ni bistveno prizadeta. Ob močnem napadu, kakršen je letos, se sicer zmanjša letni prirast, a drevesa niso življenjsko ogrožena,« meni Lekše. Gozdarji so v zadnjih dneh prejeli kar nekaj zaskrbljenih klicev občanov in lastnikov gozdov glede omenjenih pojavov in vsem so posredovali ustrezna pojasnila. »Kjer obstaja zelo visoka verjetnost, da v prihodnje ne bo več ustreznih pogojev za rast bukve, bi bilo smiselno razmisliti o postopnem uvajanju toploljubnih in bolj sušno vzdržnih vrst, kot so črni gaber, mali jesen, puhasti hrast, cer, črničje, mokovec, graden, rdeči bor in črni bor.« V spomin Aleksander Doplihar (1930-2022) Dobri prijatelji in znanci so ga klicali Saško, seveda tudi njegovi soigralci v celjski vaterpolski ekipi. V soboto so ga svojci pokopali v Kamniku. Bil je ustanovitelj dejavnosti pro bono za bolnike brez zdravstvenega zavarovanja. Slovensko zdravniško društvo ga je že leta 1993 imenovalo za svojega častnega člana, po njegovi smrti je zapisalo: »Pogrešali bomo njegovo Dolgoročno hiranje bukovih dreves A dejstvo je, da zadnjih nekaj let po vsej Sloveniji in šir- nesebično predanost bolnikom.« še po Evropi navadna bukev opazno hitro hira. Ta pojav že nekaj let spremlja dr. Nikica Ogris iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Slednji spremlja Osnovno šolo in del gimnazije je obiskoval v Celju. Leta med drugo svetovno vojno je z družino kot izgnanec preživel v Srbiji. Po vrnitvi v Celje je končal šolanje na gimnaziji in nato šel študirat na medicinsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral. Pravijo, da je imel prvi stik z medicino že pri sedmih letih, ko si je poškodoval koleno in se je v celjski bolnišnici zaobljubil medicini. Kot zdravnik splošne medicine se je najprej zaposlil stanje gozdov že od leta 1985. Strokovnjaki tako tudi v Sloveniji beležijo poškodbe dreves in njihove povzročitelje, kot so divjad, žuželke, glive, abiotski dejavniki, neposredni vplivi človeka, ogenj, onesnažen zrak ... Z vidika zdravja gozdov sta najbolj zanimiva osutost krošnje in obseg poškodbe, pravi Ogris. Drevo, ki je ocenjeno, da ima 25 odstot- v Zdravstvenem domu Celje. Nato je bil do leta 1968 vodja tovarniške ambulante v štor-ski železarni. Tam je opravil tečaj iz preventivne ginekologije in pediatrije, da je lahko vodil ginekološko ambulanto ter posvetovalnico za predšolske in šolske otroke. Opravil je tudi tečaj iz športne medicine in se zaradi potreb delavcev v Ljubljani specializiral iz medicine dela prometa in športa. Po upokojitvi je nadaljeval zdravniško delo in leta 2002 postal vodja kov in manj osutosti, štejejo za zdravo, če je ocena 30 odstotkov in več, ga uvrščajo med poškodovana. »V letu 2020 je povprečna osutost naših najpogostejših drevesnih vrst, tj. navadne bukve in smreke, presegala 30 odstotkov. Slovenski gozdovi so sicer bolni, a ti dve drevesni vrsti zaenkrat še nista ogroženi, saj sta najpogostejši,« ugotavlja Ogris. V Sloveniji so zaradi različnih bolezni med najbolj ogroženimi gorski in poljski brest, veliki in poljski jesen ter domači kostanj. Natančni vzroki še niso znani Navadna bukev je v naših gozdovih najpogostejša in najbolj razširjena drevesna vrsta, saj po podatkih iz leta 2020, ki jih je zbral zavod za gozdove, predstavlja 32,9-odstotni delež v skupni lesni zalogi. »Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo,« pravi Ogris in dodaja, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala s 13,9 na 32,2 odstotka (ob upoštevanju dreves, ki tvorijo streho gozdnega sestoja in zato tekmovanje ali zasenčenost bistveno ne vplivata na osutost). Če se bo to gibanje nadaljevalo, lahko pričakujemo množično sušenje bukve do konca stoletja, domnevno pa že prej, napoveduje. »Domnevamo, da je hiranje bukve posledica podnebnih sprememb, višjih temperatur, pogostejših sušnih stresov, milih, toplih in suhih zim, sušnih pomladi, poznih pozeb, poletnih vročinskih valov, neenakomerne razporeditve padavin ter sočasnega delovanja škodljivcev. Vse to domnevno povzroča bolezen, ki se izraža kot hiranje, kar še ni raziskano,« ugotavlja strokovnjak in dodaja, da bi za dolgoročnejše načrtovanje gospodarjenja z bukvijo morali poznati vzroke za njeno hiranje. V Sloveniji naj bi jih podrobneje raziskali v projektu Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb. Projekt financirata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter javna agencija za raziskovalno dejavnost. V njem bodo raziskovalci med drugim ocenili potencialno ogroženost navadne bukve zaradi bolezni, škodljivcev in suše v prihodnjih letih ter izdelali priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje s to drevesno vrsto. Ambulante s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. O njem ogromno povedo besede dr. Vide Drame Orožim, vodje pro bono ambulante, dolgoletne sodelavke in prijateljice: »Zapustil nas je nepozabni dr. Aleksander Doplihar, zdravnik, legenda slovenskega zdravstva. Lahko rečem, da je bil zdravnik vseh ljudi, ki so potrebovali pomoč, ne glede na njihovo izvor in socialni status.« DŠ IZ NAŠIH KRAJEV 7 »Menim, da je občina ves postopek izpeljala v strogi tajnosti, da bi nam >vsilila< mrliško vežico, ki naj bi stala točno pred mojo dnevno sobo,« pravi Vede. ШШШТ mmütmm m Krajani naselij Šentrupert in Trnava se sprašujejo, zakaj jih občina o gradnji mrliške vežice ni predhodno obvestila. Ta bo stala na obrobju naselja tik pred stanovanjsko hišo enega od krajanov in bo s tem po njihovih navedbah od pokopališča in cerkve oddaljena 150 metrov. Župan Tomaž Žohar je za nasprotovanje gradnji mrliške vežice izvedel na sestanku s štirimi neposrednimi sosedi v drugi polovici aprila. (Foto: Andraž Purg - GrupA) BRASLOVČE - V Šentrupertu in Trnavi tudi tokrat ne želijo mrliške vežice Krajani vznemirjeni: »Občina nam želi >vsiliti< mrliško vežico« Ko so na obrobju naselja Šentrupert zabrneli gradbeni stroji, so nekateri občani začudeno obstali, saj niso vedeli, za kaj gre, kar je za tako majhen kraj prej izjema kot pravilo. Ugotovili so, da gre za gradnjo nove mrliške vežice, ki naj bi stala le nekaj metrov od dnevne sobe enega od krajanov. Sprašujejo se, ali kraj, v katerem je na leto le nekaj pokopov, res potrebuje tovrstno pridobitev in ali ne bi bilo bolj smotrno, da bi občina denar zanjo porabila za drug namen. ŠPELA OŽIR »V Šentrupertu živim že dvainšestdeset let in prvič se mi je zgodilo, da je nekdo nepovabljen prišel pred mojo hišo in začel kopati, ne da bi me prej obvestil ali vprašal,« je zgrožen krajan Jože Vede, ki se je, takoj ko je izvedel, kaj se dogaja, še s tremi so-krajani obrnil na župana. Neuspešno umeščanje nove mrliške vežice ima sicer že dolgo brado. Do zdaj je bilo v igri že več lokacij okrog cerkve in pokopališča, a vedno se je zapletlo zaradi nestrinjanja sosedov. Krajani se sprašujejo, zakaj je občina do zdaj vedno upoštevala njihovo mnenje, tokrat pa jih o svoji nameri ni niti obvestila. »Menim, da je občina ves postopek izpeljala v strogi tajnosti, da bi nam >vsilila< mrliško vežico, ki naj bi stala točno pred mojo dnevno sobo,« je jasen sogovornik in dodaja, da se mu bo s tem zmanjšala kakovost življenja. »V času pogrebov ne bom smel poslu- »Mrliška vežica je leta 2022 nujna za dostojno in častno slovo od pokojnih, ne glede na to, koliko pogrebov je na leto,« je prepričan župan. šati glasbe, imeti praznovanj in podobnih druženj.« Le nekaj pokopov Do zdaj je s pomočjo še drugih sosedov zbral 48 podpisov krajanov v okolici 300 metrov od mrliške veže, s čimer so pritrdili, da nasprotujejo gradnji. Med njimi je Mitja Golob, ki se tako kot drugi sprašuje, zakaj sploh v kraju, kjer sta v povprečju letno dva pogreba, potrebujejo novo mrliško vežico, ki naj bi stala 180 tisoč evrov. »Občina bi lahko s tem denarjem več naredila za žive občane. K zdravniku moramo hoditi v sosednjo občino, vrtec poka po šivih, dobrodošli bi bili tudi protipoplavni ukrepi,« je povedal Golob, ki obenem ne ve, kako bo zgradba rentabilna z dvema pogreboma na leto in ob tem, da je pokopališče ob cerkvi že skoraj polno ter kmalu za priseljence ne bo na tem mestu niti več prostora. »Že mrliška vežica na Gomilskem sameva, naša bo še toliko bolj. Dobili bomo še eno zgradbo več, ki bo pro- padala. Zakaj bi v letu 2022 na robu recesije tako negospodarno trošili davkoplače-valski denar?« pravi. Za dostojen pogreb »Mrliška vežica je leta 2022 nujna za dostojno in častno slovo od pokojnih, ne glede na to, koliko pogrebov je na leto. Naloga občine oziroma lokalne skupnosti je, da jo zagotovi. Zato jo bomo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi tudi zgradili in jeseni predali namenu. Seveda z namenom, da se žalujočim ne bo treba posloviti od pokojnika doma, v gasilskem domu ali cerkvi,« na vse očitke občanov odgovarja župan Tomaž Žohar, ki je za nasprotovanje gradnji mrliške vežice izvedel na sestanku s štirimi neposrednimi sosedi v drugi polovici aprila. »Vsi so hiše postavili v neposredni bližini pokopališča in »Nihče v občini nam ne želi niti povedati, ali se kje v kakšnem predalu skrivajo še načrti za dodatno pokopališko dejavnost,« izpostavlja Lebič. »Vseh 48 podpisov krajanov smo zaenkrat zbrali v okolici 300 metrov od mrliške veže in prav vsa gospodinjstva v tej okolici izrecno nasprotujejo gradnji. Ne gre le za nekaj krajanov, ampak za celoten del okrožja Šentruperta in Trnave okrog mikrolokaciie mrliške vežice,« pravi domačin Karl Lebič. cerkve, ki tam stoji že stoletja. Torej kaj je bilo prej? Njihova hiša ali cerkev oziroma pokopališče?« V skladu z akti Občina Braslovče se je za gradnjo mrliške vežice odločila na osnovi dokumenta in ankete vseh krajanov Šentruperta in Trnave iz leta 2008, ko se jih je približno 95 odstotkov strinjalo s tem. »V skladu s tem je bila za ta namen na dotični parcelni številki že spremenjena namenska raba zemljišča leta 2008 - namembnost za verske obrede. Spremembe namenske rabe prostorskega akta - OPN so se dogajale več let in zemljišče opredeljujejo izključno za gradnjo mrliške vežice oziroma za verske obrede,« je še pojasnil župan in dodal, da so pridobili vsa potrebna soglasja, iz česar izhaja, da je bila vsa strokovna in nestrokovna javnost ves čas vključena v postopek. Da je bil postopek umestitve zelo sumljiv, meni domačin Damjan Posedel. »Vsi se čudimo, kako je mogoče, da ni bilo javne razprave pri javnem projektu in posegu v okolje, kot je ta.« Med tem ko občan Karl Lebič dodaja, da v anketi ni bilo navedenega točnega mesta mrliške vežice. »Županu smo na razgovoru predlagali lokacijo zunaj naselja, in sicer stran od vseh hiš, ter predlagali rešitev za širitev pokopališča, ampak nas je ignoriral. Nihče v občini nam ne želi niti povedati, ali se kje v kakšnem predalu skrivajo še načrti za dodatno pokopališko dejavnost v okolici mrliške veže ali za celotno novo pokopališče, prodajalno sveč in cvetja, morda celo za sežigalnico trupel.« Na kolo v šestih občinah Kilometri za boljšo prihodnost otrok CELJE - Tradicionalna družinska rekreativna prireditev Na kolo bo po dveh letih premora na kolesarjenje ponovno privabila vse generacije. V soboto, 4. junija, bo organizirana že petnajstič, če bo slabo vreme, sta nadomestna datuma 11. in 18. junij. Startno mesto v Celju bo pred Citycentrom, od koder bodo kolesarji krenili med 10. in 11. uro, kar bo prispevalo k manjši gneči in večji varnosti. Na startnih mestih v drugih občinskih središčih (Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vojnik in Žalec) se bodo kolesarji podali na pot ob 10. uri. Ob isti uri bo tudi začetek otroškega kolesarjenja izpred Citycentra Celje. Ta pot je posebej prilagojena najmlajšim udeležencem, saj je speljana po kolesarski stezi do Proseniškega. Na polovici prevožene poti bodo otroci dobili pijačo in malico, zabavali jih bodo maskoti Cinko in Cinka ter mladi glasbeniki. »Na dan dogodka bo startnina znašala 20 evrov za odraslega udeleženca in za družine 30 evrov. Za otroke do petnajstega leta bo tudi letos prijavnina brezplačna,« pravi Snežana Delakorda, vodja agencije Prima komunikacije, ki je organizatorka kolesarskega dogodka. Predlaga, da kolesarji do 2. junija izkoristijo možnost ugodnejše predprijave, pri čemer bodo plačali 12 oziroma 10 evrov, če so uporabniki storitev ECE. Prijavni obrazec najdejo na spletni strani www.na-kolo.si, kjer so na ogled tudi poteki poti, predvideni za kolesarjenje. Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico ter osvežitev na poti, na cilju pred Citycentrom Celje pa še toplo malico in sladoled. Sodeloval bo lahko v nagradnem žrebanju s številnimi nagradami, ki jih bodo prispevali pokrovitelji dogodka in prodajalne Citycentra Celje. TC LAŠKO - Kako lahko s hojo, tekom in kolesarjenjem pomagate zbirati denar za dobrodelne namene? Tako, da sodelujete v projektu Dobrodelni kilometri Laškega akademskega kluba (LAK). Projekt bo trajal od 1. junija do 3. julija. Sodelujete tako, da se v aplikaciji Strava pridružite virtualni skupini za posamezno športno disciplino (tek, hoja, kolesarjenje) ter beležite opravljene kilometre in jih javno objavite. Društvo LAK bo podarilo 0,10 evra za vsak pretečen/prehojen kilometer in 0,10 evra za vsakih pet prekolesarjenih kilometrov. S to pobudo želijo z dobrim delom spodbuditi gibanje vseh. »Naš končni cilj je zbrati 1500 evrov, s pomočjo sodelujočih, donatorjev in sponzorjev pa želimo to številko še povečati. 3. julija bomo projekt končali z vzponom na Šmohor, kjer bodo vsi sodelujoči prejeli tudi nagrade,« pravijo v Laškem akademskem klubu. Lani, ko so prvič pripravili omenjeni projekt, so zbrali 1350 evrov. Končni znesek so podarili društvu Vesele nogice, kjer so s tem denarjem pomagali kar 70 otrokom, ki so s programom Korak za prihodnost prejeli potrebne terapije. Nekateri se učijo sedeti, govoriti, jesti, nekateri so naredili tudi prvi samostojen korak. Letos bodo denar s pomočjo laškega Centra za socialno delo izročili družinam s študenti in z dijaki v socialni stiski. BA 8 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - Namesto dogodkov obnova Bo Vista vendarle zaživela? Eden največjih odrov v državi, ki lahko sprejme do 30 tisoč ljudi in ki naj bi postal največje zunanje koncertno prizorišče v Šaleški dolini, še ni povsem zaživel. Koronsko obdobje je spodneslo velike načrte velenjske občine v prvem letu po odprtju, a že letos naj bi bilo vse drugače. A še preden se je lahko zabava zares začela, so se na oder vrnili gradbinci. Po letu dni je bilo treba izvesti prva popravila. LEA KOMERIČKI KOTNIK Leta 2019 je Mestna občina Velenje (MOV) začela graditi devet milijonov evrov vreden projekt. Za gradnjo je iz občinskega proračuna namenila tri milijone evrov. Ves čas so vodilni naložbo, ki so ji mnogi domačini nasprotovali, utemeljevali z vsestransko donosnostjo. Svojevrstno prizorišče naj bi v dolino pripeljalo ne le domače, ampak tudi tuje festivale. A prav veliko velikih prireditev še ni bilo. Ob tem v občini poudarjajo, da ne nameravajo organizirati zgolj velikih dogodkov, temveč želijo, da je prostor vse dni v letu na voljo občanom. Da ima Vista velik potencial, vendar potrebuje dobro upravljanje in aktiven menedžment, je že lani decembra na mestni seji ob predstavitvi strategije razvoja turizma v dolini dejala Ljubica Knežević Cvelbar iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Lju- bljani. Sočasno je poudarila, da Zavod za turizem Šaleške doline (ZTŠD), ki Visto upravlja, ob trenutni kadrovski sestavi vseh obveznosti ne bo zmogel. Takrat je dejala še, da je lahko Vista priročna tudi za manjše dogodke, ki vključujejo družinam prijazne vsebine, predvsem na zabavnem, ga-stronomskem, kulturnem in športnem področju. »Treba je narediti program in zdi se mi, da se vsi malo bojite Viste, čeprav ima enkratno priložnost za prevrednotenje in popestritev dogajanja ob jezeru,« je dejala. Zamakalo ne bo več Še pred prvimi majskimi prireditvami so se na prizorišče vrnili gradbeni delavci. Kot so pojasnili v občini, je izvajalec v okviru garancijskih del popravil del strehe na ploščadi, ker je prihajalo do zamakanja v spodnje prostore. Popravilo je Prejšnji teden so na Visti obeležili 70-letnico Vrtca Velenje, 25. maja pa tudi 70 let Glasbene šole Velenje. Največ »žura« se v tem mesecu obeta v okviru 30. festivala Dnevi mladih in kulture, ki prinaša koncerte balkanskih glasbenikov ter rokovski koncert skupin Siddharta, Joker Out, Take Off in Babooni. Junija bosta sledila še dva velika glasbena dogodka, dva sta predvidena še do konca avgusta. (Foto: MOV) Glasbena šola Celje 110 let JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V CELJU vabi k VPISU za šolsko leto 2022/2023 V NASLEDNJE PROGRAME: • Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2017 • Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2016 • Plesna pripravnica 1-4: letniki rojstva: 2014- 2017 PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celie.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30. SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME: • Glasba (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2015 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta. • Nadstandardni program SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2013 in starejši • Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. • Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE • Nadstandardni program ELEKTRONSKE KLAVIATURE • Nadstandardni program BAS KITARA SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. - 30. maja 2022. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celie.si. bilo uspešno izvedeno in v občini verjamejo, da bo Vista že v tem poletju upravičila pričakovanja javnosti. »Seveda imamo za letos - po sprostitvi korona-ukrepov - velika pričakovanja in verjamemo, da bo dogajanje na Visti, ki ga pripravljamo v sodelovanju z različnimi izvajalci, izpolnilo pričakovanja javnosti,« so zapisali. Koncerti, poroke in poslovna srečanja Kot so nedavno sporočili iz občine, »bo Vista v naslednjih mesecih stičišče interdisciplinarnega, medgeneracijskega in medkulturnega dogajanja, prizorišče številnih kulturno--umetniških, športnih, zabavnih, družabnih in turističnih prireditev. Na njej se bodo zvrstili koncerti priljubljenih izvajalcev slovenske glasbe, glasbenih zvezd Balkana, rokovskih skupin, didžejev, pevskih zborov in instrumen-talistov vseh generacij. Za športne navdušence bodo zanimivi nogometni, košarkarski in rokometni turnirji, srečanje ameriških vozil bo poslastica za ljubitelje ameriške kulture. Prav tako bo park z razgledom povezoval in navdihoval tiste, ki iščejo priložnosti za poslovni razvoj, osebnostno rast ali želijo obeležiti visok jubilej«. Program je spisalo več organizacij. Poleg Zavoda za turizem Šaleške doline so pri nastajanju sodelovali še Mladinski center Velenje, Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana in Festival Velenje, a tudi drugi lokalni ponudniki in organizatorji prireditev. »Izvajalci so ugotovili, da je v zavodu premalo zaposlenih in da je potrebno prestrukturiranje. Obstaja več možnosti: ali se ZTŠD kadrovsko okrepi in se naloge razdelijo - na upravljanje infrastrukture, menedž- ment in trženje destinacije - ali pa upravljanje infrastrukture prevzame drug javni zavod. V okviru izvajanja strategije bomo pripravili reorganizacijo ZTŠD in celostno upravljanje Viste,« pojasnjujejo v velenjski občini in dodajajo, da si vsi v lokalni skupnosti prizadevajo, da bi Vista zaživela. »Zato se v tem prvem letu, ko je še veliko neznank, sploh pri organizaciji večjih dogodkov, povezujemo, sodelujemo in si pomagamo različne organizacije ter zavodi, ZTŠD pa je upravljavec prostora.