Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. Pa pošti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » > 6 » 50 » mesec > 2 » 20» V apravnlštvu prejemati: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » > 6 „ — » mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ns vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 58. V Ljubljani, v četrtek, 12. marca 1903. Letnik XXXI. Res carinthiacae. Koroški Slovenci: kvišku in skupaj! II. Jasne principe mora imeti vBaka politična stranka, da se ne lovi semtertja. Te principe amo zadnjič fiksirali. Bili smo zato malo obširnejši, ker ena slruja inklinira bolj na eno, druga na drugo stran; pokazati smo hoteli, kako se lahko obe skupaj — najdeta in delata. S stališča teh načel treba sedaj presojati vsako specialno vprašanje, tudi vprašanje o združitvi oziroma o nozdružitvi z Nemci, — vprašanje, „v katerem si nista dva soseda edina ; prvi misli, da je to edina rešitev, drugi da gotova poguba za Slovence«. Nam se ta oreh ne zdi tako trd, da bi ga ne bilo mogoče razluščiti. Postavimo takoj tezo in zatem hočemo dokazati njeno upravičenost: Slovenci naj se no združijo s katoliški m i N e m c i v eno stranko; marveč stranki naj bodeta vsaka zase, s a m obt o jni , t o d a v p r i j a t e 1 j s k e m razmerju, in v času potrebe naj skupaj udarita, kakor se je faktičnože večkrat zgodilo, Naša stranka bodi katoliška in slovenska, nemška je katoliška in nemška. V eni točki se dotikamo, v drugi diverziramo. Če se hočeta spojiti, morata obe zatajiti to, kar ji loči: narodnost. Toda to lahko store Nemci, Slovenci nemorejo. Nemcem ni treba o narodnosti govoriti; veseli naj bodo, da sede pri polni skledi, in tihi! Slovenci, če hočejo, da obstanejo, morajo braniti svojo narodnoBt. Ko bi se obe stranki v eno zlili, bi se Slovenci kot taki v njej zgubili, prišli bi popolnoma pod nemški klobuk. Quod non! Mi hočemo živeti. Toda katoliški stranki Bta, ali naj sta, obe! To ji veže. Če sta reB katoliški, potem imata mnogo skupnega, in zato naj bi Bi bili prijazni. Se- veda razlika v narodnosti vedno nekoliko odbija ; toda če sta obe stranki res pravični — in to bi moralo biti, če sta res krščanski, — potem se diference že toliko poravnajo, da je vsaj za potrebo mogoče izhajati. Prav za prav pa slovenski stranki ni treba priporočati pravičnosti. Slovenci nikomur nočejo krivice delati; saj je še ne morejo. Mi hočemo, da Be nam da samo to, kar je naše. Krivičnosti naj se varujejo Nemci, ako hočejo, da bodo mogli Slovenci ž njimi izhajati. To naj bi jim povedali oni, ki so ž njimi dobri! Od cerkvenih krogov se itak sme in mora pričakovati, da bodo narodno pravični. Če tega ni, je to jako žalostno ; to škoduje ugledu cerkvene avtoritete, pa tudi ni krščansko. Ako naš prvi dopisnik meni, da bi bila zveza z Nemci, v kateri bi se o narodnosti nič ne govorilo, »duhovnom koristna«, hoče menda reči, da bi bilo to za vursko življenje boljše, če bi se duhovniki mogli posvečevati edino svojemu poklicu, ne da bi jih pri tam skrb za narodnost motila. Seveda bi bilo v tem oziru lažje, če bi narodnostne razlike ne bilo. Toda ča se narodno vprašanje obdelava v duhu vere, potem menimo, da to ne more škodovati verskemu življenju in duhovniškemu poklicu. — In ako nemški katoličani hočejo imeti katoliško stranko brez nnrodr.e barve, naj vendar uvažujejo naravo vseh živih stvari, ki je ta, da se branijo smrti in da se žele ohraniti. Nemci pač lahko molč6 o narodnosti. Norost je sploh, če Nemci uganjajo kak nacionalizem. Ako človek, ki sedi pri obloženi mizi, upije, da bi rad dobil kaj jeati, ga mora vsak za norca imeti; če pa revež, ki gladu umira, pove, da bi tudi rad kaj med zobe, to razumemo. — Edin« s tem bi se dal nekoliko opravičevati nacionalizem nemških katoličanov, ker bi jih sicer nemški nacionalci razupili