« V Velenju so prepričani, da bodo sčasoma prednosti njihovega parka z razgledom, ki navdušuje s 14 metri visoko razgledno ploščadjo, z dolgim pomolom na Velenjskem jezeru in s prostornim prireditvenim prostorom, sčasoma odkrili domači in tuji organizatorji večjih in manjših dogodkov. Poletno varstvo tudi letos CELJE - Že osmo leto bodo v I. OŠ Celje organizirali poletno počitniško varstvo za učence od 1. do 5. razreda. Namenjeno je vsem učencem, ki obiskujejo šole v mestni občini Celje, in tem občina tudi sofinancira varstvo. Vanj se lahko vključijo tudi otroci iz drugih občin, le da je zanje cena nekoliko višja. Poletno varstvo bo letos zagotovljeno od 27. junija do 26. avgusta med 6. uro in 16.30. Prijavnico, ki je na voljo na spletni strani šole, je treba oddati do 8. junija, vpis otrok je mogoče urediti tudi naknadno. V minulih letih je možnost varstva izkoristilo tudi po dvesto otrok, nekateri so le teden ali dva počitnic preživeli tako, drugi so bili v varstvu dlje. Zanimanja je vsako leto veliko, saj otroci tako kakovostno preživljajo počitniške dni pod strokovnim vodstvom in ob zagotovljeni prehrani (dopoldanski in popoldanski malici ter kosili) ter številnih dejavnostih, ki spodbujajo ustvarjalnost, gibanje, pohodništvo, športne dejavnosti ... Otroci se lahko vključijo tudi v malo šolo plezanja, ki jo izvajajo inštruktorji iz PD Celje - Matica, a je to dejavnost treba doplačati, in sicer znaša cena za tedensko 4-urno udeležbo 20 evrov. TC Za dan varstva morajo starši otrok iz celjske občine odšteti 14 evrov, za otroke iz drugih občin 17 evrov. Ob prijavi dveh otrok ali več je cena nižja. IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠENTJUR - Novosti na bazenu, pokopališču in v turistični ponudbi S toboganom za bolj razigrano poletje Do konca letošnjega septembra se v občini obetata ureditev parkirišča za avtodome in prvi del ureditve pokopališča. Do začetka kopalne sezone bo ob bazenu v Športnem parku Šentjur zrasel tobogan. Vse tri naložbe so skupaj vredne malo manj kot 1,4 milijone evrov. TINA STRMČNIK Občina Šentjur je predvideno ureditev pokopališča javnosti predstavila že septembra lani. Letos bo izvajalec del, podjetje Voc Celje, obnovil dotrajano parkirišče. Za poslovilno vežico bo zgradil dodatno parkirišče, kjer bo prostor za 49 vozil. Uredil bo servisno ploščad, ki jo potrebuje upravljavec pokopališča, ter deponijske prostore. Ob tem bo obnovil še 200-me-trski odsek krajevne ceste, ki vodi proti pokopališču in ob poslovilni vežici. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je dejal, da bo zaradi razmer v gradbeništvu projekt izveden po delih. »Mislim, da je to pametna rešitev. Izvajalca je težko dobiti, gradbinci so zelo zasedeni. Da smo prišli do podpisa pogodbe, smo morali izvesti več razpisov.« Dodal je še, da bo drugi del projekta zajemal postavitev stene za žarne grobove in ureditev prostora za raztros pepela pokojnikov, po čemer so v občini zaznali precej povpraševanja. Hkrati bodo na pokopališču urejene poti za pešce. V tretjem delu projekta bo podjetje Voc Celje dokončalo ureditev 200-metr- skega odseka ceste od poslovilne vežice proti naselju Kameno. Pogodbena vrednost celotne naložbe je 1,142 milijona evrov. Prijaznejši za avtodome Septembra bodo na območju opuščene čistilne naprave v ulici Pod Vrbco na voljo štiri nova parkirišča za avtodome, ki jih bo zgradilo podjetje Kop Brežice. Diaci je dejal, da je umestitev parkirišč skrbno izbrana zaradi bližine Zgornjega trga, kjer so muzejske zbirke in protokolarna stavba. Občina se je za razširitev mreže postajališč za avtodome odločila, saj je potovanje z avtodomi med ljudmi vedno bolj priljubljeno. A tudi zato, ker tovrstnih postajališč v občini še ni veliko. Nekaj jih je na voljo na Slivniškem jezeru. Nekaj jih je predvidenih tudi v sklopu načrtovanega mestnega parka. Na območju dela ulice Pod Vrbco bo obiskovalcem na voljo oskrbovalni otok. Pri infrastruk- turnem stebričku bodo lahko prišleki natočili pitno vodo, dobili bodo dostop do električne energije ali poskrbeli za izpust komunalnih vod. Ob parkirišču bodo zasajena drevesa in grmovnice, na območju bodo na voljo še stojalo za kolesa, otroška igrala ter miza in klopi. Občina je projekt, vreden 160 tisoč evrov, prijavila na razpis Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Zanj pričakuje pridobitev evropskega sofinanciranja. Za poletne radosti Potem ko je bila lani obnovljena okolica šentjurskega bazena, slednji pa je dobil tudi obnovljeno strojnico, bo do začetka kopalne sezone tam zrasel še 40 metrov dolg in pet metrov visok tobogan z zavoji. Dolga leta so si ga želeli predvsem otroci in mlajši občani. V občini so prepričani, da so z vlaganji v bazen podaljšali njegovo življenjsko dobo. Zahvaljujoč toboganu, ki bo stal malo manj kot 70 tisoč evrov, bodo možnosti preživljanja prostega časa v šentjurskem športnem parku še bolj privlačne za mlade in družine. Tobogan bo zagotovilo celjsko podjetje ASF F. U. N.. Lani je bila kopalna sezona zaradi obnove bazena nekoliko krajša. Odslej bo za več veselja v Športnem parku Šentjur skrbel še tobogan. (Foto: Občina Šentjur) Posedanje ob Savi svojevrstno doživetje RADEČE - Na obrežju Save v Radečah si je po novem mogoče odpočiti na edinstveni klopi Savus 360°, kot so jo poimenovali. Klop s svojo razgibanostjo spominja na naravne oblike, ki jih lahko najdemo na vsakem koraku. Kot pojasnjuje direktorica Kulturno-turistično-rekreacijskega centra (KTRC) Radeče Dubravka Kalin, so z obliko klopi poskušali ujeti duh reke, njeno nežno vijuganje med posavskimi hribi, z malo domišljije pa lahko pogled ujame tudi obris ribe. »V Radečah se že več kot klop Savus,« pravi Kalinova. dvajset let ukvarjamo z rečnim turizmom. Korak za korakom želimo dopolnjevati obrečni prostor. V okviru evropskega projekta Po-Savski rečni turizem, v okviru katerega je bila zgrajena tudi Ribiška vasica v Hotemežu, smo predvideli tudi urbano opremo, katere del je dujemo okoliške vedute z vseh strani. Posebna je tudi zato, dodaja Dubravka Kalin, ker stoji na eni od energetskih točk ob reki Savi. Njeno izdelavo, stala je približno tri tisoč evrov, Za pomoč pri uresničitvi te izjemne ideje so zaprosili lokalnega oblikovalca Uroša Hoh-kravta, ki je klop oblikoval, izdelali pa so jo v delavnicah Prevzgojnega doma Radeče. Sedenje na njej je svojevrstno doživetje, saj je klop zasnovana tako, da lahko obču- Radeško obrečno promenado izvirno dopolnjuje edinstvena klop Savus 360°. (Foto: KTRC Radeče) je sofinanciral Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Ob klopi je tudi stojalo za selfije. Po Savi s tombasom V okviru projekta Po-Savski rečni turizem nastaja še en poseben projekt. V Radečah od lanske pomladi gradijo tudi tradicionalni savski čoln tombas, ki ga omenja že slovita Slava vojvodine Kranjske in bo prav tako del doživetja na reki Savi. »Tombas je nekoč po reki Savi prevažal različne tovore. Odločili smo se, da ga bomo obudili iz pozabe in vključili v turistično ponudbo. Restavratorji trenutno končujejo njegovo izdelavo. Zelo se veselimo dne, ko bomo lahko z njim popeljali prve obiskovalce,« pravi Dubravka Kalin. Gradnja manjšega funkcionalnega tombasa bo predvidoma končana do konca letošnjega poletja. Kot partner v projektu sodeluje tudi Posavski muzej Brežice, ki je pripravil elaborat za izdelavo tombasa in poskrbel za vse potrebne in znane zgodovinske podlage za izdelavo čolna. Tombas je bil v osnovi izdelan iz smrekovega lesa, sprednji in zadnji del sta bila zaradi pogostih udarcev iz hrastovega lesa. Dolg je bil do 53 metrov, širok do pet metrov, posadka, ki ga je upravljala, je štela od 14 do 16 mož. BA VELIKA OTVORITEV PRVEGA KMETIJSKO VRTNEGA CENTRA ^ete 27. S. Hpetrovčei 3301 petrovče p011. uri živa glasba čevapčiči & špricar 10 KULTURA Franc Purg (drugi z desne) med glasovnim ustvarjanjem pesmi Oča, v njegov spomin Ena izmed skupnih akcij je bil tudi dogodek, poimenovan Petje Pestro dogajanje na celjskih ulicah Je vstop res prost? Vstop prost je vsakoletni festival urbanih umetniških akcij, performansov, intervencij in instalacij v celjskem mestnem središču. Že triindvajseto leto ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje (DLUC) z gosti. Letos ga je pripravilo pretekli teden. Glavnino umetniških dogodkov so organizatorji izvedli v petek, del dogajanja je bil tudi v soboto dopoldne. LUKA ŽERJAV Organizatorji so se letos odpovedali temi festivala in so se bolj osredotočili na to, koliko je skupni javni prostor prosto dostopen in kako lahko posežemo vanj, da bo takšen tudi ostal. »Festival je vsakokratna priložnost za iskanje umetniške avtonomije avtorjev v nekem okolju, splošnega gostoljubja in vključenosti vseh, medsebojnega spoznavanja zainteresiranih posameznikov in skupin in še kaj,« so zapisali v Društvu likovnih umetnikov Celje. Nastopili samostojno in skupinsko Sodelujoči avtorji na letošnjem festivalu so bili Andreja Džakušič, Boris Oblišar, Borut Holland, Dalibor Bori Zupančič, Estela Žutič, Franc Purg, Keiko Miyazaki, Mojca Senegačnik in Simon Macuh. Predstavili so lastne izvedbe, nekaj je bilo tudi skupinskih akcij -vse v obliki umetniških intervencij v javnem prostoru, performansov in instalacij. Tako so lahko obiskovalci in naključni mimoidoči v celjskem mestnem središču spremljali petkovo skupinsko akcijo nameščanja plakatov. Estela Žutič je v petek pripravila samostojno plesno akcijo s pomenljivim naslovom To ni nastop, sledil je poskus glasovnega ustvarjanja pesmi, naslovljen Oča, v njegov spomin, ki ga je pred Hotelom Evropa pripravil uveljavljen umetnik Franc Purg. Pred celjskim likovnim salonom je Simon Macuh pripravil umetniški dogodek Kako in kam gremo. Sobotno dogajanje je zaznamovala dopoldanska intervencija Borija Zupančiča Parada pritlehnosti, ki jo je pripravil na mestnih pločnikih in ob vstopnih točkah kanalizacije. V soboto so ob koncu festivala pripravili druženje za ustvarjalce in obiskovalce v celjskem mestnem parku. Foto: Andraž Purg - GrupA Estela Žutič je v petek pripravila samostojno plesno akcijo s pomenljivim naslovom To ni nastop (Foto: Mojca Senegačnik) GLEDALIŠČE CELOE Ш Slobodan Obradović, ROBIN HOQD\j nrorlctox/o 7<5 ГА1/0 Ш .-f' predstava za otroke / / • Kristian A I />>, 'S.- M IZ SRCA EVROPE . V- < ; William Missouri Downs POGLEJ ME! Jf;/ romantična komedija £ .* Lev Nikolajevič Tolstoj OBLASTTEME VarjaHrvatin IKIGAI .....\ avtorski projekt ■ v:;:. ■Ф' T 4 Maja Sorli TEGA OKUSA ŠE NISTE POSKUSILI predvpis abonmajev 1-24. 6 ■ X ■ J abonmaji vključujejo vseh 5 premiernih uprizoritev za odrasle Mgostujočo predstavo o _i m • 3 3 3 SS'U KULTURA 11 Zaključek sezone v Gledališču Celje Dolg naš vsakdanji V Gledališču Celje so pretekli teden uprizorili zadnjo premiero v letošnji sezoni. Gre za prvo slovensko uprizoritev drame britanske dramatičarke Alexandre Wood Dolg. V ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Ustvarjalci predstave so prevajalka Tina Mah-kota, režiser Juš Zidar, dramaturginja Tatjana Doma, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča in lektorica Živa Čebulj. LUKA ŽERJAV Dolg je dvogovor med materjo in hčerjo, ki v ospredje postavlja toksičen družinski odnos in socialno krizo, ki povzroča številne travme na različnih družbenih mikro-ravneh ter predvsem vpliva na odnose. Hči po diplomi dobi službo kot osebna asistentka vplivnega direktorja v banki. Mati je prepričana, da mu je v zameno ponudila spolne usluge. Direktor ni spolni plenilec in ni pohlepen grabežljivec - a matere o tem ni mogoče prepričati. Zastru- pljen odnos med materjo in hčerjo je posledica družbenih razmer. Ekonomska kriza je usodno posegla v družinsko intimo. Socialne varnosti ni več. Mlajša generacija je prisiljena v nenehno dokazovanje svojih sposobnosti, starejša je oropana varne starosti in tone v revščino, zato so mladi prisiljeni prevzeti finančno skrb za svoje starše. Z njunim dialogom se odpira prepad med generacijama, oropanima prihodnosti. »Kljub želji obeh, da bi se njun odnos razvil, saj iščeta bližino in stik, je ta popolnoma porušen. Zaradi socialne in družbene krize, ki povzroča travme na številnih mikroravneh, predvsem na intimni družinski ravni,« je o sporočilu predstave dodala dramaturginja Tatjana Doma. Namesto odgovorov še več vprašanj V predstavi nastopata dve igralki, Maša Grošelj in Lučka Počkaj. Scenografija je preprosta oziroma je skoraj ni, saj je oder skoraj prazen. Tudi svetlobni in zvočni učinki so minimalistični. Vzdušje predstave tako temelji na prepričljivi igri obeh igralk, ki ga skozi celotno predstavo zelo dobro vzpostavljata z dvogovori in samogovori. Predvsem monološki del predstave nenehno zastavlja vprašanja in ne daje odgovorov - kakšni smo in kako naj živimo, kako A i "»% \\ wk\J, 7 Glavni igralki Maša Grošelj in Lučka Počkaj (Foto: Uroš Hočevar) naj se vedemo drug do drugega, ko naše odnose zastruplja družbena kriza? Kakšni odnosi so sploh še možni v ozračju, zastrupljenem pod pritiskom divjega kapitalizma? Glasbeno-plesni sprehod med tulipani Občinstvo je doživelo cvetoč glasbeni sprehod od klasike do džeza v vrhunski izvedbi glasbenikov v sestavu Inge Ulokine (violina), Aleksandra Kuzma-novskega (violončelo) ter Andreja Lobanova (džez klavir). Zaplesala sta Peter Fileš in Maja Pucelj. (Foto: Boris Vrabec) Prejšnji konec tedna je bil v celjskem mestnem parku, natančneje v aleji tulipanov, glasbeni dogodek Glasba med cvetjem, drugi v nizu ciklusa glasbenih dogodkov na prostem, ki jih ustvarja priznana Celjan-ka, akademska violinistka in magistrica glasbe Inga Ulokina s svojimi izvrstnimi glasbenimi ter plesnimi gosti. Občinstvo je doživelo cvetoč glasbeni sprehod od klasike do džeza v vrhunski izvedbi glasbenikov Inge Ulokine (violina), Aleksandra Kuzmanovskega (violončelo) ter Andreja Lobanova (džez klavir). Posebno noto koncertu med tulipani je dodal profesionalni plesni par, ki ga sestavljata trenerja v oddaji Zvezde plešejo Peter Fileš in Maja Pucelj, ki sta s plesnimi improvizacijami popestrila celoten dogodek. Celjski mestni park je zadnja leta pridobil kar nekaj olepšav, med njimi je nasad tulipanov, ki ga za Mestno občino Celje ureja podjetje Zelenice. Celjani si tudi zelo želijo obnovo fontane in glasbenega paviljona v mestnem parku, ki sta bila postavljena v čast Francu Jožefu ob njegovem obisku v Celju. Z obnovo teh dveh značilnosti celjskega mestnega parka bo knežje mesto nedvomno dobilo še več možnosti za čudovite glasbene nastope na prostem - tako za popularno kot klasično glasbo, ki ju celjsko občinstvo vedno ceni in sprejema z odprtim srcem. NT Pomladna preobrazba Gre za projekt Camile Tellez in Eszter Katalin, dveh umetnic, ki trenutno bivata in delujeta v Celju. Kustosinja razstave v Likovnem salonu v Celju je Maja Hodošček. Projekt je del razstave Postati ženska, ki je še vedno na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. Ker se umetnici ukvarjata s temami v povezavi s spolom in z vprašanji feminizma, so ju povabili na rezidenco v Celje in k pripravi razstave. V likovnem salonu sta pripravili novo serijo instalacij, v katerih omenjena vprašanja ponazarjata z likom vampirja. »Serija obsega novih osem epizod, ki so v likovnem salonu predstavljene kot instalacije, torej posamezna epizoda na posameznem zaslonu, kjer si lahko ogledate, kako ženska vampirka odseva marsikatero vprašanje v povezavi s svojo spolno identiteto,« je razstavo opisala kustosinja Maja Hodošček. Umetnico zanima, kako so upodobili lik vampirja v zgodovini filma, predvsem kadar naslavlja lezbične vsebine. Pomembno referenco ji predstavlja tudi literarno upodabljanje, še posebej roman Carmilla (iz leta 1873), ki velja za pionirsko delo, ki prav tako nagovarja lezbično seksualnost in v katerem se prvič pojavi lik vampirke. »V seriji Pomladna preobrazba Camila Tellez razgrajuje prevladujočo reprezentacijo vampirizma in namesto grožnje ter strahu izpostavlja skrb, ranljivost, opol-nomočenje in soodvisnost,« je še dodala kustosinja Maja Hodošček. Povod za nastanek serije je umetničin osebni spomin iz najstniških let, ko je dobila menstruacijo in se je z nošenjem posebne zobne proteze preobrazila v vampirko, proces preobrazbe pa je poimenovala kot »monstrumacijo«. Kasneje je spoznala, da je z igro vlog skušala zaobiti nelagodje ob tem, da bi se poistovetila z ženskim spolom, in da je, da bi presegla »cisnormativnost« in se oddaljila od zahtev okolja, prevzela novo identiteto, brezspolni lik vampirja oz. vampirke. Camila Tellez, rojena v Santiagu de Chile, je tran-sdisciplinarna umetnica, ki deluje v Bilbau. V svojih zadnjih umetniških delih z uporabo performan-sa, avtobiografije, migracije, spola, pisanja, glasu in podobno raziskuje različne izraze svoje identitete v prostorih, v katerih živi in deluje. Eszter Katalin, rojena v Budimpešti, živi in dela na Dunaju. Njena praksa naslavlja reprezentabilnost političnih bojev s kvirovske in feministične perspektive. Pri tem si prizadeva ponovno razmisliti o njihovem prikazovanju s prepisovanjem, ponovnimi performansi oz. reperformansi ter kontekstualiziranimi citati. LŽ Gostujoči avtorici razstave Camila Tellez in Eszter Katalin v Likovnem salonu Celje (Foto: SHERPA) 12 NAŠA TEMA »Držati v sebi« ni dobro, poiskati pot iz stiske je zmaga Ste v duševni stiski? Pomoč obstaja Pred letom smo pisali, da se bo po epidemiji novega koronavirusa pojavila epidemija duševnih stisk. Prišli smo do strmega porasta števila anksioznih in drugih duševnih motenj, depresije in drugih duševnih stisk, motenj. Presenečajo nas informacije o samomorih in zdi se, da se družba takrat zgane. A morala bi se zganiti že davno prej. Ker bi samo tako lahko skupaj preprečili stiske in tragedije. Do trenutka, ko nam je mar za sočloveka, pa se vrtimo v krogu. A čas za ukrepanje je bil že včeraj, ne danes. Vsaka sprememba v človeku, v njegovem vedenju, čustvovanju je alarm. Ali ga slišimo? SIMONA ŠOLINIČ, TATJANA CVIRN »Razvijajmo sočutje do sebe in drugih!« Da se duševne stiske ljudi pojavljajo in poglabljajo, se tudi jasno vidi, pravi Janet Magerl, specializantka sistemske psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda. Zadnji dve leti sta okrnili socialne stike tako pri starejših kot mlajših, predvsem prvi val epidemije je bil za vse šok. In to je pustilo posledice. »Ljudje smo bili v prvem valu epidemije skoraj ves čas doma. Vemo, kako je, če smo kar naenkrat več skupaj. Napeto. Bilo je tudi več nasilja, fizičnega in psihičnega. Družina je za človeka najbolj nevarno okolje. Vem, sliši se morda čudno, ampak je zelo resno. Opažam, da je več anksioznih in depresivnih motenj. V mnogih primerih so se v ljudeh te stiske kopičile že prej, v zadnjem obdobju se je to samo še bolj izrazilo.« Ne le epidemija, verjetno je stiske povzročilo tudi naše soočanje s tem, kar je prinesla. Ali znamo opaziti, da je človek v duševni stiski? Težko je razumeti, da v letu 2022 ljudje težko opazijo, da nekdo ni v redu. Res je, da smo kot družba nagnjeni k temu, da takšne stiske skrivamo. Bojimo se pokazati, da smo ranlji- Specializantka sistemske psihoterapije Janet Magerl: »Vsi smo samo ljudje, razvijajmo sočutje do sebe in drugih. Ne bojmo se pokazati svoje ranljivosti. Ni človeka, ki kdaj ne bi doživel stiske. Če se nekdo znajde v stiski, naj poišče pomoč. Nikar naj ne ostane sam v bolečini.« vi, in to je osrednja težava. Če bi bilo ljudem lažje govoriti o tem, bi bile stiske manj intenzivne, kajti če človek o stiski govori, že samo s tem sprosti energijo. Nam manjkajo pogovori? Da. Temelj naše biti so odnosi. Smo socialna bitja in komunikacija je pomembnejša, kot si predstavljamo. Znaki duševne stiske so opazni, če smo nanje vsaj malo pozorni. Človek z mimiko, vedenjem, kretnjami podzavestno to pokaže. Kako pristopiti? Previdno, nevsiljivo. Včasih je treba zelo malo, da se nekdo odpre. Morda le preprosta vprašanja: »Kako si? Kako se počutiš? Ali lahko kako pomagam?« Včasih je dovolj samo, da smo ob nekom. Tudi sama sem bila v stiski in takrat ima človek občutek, da je nemočen, vidi samo brezup. In že to, da je nekdo ob njem, ga posluša, veliko pomeni. Vedno je treba pristopiti. Ljudje to zmoremo. Občutek pomoči imamo v sebi, samo prebuditi ga moramo. In če gre za otroka? Otroci svojo notranjo stisko vedno izrazijo z vedenjem, ki se spremeni. Zaprejo se vase, se umaknejo, postanejo razdražljivi, Kdo vam v duševni stiski lahko pomaga? 01 520 99 00 Klic v duševni stiski med 19. in 7. uro 116 123 zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 24ur/dan 080 11 55 SOS - telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 116 111 TOM - telefon otrok in mladostnikov psihološka svetovalnica Tu smo zate, Celje, T: 031 778 772. »Če ima otrok ali mladostnik koga, ki mu zaupa, mu lahko pove, kakšno težavo ima. Če nima zaupne osebe, obstajajo brezplačne številke za pomoč v stiski, spletne klepetalnice, kjer pomagajo strokovnjaki. Lahko se obrne tudi na osebnega zdravnika in se pogovori z njim. Pomembno je, da se o tem otrok pogovarja in da se zaveda, da ni sam. Vsi se na neki točki v življenju znajdemo v stiski. Nič ni narobe, če nekdo čuti tako, kot čuti. Pomoč obstaja. Vsi smo ranljiva in čuteča bitja, tega nas ne sme biti sram.« spletni forum: tosemjaz.net jezni. To so znaki. In v tem primeru velja enako. Otroka lahko vprašamo: »Vidim, da si slabe bolje, žalosten. Je kaj narobe, ti lahko pomagam?« Tudi če pomoč zavrne, je treba biti vztrajen na nevsiljiv način. Vsaka sprememba vedenja, ki je nenavadna, je alarm. Težje je, če otrokova družina ni varno okolje in v njej ne najde varnega pristana oziroma če ga v družini ne slišijo in če so starši preobremenjeni s službo. Takrat bi morali te znake videti v šolah. Stiska se hitro izrazi s težavami na učnem področju, v pozornosti, hiperaktivnosti ... Učitelj lahko pristopi k otroku, se z njim pogovori, enako svetovalni delavci. Žalostno je, da ljudje največkrat čakajo, da se nekaj zgodi. Več bi se bilo treba o tem pogovarjati v šoli na razrednih urah. Ob najmanjšem znaku, da ima otrok duševno stisko, se je treba odzvati. Zakaj smo ljudje takšni? Čakamo, da se kaj zgodi, čakamo, da izbruhne v nas ... Ker smo vzgojeni v kulturi, kjer nismo naučeni govoriti o čustvih. Morda je nekoliko drugačna mlajša generacija, vendar ljudje, ki so danes v srednjih letih, niso bili vzgojeni tako. Pogosto smo se v preteklosti »vrednotili« z delom. Če si garal, si bil dober, za čustva ni bilo prostora. Toda opažam, da se ljudje vedno bolj odpirajo, tudi starejši, in prav je tako. Še vedno se sicer bojijo poiskati pomoč, a pomembno je, da jo poiščejo. V to, da se nismo navajeni pogovarjati o čustvih, poseže tudi tempo življenja, zaradi česar v družinah ni več časa za druženje. Kako to presekati? Prvi korak je sočutje do sebe, da se znamo ustaviti in umiriti. Četudi samo za pet minut. Nekateri si vzamejo čas za kajenje cigarete. To je pet minut, a že takrat si lahko privoščijo stik s seboj, da uredijo misli. Izhodišče je: vzeti si čas zase. Če smo v redu, smo odprti in dostopni za druge. V družini je treba spodbujati druženje. Vsaj ob koncih tedna, če drugače ne gre. Takrat je pomembno, da je vzdušje sproščeno, brez prepirov, da je vsak v stiku s seboj in s člani družine. Vidim, da so starši z otroki, a vmes počnejo pet stvari hkrati ali ves čas uporabljajo telefone. Od tega nima nihče nič. Nepomita posoda lahko počaka, sušenje perila lahko počaka. Otrok? Čas si vzemite zanj. Bo čez nekaj let boljše ali slabše? Zaradi menjave vlade sem optimistična, predvsem zaradi napovedane spremembe zakonodaje na področju duševnega zdravja, ureditve stanja na področju psihoterapije, ki bi morala biti dostopna vsem. Dogaja se, da se na področju terapij pojavljajo »šamani in zdravilci«, ki stanje samo še poslabšajo. Na področju duševnega zdravja so se nekatere stvari že spremenile, vendar je nujna reforma. Socialno ogroženim mora biti pomoč dostopna brezplačno in hitreje, treba bo urediti čakalne vrste. Če ima psihiater samo deset ali petnajst minut časa za pogovor, je to premalo. Lahko pride do napačnih ali prepoznih diagnoz in oseba nima prave pomoči. Ključno vlogo imajo tudi osebni zdravniki, ki lahko pomagajo med prvimi. Da, mislim, da se bodo stvari spremenile na bolje. Foto: SHERPA NAŠA TEMA 13 Več svetovalnih delavcev Kaj je za pravočasno prepoznavanje duševnih stisk otrok v šolah in za pomoč tem otrokom v zadnjem letu storilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport? V odgovoru navaja, da je ukrepalo na osnovi podatkov o obremenjenosti svetovalnih služb in analiz o težavah otrok, zato naj bi šole dobile dodatne svetovalne delavce. Letos so zagotovljena dodatna sredstva, na podlagi katerih se je oziroma se bo dodatno zaposlilo približno 250 svetovalnih delavcev (od tega 200 v osnovnih šolah), za kar MIZŠ na letni ravni zagotavlja približno osem milijonov evrov. MIZŠ podpira tudi izobraževanje in dodatno profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v VIZ, v sklopu teh dejavnosti je na voljo 19 različnih programov usposabljanja na temo duševnega zdravja, kar predstavlja skoraj 400 izobraževalnih ur in več kot 700 predvidenih udeležencev. Pogovori, še preden pride do težav mo pomoč v zasebnih centrih, inštitutih, pri čemer pred napotitvijo poskušamo pridobiti informacije, ali je bila v podobnih primerih pomoč v teh ustanovah ustrezna, kakšni so bili rezultati ... Pomoč in svetovanje na področju duševnega zdravja otrok ter mladostnikov je treba urediti z zakonodajo (npr. o psihološki, psihoterapevtski dejavnosti) in z ustanovitvijo več javnih ustanov, na primer po vzoru svetovalnih centrov v večjih slovenskih mestih, ter okrepiti šolsko svetovalno službo. Svetovalnim delavcem je treba omogočiti kakovostna izobraževanja, specializacijo in supervizijo, ki je pomemben dejavnik za še boljše delo.« Včasih pomaga že pogovor Da je število duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih v velikem porastu, ugotavljajo tudi v dijaških domovih, kjer se to kaže na raznovrstne načine, kot motnje razpoloženja Kako se duševne stiske otrok kažejo v šolah, kako jih svetovalni delavci prepoznavajo, kako lahko pomagajo in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo, smo vprašali v Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Svoje ugotovitve sta v imenu društva predstavili šolski svetovalni delavki Barbara Stožir Curk iz OŠ Solkan ter Tina Rezar iz Dijaškega doma Vič. V društvu ugotavljajo, da je svetovalnih delavcev v šolah premalo in da vsi niso usposobljeni za prepoznavanje ter reševanje težav. »Edina vzdržna rešitev je dodatno zaposlovanje in usposabljanje ljudi v vzgojno-izobraževalnem sistemu, kar bi omogočilo ustrezno preventivno delo,« meni Ajda Erjavec, predsednica društva. Stiske otrok se v zaključ- Težave se kažejo tudi pri sku- Ajda Erjavec: »Več časa moramo nameniti pogovorom z otroki in mladostniki, ko ti (še) nimajo zapletenih psihičnih težav. Če tega ne (z)morejo ali nočejo zagotoviti starši, ki so vedno bolj nemočni povsod po svetu, potrebujemo sistemski odgovor. In edino smiselno je začeti pri šolstvu, če želimo zdravo družbo.« nem šolskem obdobju, ki je zelo stresno, kažejo še bolj, a to ni edini dejavnik tveganja za njihov pojav, meni Barbara Stožir Curk. »Kritični so učenci in mladostniki, pri katerih so težave širše in se povezujejo tako s posledicami epidemije zaradi zaprtja šol kot s težavami na področju samopodobe in samospoštovanja, z anksioznostjo in depresivnimi stanji, s težavami v odnosih v družini, z vrstniki in odvisnostjo od najrazličnejših zaslonov. Epidemija je razkrila in okrepila pojavnost vseh teh težav.« Učne težave in padec ocen svetovalne delavke opažajo tako pri učencih s težavami pri učenju kot pri tistih, ki imajo teh težav običajno manj. pini nadarjenih učencev. Več je razdražljivosti, ki je tudi povezana s premalo spanja, opažajo odklanjanje hrane, med poukom odhajanje na stranišče in v prostore zunaj šole, zavračanje sodelovanja z nekim sošolcem ali sošolko ... Osnova je zaupanje Pri prepoznavanju težav so pomembni učitelji in njihov odnos z učenci, a tudi strokovni delavci. Na vrata svetovalne službe potrkajo tako učenci, ki želijo pogovor, kot starši, ki pridejo na lastno pobudo ali na pobudo razrednikov, učiteljev. »Tu sta zaupanje in sodelovanje izrednega pomena, da sta mogoča kakovosten svetovalni odnos in napredek v smeri re- ševanja težav ter skupnega iskanja rešitev, tudi s pomočjo zunanjih ustanov. V nasprotnem primeru je naše delovanje omejeno,« ugotavlja Barbara Stožir Curk, ki ob tem dodaja, da je svetovalnih delavcev v osnovnih šolah premalo in da je tudi njihova izobrazbena struktura zelo raznolika, kar lahko prispeva k (ne)zmožnosti prepo-znave in obravnave različnih primerov. »Verjamem, da svetovalni delavec, ki oceni, da ne bo zmogel ustrezno pomagati, takoj poišče pomoč kolega ali zunanjega strokovnjaka, s katerim se skuša posvetovati. Strokovnjakov s področja klinične psihologije, otroške in mladostniške psihiatrije je premalo in s tem je dostopnost do pomoči zelo omejena. Čakalne vrste so predolge. Staršem svetuje- Darinka Dekleva, svetovalka iz Ilirske Bistrice: »Na žalost se počutimo kot ambulantni zdravniki. Pred sabo imamo trpečega otroka, zaskrbljene starše, mi lahko blažimo situacijo, težava ostaja, saj učenci težko pridejo do ustreznih ustanov, ki bi pomagale otroku in družini. Leto in več dolga čakalna doba je lahko usodna. To ni težava od včeraj ali iz časa covida. Vleče se že dolga desetletja.« in prehranjevanja, pri samopo-škodovanju in samomorilskih nagnjenjih, ugotavlja Tina Rezar iz Dijaškega doma Vič. »Nekateri mladostniki težave prepoznajo sami in se obrnejo na svetovalno službo, veliko jih žal zaznamo pozno oziroma ko je stiska že globlja.« Zdi se ji, da je najpomembneje, da svetovalci mladostniku prisluhnejo, mu nudijo oporo, ga jemljejo resno in v odnos vstopajo z veliko mero spoštovanja. »Včasih ima že samo krajši pogovor čudežno moč, ki mladostnikom pomaga pri preoblikovanju misli in ciljev. Nemalokrat jih je treba napotiti do usposobljenih strokovnjakov. Starši imajo pri usmerjanju in prepoznavanju duševnih stisk veliko vlogo, meni Rezarjeva, ki vidi največjo težavo v prepočasni vključitvi v proces obravnave mladostnika, ki je v stiski. Potrebe mladih so velike Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalka na gimnaziji, meni, da SIMONA SOLINIČ OB ROBU Iz pekla v neizmerno ljubezen Spominjam se večerov, ko sem pred leti z vozli privezovala kljuke na oknih. Nisem vedela, ali me bo morda »prijelo«, da bi skočila iz osmega nadstropja. Spominjam se, kako sem odhajala iz družbe, trgovskih središč zaradi nemira. Panični napadi in strahovi so bili prehudi. Glavo sem imela polno črnih misli. »Samo en korak...« sem si rekla, ko sem stala na mostu. A takrat sem čudežno stopila korak nazaj. In to mi je rešilo življenje. Da bijem največjo bitko svojega življenja, nekaj časa ni vedel nihče. Nihče si tega ne bi niti mislil. Zaradi stiske nisem bila niti en sam dan v bolniškem staležu. Bila sem navihana, nasmejana, vedno dobre volje, polna humorja. Navzven. V samoti in sebi pa sem bila v peklu, ki je bil drugim neviden. Rasla sem v najbolj ljubeči družini in v njej od prvega dne imela varen pristan. V svetu pa sem naletela na razburkano morje in številne čeri. Ko je družina opazila, da z menoj vendarle »nekaj ni OK«, mi je izrazila ogromno podporo in je verjela vame, da zmorem. In sem. Sledilo je leto psihoterapije, nato zaradi izziva, da bi še bolje spoznala sebe, še leto učenja o življenju, čustvih, dojemanju sveta, svoje globine, o čutenju, da ne obstaja samo ta svet, ampak nekaj več. In ta ljubezen do sebe je postala vseživljenjska Danes vem, kaj je bil vzrok za stisko. Razumevanje odnosov, poštenosti, zunanjega sveta. Niso vsi dobri, niso vsi pošteni, svet ni vedno prijazen. A to ni razlog, da bi bilo razočaranje večje od ljubezni do sebe. Ljubezen do sebe je postala večja od površinskosti ljudi. Ker ljudje so površinski. Sodijo po videzu. Ne vzamejo si časa za druge. Stvari se jim zdijo samoumevne. Ne znajo čutiti. Ne zanima jih. Večine ne zanima. Zato večina ne prepozna znakov stiske drugih. Nikoli nisem želela biti »večina«. Zato sem se naučila čutiti. In zmagala. Mnogi, ki me poznajo, me danes vprašajo, kako sem zmogla iz takšnega pekla brez zdravil. Odgovorim previdno, da je to odvisno od stiske, motnje, bolezni. Izbrala sem pač težjo pot, moje zdravilo je bil vpogled vase. Nekdo drug potrebuje morda več pomoči in s tem ni nič narobe. Narobe je »ne videti«, »ne pomagati«. V človeški duši se skrivajo neizmerna ljubezen in odkritja, ki premagajo vse. Samo vrata do tega je treba odpreti. Tudi s pogovorom. Zmagati se da. Zdaj, ne jutri. Svet je lep. Človek je lep. Vredno je. Absolutno je vredno. če ima otrok v šoli vsaj z enim strokovnim delavcem dovolj zaupen odnos, potem ta običajno zazna spremembe in opozorilne znake pri njem. Vprašanje je, ali se zna ustrezno odzvati. »Strokovni delavci so pogosto izčrpani tudi zaradi sočutja in pretiranega doživljanja odgovornosti -vedno več je namreč zgodb, v katerih so ključni vzgojni liki za posameznega mladostnika, saj so starši vzgojno odsotni in/ali nemočni.« Po njenih izkušnjah se mladostnikom, ki imajo težave v duševnem zdravju, pogosto zdi, da si ne zaslužijo pomoči, da nimajo dovolj velikih težav, da bi to pomoč poiskali, ali da je njihovo stanje popolnoma normalno oziroma da se v zvezi s tem ne da nič narediti. »Žalostno je, da pomoči svetovalnih služb pogosto ne poiščejo, ker smo tako prezasedene (pogosto z birokracijo), da ne delujemo zares dostopno. To se sicer hitro spremeni, če svetovalna služba v šoli dejavno prispeva k uveljavljanju preventivnih programov in učenci oziroma dijaki bolj osebno spoznajo svetovalko. Potem se hitro razkrijejo ogromne potrebe, ki jih imajo današnji mladostniki po dodatnih vzgojnih usmeritvah odraslih.« Temeljna pravica do zdravega delovnega okolja Tudi delo je tesno povezano s stresom in z duševnimi stiskami. Prekomerne delovne obremenitve, zahtevno delo, občutek, da človek nima nadzora nad delom, slabi odnosi, pomanjkanje podpore vodje ... Vse to so lahko vzroki, ki človeka pahnejo v začaran krog duševne stiske. Zaposleni imajo temeljno vano v sodelovanju deloda- pravico do zdravega delovnega okolja. To pomeni, da morajo delodajalci oceniti tveganje za varnost in zdravje na delovnih mestih. »Načrtovati in izvajati morajo promocijo ne le fizičnega, ampak tudi duševnega zdravja. To jim nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu,« pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Ocena tveganja je temeljno »orodje«, ki mora biti obliko- jalca, strokovnega delavca ali delavke za varnost, medicine dela ter zlasti zaposlenih, ki najbolj poznajo svoje delovno mesto, delovni proces in tudi vse, čemur bi lahko bili izpostavljeni in bi lahko negativno vplivalo na njihovo varnost in zdravje. »A žal so psihosocialna tveganja v teh ocenah pogosto spregledana. Tudi zato, ker jih je težje izmeriti, ker je duševno zdravje še vedno precej občutljiva tema in ker ta tveganja dojemamo kot samoumeven del službe,« še pravijo na MDDSZ. Ministrstvo sodeluje tako s strokovnimi organizacijami s področja varnosti in zdravja pri delu kot s socialnimi partnerji in številnimi fakultetami. »Zadnji dve leti sta za nekatere poklicne skupine pomenili vsakodnevno izpostavljenost tovrstnim tveganjem. Zlasti so bili na udaru tisti, ki delajo na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Ne samo da so bili in so še delovno preobremenjeni, ampak so bili pod nenehnim pritiskom, da ne bi okužbe s koronaviru-som prinesli v delovno okolje Na ministrstvu še dodajajo, da je pandemija pospešila razmah dela na domu: »Tej vrsti dela lahko priznamo številne odlike, a pozitivne plati dela na domu so hitro izničene, če zanemarimo vidik varnosti in zdravja pri delu. Če smo nenehno vpeti v delovni proces, ima to številne posledice tudi za naše zdravje ter posledično varnost pri delu, npr. utrujenost, stres, izgore-lost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, zaskrbljenost, glavobole, težave z vidom in tudi kostno-mišična obolenja. in bi zaradi njih zboleli ali celo umrli bolni, starejši in drugi najranljivejši. Po drugi strani je obstajala velika verjetnost, da bodo okužbo prenesli iz delovnega v domače okolje ter tam z virusom - o katerem na začetku nismo vedeli veliko - okužili svoje najbližje. Zato smo se na ministrstvu odločili, da bomo v tem in naslednjem letu temeljito preučili, katerim psihosocialnim tveganjem so izpostavljene delavke in delavci v domovih za starejše in tisti, ki delajo na področju zdravstvene nege. Ko bomo z raziskavo ugotovili, katera so ta tveganja, kakšne so posledice in kaj bi tisti, ki jih doživlja- jo, potrebovali, bomo pripravili model celostnega pristopa k obravnavi psihosocialnih tveganj, nato bomo delodajalce v teh sektorjih spodbujali k njegovi uporabi,« dodajajo na MDDSZ. Model, ki ga bodo zasnovali na podlagi tega, naj bi najprej preizkusili v domovih za starejše. 14 ZAPOSLOVANJE trgotur www.trgotur.si Kolorist - prodajalec na področju mizarskega programa (m/ž) (Žalec) Pričakovanja in pogoji: zaželena srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, prednost bodo imeli kandidati kemijske ali lesne smeri, kandidat za delovno mesto je lahko iz gorenjske, osrednjeslovenske ali dolenjske regije, vozniško dovoljenje B-kategorije, odlične komunikacijske in prodajne veščine, poznavanje osnov marketinga, veselje do dela s strankami, naravnanost k doseganju rezultatov, veselje do dela na terenu, poznavanje osnov dela z računalnikom, zaželeno osnovno znanje angleškega jezika. Prijave zbiramo do 31. 5. 2022. Spekter, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec CNC-operater m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 6. 2022. Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: varjenje po postopku MAG (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: zaključeno srednjo šolo, smer ključavničar, ali s primerljivega, ustreznega področja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmen-sko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 6. 2022 Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delov- ne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo 30. 5. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelocom Elektromonter II (m/ž) (Celje) Delovno razmerje se sklene za določen čas 12 mesecev s poskusnim delom za dobo šest mesecev. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 5. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skrbnik lesnih centrov (m/ž) (Celje) Načrtovanje in izvajanje prodajnih aktivnosti, vodenje, organiziranje ter zagotavljanje koordinacije delovanja lesnih centrov družbe, sodelovanje pri nabavni, prodajni in cenovni politiki za lesni program, izbor asortimana, organizacija dela lesnih oddelkov oz. centrov, pozici-oniranje, videz in dodajanje novih artiklov, urejenost in založenost oddelkov in ustrezno označevanje blaga ... Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Delavec za preprosta gradbena dela (m/ž) (Šoštanj) Kandidat/-ka bo opravljal/-a preprosta fizična dela na gradbišču po navodilu nadrejenih, pripravljal/-a bo material, orodja in naprave za delo na gradbišču, izvajal/-a lažja dela, za katera ni potrebna strokovna usposobljenost ter pospravljal/-a in urejal/-a gradbišča ob zaključku dela. Andrejc, d.o.o., Topolšica 199b, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 21. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila kategorij C, E, območje Celje Opis: vožnja in skrb za tovorno vozilo, nakladanje, razkladanje v in iz tovornega vozila, prevoz in dostava blaga, skrb za tehnično brezhibnost ter varnost vozila, skrb za gospodarno porabo goriva in druga delovna sredstva, pravočasno, strokovno in kakvostno opravljanje nalog. Kobal Transporti, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo: izvajanje podpornih nabavnih aktivnosti, sodelovanje pri pripravi in vnos podatkov o blagu in poslovnih partnerjih v informacijski sistem, posredovanje naročil dobaviteljem, sodelovanje pri računalniški pripravi prodaje ... Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Projektant električnih inštalacij (m/ž) (Celje) Delovne naloge: izvedba projektiranja električnih instalacij, priprava osnutkov in idejnih zasnov projektov električnih instalacij. Elektro-signal, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar v Bistro Jager Mestinje (m/ž) (Poljčane) Zaželena je izobrazba gostinske smeri, ni pa nujna, pričakujemo voljo do dela, zagnanost in predanost, zaželene delovne izkušnje pri strežbi pijač in hrane ... Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 10. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent nabave (m/ž) za delo na področju različnih materialnih skupin (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: najmanj VI. stopnjo izobrazbe smeri ekonomija ali tehnične smeri (elektronika ...), zaželene so izkušnje s področja nabave v avtomobilski industriji ... Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 31. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Žalec) V podjetju Sico, d.o.o., največjemu ponudniku storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji, iščemo profesionalnega voznika viličarja, ki bo sodelavcem olajšal proces dela. Imaš rad delo z viličarjem? Potem se le prijavi. Sico, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 18. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja obrata v tovarni pralno-sušilnih aparatov (m/ž) (Velenje) Za potrebe tovarne pralno-sušil-nih aparatov iščemo vodjo obrata z izkušnjami, ki bo skrbel za organizacijo in vodenje dela na podlagi načrta proizvodnje. Gorenje, d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist (m/ž) v Centru tehnike in gradnje Slovenske Konjice K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj VI. stopnjo izobrazbe. Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik m/ž (Rimske Terme) Si želite novih izzivov in urejeno delovno okolje? Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi, z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 18. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Natakar I (m/ž) (Rimske Terme) Si želite novih izzivov in urejeno delovno okolje? Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z občutkom odgovornosti in za timsko delo? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 18. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž/x) (Vojnik) V kolikor imate zaključeno vsaj 4. stopnjo tehnične izobrazbe (ele-ktro, strojna, gradbena) in z delom pridobljene delovne sposobnosti, osnovno znanje za delo z računalnikom, vozniški izpit B-kategorije, ste odgovorni, imate sposobnost vodenja in organiziranja dela, imate veselje do dela s starejšimi ljudmi, ste komunikativni, prijazni . Sene Cura Central SI, d.o.o., Breznikova ulica 26, 1230 Domžale. Prijave zbiramo do 2. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektromonter (več oseb) (m/ž) (Celje) Delovne naloge: proučitev tehnične dokumentacije in navodil za delo, izvedba zahtevnejših elektro-inštalacij jakega in šibkega toka, montaža telekomunikacijskih sistemov šibkega toka, montaža stre-lovodnih naprav . Redno plačilo z dodatki. Elektrosignal, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik / skladiščnica (Prebold) Pričakujemo: izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost. Ograje Ko-čevar, d.o.o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 5. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. @ MojeDelo.com KRONIKA 15 Vodja vaje je bil Boštjan Oprešnik iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. (Foto: PGE Celje) Nesreče v predorih so med najtežjimi in najzahtevnejšimi za reševanje. (Foto: PGE Celje) M V • • I • v • Ena večjih vaj reševanja Ko »poči« v predoru Minulo nedeljo je bila v predoru Golo rebro ena večjih vaj, v kateri so sodelovali vsi, so vpeti v zaščito, reševanje in pomoč ob nesrečah. Predpostavljala je, da se je v predoru v smeri proti Slovenskim Konjicam v dopoldanskem času med tednom zgodila huda nesreča tovornega, več osebnih in kombiniranega vozila. SIMONA SOLINIC Vaja je bila zasnovana tako, da se je nesreča zgodila približno 250 metrov od vhodnega portala v predor, ker je voznik tovornega vozila zaradi neupoštevanja omejitve hitrosti in razmer pred predorom ter v njem izgubil nadzor nad vozilom, se zaletel v steno predora, nakar je vozilo zagorelo. Takoj je v predoru prišlo do naleta dveh osebnih in enega kombiniranega vozila. Več voznikov v koloni je svoja vozila pravočasno in varno ustavilo. Predpostavka vaje je bila tudi, da so poleg požara na tovornem vozilu druga udeležena vozila težje poškodovana in da je iz kombiniranega vozila prišlo do iztekanja goriva ter da je v vozilih bilo več poškodovanih oseb. Poškodovana vozila so bila ustavljena na voznem in prehitevalnem pasu. Preverili usklajenost Vajo so organizirali Ministrstvo RS za obrambo, celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje ter Dars. Z njo so želeli preveriti oziroma izboljšati pripravljenost na učinkovito in usklajeno delovanje vseh, ki sodelujejo pri tovrstnih reševanjih. Tako so v vaji sodelovali poleg policistov, reševalcev, gasilcev tudi drugi iz civilne zaščite naše regije teh vzdrževalci cest. Tovrstne vaje so zelo pomembne, saj pokažejo tudi to, kako so ekipe, ki so ključne za reševanje, usklajene, med drugim odkrijejo morebitna neskladja in pomanjkljivosti ter nedorečenosti in preverijo vse postopke opazovanja, obveščanja in vpoklic vseh enot. Vodja vaje je bil Boštjan Oprešnik iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer ocenjujejo, da je bila vaja izvedena v skladu z načrtom. »Tovrstne vaje pomenijo najvišjo stopnjo usposabljanja Ste »povezani« s pornografijo? Policija je zaznala kroženje elektronskega sporočila, ki prejemnika opozarja na njegove kršitve v povezavi s pornografijo. Na dopisu sta omenjena Europol in slovenska policija, kot podpisnik je lažno naveden generalni direktor policije. V elektronskem sporočilu pošiljatelj od prejemnika želi povratno informacijo. Gre za lažno sporočilo, ki s slovensko policijo in z Euro-polom nima povezave. Po vsej verjetnosti je bilo sporočilo poslano na več naslovov z namenom vzpostavitve stika in v nadaljevanju izsiljevanja. »Pri policiji pogosto opozarjamo, da so tovrstna izsiljevanja v zadnjem obdobju zelo pogosta, storilci z elektronskimi sporočili ter zlorabo imen in simbolov javnih ustanov, kot je to tudi v tem primeru, naslavljajo širši nabor naslovnikov. Če ste prejeli takšno elektronsko sporočilo, predlagamo, da ga obravnavate kot vsako drugo neželeno pošto, se nanj ne odzivate oziroma ga izbrišete iz elektronskega predala,« so sporočili s policije. Spoštovani gospod ali gospa " Kmalu po zaplembi kibernetske infiltracije bomo proti vam sprožili pravni postopek za : Otroška pornografija, pedofllija, kibemetska pornografija in ekshlblcionizem. * V vednosl vam sporočamo, da je zakonodajalec izjavil, da bodo predvidene kazenske sankcije za kazniva dejanja, ki jih predvideva kazenski zakonik, višje, če bodo storjena prek telekomunikacijskega omrežja. * Po preiskavi potrjujemo, da ste zagrešili ta kazniva dejanja, in sicer pridobivanje, posedovanje, gledanje, prenos in ogled slik in videoposnetkovekshibicionistične ali otroške pornografske narave prek intemeta {oglasne strani, pornografske strani, strani za zmenke, družbena omrežja). ' Med preiskavo smo opazili tudi, da se je vaša nespodobna vsebina širila na spletnih mestih ali omrežjih z velikim številom gledalcev, med katerimi je bilo veliko mladoletnikov, mfajših od 16 let. ' Ne pozabite, da takšno razkazovanje golote pomeni kaznivo dejanje spolnega razkazovanja javnosti in mladoletnikom, mlajšim od 16 let. To kaznivo dejanje se strogo kaznuje z zakonom. " Zgodovina slik, golih videoposnetkov vas in mladoletnikov, posnetih s kibernetsko infiltracijo, je dokaz za vaša kazniva dejanja. " Pozivamo vas, da se oglasite po elektronski pošti in napišete svoje utemeljitve, da jih bo mogoče preučiti in preveriti za oceno sankcij, in sicer v strogem roku 48 ur. Po tem obdobju bomo morali naše poročilo posredovati sodišču v vaši regiji, da bo izdalo nalog za vašo aretacijo, ki ji bo sledila takojšnja aretacija s strani žandarmerijske brigade, ki je najbližje vašemu domu. *" Nato boste vpisani v nacionalni register storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V tem primeru bo vaš dosje posredovan tudi organizacijam za boj proti pedofitiji in medijem za objavo kot oseba na seznamu NSOft. •Odgovor pošljite na elektronski naslov vodstva družbe COMCYBERGEND: upravlianje-poLicijd.siiglpo9t.com DR, ANTON OIJII, Generalni direktor policije GEKERAI.M DIREKTOR POLICIJE IN COMCYBERGENR Naslov Štefanova ulica 2 1501 Ljubljana Slovenija 123456739012 ■ vseh sodelujočih v organizacijsko in zahtevno čim bolj resničnih situacijah. Vajo so ocenjevali ocenjevalci iz vrst Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi ne- srečami, predstavniki policije, gasilske in zdravstvene stroke. Na osnovi delnih analiz bo vodstvo vaje najkasneje v tridesetih dneh pripravilo končno analizo s predlogi ukrepov za izboljšanje pripravljenosti in ukrepanja ob množični nesreči na avtocesti,« so nam sporočili iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Vaja tudi v Velenju Na velenjskem prireditvenem prostoru Vista je bila pred dnevi tudi občinska gasilska vaja Vista 2022. Scenarij je bil zasnovan tako, da je med koncertom prišlo do številnih nesreč na območju prireditvenega prostora. Razlog za vajo so napovedani večji dogodki na tem območju, med katerimi bi lahko prišlo tudi do nesreč. Takšna posredovanja zahtevajo visoko stopnjo usklajenosti in koordinacijo dela različnih reševalnih služb, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja, a ne le znotraj ene občine, ampak tudi na območju več občin in ne nazadnje celotne regije. Na vaji so sodelovala vsa prostovoljna gasilska društva v občini, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnik Velenje s svojimi vozili ter Zdravstveni dom Velenje in Policijska postaja Velenje. Sojenje po sedmih letih dekličine smrti Septembra se bo začelo sojenje trem obtoženim, ki jim tožilstvo očita odgovornost za smrt sedemletne deklice, ki se je 5. julija 2015 ponesrečila na cesti med Vojnikom in Šmartnim v Rožni dolini. Deklica je takrat kolesarila, nakar je zapeljala v večjo udarno jamo na neurejeni bankini in padla. Kljub takojšnji pomoči očeta in reševalcev je zaradi hudih poškodb umrla po prevozu v celjsko bolnišnico. Na predobravnavnem naroku so trije predstavniki podjetja Vo-Ka, ki naj bi bili odgovorni za vzdrževanje ceste, krivdo že zavrnili. Tožilstvo jim očita opustitev nadzorstva v cestnem prometu. Da bodo preverili tudi možno odgovornost vzdrževalcev cest, je takoj po nesreči omenila tudi celjska policija. V podjetju Vo-Ka so takrat dejali, da so omenjeno cesto pregledali tri dni pred tragedijo. Na tem območju je bilo sicer junija hujše neurje z nalivi, zato je vzdrževalec takrat odstranil njegove posledice s cest in popravil poškodbe na bankinah. Navedli so še, da je bila bankina v času tragične nesreče zaščitena z opozorilno tablo. Potrdili sodbo Janši zaradi tvita »Izjava je bila seksistična in groba« Višje sodišče v Celju je v torek potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je predsednika SDS in predsednika vlade v odhodu Janeza Janšo obsodilo zaradi dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. Janše v torek ni bilo na sodišču, ki mu je potrdilo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Kot je znano, je Janša marca leta 2016 na Twitterju zapisal, da na »neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.«. Na višjem sodišču so ob razlagi svoje odločitve dejali, da je šlo za grobo in seksistično izjavo, Janševo pritožbo na sodbo pa so zavrnili kot neutemeljeno. S tem je sodba postala pravnomočna. Obtoženčev zagovornik Franci Matoz je že napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ocenjuje pa, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo kazenski zakonik ter da senat celjskega okrožnega sodišča, ki je Janšo spoznal za krivega, ni bil nepristranski. Odvetnik namreč meni, da iz spornega tvita ni bilo moč zaznati, da gre za omenjeni novinarki. Matoz prav tako meni, da je kazenska zadeva zoper Janšo v ponedeljek že zastarala, kar pa so višji sodniki zavrnili in poudarili, da bi zadeva zastarala v sredo, torej dan po njihovi odločitvi. 123456789012 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? Varno, zanimivo, poučno in dejavno reživljanje proste a časa Ko si bomo po napornem šolskem letu vsi skupaj oddahnili od šolskih skrbi, bodo prišle nove, za marsikaterega starša še večje skrbi. Šoloobveznega otroka na nižji dedke, ki bi jih pazili, začne uba- stopnji ne moremo pustiti samega doma. Čeprav naše mame niso imele takšnih skrbi ... Kolikor se spomnim, smo bili cele dopoldneve med počitnicami, ko so bili starši v službi, prosti kot ptički na veji. Lahko smo se družili, hodili na bazen in se igrali na dvoriščih. A bili so drugi časi. Ne, tako v današnjem času ne gre. Iz službe večina staršev prihaja šele pozno popoldne in otrok bi bil cel dan prepuščen sam sebi. Zato se večina staršev, ki nimajo te sreče, da imajo otroci še mlade babice in , Aktivne in poučne poletne počitnice, i da bodo otroci srečni in starši zadovoljni. - ŠPORTNE DELAVNICE - PLESNE DELAVNICE - VELIKO GIBANJA IN ZABAVE - NAŠI JUNAKI - TOP-FIT MASTERCHEF - SPOZNAVANJE ŠPORTA INVALIDOV - URAVNOTEŽENA PREHRANA Info: www.top-fit.si Tel : 040 50 20 60 Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba oisarniškeaa materiala gradbena V^r TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATFRIAI fiat 1 Optika OFTALMOS 070 458 485 info@optika-oftalmos.si www.QDtika-oftalmos.si dati s težavo, kam z otrokom med počitnicami. Res je, da je na tržišču kar obsežna ponudba, a za svojega otroka vsak želi varno, zanimivo, poučno in dejavno preživljanje prostega časa. So to le sanje staršev? Ne, tudi takšne športne, plesne in poučne počitnice lahko najdemo za otroke. V Top-Fitu je takšen program zasnovala ekipa športnih delavcev, ki ima svoje otroke in želi zanje vse najboljše. Poskuša jim približati šport, jim pokazati, kako so lahko dejavne tudi osebe z ovirami, kako se kuha v delavnicah masterchef ... prehranjuje po barvnem jedilniku po licenci Mojce Cepuš... Otroke peljejo v urgentni center Splošne bolnišnice Celje, k poklicnim gasilcem, spoznajo delo policijskih psov in se spremenijo v vojake za eno dopoldne. Na obisk pridejo iz ZD Celje iz centra za krepitev zdravja in otroke naučijo, kako se odzvati v situacijah, ko je treba pomagati sočloveku in tudi sebi. Vsak dan imajo tudi enourno športno delavnico v sodelovanju s številnimi športnimi klubi. To so Kajak-kanu klub Nivo Celje, Gim-nastična šola Celje, Nogometni klub Šampion Celje, Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje, Boks klub Intercom Celje, Aikido g klub Celje, Judo klub Iva Reye Celje, Hokejski klub Celje. Vsak petek obiščejo celjski bazen za uspešen konec dejavnega tedna. Top-Fit športne počitnice 2022 bodo trajale devet tednov, od 27. 6. do 24. 8. 2022, povezane bodo tudi s TBA-plesnim centrom, ki vzporedno izvaja plesne počitnice v treh terminih. Top-Fit športne počitnice so namenjene otrokom od 5. do 12. leta od ponedeljka do petka od 6.30 do 16.00 ves čas poletnih počitnic. Informacije na recepciji Top- Fita, na www.top-fit.si ali po telefonu 040 50 20 60. Naroči se na brezDlačno kontrolo vida CELIE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA ŠPORT 17 Tina Šutej zelo uspešna v hladnem Birminghamu Vsem težavam navkljub - druga v diamantni ligi Kristjan Čeh in članica Kladivarja Tina Šutej sta ponesla ime slovenske atletike v svet. Na diamantni ligi v Birminghamu je Čeh v metu diska z izidom 71,27 metra izboljšal slovenski rekord in dosegel najboljši izid sezone na svetu ter je zdaj deseti na lestvici vseh časov. Tina Šutej, bronasta marca na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu, si je delila drugo mesto v skoku s palico. DEAN ŠUSTER Preskočila je 465 centimetrov. Bila je zelo zadovoljna, kajti spremljajo jo težave z zdravjem. Povzroča težave zaletišče? Njene že tako kratke priprave je zmotila najprej okužba s koronavirusom in je morala biti teden dni doma. Ko se je vrnila na treninge, je bilo očitno, da je korona pustila posledice. Že po manjšem naporu se je hitro utrudila. Sledile so še manjše poškodbe. Za nameček se ji je vnela tetiva na nogi. »To je zdaj moja največja težava. Gre za kronično vnetje. Ko smo razmišljali, zakaj se pojavlja prav na začetku poletne sezone, smo ugotovili, da bi bilo lahko vzrok dotrajano zaletišče na stadionu Kladivarja v Celju, ki je zelo trdo,« s svojim trenerjem Milanom Kranjcem tuhta Šutejeva. Poudarila je, da je bila v drugem najve- čjem angleškem mestu zelo sproščena, saj njena pričakovanja niso bila velika. Iz Češke v Maroko »Izjemno sem zadovoljna z rezultatom na prvi tekmi v poletni seriji. Moje največje tekmice imajo namreč za seboj že dva, tri nastope. Želim si, da se mi vrnejo pravi občutki za tekmo, ampak tokratni nastop je bil res dober, čeprav se možgani bolj osredotočajo na bolečino kot na skok. Preden sem bila trikrat neuspešna, ko je bila letvica postavljena pri 4,73 metra, sem jo le enkrat podrla, ker sem slabše vbodla palico,« je priznala Tina. Z najboljšim izidom sezone na svetu (4,73 m) je zmagala Američanka Sandi Morris. Drugo mesto si je Šutejeva delila z nekdanjo svetovno prvakinjo, Grkinjo Katerino 33-letna članica celjskega Kladivarja Tina Šutej vztraja v svetovnem vrhu skoka s palico. Stefanidi. Zelo zgodaj sta se od tekmovanja poslovili Britanka Holly Bradshaw in tudi olimpijska zmagovalka iz Tokia, Američanka Katie Nageotte. Tina Šutej bo v to- rek nastopila v Ostravi, nato v diamantni ligi 5. in 9. junija v Rabatu in Rimu. Sara Loomis je zadnji dve sezoni igrala v Srbiji. Pri Cinkarni 24-letna Sara Loomis Od serijskega državnega prvaka, Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, sta se po izjemni sezoni in treh osvojenih lovorikah poslovili Brazilka Isabela Ramona Lyra Macedo in Američanka Katrina Pardee. Vodstvo celjskega kluba je poskrbelo za prvo okrepitev. Enoletno pogodbo je podpisala 24-letna ameriška košarkarica Sara Loomis. 189 centimetrov visoka košarkarica je po uspešno končanem študiju na univerzi Ashland zadnji dve sezoni odigrala v Srbiji. V prvi je v dresu Radivoja Korača v povprečju dosegala po 18,9 točke in 10,6 skoka na srečanje. V zadnji sezoni je bila najboljša igralka Vojvodine. S povprečjem 18,9 točke in 9,3 skoka na tekmah srbskega prvenstva je bila najboljša strelka in dobitnica priznanja Gordane Bogojević za MVP srbske lige. V ligi Waba je imela podobne dosežke; bila je druga najboljša strelka lige in tretja igralka po seštevku vseh elementov. »Zelo sem vesela, ker sem dobila priložnost, da športno pot nadaljujem v Celju. Gre za klub, ki ima zmagovalno miselnost, zato že komaj čakam, da bom spoznala soigralke, trenerski štab in navijače. Upam, da bo Cinkarna v naslednji sezoni nadaljevala z osvajanjem lovorik,« je misli strnila Američanka. Izbral jo je njen novi trener Damir Grgić: »Gre za še vedno mlado igralko, ki že ima kar nekaj izkušenj v evropski košarki. Na eni strani gre za zelo kakovostno igralko, ki jo krasi izjemna stabilnost. Je zelo pozitivna oseba, ki bo našim mladim igralkam tudi zunaj igrišča zagotovo v veliko oporo. Vesel sem, da se je Sara odločila pridružiti našemu klubu.