za brezdomovince in izdajavce in jim izpodko-pavali ugled pri ljudstvu. Toda nikdar ne smejo iti tako daleč, da bi bili drugi narodnosti krivični, inače — nehajo biti katoliška stranka. Če je torej nemška katoliška stranka Slovencem pravična, potem Be stranki lahko pogodita za skupno akcijo, ne da bi pri tem izgubili Bvojo individualnost. To se je zadnja leta že opetovano godilo pri volitvah in to postopanje smo morali le odobravati. Slovenci morajo pri taki skupni akciji zahtevati le to, da jih Nemci vpoštevaio kot popolnoma enakopravne, ne da bi Nemcem samo za stafažo služili. Tako si mi mislimo razmerje med Slovenci in nemško katoliško stranko in to razmerje, ta »zveza« z Nemci je po našem mnenju edino prava. Taka zveza bi v narodnem oziru nič ne škodovala ; v verskem pa gotovo koristila, morda celo v narodnem. Ako imamo to pred očmi, potem tudi razumemo oba soseda, katerih prvi vidi v zvezi z Nemci spas, drugi pogubo Slovencev. Oba imata prav. Ča bi se namreč Slovenci z Nemci zvezali tako, da se jim brezpogojno izroče in zlijejo v eno stranko, potem so Slovenci vtope med Nemci. Ako pa se to združenje vrši na način, kakor smo ga opisali, se bodo Slovenci s tem okrepili. Sami zase bodo vedno spodaj, vedno v manjšini; zato je le modro, ako si iščejo zaveznikov, s katerimi jih druži vzvišeni katoliški princip. To bo naše misli o združitvi oziroma nezdružitvi z Nemci. S tem smo v teoriji v glavnih potezah j cttrtali načela in smer politike koroških blo-| vencev. Ako bi ne bili prave zadeli, nismo nedovzetni za boljše prepričanje. Dvomimo pa, da bi se dalo našenrti izvajanju dosti prigovarjati. Sedaj je le treba, da sc ta taktika res izvede, da se obe struji, vsi dobro-misleči taktično zedinijo na podlagi teh načel. K temu treba pa le nekoliko dobre volje in oseb-ne konciliantnosti. Vsi dobromi-sleči, pravimo. Delavcev je itak malo, premalo ; ne kaže torej še teh odganjati in ubijati. Vsi, ki imajo voljo in zmožnost, javno delati, naj se združijo in vprežejo k skupnemu delu. Seveda program mora biti enoten; kdor tega ne vsprejme, ni za rabo. Kateri verni Slovenec pa, pravimo, ki mu je blagor naroda res pri srcu, ne bi hotel in mogel sprejeti tega programa ? ! O podrobnejih točkah seveda bi bilo treba še natančnejega dogovora, tudi za to naš list rad nudi svoje predale. Kar se tiče posebe one zadeve, katero imenuje nas drugi dopisnik glavni vzrok vse stagnacije, namreč pomanjkanje gmotne podpore od gotove strani, naj bi se opustila vsa ozkosrčnost; brez dvoma eo vsi Slovenci za to, da se podpira narodno delo na Koroškem. Saj končno je namen isti, in da se namen doseže, ali že po tem ali po onem potu, to je glavna stvar. Ako pa je program enoten, potem bodi tudi organizacija enotna. Čemu dvoje organizacij, izmed katerih obe počivata ?! Zadržujeta se Ic v delu, kakor se zadržujeta v teku in pretita s povod-nijo dve narasli reki, ki skupaj zadeneta. Zato naj bi se katoliško politično društvo in agitacijski odbor strnila v eno, in tako strnena šla res — na agitacijo, na delo. Parola bodi. katoliško-na-rodno! Katoliško in zato nič manj narodno ; narodno in zato nič manj katoliško 1 Pristno katoliško in radikalno narodno! Pre-radikalni Slovenci itak ne moremo biti; smo pohlevne putke. — Povrh pa socialno. Ako pu se to ne izvede, ako se boste, rojaki, še vbodoče med seboj ribali, potem naredimo križ čez Koroško inzapojmo: Recjuiescant in pace!... Proč, rojaki, z neslogo, ki via slabi in uničuje! Proč s pesimizmom, ki je smrtvsaki delavnosti! Proč z zaspanostjo! Bridke skušnje zadnjih let naj vas zedinijo in dvignejo h krepkemu, vsestranskemu delu na versko - narodnem polju! Koroški Slovenci: Kvišku in skupaj! LISTEK. Stari. Francoski spisal Guy de Maupassaut. Toplo jesensko solnce je sijalo na kmet-ski dvor in na pred njim stoječe