« Grgić je že prejšnji teden izrazil navdušenje, ker bo skoraj celotna ekipa iz prejšnje sezone ostala skupaj. DŠ Batagelj zbral zgodovinske mejnike kolesarstva V torek pred poldnevom je bilo na Krekovem trgu v Celju odprtje pregledne zgodovinske razstave Celjski peloton - Etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju avtorja dr. Boruta Batagelja. Razstava, ki prikazuje pomembne etape razvoja špor-tno-rekreativnega in tekmovalnega kolesarstva v Celju, je ena od spremljevalnih dejavnosti do 17. junija, ko bo na Starem gradu cilj tretje etape kolesarske dirke Po Sloveniji. Batagelj je na osemnajstih panojih predstavil skoraj 140 let celjske kolesarske zgodovine. Poleg njega sta prisotne nagovorila še župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in ambasador celjske etape Tone Tiselj. Avtor razstave dr. Borut Batagelj je dejal: »V Sloveniji v kolesarstvu prepoznavamo vse prvine nacionalnega športa. Vrhunski rezultati in izstopajoči športni dogodki, ki se podoživljajo v evforiji množičnega ukvarjanja ali le spremljanja kolesarskih dogodkov, kličejo po razisko- vanju zgodovine. Sledi, ko v Celju zaznamo popularizacijo kolesarstva, vodijo v osemdeseta leta 19. stoletja. Leta 1886 je bil v Celju že ustanovljen nemški kolesarski klub, ki se je intenzivno povezoval s somišljeniki v monarhiji, zgodovinski viri pa izkazujejo, da se je že v prvem obdobju Celje lahko prepoznalo tudi kot ciljna točka kolesarjem od blizu in zelo daleč. Slovenci so kolesarstvo organizirano gojili v Sokolu od leta 1891 in v samostojnem Klubu slovenskih kolesarjev Celje od leta 1903. V prvi polovici 20. stoletja celjski kolesarji niso bili med najboljšimi tekmovalci, a to ne pomeni, da Celja ne moremo označiti kot kolesarskega mesta. Celjani so se že od konca 19. stoletja uveljavljali in utrjevali kot odlični organizatorji dirk ali etap daljših dirk. Zanimiva je bila v času med obema vojnama tako imenovana Zvezdna dirka v Celje, kjer so kolesarji iz različnih koncev vozili izmenično proti cilju v Celje in tu dobili priložnost za druženje ter organiziranje kolesarskega športa.« Po drugi svetovni vojni je sledila prelomnica: »Močno je raslo rekreativno kolesarstvo, kar je privedlo do preloma v začetku osemdesetih let, ko se je uveljavil Kolesarski klub Merx. Najprej je organizacija množičnih rekreativnih maratonov, kot sta bila celjski in kozjanski, pripeljala do razcveta cestnega kolesarstva, ki je dobivalo visoke cilje tudi v tekmovalnem programu. Med letoma 1983 in 1996 je prišlo do največjih tekmovalnih dosežkov kluba, ki so bili okronani s številnimi naslovi državnih prvakov in z uspehi v mednarodni konkurenci na dirkah v regiji. A zgolj z uspehi zgodba profesionalnega kolesarstva ni preživela, vedno znova in zdaj že preverjeno se vrača celjsko kolesarstvo na bazo razpršenega in množičnega rekreativnega kolesarstva, ki se kaže v desetletjih tradicije po eni strani spontanega in po drugi organiziranega prirejanja kolesarskih do- Avtor zanimive razstave dr. Borut Batagelj godkov. Tudi redno gostovanje dirke Po Sloveniji v zadnjih letih v ogrlici etapnih presežkov pomeni enega od kolesarskih vrhuncev in Celje s svojo predanostjo v letu 2022 že de- vetič gosti slovensko pentljo z mislijo, da bo prepoznano kot najboljše mesto gostitelj dirke. Mimogrede, priznanje za najboljšega gostitelja dirke je prišlo v Celje že leta 1984 s sorodno predhodnico največje dirke pri nas, to je z mednarodno dirko Alpe Adria,« je še poudaril Batagelj. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA 18 ŠPORT Matic Vrbanec si je delil prvo mesto z Lotričem med najboljšimi podajalci v 1. SNL. Pred golom Olimpije se je znašel Ivan Božić. Nogometaši Celja izgubili polovico tekem Po bližnjicah znajo do uspeha le izkušeni V vročem nedeljskem popoldnevu je Manchester City sedmič postal angleški nogometni prvak, Milan je slavil devetnajsto lovoriko v italijanskem prvenstvu, prvo po enajstih letih, pri nas je Maribor po zmagi v Murski Soboti slavil šestnajstič v samostojni Sloveniji. Bližnjice do uspeha so se mu splačale, Celju pa nikakor. DEAN SUSTER Izgubilo je polovico tekem, 18 od 36. Zadnjo doma z Olimpijo z 2 : 0. Pristalo je na osmem mestu. Večno zadovoljni bi dejali: »Na varnem pred izpadom iz lige.« Nergači bodo rekli, da tako slabe sezone še ni bilo po osamosvojitvi. Toda zelo podobne so misli objektivnih opazovalcev. Slabše le leta 2014 Če pogledamo dejstva, je stanje naslednje. Podoben izkupiček je imelo Celje v letih 2006, 2008, 2011, 2012 in 2021, ko je doživelo poraze na sedemnajstih tekmah (od 36). Največ porazov je zbralo ob koncu sezone 2013/14, kar devetnajst. Najbrž bi našteli precej trenerskih imen, preden bi se spomnili, da je bil trener takrat Simon Rožman. Toda zgodbo je treba pogledati z druge plati. Vodil je le zadnjih šest prven- stvenih tekem, potem ko je nasledil Miloša Rusa. Potem pa ... Sledila je izjemna sezona Celja, sicer brez pike na i kot že toliko prejšnjih in kasnejših sezon. Njegovi fantje so dirjali po zelenici: Beni Verbič, Valon Ahmedi, Blaž Vrhovec, Tadej Vidmajer, Danijel Miškić, Sunny in drugi. Le Maribor je bil na koncu pred Celjem. V moštvu sta bila sedanji tehnični direktor Sebastjan Gobec in prav tako srčen Jon Šporn, ki je v soboto igral proti Olimpiji. Bo po klavrni sezoni (Rožman je nasledil Agrona Šaljo) sledil nov silovit vzpon? Tabor ali Triglav Enaintrideseta prvoligaška nogometna sezona se je torej končala s slavjem Maribora, dvaintrideseta se bo začela 16. julija. Predzadnji Tabor se bo v kvalifikacijah pomeril Predstavniki nekaterih celjskih klubov so sprejeli vabilo na tekmo, tako da je bil del tribune kar dobro obiskan. Skupno število gledalcev naj bi preseglo številko tisoč. V zadnjih besedah bi morda kdo zasledil cinizem, toda resnično je številka visoka glede na to, da tekma ni odločala (skoraj) o ničemer in da je bilo istočasno na sporedu nekaj prelomnih tekem v našem prvenstvu in nekaterih tujih. s Triglavom (prva tekma bo v Sežani), zadnji Aluminij, ki sta ga vodila Oskar Drobne in nato Robert Pevnik, se seli v drugo ligo. V prvo se vrača Gorica. Zanjo je Rogaška za- ostala kar za 21 točk, a je bila z osvojenim četrtim mestom eno od prijetnih presenečenj v 2. SNL. Velenjski Rudar je bil peti. Nikakor ne najde poti (in denarja) proti prvoligaški konkurenci. Tekme zadnjega kroga v 3. slovenski ligi -vzhod bodo v soboto, izjema bo tista v Slovenski Bistrici. Tam bodo osvojitev 1. mesta slavili v nedeljo. Tudi tekmo- vanje v Medobčinski nogometni zvezi Celje se bo končalo konec tedna. Prvak je Mozirje, vodstvo kluba prehoda v tretjo ligo še ni potrdilo. Foto: SHERPA Odgovor na vprašanje, kako je Celju uspelo privabiti Dujeta Čopa, je celjsko občinstvo dobilo že dolgo nazaj. Trener vratarjev Aleksander Šeliga in njegovi sodelavci V celjskem moštvu, ki ga je leta 2015 prvič vodil Simon Rožman, je bil tudi Jon Šporn. ŠPORT 19 Strateg nogometašev Celja Simon Rožman o pravkar končani sezoni in o prihodnosti »Temeljito moramo izpeljati izbor igralcev« Simona Rožmana sva na zadnji novinarski konferenci »zasliševala« le dva, drugih novinarjev ni bilo. V nedeljo je napovedal temeljite in dinamične pogovore z vodstvom kluba v naslednjih dneh. Po porazu z Olimpijo je bilo očitno, da je Rožman spoznal objektivne okoliščine v celjskem klubu, da je rahlo zagrenjen in da želi marsikaj spremeniti. DEAN SUSTER Morda si bodo vodilni možje kluba privoščili še eno nepričakovano potezo in bodo Rožmana preprosto izplačali. V dobro obveščenih nogometnih krogih je začelo krožiti ime Darka Milanića. Čas bo pokazal, ali so bila namigovanja iz trte izvita. Igralski kader preširok Rožman se je najprej ozrl na obračun z Ljubljančani: »Slabo smo igrali v prvem polčasu, veliko boljši smo bili v drugem. Žal mi je za naše fante zaradi njihovega truda. Nerazumljivo smo prejeli rdeč karton. Imeli smo nekaj lepih priložnosti, ki jih nismo izkoristili, na drugi strani smo bili darežljivi. Tekma je bila preslikava celotne sezone. Za nami je zanimivo obdobje, predvsem pa je pred nami ogromno dela.« Širok igralski kader bo terjal krčenje. »Najprej se moramo sestati z vodilnimi možmi kluba. Predstavil bom analizo dela. Očitno je bilo, da je po koncu tekmovanja za slovenski pokal sledil padec v naši igri. Zdaj moramo temeljito izpeljati izbor igralskega kadra. Veliko je tujcev, ki ne predstavljajo dodane vrednosti. Preprosto se bo treba dogovoriti, kako naprej. Očitno je bilo, da nam, ki smo v strokovnem štabu, ni uspelo prepričati igralcev, da bi se Levo od Simona Rožmana je predsednik NK Celje Miloš Rovšnik, desno generalni direktor kluba Valerij Kolotilo. »Zdaj je naša želja, da tiste, ki so nedvomno prikazali premalo, zamenjamo s fanti s čisto glavo in z neizmerno voljo po dokazovanju.« »To je naša vsakdanja tema. Na tej ravni se mi to zdi nesprejemljivo. Če to opazite vi s strani, potem verjemite, da je nam, ki smo vsak dan z igralci, vse skupaj še bolj očitno.« trudili na vso moč do konca sezone. Če bom ostal na klopi, se bo to moralo spremeniti.« Od koga je to odvisno - Rožman odloča sam ali čaka na odločitev kluba? »Ko bom podal analizo, se moramo mirno pogovoriti in priti do odgovora na vprašanje, ali se približujemo poti, ki Jutri proslava osvojitve naslova Rokometaši Celja Pivovarne Laško so do torka mislili, da bodo morali po zmagi v Dobovi jutri osvojiti vsaj točko proti Svišu za ohranitev vodstva na lestvici, kar pa ne bo potrebno. Celjske navijače je namreč razveselila vest iz velenjske Rdeče dvorane, kjer je Gorenje z 29 : 27 premagalo trebanjski Trimo in razblinilo vse dvome glede državnega prvaka. V Dobovi so »pivovarji« zmagali s 37 : 28. »Prišli smo še korak bližje k temu, kar smo si zadali prvi dan, ko smo se dobili pred sezono. S psihološkega vidika je bila tekma zelo zahtevna. Mnogi so si želeli, da nam danes ne bi uspelo. Igralcem čestitam za vse, kar so prikazali v tej sezoni. Do naslova državnih prvakov nas loči le še ena tekma. Prepričani smo, da se bomo veselili,« je po srečanju v Dobovi povedal trener Alem Toskić. Tekma zadnjega kroga se bo v dvorani Zlatorog jutri začela ob 18.00. DŠ, foto: SHERPA jo je začrtal klub. Morda se od nje oddaljujemo. Jasno je, da je bila sezona neuspešna. V klub sem prišel pozimi. V kratkem obdobju mi ni uspelo izpolniti vseh ciljev. Skratka, določiti moramo nadaljnjo strategijo. Vsaj meni se zdi, da tako širok igralski kader za slovensko ligo ni potreben. Selekcija igralcev, kakršna koli je že bila, pa ...« Rožman ni hotel dokončati misli in je rekel le še: »Pika.« Malo časa za počitek Skoraj je šlo v pozabo, da je moral Rožman Celju najprej zagotoviti obstanek v pr-voligaški druščini. V zadnjih štirih krogih se je zdelo, da večina igralcev ne želi ostati v Celju. »To je naša vsakdanja tema. Na tej ravni se mi to zdi nesprejemljivo. Če to opazite vi s strani, potem verjemite, da je nam, ki smo vsak dan z igralci, vse skupaj še bolj očitno. Ponavljam, ni nam uspelo prepričati fantov, naj se borijo za dres, za klub, naj bodo profesionalci. Zato bo treba marsikaj doreči.« Koliko lahko trenerja ovirajo pogodbe, ki jih imajo podpisane nogometaši? »Tisti igralci, ki se ne vidijo v našem moštvu, ne bodo imeli prostora v naši slačilnici. »Moramo se resetirati. Predvsem moramo biti tihi in skromni.« »Nič zato, če bomo imeli mlado ekipo. Bistveno je, da bo poletna in enotna.« Želim, da smo s klubom in z igralci v isti zgodbi.« Časa ni veliko, le deset dni. »Res je, skupno bodo igralci prosti dva tedna. Ponovno se bomo zbrali šestega junija na skupni večerji. Sledilo bo šest tednov priprav. Selekcijo moramo opraviti čim prej. Če ste vi opazili problem s tribune, potem ni dvomov.« Spet bodo začeli z ničle Rožman nam je pritrdil na vprašanje, ali ima predstavo za prihodnost. Če jo vodstvo kluba sprejme, težav torej ne bo. »Zaenkrat z vodstvom kluba ni bilo nesoglasij. Kratkoročni cilji so bili uspeh v pokalnem tekmovanju, selekcija igralcev in izpostavitev udarnih nogometašev, ki so godni za prodajo v tujino. Zdaj je naša želja, da tiste, ki so nedvomno prikazali premalo, zamenjamo s fanti s čisto glavo in z neizmerno voljo po dokazovanju. Ko potegnemo črto, vidimo, da smo na lestvici osmi, kar nikakor ni rezultat, ki bi si ga želelo vodstvo kluba.« Je Rožman uvidel, kateri branilci, vezisti in napadalci so primerni zanj in kateri niso? »Seveda. Vsi so dobili dovolj priložnosti za igro. Nihče se ne sme pritoževati. Čeprav je bila moja želja drugačna, bomo šestega junija startali z ničle. Moramo se namreč resetirati. Predvsem moramo biti tihi in skromni. V tem primeru verjamem, da bo sezona boljša kot letošnja. Nič zato, če bomo imeli mlado ekipo. Bistveno je, da bo poletna in enotna.« Žiga Mlakar je vseh pet golov v Dobovi dosegel iz igre. Dve zmagi Pevca v Banja Luki Zadnji konec tedna so se plavalci celjskega Neptuna udeležili dveh tekem. Najboljši del prve ekipe se je odpravil v Banja Luko. Med šestimi plavalci celjskega kluba sta se ponovno najbolj izkazala Gašper Pevec z zmagama na 100 in 200 prsno in Izabela Pakiž Rumpf, ki je v istih disciplinah osvojila drugi mesti. Preostali del prve ekipe in druga ekipa sta se udeležila 47. pokala mesta Ljubljana. Tam so bili še predstavniki dvajsetih slovenskih klubov, dveh italijanskih in enega avstrijskega. Julijan Pevec je zmagal na 100 in 200 prsno ter na 200 mešano. Vid Čujež je osvojil dve drugi mesti, tretji so bili Jakob Lesjak, Nikola Milenović in Pia Krajinović. DŠ Izabela Pakiž Rumpf in Gašper Pevec sta se izkazala v Banja Luki. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE i4o »äHji< ЈЧ Pokrajinski -afiSlZ-jt muzej Celje ODPIRALNI ČAS: INFORMACIJE: TOREK-NEDELJA WWW.POKMUZ-CE.SI 10.00 -18.00 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI PONEDELJEK 03/42 80 962 ZAPRTO 031 612 618 JAVNO VODSTVO CELEIA - MESTO POD MESTOM Nedelja, 29. maj 2022, ob 11.00, Knežji dvor. Vstopnina: 4€ Oddajana RADIU CELJE bo v sredo, 1 »junija ob18-ih. Zapeli bodo otroci iz OŠ Dramlje V-OX ov* Vf\ 8 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Generalni pokrovitelj LUnD5 SAZAS fasmsrija ECOAGRO^ CINKARNA STOREQSTEEL INfcL MANA ETRK MOTORN VOZILA PRODAM VW golf 1.9 Tdi variant, letnik 2002, redno servisiran, ugodno prodam. Telefon 031 775-422. p KUPIM VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. 315 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vntno? čldAmPij/ STROJI m CINKARNA PRODAM MULTIKULTIVATOR s priključki prodam. Telefon 041 252-991. 372 4-vretenskega pajka prodam. Telefon 051 748-479. 3 8 3 KUPIM "^^^Sredstvo Pepelin WGs§ uporablja kot^Mcid in pß^fe n ti vhf - ko n ta ktni fungicid na vinski trti, pečkarjih ko§č i ča rj i h, ozi m n i h i n J a r i h žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. 'L - *A - ШШ t l r 7 " ' ... TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in ostalo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747. з 15 IZKOPALNIK Hmezad, traktor, pajka in kosilnico kupim. Telefon 041 230-682. P TRAKTOR in nekaj ohranjenih priključkov kupim. Telefon 031 680-684. P ЦПД.ПМЛ1Л ODDAM \ 1 Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Ž > % ' t* S Ji 4.J m O> t m .. Ф* iv Hmeljeva pepelovka (SphaerotheCa humuli) iiS Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) MAJHNO garsonjero oddam v najem starejšemu moškemu ali ženski (Slovenci). Telefon 041 371-753. P AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) DARUJEM KRI, DARUJŠE TI! www.daruj-kri.si f ® Mk I B Pokrovitelji akcije: IJMlFlUsJ Јтрапжг-К!: šff EfEüSI PRODAM PRODAM KUHINJSKI E el emente, dolžina 220 cm, zelo KOKOŠI v starosti 21 tednov, rjave, črne in ugodno prodamo, menjamo tudi za drv/a. sive, prodamo. Možna dostava. Telefon Telefon 05i 624-250. 379 031 311-476. p ROtary УЖЦ Klub Celje vas vabi na: Dobrodelni Stand Up Večer z Gašperjem Bergantom 1 JUNIJ OB 19:30 PLESNI FORUM CELJE, TRUBARJEVA 1A 9 I novi tednik radio celie ROTARY KLUB CELJE: +586 40 516 684 +586 51 650 508 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Poroke Laško Poročili so se: Barbara TOVORNIK in Gregor PUŠNIK, oba iz Curnovca, Jasna RAJH in Janez JEZOVŠEK, oba iz Šentjurja, Sergeja BE VC in Jure RAMŠAK, oba iz Slatine pri Dobjem, Andreja FRECE iz Šentjanža nad Štorami in Andrej KNAP iz Počakovega. Žalec Poročili so se: Marjana GROBELŠEK in Jože ŠPITA-LER, oba iz Šempetra, Kaja LKOFLEK in TadejTURNŠEK, oba iz Podkraja, Katja KRALJ in Tomaž PEVEC, oba iz Le-Luša, Nadja KOZMINČUK iz Jesenic in Aleksandar VEJ-NOVIĆ iz Radovljice. Velenje PoročiH so se: Anica GO-RIŠEK in Andrej BELIŠ, cdba iz Velenja, Nika HUDOBRE-ZNIK in Branko VIHER, oba iz Velenja, Blanka OBROV-NIK in Marjan BLATNIK, o ba iz Šoštanja. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in graliaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težta do 40 kg, prodam. Telefon 041 836-3E8. 378 DVA bikca simentalca in teličko, staro od 8 °o 13 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 369 DVA bilda simentalca, težka 200 kg, prodam. Telefon t31 515-187. 333 KRAVO za dopitanje in bikca, težkega 330 kg,prodam.Telefon 051 748-479. 3 8 3 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p Povsod so tvojih pridnih rok sledi. Premagal mnogo si težav, a bolezen je dobila boj ... V SPOMIN ALOJZ OBREZ (23. 5. 2021-23. 5. 2022) Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spominjate. Vsi njegovi novi tednik Vedrn г 1МШСН/ radio celie ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica ANA MULEJ iz Prožinske vasi Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, stisk roke, denarno pomoč ter darovane sveče in svete maše. Hvala Irmi Keše za molitev in gospodu župniku Marku Šramlu za lep pogrebni obred. Hvala tudi skupini Eros in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoča: sin Boris in hči Marija z družino PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KAMERUNSKEGA ovna kupim. Telefon 031 631-344. 38? PRODAM УУЛУЛ7Г muzeinoveišezeodovine celie sfiži<. Zelo verjetno bo nekaj teh fantov čez nekaj let odšlo v tujino, saj jim ne bomo mogli več ponuditi vsega za nadaljnji razvoj. Težko je govoriti za toliko let naprej. Gremo iz sezone v sezono, a želja zagotovo je. Osnovni cilj je zagotovitev višje lige. Alpska liga, v kateri trenutno igrajo Jesenice, je še vedno dosegljiva tudi finančno in infrastrukturno. Za večino fantov bi bilo to dovolj, da ne bi iskali priložnosti v tujini. To je cilj za naslednja tri, štiri leta, posledično lahko to pripelje tudi do državnega naslova,« odgovarja predsednik celjskega hokejskega kluba Vid Valenčak. »Otrok ne podcenjujemo« Po čem se mladi celjski hokejisti razlikujejo od vrstnikov? Trener Domen Ramšak je prepričan, da se veliko uspeha skriva v zelo dobri telesni pripravljenosti. Ta je pomenljivo tudi plod tega, da celjski hokejisti nimajo najboljših pogojev za treninge in morajo zato veliko improvizirati. Če njihovi vrstniki v tujini in tudi v Sloveniji lahko na ledu preživijo kar enajst mesecev, lahko Celjani drsajo zgolj osem mesecev. V celotni sezoni so mladi celjski hokejisti doživeli le dva poraza, v rednem delu na Bledu in v polfinalu v Beljaku (VSV). Del celjske tribune med zadnjo tekmo sezone, na kateri je bilo odlično vzdušje. »Po nekaj treningih staršem ne morem zagotoviti, kdo bo hokejist. Lahko pa takoj povem, kdo ne bo. Ne zaradi sposobnosti, ampak zaradi značaja. Ker vidiš, kdo je pripravljen narediti korak več, kdo je pripravljen stopiti iz območja udobja in vztrajati tudi, ko je težko,« pravi trener celjskih mladih hokejistov Domen Ramšak. »V preostalem času počnemo veliko drugih stvari. Fantje znajo igrati košarko, nogomet, tenis. So odlični v tekih, na državnih tekmovanjih v krosu premagujejo atlete. So celoviti športniki,« razlaga Ramšak. Kot enega glavnih razlogov za uspeh mladih hokejistov navaja odnos, ki so ga vzpostavili v klubu. »Spremenili smo odnos do otrok. Ne podcenjujemo jih. Z njimi delamo, kot da so profesionalci. To ne pomeni, da bodo vsi ostali v hokeju, a bodo pridobili pomembne vrednote, ki jim bodo koristile na vseh področjih, ne glede na to, s čim se bodo kasneje v življenju ukvarjali,« »Uspeh ni naključje, ampak plod večletnega načrtnega dela z mladimi. Želeli smo prebuditi celjski hokej in mislim, da nam je uspelo,« pravi predsednik celjskega hokejskega kluba Vid Valenčak. Na zadnji tekmi sezone so mladi hokejisti iz Celovca (Kac), nejevoljni zaradi rezultata, nekaj minut pred koncem uspeli izzvati pretep. pravi trener, ki treninge vedno načrtuje po meri najboljšega v ekipi. Na krilih zanesenjakov Hokej je v Celju nekoč že imel posebno mesto. Še v nekdanji skupni državi so bile tribune v ledeni dvorani velikokrat polne. V samostojni Sloveniji je celjski klub najvidnejše uspehe zabeležil v sezoni 1994/95, ko so hokejisti tekmovali v alpski ligi z italijanskimi in avstrijskimi ekipami, HK Celje pa se je kot edini slovenski klub uvrstil na polfinalni turnir. V okviru tega tekmovanja so igrali tudi slovensko državno prvenstvo, kjer so bili Celjani po rednem delu na drugem mestu. Zaradi finančnih težav je klub isto leto izstopil iz članskega tekmovanja. Po nekajletnem zatišju se je zbrala skupina zanesenjakov, ki so želeli obuditi celjsko hokejsko preteklost. Ne le v mladinskih, temveč v članskih vrstah. Takratni klubski delavci so se spopadali z različnimi težavami. Da bi hokej v knežjem mestu vendarle moral imeti vidnejše mesto, se je ponovno nakazalo leta 2015, ko so mladinci osvojili naslov državnih prvakov. Takrat so bili v klub že vpeti tudi nekateri posamezniki, ki danes pišejo novo poglavje celjske hokejske zgodbe. Vid Valenčak je v tem letu v klub prišel kot starš nadebudnega fanta, ki je preprosto imel rad hokej. S še nekaj posamezniki se ni povsem strinjal z usmeritvijo takratnega klubskega vodstva, ki je pohvalno uspelo sestaviti člansko ekipo, a prave baze v mlajših selekcijah ni bilo. Tudi zmagovalna ekipa je bila takrat sestavljena iz številnih »uvoženih« igralcev. »Klub je treba graditi na temeljih, ne pri strehi. Imeti moramo trdno osnovo in močan mladinski pogon, če želimo igrati kakršnokoli vidnejšo vlogo v domači ligi, kaj šele v mednarodnem prostoru,« meni Valenčak, ki je na čelo kluba prišel bolj po naključju kot načrtno. Na tem mestu vztraja zadnjih sedem let. Čeprav so želje vodstva, trenerjev, staršev in otrok velike, Valenčak opozarja, da je treba ostati trdno na tleh. Ob tem opozarja, da je v sodobnem športu žal tako, da je veliko odvisno od denarja. Za vsako selekcijo je treba letno zagotoviti približno deset tisoč evrov. Skupni proračun kluba trenutno znaša približno 180 tisoč evrov na sezono. Če bi enkrat članska ekipa prestopila v višjo raven tekmovanja, bi bilo samo zanjo treba na sezono zagotoviti takšen znesek. Foto: Andraž Purg - GrupA V prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo možno v celjski dvorani spremljati vroče dvoboje domačega moštva z Olimpijo in Jesenicami. Celjsko ekipo je prevzel ruski trener Vladimir Krikunov in jo okrepil z nekaj slovenskimi reprezentanti in ruskimi hokejisti. Celje se je uvrstilo na polfinalni turnir alpske lige. Člana državne reprezentance sta bila napadalca Rok Rojšek in Robert Žolek. (Foto: arhiv NT) V obdobju, ko je bil igralec in trener Jeseničan Albin Felc, je Celje štirikrat osvojilo tretje mesto v jugoslovanskem prvenstvu. Z leve stojijo Nac Filipović, Franci Žbontar, Bojan Škrubej, Marjan Bernjak, Bojan Kerkoš, Slobodan Janacković, Marjan Žbontar in Milan Vertovšek. V sprednji vrsti so Albin Felc, Vinko Lesjak, Dušan Zorko, Dušan Ograjenšek, Branko Šmerc, Milan Bernjak, Vojko Bratec in Radko Komadina. Navijačem iz Celja in okolice so najbolj v spominu ostali spopadi s Crveno zvezdo, Olimpijo in Jesenicami. (Foto: arhiv HK CELJE) 38 FESTIVAL GOVEJE JUHE Ekipa Aktiva kmečkih žena Tržišče je imela po oceni strokovne žirije najlepše urejeno stojnico na festivalu. Vinogradniki iz Zagrada so prepričani, da je goveja juha okusnejša, če ji dodamo kanček cvička. Kaj menite? Festivala goveje juhe na Vrhovem so se udeležile tudi ekipe iz sosednjih občin. Iz šentjurske je juho kuhala ekipa Savski majstri prisegajo na govejo juho s savskim somom v prikuhi. Ponkovlani s Ponikve pri Grobelnem. Osvojila je tretje mesto za najboljšo juho v celoti. VRHOVO - Že v soboto dišalo po nedeljskem kosilu Brez ljubezni in srca ni dobre juhe V soboto je bil na Vrhovem pri Radečah praznik slovenske goveje juhe. Prosvetno društvo Vrhovo in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo sta namreč pripravila drugi festival te značilne slovenske jedi, brez katere običajno ne mine nobeno nedeljsko kosilo. Juho je kuhalo trinajst ekip, ki so jih sestavljali predstavniki društev, organizacij, političnih strank ... Iz vsakega lonca je omamno dišalo kot v nedeljo opoldne, ko se vsa družina zbere pri kosilu. so uporabljali nekoč, s cvetjem, sadjem in z zelenjavo ter dobrotami, ki tudi sicer ne manjkajo na nedeljsko obloženi mizi. BOJANA AVGUSTINCIC Vsaka od sodelujočih ekip je imela svojo skrivno sestavino, ki jo je dodala juhi, da je bila ta še bolj okusna. Da vanjo sodi tudi cviček, so prepričani vinogradniki iz Zagrada pri Radečah. »Slednjega dodamo, ko je juha že v krožniku,« je pojasnil Janez Kme-tič, prepričan, da je najpomembnejša sestavina, ki ne sme manjkati pri pripravi prave domače goveje juhe, srce oziroma ljubezen do kuhe. Za dobro govejo juho sicer potrebujemo še dovolj kakovostnega mesa, domačo zelenjavo, začimbe in zakuho. In pomembno je, so poudarili kuharski »mojstri«, da se juha počasi kuha. Tako počasi, da komaj vre. In prav to je tudi ključ do njene bistrosti, so nam zaupali eno od skrivnosti. Bistrost juhe dosežemo tudi tako, da iz nje, ko zavre, poberemo peno. Sicer se mora juha kuhati pokrita, saj v nasprotnem primeru izgubi ves nostalgični vonj goveje juhe. Medtem, ko je »župca« v loncih skoraj tri ure počasi vrela, so člani ekip pripravili zakuho: ribano kašo, domače rezance, palačinke. Tudi to je namreč ocenjevala strokovna žirija, ki je imela pri tem vse prej kot lahko delo. Ocenjevala je še kakovost čiste in zakuhane juhe ter urejenost stojnice. Tudi pri ureditvi svojih prostorov so se ekipe zelo potrudile. Nekatere so stojnice okrasile z vinsko trto in lončenimi posodami, s starimi jušni-ki in z jedilnim priborom, kakršnega Goveja juha se mora kuhati počasi, v njej ne smeta manjkati kakovostno meso in domača zelenjava. Na festivalu jo je morala vsaka ekipa skuhati sedem litrov. Z njo so se okrepčali tudi obiskovalci. Trenutek resnice Celoten postopek kuhanja goveje juhe so spremljali sproščen klepet, dobra volja in druženje članov ekip z obiskovalci. Po približno treh urah je nastopil trenutek resnice - ocenjevanje juh in razglasitev najboljših. Strokovna žirija je ocenila, da je najboljšo juho v celoti pripravila ekipa Baj-Baj iz Radeč. Nagrado za najboljšo zakuho je prejela ekipa KS Vrhovo - Log pri Vrhovem, nagrado za najlepše urejeno stojnico pa ekipa Aktiv kmečkih žena Tržišče. Po razglasitvi najboljših se je festival nadaljeval z druženjem in zabavo ob zvokih domačih ___glasbenikov ter z okuša- njem juhe in drugih dobrot, ki so jih ekipe še pripravile na stojnicah. Predsednica Prosvetnega društva Vrhovo, ki je organiziralo festival kuhanja goveje juhe, Andreja Burkelc Klajn je bila zadovoljna, da jim je uspelo izpeljati dogodek. Prvič so festival pripravili leta 2019, nato ga dve leti zaradi epidemije covida ni bilo, zato so se ga letos še toliko bolj veselili. Do ideje na pasuljadi v Srbiji Ideja, da bi pripravili festival slovenske goveje juhe, se je rodila, ko so člani Prosvetnega društva Vrhovo gostovali v Srbiji v kraju Velika Plana. »Naše društvo prijateljuje s tamkajšnjim kulturnim društvom in tako so nas povabili na pasuljado. Dobili smo celo nagrado za najlepše urejeno stojnico in tudi pasulj, ki smo ga skuhali, je še kar nekako uspel,« je dejala Andreja Burkelc Klajn. Ker so bili Vr-hovčani nad tamkajšnjo prireditvijo navdušeni, so se na poti domov pogovarjali, da bi nekaj podobnega pripravili tudi na Vrhovem. Razmišljali so, da ob kopici že znanih tekmovanj v kuhanju golaža, bograča, praženega krompirja ... še niso zasledili, da bi kje pripravili festival slovenske goveje juhe. »Zanimivo pri tem je, da se je zamisel porodila v glavi našega sodelavca, ki ni rojen Slovenec, a živi v Sloveniji in je velik ljubitelj juhe,« se spominja Burkelc Klajnova. Tako je nastal festival slovenske goveje juhe na Vrhovem, ki je na dobri poti, da postane tradicionalen. Foto: BA OTROCI POJEJO 39 Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kdor poje, zlo ne misli Projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki se mu je pridružila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, se nadaljuje, pri čemer se bo letošnja sezona kmalu končala. Studio Radia Celje so obiskali otroci iz občin Dobje, Nazarje in Dobrna. Tokrat predstavljamo 22 mladih obetavnih pevcev, ki so se ponovno izkazali s srčnimi in pogumnimi nastopi. LUKA ŽERJAV Podobno kot njihovi vrstniki v pretekih oddajah so tudi otroci iz Dobja, z Dobrne in iz Nazarij nestrpno čakali na svoje nastope. V prepletu vzhičenja, treme in pričakovanj so zbrano in s pravo mero samozavesti pogumno nastopili pred kamero. Za marsikoga je bil to prvi javni nastop. Vsem sta bila po nastopih skupna širok nasmeh in dobra volja. Vse njihove nastope si lahko ogledate tudi na spletni strani Radia Celje. Naši radijski prijatelji iz družbe Radio-Tednik Ptuj so ta projekt zasnovali s posebnim poslanstvom, in sicer da bi ta svojevrstna akcija postala vseslovenska. Iz leta v leto, letošnja sezona je že osma po vrsti, se vanjo namreč vključuje več šol iz različnih delov Slovenije, celo s Primorske. S projektom tako dokazujemo, da glasba ne pozna meja, pri čemer tudi starost ni pomembna. Slavec v grbu Petje ima v Dobju dolgoletno tradicijo, zato ima občina v svojem grbu tudi slavčka -kot simbol lepega petja. »Iz naše občine izhajajo številni glasbeniki in dobri pevci. Že petdeset let organiziramo tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš, kjer se predstavljajo številni pevci in glasbene skupine. Občina Dobje tudi podpira mladino, da neguje lepo domačo slovensko pesem, zato smo z veseljem sodelovali v projektu NT-RC Otroci pojejo slovenske pesmi,« je projekt pospremil župan Občine Dobje Franc Leskovšek. Glasbena šola dvignila zanimanje mladih »Veseli smo, da so otroci iz naše občine to priložnost z učitelji z veseljem izkoristili in ob petju pridobili tudi nove prijatelje, izkušnje in znanja. Da naši otroci radi prepevajo, kaže tudi podatek, da jih večina sodeluje v šolskih pevskih zborih. Z vzpostavitvijo delovanja enote Glasbene šole Celje v občini Dobrna jih veliko igra tudi različna glasbila, nekateri razmišljajo tudi o poklicni poti v tej smeri. Vsem želim veliko uspeha in da bi uresničili svoje sanje. Vsem našim udeležencem projekta Otroci pojejo slovenske pesmi čestitam za sodelovanje in rezultate,« je izrazil zadovoljstvo župan Občine Dobrna Martin Brecl. V občini Dobrna se Pokrovitelji prireditve: Generalni pokrovitelj: d.o.o. sicer s petjem ukvarja šest vokalnih skupin, od tega dva zbora. »Tovrstna tekmovanja so lepa spodbuda mladim in zagotovilo, da bomo še dolgo peli lepe slovenske pesmi,« je še dodal župan Brecl. Od zbora do solistov »OŠ Nazarje ima že vrsto let naziv kulturna šola, in to upravičeno, kajti v naši šoli številni otroci sodelujejo v zelo uspešnih šolskih pevskih zborih. Sodelovanje v pevskih zborih je obveznost, zato je treba ves čas iskati izzive in spodbude, da otroci vestno in redno obiskujejo številne vaje. »Z veseljem se udeležujem nastopov in vedno sem presenečen ter obenem navdušen z drugimi obiskovalci prireditev. Ponosni smo v OŠ Nazarje, ponosni smo na otroke in vse zaposlene, ki nam s svojim prizadevnim delom lepšajo dneve s številnimi čudovitimi prireditvami,« je o mladih glasbenikih občine Nazarje povedal župan Matej Pečovnik. Jakob Artank in Marcel Švab, 3. razred, OŠ Dobrna, pesem Kekčeva pesem »Marcel zelo rad igra nogomet, ki ga trenira že četrto leto. Poleg tega se uči igrati klavir in rad poje. Tudi jaz, Jakob, treniram nogomet in včasih igram na klavir. Oba rada poslušava Modrijane, Polkaholike in BQL. In tudi oba želiva postati uspešna nogometaša, ko bova odrasla. Imava tudi najljubšega nogometaša, to je Kylian Mbappe.« Grega Štepihar, 3. razred, OŠ Dobrna, pesem Želim, želim, Dejan Vunjak »V šoli imam veliko različnih krožkov, a najraje hodim k vajam pevskega zbora. Zelo rad se vozim z rolerji. Najljubši izvajalec je Dejan Vunjak. Ko bom velik, bi rad postal gasilec ali se ukvarjal s kmetijstvom, saj imamo doma kmetijo. Na naši kmetiji imam najraje račke, še posebej mi je ljuba račka Daisy.« Aneja Auguštinčič, 3. razred, OŠ Dobrna, pesem Zate dovolj, Nika Zorjan »Med konjički bi izpostavila igranje s prijatelji in učenje igranja kitare. Zelo mi je všeč glasba Nike Zorjan in Modrijanov. Ko bom odrasla, bi zelo rada bila pevka.« OBČINA DOBRNA OBČINA DOBJE OBČINA NAZARJE НЕДМ/А SAZAS ETRk B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje CINKARNA P PODKRIZNIK group MANA STOREQSTEEL Lana Lavrinc, Hana Simončič in Žana Habe, 3. razred, OŠ Dobrna, pesem Daj se nasmej, Bepop Lana trenira karate in ples. Tudi Hana trenira karate in ples, a najraje hodi k vajam pevskega zbora. Žana tudi rada poje in jaha konje. »Med glasbeniki, ki so nam všeč, so duet Marcus in Martinuss, Bepop in Ula Ložar.« Lana bi rada postala kozmetičarka ali pevka, Hana ravno tako, Žana pa dreserka konj. 40 OTROCI POJEJO Eva Rebeušek, 5. razred, OŠ Dobrna, pesem Siva pot, Aleksander Mežek »V prostem času rada obiščem babico, saj ima muce, ki jih rada božam. Obiskujem tudi vaje pevskega zbora in zelo rada rolam. Ko bomo odrasla, bi rada postala arhitektka ali notranja oblikovalka, saj zelo rada natančno rišem z ravnilom.« Lili Zaponšek, 4. razred, OŠ Dobrna, pesem To mi je všeč, Nina Pušlar »Kadar nisem v šoli, obiskujem glasbeno šolo, kjer se učim igrati klavir. Treniram ples pri plesnem teatru Igen. Poleg Nine Pušlar rada poslušam tudi Niko Zorjan, BQL, tudi sicer imam rada pop izvajalce. Ko bom odrasla, bi rada postala pevka ali igralka, zanima me tudi poklic učiteljice.« Gaja Javornik, 7. razred, OŠ Dobrna, pesem Milijon in ena, Klara Jazbec »V prostem času se učim solo petje v Vocal BK studiu v Celju, v glasbeni šoli v Velenju pa se učim igrati klavir. Rada poslušam tako slovenske kot angleške izvajalce, všeč mi je recimo Ariana Grande. Rada bi postala pevka ali učiteljica petja.« Lana Lampret, 8. razred, OŠ Dobrna, pesem Gremo mi po svoje »Zelo rada jaham konje v celjskem konjeniškem centru, kjer tudi treniram jahanje. Z družino tudi veliko potujem, kar mi je zelo všeč, rada se tudi družim s prijatelji. Zelo so mi všeč glasbene zvrsti roka, panka in hip hopa. Šolanje nameravam nadaljevati na I. gimnaziji v Celju, sicer pa še nisem prepričana, s katerim poklicem bi se rada ukvarjala v življenju.« Nika Pečko in Lara Mlinšek, 9. razred, OŠ Dobrna, pesem Čudeži, Žan Serčič »Lara v prostem času zelo rada pleše in trenira ples v Velenju. Nika je hodila v glasbeno šolo, kjer se je učila igrati klavir, igra tudi ukulele. Lari so všeč sodobne pesmi, med slovenskimi bi izpostavila skupino Joker out. Niki so ljubši angleški izvajalci. Obe sta se vpisali na Gimnazijo Celje -Center, Nika bi rada postala psihoterapevtka, Lara pa se želi ukvarjati s plesom.« Zarja Drev Bošnjak, 6. razred, OŠ Dobrna, pesem Svet je tvoj, Nina Pušlar »Najraje poslušam glasbo in plešem ter igram nogomet, ki sem ga tudi trenirala. V glasbeni šoli se učim igrati klarinet. Rada poslušam glasbo angleških izvajalcev, moja najljubša pevka je Ava Max, všeč mi je tudi System of a down. Ko bo odrasla, bi rada postala laborantka v bolnici, v katero srednjo šolo se bom vpisala, še zaenkrat ne vem.« Veronika Olenšek, 8. razred, OŠ Dobrna, pesem Tople oči, Nina Pušlar »Med konjički bi izpostavila poslušanje glasbe in obiskovanje glasbene šole, kjer se že dolgo učim igrati klavir. Moj najljubši pevec je Shawn Mendes med tujimi, pri slovenskih izvajalcih bi izpostavila Nino Pušlar. Šolanje bi rada nadaljevala na umetniški gimnaziji v Velenju, kjer bi se rada posvetila glasbi.« Gaja Kopriva, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka »Večino časa rada prepevam, v šoli pojem pri pevskem zboru in se učim solo petja. Rada poslušam Nino Pušlar, Ditko, Rebeko Dremelj, Ariano Grande. Zelo imam rada mlajše otroke. Ker rada pojem, bi lahko to združila s poklicem vzgojiteljice, zato razmišljam, da bom šolanje nadaljevala v tej smeri.« Lara Slapnik, 7. razred, OŠ Nazarje, pesem Za Slovenijo živim, Nuša Derenda »V prostem času se učim igrati prečno flavto v glasbeni šoli. Zelo veliko in rada tudi prepevam. Zelo mi je všeč glasba pop in rokovskih izvajalcev, recimo korejska skupina BTS ali Ac/ DC, všeč mi je tudi skupina Abba. Zelo rada bi se poklicno ukvarjala s petjem ali bi postala učiteljica solo petja. Če to ne bi bilo možno, se vidim v zdravstvu, postala bi zdravnica.« Staša Bitenc, 7. razred, OŠ Nazarje, pesem Življenje je lepo, Alenka Godec »Včasih sem se učila igranja kitare v glasbeni šoli, a sem to opustila. Sicer pa v šoli pojem v pevskem zboru, po šoli trikrat tedensko treniram igranje odbojke. Zelo všeč so mi novodobni pop izvajalci. V življenju bi rada postala veterinarka, saj imamo doma psa in mucko.« Alina Bitenc, 7. razred, OŠ Nazarje, pesem Nisi sam, Ula Ložar »V prostem času treniram in tekmujem v plezanju. Sicer pa zelo rada rišem. Tako kot sestra Staša imam rada živali. Rada poslušam tako angleške kot slovenske pop izvajalce, nimam najljubšega glasbenega izvajalca. Ko bom odrasla, bi se rada ukvarjala s slikarstvom ali z računalništvom.« Alekseja Nedeljković, 7. razred, OŠ Nazarje, pesem Na vrh sveta, Rebeka Dremelj »V prostem času se učim, igram klavir, treniram atletiko, rada hodim na sprehode. Všeč mi je bolj poskočna glasba, ljubši so mi pevci, ki pojejo v angleščini, recimo skupina Abba, ker njene pesmi pojemo tudi v pevskem zboru. Nisem še prepričana o tem, kam se bom vpisala v srednjo šolo, mogoče na Gimnazijo Celje - Center, saj mi je zanimiva predšolska vzgoja. OTROCI POJEJO 41 Adam Kovačič, 4. razred, OŠ Dobje, pesem Kekčeva pesem »V prostem času se rad ukvarjam s športom, najraje igram nogomet in košarko. Ravno tako rad igram kitaro, zaenkrat se jo učim igrati sam. Rad poslušam bolj umirjeno glasbo, včasih tudi rokenrol in narodnozabavno glasbo. V življenju si želim postati glasbeni učitelj.« Sara Novak, 3. razred, OŠ Dobje, pesem Tri planike, Ansambel Borisa Kovačiča »Vsak dan imam polno zanimivih dejavnosti. Rada hodim k plesnim vajam v šoli. Zelo rada poslušam klasično in pop glasbo, še posebej mi je všeč Nika Zorjan. Ko bom odrasla, bi rada postala frizerka ali vzgojiteljica.« Oskar Jager, 3. razred, OŠ Dobje, pesem Zemlja pleše, Avia band »Kadar nisem v šoli, veliko časa preživim zunaj in se igram s sosedom. Večino časa preživiva v gozdu ali skačeva na tram-polinu. V šoli vadim igranje nogometa, jeseni nameravam začeti obiskovati glasbeno šolo, saj se bom učil igrati trobento. Rad poslušam skupino BQL in druge izvajalce pop glasbe. Ne vem še, kaj bi bil, ko bom odrasel, morda bom postal gasilec.« Ajda Fuchs Plemenitaš, 9. razred, OŠ Dobje, pesem Ne bodi kot drugi, Ditka »Trenutno obiskujem vaje pevskega zbora. Včasih sem trenirala atletiko, sicer pa rada rišem. Všeč mi je sodobna glasba izvajalcev popa, recimo Taylor Swift. Vpisala sem se na Gimnazijo Celje - Center, smer gimnazija, kasneje bi rada študirala in se ukvarjala z radiologijo.« Nastja Kolarec, 6. razred, OŠ Dobje, pesem Gremo mi po svoje »V prostem času rada plešem in pojem, sicer pa trenutno ničesar ne treniram. Med glasbeniki mi je zelo všeč Nika Zorjan. Trenutno še nisem prepričana kje bi nadaljevala šolanje, razmišljam o nečem v povezavi s turizmom, sicer pa bi rada bila pevka.« Rubi Fuchs Plemenitaš, 6. razred, OŠ Dobje, pesem Za Slovenijo živim, Nuša Derenda »Kadar nisem v šoli, treniram atletiko, učim se tudi igrati klavir v glasbeni šoli. Zelo so mi všeč izvajalci pop glasbe, izpostavila bi korejsko glasbeno skupino BTS. Ker imam rada živali, rešila sem tudi svojega mucka Belčka, bi rada postala veterinarka.« Potrebujete nova očala, a ne poznate svoje dioptrije? Novo v Optiki Irman: Optometristična meritev dioptrije Z velikim veseljem sporočamo, da smo v Optiki Irman začeli izvajati optometristič-ne preglede/meritve dioptrije. Tako bomo lahko pomagali strankam, ki iščejo hitro in kakovostno pot do novih očal, brez dolgih čakalnih vrst. Pogosto opažamo, da morajo stranke na pregled za predpis dioptrije za očala dolgo čakati, saj so očesne ordinacije s koncesijo mnogokrat preobremenjene. Tako za stranko, ki je izgubila očala, oziroma stranko, ki prvič opazi, da se je pojavila težava z bližinskim vidom, žal ni dovolj hitre rešitve. V Optikah Irman smo z uvedbo dodatnih storitev za naše stranke poskrbeli za rešitev. Pri nas meritve dioptrije opravlja optik/optometrist - strokovno usposobljena oseba za predpis dioptrije za izdelavo očal in korekcijo očesnih napak (kratkovidnost, daljnovidnost ...). Ker odlično pozna tudi lastnosti dioptrijskih stekel in očalnih okvirjev, lahko stranki priporoči primerna očala ter ustrezno zaščito vida glede na težave ugotovljene pri pregledu. Gre za povsem individualen pristop, pri katerem se v celoti posvetimo stranki in potrebam njenega vida ter poskrbimo, da stranka odide domov z odličnimi očali. Seveda je v nekaterih primerih vsekakor priporočljivo opraviti razširjen pregled pri okulistu (oftalmologu). Predvsem je to priporočljivo pri mlajših otrocih, starejših osebah in v primeru bolezenskih stanj, ki vplivajo na kakovost vida (npr. sladkorna bolezen, katarakta). Okulist je namreč zdravnik specialist oftalmologije, specializiran za diagnosticiranje in zdravljenje očesnih bolezni ter okvar in za predpisovanje očesnih pripomočkov. Optometrist ne dia-gnosticira in ne zdravi očesnih bolezni. Če pri meritvah opazi bolezensko stanja očesa, osebi priporoča obisk pri okulistu. Optometristična meritev dioptrije je v celoti samoplačniška. Če se odločite za nakup očal v Optiki Irman, vrednost meritve upoštevamo kot popust. Tako je za stranko meritev ob naročilu novih očal brezplačna. Stranke se lahko naročijo na meritev dioptrije osebno, po telefonu, elektronski pošti ali obrazcu na naši spletni strani. Za več informacij pokličite na 051 288 011 oz. pošljite povpraševanje na optika@irman.si. oz. obiščite našo spletno stran www.optikairman.si. Meritve dioptrije opravljamo v poslovalnicah Optike Irman v Žalcu in v Ljubljani. Težave z vidom? - Opažam meglen/nejasen vid. - Knjigo/telefon si vedno bolj oddaljujem. - Zvečer težko berem. - Oči se mi solzijo. - Opažam lažje glavobole, napetost v očeh. - Očala imam, a z njimi ne vidim več ostro. Če ste na katero od vprašanj odgovorili pritrdilno, morda potrebujete nova očala. Vabimo vas na posvet in meritev dioptrije v Optike Irman. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Prvi delavski zlet v Celju - sprevod po cesti kralja Petra (današnji Stanetovi ulici) (hrani Muzej novejše zgodovine Celje) Zlet Svobod -manifestacija delavstva (5) Sprevod društev Svoboda po mestu Celje, 7. julij 1935 (hrani Muzej novejše zgodovine Celje) Delavski zleti so se uveljavili ob praznovanjih 1. maja; na eni strani kot razvedrilo, po drugi pa kot izraz povezanosti delavcev. V industrijskem Celju je bilo delavstvo zelo aktivno, o čemer priča že prvi zlet Svobod, organiziran 6. avgusta 1922. Zlet, na katerem so udeleženci zahtevali boljše življenjske pogoje, so spremljale kulturne in telovadne prireditve. Tako ne preseneča, da so se v ljubljanski centrali odločili, da bo Celje gostilo tudi zlet Svobod leta 1935. Celje je bilo izbrano zaradi njegove središčne zemljepisne lege v slovenskem prostoru, pa tudi zaradi močne tradicije delavskega središča. Septembra 1934, ko je predsednik Svobode postal mariborski srednješolski profesor Bogo Teply, so začeli prirejati skupne izlete in odmevne de- www.reporter.si LOJZE PETERLE Janša je odprl vse mogoče fronte, kar je nespametno GIANNI RiJAVEC Niti ene od pesmi z letošnjega Evrosonga ni mogoče zapeti JANEZ JANŠA Si mu kdo v SDS upa reči, naj se umakne Anžetu Logarju? ROBERT GOLOB Katere od obljub prihajajoče vlade so dejansko uresničljive PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ska povorka na zletni prostor na Glaziji; v povorki nošenje transparentov z izreki Marxa, Engelsa in Cankarja o delavski kulturi; na zletnem prostoru govori, pozdravi zastopnikov jugoslovanskih delavskih kulturnih organizacij, nastop združenih pevskih zborov vseh Svobod z delavskimi pesmimi, živa slika, vmes godba, nato zabava in odhod z vlaki. Da bi se zleta lahko udeležilo čim več udeležencev, so namreč zanje naročili posebne vlake po polovični ceni. Vsi prijavljeni udeleženci in njihovi spremljeval- ci proti plačilu so že vnaprej prejeli zletne znake, prav tako nakaznice za kosilo z imenom hotela ali gostilne. Tudi mesto Celje se je pripravilo na svečani sprejem udeležencev zleta: občinska poslopja so okrasili z državnimi zastavami, prav tako so povabili lastnike hiš, da store enako, tudi združenje pekov se je odločilo, da bodo pekli v nedeljo, na dan zleta. Se nadaljuje ... dr. Marija Počivavšek Muzej novejše zgodovine Celje lavske kulturne manifestacije na prostem. Na občnem zboru istega leta pa so prisotni sprejeli predlog, naj nov zve-zin odbor razmisli o organizaciji velikega zleta Svobode, in sicer ob 15-letnici njenega delovanja. Nosilci priprav za zlet so bile vse Svobodine podružnice, ki so se dogovarjale tako za skupne nastope svojih sekcij kot tudi za agitacijo med delavstvom, katerega je v tem času pestila velika brezposelnost, ki je bila posledica velike gospodarske krize. Vrhunec tega manifesta-tivnega gibanja je bil torej Zlet Svobod 7. julija 1935 v Celju, ki se ga je po pisanju tedanjega časopisja udeležilo okoli 10.000 ljudi. To je bil naj-množičnejši in najodmevnejši slovenski delavski zlet v času prve jugoslovanske države. Vseslovenski zlet sta pripravljali dve strani: uradno so ga organizirali socialdemokrati v Svobodini centrali, nanj pa so se pripravljali tudi komunisti, ki so postopoma prihajali iz ilegale. Socialdemokrati so želeli izkoristiti zlet za zahtevo po obnovitvi socialistične stranke, ki je bila ukinjena s šestojanuarsko diiktaturo, pod novim imenom Socialistična zveza delovnega ljudstva, komunisti pa so želeli usmeriti množice v demonstracije proti fašizmu in zahteve po demokratičnih svoboščinah. V tem so tudi uspeli, saj je zlet prerasel v izrazito politično manifestacijo zbrane delavske množice za enotnost delavskega razreda in v odločno javno opredelitev slovenskega delavstva proti fašizmu. Priprave na zlet so trajale že od začetka leta. Za dopoldne so bili predvideni sprejemi na železniški postaji, godbena koncerta le-tam in v parku, vodeni ogledi celjskih zanimivosti, popoldne manifestacij- ALBUM S CELJSKEGA Nasmejane sestrične,1969 Fotografija je nastala ob družinskem praznovanju svete birme pri Artnak, po domače Guc, v Zadržah pri Šmarju pri Jelšah. Pred fotografski objektiv smo se od leve postavile sestrične: birmanka Dorica, Cvetka, Milena in Lizika, Doričina botra. »Razširjena« družina Arzenškovih s Kozjanskega je bila vedno zelo povezana, predvsem po zaslugi stare mame Rotije in starega očeta Jožeta. Tri naše mame oziroma tete so že pokojne, razen Julijane, ki šteje častitljivih 94 let. Žal pa ni že enaindvajset let več med nami drage sestrične Milene, ki jo zelo pogrešamo. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik Vedno 2 Цлжој I ZA ZDRAVJE 43 Teh bolnikov je tudi v Sloveniji vedno več Ko srce počasi popušča Srčno popuščanje je pogosto in resno bolezensko stanje, ki zahteva zdravniško oskrbo. Življenje teh bolnikov ima malo več izzivov, a to ne pomeni, da ne more biti normalno. Pomembna sta zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje. Če se zdravljenje srčnega popuščanja začne v zgodnjih obdobjih, lahko bolniki živijo dlje, bolje in dejavneje. SIMONA SOLINIC To bolezensko stanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnijo zgodnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja. Zdravniki ocenjujejo, da se bo število bolnikov do leta 2040 podvojilo. V razvitih državah ima srčno popuščanje do 2 odstotka populacije oziroma 10 odstotkov ljudi, starejših od 70 let. Dušenje in zatekanje nog Najpogostejša vzroka za nastanek srčnega popuščanja sta visok krvni tlak in ishemična srčna bolezen. Lahko ga povzročijo tudi različne srčne bolezni (okvara zaklopk, vnetje srčne miši- ce ...) ali alkoholizem, sladkorna bolezen in podobna bolezenska stanja. Ker srce zaradi pešanja ne more več črpati dovolj s kisikom bogate krvi iz pljuč, pride do njenega zastajanja, kar povzroča težko sapo oziroma dušenje najprej med naporom in z napredovanjem bolezni tudi v mirovanju. Ker bolnikom dušenje olajša privzdignjeno vzglavje, velikokrat spijo v polsedečem položaju. Bolniki s srčnim popuščanjem pogosto opazijo, da imajo otečene noge. Pešanje srca namreč povzroča nezadostno prekrvavljenost organov, kar vodi v opešanost in motnje v njihovem delovanju. Zdravniki v ambulantah opažajo, da imajo bolniki pred diagnozo srčnega popuščanja že neko bolezen srca, ki jo pogosto spremljajo še sladkorna bolezen, debelost, povečan vnos alkohola, apneja v spanju, kajenje ali pretirana uporaba nekaterih zdravil. V večini primerov se simptomi prikradejo postopoma in starejši bolniki jih pripisujejo staranju, slabi kondiciji in splošni oslabelosti ob pridruženih boleznih. Bolniki pogosto povedo, da jih moti pogosto odvajanje vode v nočnem času, še bolj otekanje v trebuh in noge ter posledično naraščanje telesne teže. Vse to so tudi simptomi srčnega popuščanja. Če se teh simptomov zavedajo in jih dobro poznajo, je pot do diagnoze hitrejša. Večja težava je pri postavitvi diagnoze pri mlajših bolnikih, kjer so lahko tudi vzroki za nastanek drugi, simptomi pa na začetku niso nujno zelo izraziti. Dokončna diagnoza srčnega popuščanja temelji na številnih preiskavah, med katerimi so tudi: klinični pregled z anamnezo, fizični pregled, krvne preiskave, rentgensko slikanje prsnega koša, elektrokardiogram, ehokardiogram. Zdravljenje zajema: zdravila, spremembo življenjskega sloga (sprememba telesne dejavnosti in prehrane, opustitev uživanja alkohola in kajenja), pri nekaterih bolnikih je nujno zdravljenje z medicinskim pripomočkom (možna je tudi presaditev srca). Poškodba srčne mišice kot posledica: bolezni koronarnih arterij, visokega krvnega tlaka, bolezni srčne zaklopke, motenj srčnega ritma, srčne kapi, diabetesa. Pri nekaterih osebah se razvije srčno popuščanje zaradi: virusne okužbe, kronične bolezni pljuč, kajenja ali uporabe alkohola oziroma drog, prekomerne telesne teže, spalne apneje, hude anemije, prirojene srčne napake, nekaterih postopkov zdravljenja - npr. kemoterapije ali radioterapije. Pri nekaterih ljudeh razlog za nastanek srčnega popuščanja ni znan. ЈГ» Ш • I • V VV • I V II* II • I • V • VV • • • I «v • Glavni vzroki za srčno popuščanje so druga srčna obolenja - bolniki s srčnim popuščanjem imajo običajno eno ali več spodaj navedenih bolezenskih stanj. Pri osebi, pri kateri je prisotnih več navedenih dejavnikov, obstaja povečano tveganje za razvoj srčnega popuščanja. Ob postavitvi diagnoze je pomembno, da bolnik upošteva tudi navodila o dovoljeni količini zaužite tekočine. Praviloma bolniki ne smejo dnevno zaužiti več kot 1,5 litra tekočine, vendar to količino glede na posameznika v največ primerih določi zdravnik. Bolniku mora tudi razložiti pomembnost rednega tehtanja in omejitve vnosa soli. Svojci morajo vedeti, kakšne težave bo bolnik čutil ob poslabšanju, kako si lahko pomaga sam, kdaj morajo ukrepati oni. Ta navodila je smiselno imeti zapisana, da jih ne pozabijo. Si' V Sloveniji naj bi bilo približno 40 tisoč bolnikov s srčnim popuščanjem. S staranjem prebivalstva se bo njihovo število še povečalo. ■i i Ш: 44 BRALCI POROCEVALCI V vrtincu otroške ustvarjalnosti V celjski Galeriji Nika Ignjatiča je bilo v torek, 10. maja, 10. jubilejno odprtje razstave s kulturnim programom likovnih del učencev OŠ Glazija Celje. Ogenj so zanetili (kulturni program) mali levčki (vrtec Danijelov levček), varovanci CVD Golovec Celje in učenci OŠ Glazija Celje. Kot pravi kustosinja razstave Dona Pratnekar, smo letos razstavili vsega po malo - od umetniških inštalacij, rokodelskih izdelkov, lutk in okrasja do likovnih del. Njihova dela tematsko sledijo letnim časom in praznikom, veliko pozornosti namenjajo naravi in opazovanju. Na odprtju so bile prisotne podžupanja Breda Arnšek, ravnateljica Nevenka Kus in predstavnica CVD Golovec Celje Mojca Murko. Vse skupaj je odlično kot vedno povezala Polona Konec. Razstava bo odprta do 3. junija. NT Na dvorišču celjske Galerije Nika Ignjatiča 10. maja ni manjkalo otroškega vrveža. Mali godalni orkester ponovno v italijanskem Cremonu Potem ko je Mali godalni orkester Glasbene šole Celje leta 2019 igral na 47. mednarodnem kongresu ESTA (European String Teachers Association) v Cremoni, kjer se je predstavil s samostojnim koncertom in sodeloval tudi v projektu 1001 violina sveta pod vodstvom svetovno znanega violinista Alekseya Igudesmana, je nedavno prejel povabilo na tamkajšnji prvi mednarodni pomladni glasbeni festival. Festival traja od 1. maja do 12. junija, na njem se pred- stavljajo orkestri iz številnih italijanskih regij ter poleg Malega godalnega orkestra Glasbene šole Celje še orkestri iz Nemčije in Francije. Mladi glasbeniki, člani Malega godalnega orkestra, so tako 13. maja izvedli večerni koncert v Teatru Ponchielli v Cremo-ni. Na odru se jim je pridružilo sedem italijanskih učencev godal in tolkal. Kot solisti so z orkestrom nastopili naš učenec Luka Mlakar, rog (mentor Timotej Šnofl), Fančiška Švab, dijakinja umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju, (mentor mag. Primož Mavrič) ter naš sodelavec klarinetist in profesor Slavko Kovačič. Orkester že devetnajsto leto vodi profesorica Petra Arlati Kovačič, ki je v preteklem poletju v Cremoni zelo uspešno vodila mednarodni Orchestra Masterclass (Summer Music Twinning). Ob tej priložnosti je Glasbena šola Celje podpisala namero o bodočem sodelovanju s Cremona Music Training Academy. ML Mladi glasbeniki, člani Malega godalnega orkestra, so tako 13. maja izvedli večerni koncert v Teatru Ponchielli v Cremoni. Izjemen dosežek mladega raziskovalca Bruno Šonc, dijak 3. letnika Gimnazije ŠC Velenje, je na 56. srečanju Mladih raziskovalcev Slovenije na področju filozofije osvojil zlato priznanje, in sicer 1. mesto v državi. Izkazal se je z nalogo Vprašanje pravičnosti in svobode pri Rawlsu. Njegova mentorica sem bila Sandra Dostal. Neskončna raziskovalna energija, čut za podrobnosti, sistematičnost, potrpežljivost -vse to in še kaj so vrline dijaka Bruna Šonca. Zlato priznanje z osvojenim 1. mestom v državi je popolnoma upravičeno, ker je rezultat večmesečnega resnega raziskovalnega dela. Dosežek je toliko večji in pomembnejši, ker je tema raziskovalne naloge Vprašanje pravičnosti in svobode pri Rawlsu predmetno področje filozofije. Predmeta, s katerim se bo dijak prvič formalno seznanil šele v naslednjem šolskem letu. Poudariti je treba, da je tema velik zalogaj tudi za tiste, ki se s filozofijo ukvarjajo že nekaj časa. Poglobljeno branje knjig in ne skrajšanih različic zapiskov, interdisciplinarnost, odstopanje od subjektivnega mnenja so osnovne zahteve raziskovanja. Z naštetim se je bilo treba spopasti v procesu nastajanja raziskovalne naloge. Čisto veselje je biti mentorica dijaku, ki se zaveda »cene vednosti/episteme« in zna čutiti starogrško čudenje (thauma sein). Benjamin Franklin naj bi nekoč dejal: »Naložba v znanje daje najvišje dividende!« Bruno, uspešno zbiranje dividend ti želim v vseh nadaljnjih letih tvojega izobraževanja. Ne dvomim, da se jih bo nabralo kar nekaj. SANDRA DOSTAL Izvrstni v svetu robotike Ekipa Black & White iz I. OŠ Celje - Alina Prtenjak, Jure Fludernik, Maša Žlavs, Brina Hus, Neja Vogelsang - pod mentorstvom Žana Močivnika in Ingrid Zupanc Brečko je v soboto, 14. maja, postala državna prvakinja First Lego League Challenge in prvakinja regije Adria 2022. Celjani so domov poleg teh dveh pokalov prinesli še dva pokala za najboljši dosežek v robotski tekmi v Sloveniji in regiji Adria. S svojim robotom so na tekmovanju dosegli maksimalno možno število točk, 680, kar je odličen rezultat tudi v svetovnem merilu. Na tekmovanju, ki ga je organiziral Zavod Super Glavce in je bilo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je sodelovalo 24 ekip iz štirih držav. Z zmago je ekipa dobila povabilo za udeležbo na Asia Pacific Open Championship First Lego League 2022 (FLL Virtualno odprto prvenstvo Azije in Pacifika), ki bo na daljavo med 3. in 6. junijem 2022. INGRID ZUPANC BREČKO Zmagovalna ekipa iz Celja BRALCI POROČEVALCI 45 Učiteljice OŠ Frana Kranjca na izobraževanje v tujino Nenehne spremembe, ki vsakodnevno vplivajo na slehernega posameznika in njegovo življenje, se kažejo tudi v šolskih prostorih. Želje in pričakovanja vseh, ki so vključeni v izobraževalni sistem, po drugačnem, boljšem, inovativnem, sodobnem, se nenehno večajo. Utečene oblike in metode dela je treba nadgraditi, izboljšati ter posodobiti, da bodo zadostile potrebam po obvladovanju potrebnih veščin v sodobnem svetu. Strokovni delavci OŠ Frana okviru projekta Erasmus+ so Kranjca z vodstvom neprestano gradijo na zavedanju, da so dodatna izpopolnjevanja zelo pomembna tako na ravni strokovne kot osebnostne rasti. V se tako štiri strokovne delavke udeležile izobraževanj na Finskem in v Grčiji, še štiri se bodo v poletnih mesecih izpopolnjevale na različnih Strokovni delavci OŠ Frana Kranjca z vodstvom neprestano gradijo na zavedanju, da so dodatna izpopolnjevanja zelo pomembna tako na ravni strokovne kot osebnostne rasti. seminarjih v Španiji, na Cipru in Islandiji. Izkušnja učiteljic, ki so obiskale Finsko, je zelo pozitivna. V skupini učiteljev iz Nemčije in Italije so spoznavale finski sistem izobraževanja na vseh ravneh. Seznanile so se s sodobnimi pristopi poučevanja, dejavnega učenja in pozitivne pedagogike, hkrati so dobile potrditev, da delajo dobro. V tem času je na Finskem svoje obveznosti opravljal tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Morda je naključno srečanje omenjenih učiteljic z njim znak, da se vsi zavedamo potrebnih sprememb v izobraževalnem procesu na področju digitalizacije in računalniške tehnologije. Učiteljice so se izobraževale tudi na področju EdTech. Učence je nujno treba opremiti z digitalnimi kompetencami, da bodo samozavestno in kritično uporabljali digitalno tehnologijo za komunikacijo, za pomoč pri učenju in pridobivanje informacij na vseh življenjskih področjih. Koordinatorica programa Erasmus+ v OŠ Frana Kranjca Vlasta Prevolšek pravi: »Koristi od izpopolnjevanja nimajo samo strokovni delavci, temveč tudi učenci. Učitelji namreč te sodobne pristope poučevanja in učenja vnašajo tudi v reden pouk med učence ter prenašajo primere dobrih praks tudi na druge sodelavce in širšo strokovno javnost.« DARINKA ČOBEC in VERONIKA JELEN POLAK Slovenski tetraplegik Nino Batagelj je prvi invalidni potapljač na planetu, ki je v šestih dneh v seriji dvanajstih potopov preko 40 metrov, zbral neverjeten kilometer poti v globino in nazaj. (Foto: Aleš Kovač) Slovenski invalid osvoji podvodni Mont Everest Slovenski tetraplegik Nino Batagelj je v enem najglobljih bazenov na svetu, v Y40 v italijanski Padovi, presegel mejo, ki jo bo težko ponoviti. Je prvi invalidni potapljač na planetu, ki je v šestih dneh v seriji dvanajstih potopov preko 40 metrov, zbral neverjeten kilometer poti v globino in nazaj. Med 10. in 16. majem je majhna skupina potapljačev in raziskovalcev, članov Mednarodne zveze za potapljanje invalidov IAHD Adriatic in Plavalnega kluba Slovenske Konjice, izvedla terensko študijo, katere cilj ni bil samo kilometer globok potop, temveč predvsem zbiranje podatkov za znanstveno študijo o vplivih okolja s povišano temperaturo na potapljače z motnjo termoregulacije, za kar je voda v bazenu Y40 najprimernejša, saj znaša 34 stopinj Celzija. Pred in med potopom ter po njem je terenska ekipa merila različne funkcije obeh potapljačev (z njima se je potapljal tudi inštruktor potapljanja Branko Ravnak), od ultrazvoka srca, telesne temperature jedra s pomočjo kapsule, ki sta jo pogoltnila potapljača, do merjenja porabe zraka in utripa v celotnem času potopa. Vsi podatki bodo posredovani v obdelavo Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer bo skupina, ki jo vodi prof. dr. Žarko Finderle, temeljito preučila vse podatke in jih pripravila za objavo v različnih strokovnih in znanstvenih publikacijah z namenom ugotovitve, kako varno je v toplih morjih potapljanje oseb s tovrstno invalidnostjo. Majhno ekipo so sestavljali invalidni potapljač Nino Batagelj, inštruktor potapljanja Branko Ravnak, zdravnica Urška Gajšek in diplomirana medicinska sestra Andreja Li-puš. BR Prijetna presenečenja v Muzeju Južne železnice Večkrat sem že omenil, da kadar me pot zanese v Šentjur, vedno obiščem prijatelja in vodjo Muzeja Južne železnice Mihaela Bučarja. Seveda, kje drugje kot na njegovem »delovnem mestu« v železniškem muzeju. Vedno, ko se oglasim pri njem, me prijetno preseneti s kakšno novo fotografijo, priznanjem ali eksponatom. Tudi tokrat. Pred dnevi sem v muzeju skoraj zavriskal od navdušenja in seveda velikega presenečenja. Zagledal sem fotografijo svojega dedka železničarja, kre-tniško bločno postavljalnico na Grobelnem in kretniški bločni aparat (na fotografiji), na katerem je delal moj dedi v obdobju pred drugo svetovno vojno. Seveda človeku zaigra srce predvsem, če je ljubitelj železnice, to kar tudi sem in predvsem, če spoštuje našo tehniško dediščino in seveda našo zgodovino. Najti vse te eksponate ni mačji kašelj. To »obrt« Bučar obvlada, kar je seveda vidno v muzeju. V podrobnosti se ne želim spuščati in modrovati. To ve le on. Kretniški bločni aparat iz obdobja pred drugo svetovno vojno Bločni aparat je bil nazadnje v Šoštanju in Titovem Velenju. Da, pravilno sem napisal, takrat je bilo še Titovo, kar je vidno tudi na aparatu s kratico TV. Človek si pravzaprav zelo težko predstavlja vrednosti in pomen omenjenega muzeja. Zame osebno ima neprecenljivo vrednost. To so neizpodbitna dejstva. Seveda je za vse to vsekakor potreben tudi pravi človek. In ta človek je Mihael Bučar. Se pa seveda globoko zavedam, da mu ob strani vedno stoji tudi Občina Šentjur in da ga vsestransko podpira tudi župan Marko Diaci. To pa tudi nekaj šteje. V Šentjurju je Bučar znana in izjemno priljubljena oseba. Naju še povezuje ena druga zanimiva zgodba, namreč ljubezen do Avseni-kove glasbe. Oba sva prijateljevala z Slavkom Avsenikom in oba sva ljubitelja klavirske harmonike. Ob najinem srečanju je tudi poleg železnice obvezno prisotna tema o na-rodnozabavni glasbi. Iz tega enkratnega muzeja vedno odhajam poln pozitivne energije in notranjega zadovoljstva. Hvaležen sem, da mi je usoda naklonila, da sem lahko spoznal tako imenitnega gospoda, človeka in velikega prijatelja, kot je Mihael Bučar. SREČKO KRIŽANEC Odpeljali so se do Paviljona kaktej, kjer jim je Lučka Lipnik predstavila eno najbogatejših evropskih zbirk kaktusov, več kot sedem tisoč jih je. Majski pozdrav iz Pegazovega doma Ponovno so nas na lepo majsko popoldne z obiskom razveselili člani Moškega pevskega zbora Rogaška Slatina pod vodstvom Francija Plohla. Najprej je zadonela slovenska himna, v nadaljevanju so s simpatičnim povezovanjem Antona Kamenška zapeli nekaj narodnih in domovinskih pesmi, nekaj ljudskih, s pesmijo Ruža crvena so nas popeljali tudi v Dalmacijo. Ob koncu so kot običajno njihovi žametni glasovi skupaj s stanovalci napolnili prostor ob venčku vsem znanih ljud- skih pesmi. Gospa Veronika Führer je dejala: »Všeč mi je bilo, ko so me ob koncu koncerta fantje obkolili in me pozdravljali, saj vse poznam. To so sami fejst fantje in krasno pojejo.« Hvala za nepozaben koncert. Pesem pravi, da je Rogaška Slatina pravi raj, zato se večkrat sprehodimo po njenih čudovitih parkih. Tokrat smo ogled narave združili z obiskom razstave Sopotnica avtorice Mojce Senegačnik, v Anini galeriji. Odpeljali smo se do Paviljona kaktej, kjer nam je Lučka Lipnik pred- stavila eno najbogatejših evropskih zbirk kaktusov, več kot sedem tisoč jih je. V bližnjo okolico se radi podamo tudi z nordijskimi palicami. V fitnes parku se najprej ogrejemo, nato nadaljujemo pot navkreber po gozdni poti, ki nas vedno očara s starimi drevesi, ptičjim petjem in z bogatim podrastjem. Ob izviru se osvežimo s kozarčkom blagodejne in z železom bogate vode ter pot nadaljujemo še višje proti Bellevue hribu in se ob petju srečni vrnemo v Pegazov dom. MATEJA FIDLER 46 RAZVEDRILO Že pol ure se prepirata, kdo je izgubil ključ. A jima povem? Oven Tehtni ca Km Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Poznavalec Poznavalec vina pri znanem veletrgovcu je umrl in podjetje je objavilo razpis za novega. Na grozo razpisovalca se je javil vsem znan pijanec. Direktor je razmišljal, kako naj ga zavrne. Za preizkus so mu dali kozarec vina. »Muškat, tri leta star, dozorel na severnem obronku, done-govan v jeklenem sodu. Nizka kakovost, ampak sprejemljiv.« »Točno,« je rekel direktor. »Dajte mu naslednji kozarec!« »Kabernet, osem let star, jugozahodni obronek, hrastov sod Še tri leta zorenja in bo pokazal najboljše rezultate.« »Točno.« Tretji kozarec: »Beli šampanjski pinot visoke kakovosti,« reče hladnokrvno pijanec. Direktor je bil šokiran. Namignil je tajnici in ji nekaj prišepnil. Ta je šla iz sobe in se vrnila s kozarcem urina. Pijanec je srknil in rekel: »Blondinka, stara 26 let. Tri mesece noseča. Če mi ne boste dali te službe, bom povedal, kdo je oče!« Tri naenkrat Nekega dne je drvar sekal vejo nad reko. Napačen gib in sekira je padla v vodo. Hotel jo je rešiti, a jo je močan tok kalne reke odnesel neznano kam. Drvar je sedel na obalo in zajokal. Pojavil se je Bog in ga vprašal, zakaj joka. Drvar mu je povedal, hkrati pa mu je razložil, da je s pomočjo sekire prehranjeval ženo in sedem otrok. Le kaj bo zdaj z njimi? Bog je skočil v reko in mu prinesel zlato sekiro. »Je ta tvoja?« je vprašal. Drvar je odgovoril: »Ni!« Bog se je ponovno pognal v reko in se pojavil s srebrno sekiro. »Je ta tvoja?« ga je vprašal. Drvar je ponovno rekel: »Ni.« Bog se je še tretjič pognal v reko in prinesel železno sekiro. »Je to tvoja sekira?« ga je vprašal. Drvar je odgovoril: »Da.« Bog je bil navdušen nad drvarjevim poštenjem in mu je podaril vse tri sekire. Minilo je leto in več. Drvar se je z ženo sprehajal ob reki. Nenadoma je ženi spodrsnilo in padla je v deročo in kalno vodo. Skušal ji je pomagati, a mu ni uspelo. Znova je sedel na breg in zajokal, ko se je ponovno pojavil Bog z vprašanjem, zakaj joka. »Oh, žena mi je padla v reko!« Bog je skočil v vodo in se pojavil z Jennifer Lopez. »Je to tvoja žena?« ga je vprašal. »Da!« je rekel drvar brez razmišljanja. Bog se je razjezil: »Zlagal si se! To ni res!« Drvar je odgovoril: »Oh, oprosti mi, gre za nesporazum. Vidiš, če bi ti odgovoril, da Jennifer Lopez ni moja žena, bi se ti pojavil s Catherine Zeta-Jones. Ko bi ti odgovoril, da tudi to ni moja žena, bi se ti pojavil z mojo ženo. In ko bi jaz rekel, da to je moja žena, bi mi ti podaril vse tri. O Bog, jaz sem siromašen drvar in ne bi mogel skrbeti za vse tri.« Pogovor »Dragi, me imaš rad? »Seveda!« »Boš zaradi mene nehal piti?« »Seveda!« »Boš nehal gledati druge ženske?« »Seveda!« »Boš tudi kaditi nehal?« »Bom!« »Mi boš vsak mesec dal svojo plačo?« »Bom!« »Boš dal tudi življenje zame, če bo treba?« »Seveda, draga, kaj pa naj s takim življenjem ...« Kako veš, da je pomlad? Ko ti sosed vrne lopato za sneg in vpraša, ali ti kosilnica dela. Tako se je zredila, da ne more na praznovanje tetinega rojstnega dneva. Teta je povabila samo ožje člane družine. Sem lepa, mlada, urejena, znam kuhati, imam službo, svoj avto ... Ne iščem nikogar. Samo hvalim se. »Včeraj sem večkrat klicala moža, a je vsak klic prekinil.« »In kaj si potem naredila?« »Poslala sem mu SMS, da sem razbila avto.« »In?« »V petih minutah sem imela 15 zgrešenih klicev.« Vaš vladar Mars je na vaši strani in vam bo dal veliko poguma ter moči, da se boste uspešno borili in dosegali svoje cilje. Energičnost, prodornost, pobude bodo vaše odlike v tednu, ki je pred vami. Razmislite, kaj je najbolj pomembno in čemu boste dali prednost. Pred nekaj dnevi je tudi mogočni dobrotnik Jupiter vstopil v ovna, kaj več bi si še lahko želeli? Priložnosti bodo. 3\k Rak Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vaša vladarica Venera potuje po biku, znamenju, ki mu tudi vlada. To je odlična novica za vas. Denar boste znali odlično razporejati. Lahko se pokaže tudi nov vir ali način, kako izboljšati finance. Premogli boste veliko osebnega šarma, izrazito lep bo tudi vaš videz, delovali boste zelo pomlajeno. Verjemite poklo-nom, ki jih boste dobivali, pristni bodo. škorpijon Venera, vaša vladarica, bo v soboto vstopila v vaš znak, za nameček boste za konec tedna gostili še Luno. Zanimivo, pestro in zelo po svojem okusu boste preživljali konec tedna. Nov teden se bo začel z mlajem in čas bo za dobre načrte, kajti zvezde so vam naklonjene in obetajo uspeh. Zelo uspešno se boste dogovarjali. Venera vas bo vidno polepšala, ne da bi se posebej trudili. Žarčili boste privlačno energijo, odlično se boste počutili. Pred vami je teden povečanih obveznosti, zato bo najbolj modro, da z ničemer ne odlašate. Pričakujte tudi okoliščine ali situacije, ki bodo postavile vaš dnevni načrt na glavo. Nič hudega ne bo, ampak lahko boste ves čas zamujali. Časovna rezerva naj bo načrtovana, da ne bo slabe volje. Mikalo vas bo iti v družbo, vendar vam neka oseba ne bo odgovarjala. Strelec Dvojčka Teden se bo začel s Soncem in z Luno v vašem znaku, kar bo za vas eden najbolj vplivnih položajev v letu. Čas, ko začne Luna rasti, predstavlja tudi rast vaših idej, načrtov in dogovarjanj, zato izredno dobro premislite, kaj in koga želite zase in v svoji bližini. Vaše družabno življenje bo zelo pestro, veliko se bo dogajalo in pogosto boste v središču pozornosti. V nekaterih trenutkih vam bo to všeč, v nekaterih boste iskali mir. Več planetov v ognjenih znamenjih je voda na vaš mlin. Odlično vam bo šlo od rok tisto, kar si boste zastavili,, energije vam nikakor ne bo zmanjkalo. Z osebo, s katero ste se dogovarjali pred časom, lahko tokrat naredite korak dalje in uresničite skupen načrt. Hitite malo bolj počasi, da ne boste spregledali odlične priložnosti. Nasmiha se vam sreča, samo ujeti jo morate. Kozorog Mlaj vaše vladarice Lune bo nastopil predzadnji dan v mesecu. Po tem datumu se bo začela počasi ponovno debeliti in s tem najavljati nov ciklus. Zadnji pomladanski mesec vas ne bo pustil ravnodušnih, nasprotno. Čutili boste svež pretok energije in znali se boste postaviti za svoje želje. Romantike v tem tednu ne bo manjkalo. Mnogi se boste odločali za krajše počitnice ali celo že odpotovali za nekaj dni. Pester teden je pred vami, v katerem končujete eno od poglavij svojega življenja. Dobesedno se boste lahko počutili, kot da ste na prelomnici. Brez strahu, vse, kar je pred vami, bo novo, zanimivo, vredno vašega truda in energije, saj boste zadovoljni. V ljubezni ste predani, resni, odgovorni, zvesti in vse to bodo vaše dobre lastnosti tudi v prihodnje. Nekomu bo to zelo všeč, kar vam bo dal jasno tudi vedeti. Vodnar Veselili se boste poletja, ki se najavlja z vedno višjimi temperaturami, in veselo razmišljali, kako bi ga kar najbolj prijetno preživeli. A pot do tja je še dolga, čaka vas še cela gora opravkov in dela. Tudi takšnih, ki jih ne morete prelagati. Glede neke zadeve morate biti odločnejši. Če si sami ne postavite višje cene, ne pričakujte tega od drugih. Mislijo, da boste z vsem zadovoljni. Vaš planet Uran postavlja drugačna merila, zato lahko tudi v teh dneh koga presenetite ali celo šokirate. Ubrali boste drugačno pot, kot se od vas pričakuje, in pri tem uživali, saj bo zelo zanimivo. Obeta se vam nekaj brezskrbnih dni. Najprej boste težko preklopili in se sprostili, kasneje boste začeli uživati. Le glejte, da ne bo to čisto zadnji dan. Ribi Devica Čakajo vas dnevi retrogradne poti vašega glavnega planeta Merkurja. Zato lahko pričakujete, da čisto vse ne bo šlo po načrtih. Čas še vedno v tem tednu ni ugoden za nove začetke, počakajte še nekaj dni. Dokončajte zadeve in naredite red na tistih področjih, kjer je to potrebno. Skladna Venera vam prinaša lepe in romantične trenutke, prijetno in sproščeno se boste počutili tudi v družbi. Poletje, ki se hitro približuje, vam vedno povzroča prijetne in nostalgične občutke. Vedno bolj vas bo mikalo preživljati čas na prostem in težje boste vzpostavili zbranost za delo. To bo še najbolj očitno ob začetku novega delovnega tedna. Kakšen dan že lahko vzamete prosto, več pa ne. Ljubezen vas bo našla in vi njo. Občasno se boste spraševali, ali usmerjate energijo v pravo smer. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 519 1 2 4 8 5 7 6 8 5 3 7 8 8 1 2 9 8 7 4 4 7 9 6 5 3 1 4 SUDOKU 210 1 3 9 2 7 6 5 3 8 1 2 8 7 7 4 3 1 5 6 8 9 7 2 4 3 REŠITEV SUDOKU 518 REŠITEV SUDOKU 209 4 8 6 1 5 7 2 3 9 3 7 5 2 9 6 1 4 8 9 1 2 4 8 3 7 6 5 1 5 4 6 2 9 3 8 7 6 9 8 7 3 1 4 5 2 7 2 3 5 4 8 9 1 6 8 6 1 3 7 2 5 9 4 5 3 7 9 6 4 8 2 1 2 4 9 8 1 5 6 7 3 7 5 2 4 1 9 3 8 6 9 8 3 2 7 6 4 1 5 6 1 4 8 3 5 9 7 2 3 6 8 5 4 1 2 9 7 4 7 1 9 8 2 6 5 3 2 9 5 3 6 7 8 4 1 1 4 9 7 2 3 5 6 8 8 3 7 6 5 4 1 2 9 5 2 6 1 9 8 7 3 4 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in majica NT&RC 2. nagrada: ena vstopnica za Mozirski gaj in majica NT&RC 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 31. maja. Geslo iz številke 20: Razcveten Mozirski gaj Izid žrebanja 1. nagrado, dve vstopnici za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Jožica Bobnič iz Celja 2. nagrado, eno vstopnico za Mozirski gaj in majico NT&RC, prejme: Metka Čede Ciglar iz Petrovč 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC prejme: Jasna Platovšek s Polzele Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 TA PISANI SVET Plesno slovo Po predstavi so ustvarjalci, kot je v navadi, razrezali torto. (Foto: Uroš Hočevar) Zadnja premiera letos V Gledališču Celje so pretekli teden uprizorili zadnjo premiero v letošnji sezoni, dramo Dolg britanske dramatičarke Alexandre Wood. V predstavi sta se izkazali igralki Maša Grošelj in Lučka Počkaj. Scenografija je preprosta oziroma je skoraj ni, saj je oder popolnoma prazen. Tudi svetlobni in zvočni učinki so minimalistični. Vzdušje predstave temelji na prepričljivi igri, igralki ga vzpostavljata z dvogovori in samogovori. Po uspešni premieri so ustvarjalci veselo proslavili zaključek letošnje sezone Gledališča Celje. LŽ Praznovali ob glasbi in navdihujočih gibih Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje je v četrtek, 19. maja, v Narodnem domu pripravilo regijsko proslavo ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in mednarodnem dnevu babic. Ob kulturnem programu so podelili zahvale sodelavkam in sodelavcem, ki so se upokojili v letu 2021, izstopajočim pri svojem delu pa so izročili srebrne znake. Na prireditvi, kjer so poudarili pomembnost vlaganja v zdravstveno nego in spoštovanje pravic medicinskih sester za zagotovitev zdravja, so udeleženci lahko spremljali tudi skrbno izbran kulturni program. Glasbene utrinke sta pričarala mezzospranistka Irena Yebuah Tiran in pia- TS nist Nejc Lavrenčič. (Foto: Gregor Katič) V Celju so tudi letos tradicionalno tekli na nočnem teku. (Foto: SHERPA) Trinajsti nočni tek končan pred nočjo Na nabrežju Savinje v Celju se je več kot sto tekačev in tekačic pomerilo na pet- in desetkilometrski progi. Na krajši progi je zmagal Martin Artnak iz AK Šentjur pred Lojzetom Tomažičem in Martinom Plavčakom. Pri ženskah je bila najhitrejša Maruša Cijan Brkić, druga je bila Nataša Bende, tretja Nastja Klemenčič. Na dvakrat daljši progi je slavila Ula Kupec pred Aneli Cebek in Kristino Vanceto. Pri moških je bil najhitrejši Jure Orehek iz ATD Savinjčan. Za njim je v cilj pritekel Blaž Brečko (Decathlon Celje), tretji je bil Nejc Dolanc. Sedmi je bil atlet Kladivarja, novinar Lucijan Zalokar. Po podatkih organizatorjev je v soboto nekaj udeležencev teklo najprej v Radencih, nato še v Celju. DŠ Po dveh letih premora, ko zaradi epidemije tudi maturantske ulične četvorke ni bilo, so v petek opoldne v več slovenskih in evropskih mestih mladi spet zaplesali in se tako poslovili od srednje šole. V Celju je bila tokrat prireditev na Glavnem trgu. Pripravila jo je celjska plesna šola Plesni val. Ta je že pred dvajsetimi leti v okviru Plesne zveze Slovenije prvič pripravila takšen dogodek, ki je na simboličen način povezal maturante vseh celjskih srednjih šol. Začel se je v Prešernovi ulici, se nato selil na Krekov trg in Savinjsko nabrežje, medtem ko je bilo letošnje prizorišče izbrano tudi zaradi lažje izvedbe brez zapiranja prometa. »Glede na razmere, ki so vladale ob začetku šolskega leta, ulična četvorka najprej ni bila načrtovana, zato nismo imeli veliko časa za priprave,« je povedal Marjan Špiljar iz Plesnega vala. Letos tako ni bilo enotnih rumenih in modrih majic za vse, a pomembno je bilo, da so mladi lahko spet zaplesali, je dejal Špiljar. Da so pogrešali tovrstno dogajanje in druženje, se je pokazalo tudi na plesnih vajah za maturantske plese, saj so po besedah Špiljarja odlično sodelovali in so se bili pripravljeni učiti. Na Titovem trgu v Velenju so se ob maturantih Šolskega centra Velenje zavrteli tudi deveto-šolci velenjskih osnovnih šol. Dogodek je organizirala Mestna občina Velenje v sodelovanju s Plesno šolo Devžej in s šolami. Mladi so zaplesali tudi v središču Slovenskih Konjic. TC Letošnji maturanti so svoje plesno znanje pokazali na petkovi ulični četvorki v več mestih po Sloveniji, tudi v Celju na Glavnem trgu. (Foto: SHERPA) Etno festival v Celju Srbsko kulturno-humanitarno društvo Desanke Makismović iz Celja je v soboto pripravilo že 16. Etno folklorni festival Đurđevak, posvečen predstavitvi srbske folklore. Ime je dobil po srbskem prazniku »đurđevdanu«, po naše jurjevem. Prireditve se udeležujejo folklorne skupine srbskih kulturnih društev v Sloveniji in v tujini ter slovenske folklorne skupine. Letos so nastopili: Folklorna skupina MČ Slavka Šlandra Celje, Pravoslavna skupnost Koroške in KUD Nikole Tesle Postojna. V programu festivala so tudi slovenske, bošnjaške in makedonske ljudske pesmi ter plesi, saj želi biti Đurđevak most med kulturami. Nastal je zato, da bi s pomočjo plesa, igranja, petja, recitiranja in izobraževanja mladi ohranjali svojo srbsko narodno pripadnost in da bi hkrati svojo kulturo približali širši populaciji. TC Sobotni sprehod folklornih skupin skozi Celje v okviru festivala Đurđevak (Foto: Andraž Purg - GrupA) Na Rifniku postavili nov rekord Na drugem teku na Rifnik, ki ga je organiziralo Športno-ume-tniško društvo Rifnik (ŠUDR), je teklo 30 tekačev in tekačic. Kot so organizatorji pričakovali, je padel nov rekord. V močni konkurenci je postal zmagovalec teka 54-letni Miran Cvet z rekordom 0:10:28. Med ženskami je bila zmagovalka Mojca Koligar s prav tako rekordnim časom 0:12:42. Domačin David Plevnik je s časom 0:12: 04 zasedel 2. mesto. Za odlično navijaško vzdušje na vrhu Rifnika so poleg obiskovalcev in članov društva poskrbeli otroci in učiteljice Planinskega krožka OŠ Franja Malgaja in POŠ Blagovna. Izveden je bil tudi otroški tek na krajši razdalji. Organizatorji so vsem podelili medalje. Zmagovalec teka Miran Cvet, ki je postavil letošnji rekord, in zmagoval- BGO ka v ženski konkurenci Mojca Koligar (Foto: SHERPA)