topole. Jablane, sključene od teže sadja, so Bipale jabolka, bledo-zelena na zemljo. Štiri mlada teleta so pulila travo in bleketala proti hiši. Po gnoju so hodile veličastno kokoši in ko-kodakale, in dva petelina sta neprenehoma kikerikala. Lesena vrata so se odprla in mož je stopil na dvorišče. Bil je kakih 40 let Btar, toda izgledal je kakor starec, tako je bil njegov obraz naguban. Kmetica je stopila zdaj iz hiše. Kratko krilo je pokrivalo njene noge do kolen; izpod njega so se videle volnene nogavice in eoklje s slamo natlačene. „Kaj dela?" je vprašal kmet. Žena je odvrnila: »Župnik so rekli, da ne prestoji dolgo; noči ne preživi.« Stopila sta oba v hišo. Skozi kuhinjo sta prišla v malo, temno sobo. Umazana tla so bila mokrotna in polna špranj. Vzadi je stala v kotu postelj. Votlo stokanje, piskanje in bropenje, kakor če kdo težko diba, se je slišalo iz postelje, kjer je ležal starec, oče kmetice, v zadnjih vzdihljejih. Stopila sta bližje in gledala mirno umirajočega. »Zdaj je pri koncu«, je menil zet, »noči ne preživi«. „Od danes opoldne že tako hrope", je odvrnila kmetica. Potem sta zopet molčala. Stari je ležal z zaprtimi očmi. Iz poluodprtih uat je prihajala sapa in prsi so se pri vsakem vzdihu težko vzdigovale. Po daljšem molku je začel zet zopet: »Zdaj je pri koncu ž njim. Kaj naj storiva? To je zelo sitno, hotel sem jutri, če bo lepo vreme, krompir izkopavati.« Ženi je postalo tesno pri tej misli. Mislila je nekaj časa, potem pa je rekla: »Jutri ga ne moreva pokopati, pač pa pojutrišnjem. Potem še imaš vedno dosti časa za krompir.« Kmet je premišljeval: »Moram vendar iti na pogreb prosit, in šest ur rabim v mesto.« Zopet je premišljevala žena nekaj trenutkov: „Začne8 že lahko danes v vasi. Le reci, da je že mrtev, saj ne bo dalje živel, ko do večers." Obotavljajoč se je zapustil sobo, pa obrnil se je zopet in rekel: »Če nimaš dru- zega dela, spečeš lahko pet jabolčnih kolačev za pogrebce«. Šel je iz sobe in stopil v kuhinjo, odprl omaro in si odrezal kos kruha; z roko je pomel drobtine z mize in jih vrgel v usta, da ne bi ničesar izgubil. Potem je vzel nož in si z njim namazal surovega masla na kruh, ga začel jesti počaBi, kakor vse, kar je Btoril, in stopil na oeBto. * * * Zana se je Bpravila na delo. Odprla je poBodo z moko in začela pripravljati testo za kolače. Dolgo ga je mesila, ga valjala v rokah, vlekla narazen in naredila velik, rmen hleb, ki ga je potresla z moko in na mizo položila. Zdaj je šla po jabolka in, da ne bi drevesa poškodovala s kolom, je splezala po lestvi nanj. Potrgala je najbolj zrela jabolka in jih zmetala v predpasnik. S ceste je nekdo zaklical: „He soseda !" Obrnila se je in spoznala župana, ki je sedel na vozu z doli visečimi nogami. »Kako je, župan ?« »Kaj dela stari ?« »Kmalu bo umrl. V petek ga bodemo pokopali, mudi se zaradi krompirja«. »Dobro, bom prišel«, je odgovoril sosed. Uljudno, po kmetski navadi, je zaklicala za njim: »Hvala lepa«. Potem je znova nabirala jabolka. Komaj je stopila v hišo, jo pogledala za očetom, upajoč, da je že umrl. Toda že pred vratmi je slišala njegovo glasno, enakomerno hropenje in tako ni pristopila bližje, temveč se obrnila h kolaču. Olupila je jabolka, eno za drugim in jih položila v vrstah po tuoatih na mizo. Ko je napolnila štiri vrste, se je zmislila na večerjo in pristavila krompir. Mož je prišel ob Bedmih domov. Komaj je prestopil prag, je vprašal: »Je že mrtev !« »Ne, še vedno hrope«. Stopila sta k postelji. Dihal je enakomerno, ne hitreje, ne počasneje. Zet ga je opazoval in opomnil: »Izdihnil bo kakor leščerba, človek ne bo niti opazil«. Šla sta nazaj v kuhinjo. Povečerjala sta, ne da bi iipregovorila. Ko je bila posoda umita, sta šla nazaj v sobo, kjer sta stali v drugem kotu postelji. Molčč sta šla spat, ugasnila luč in zaprla oči. Kmalu se je vmešalo njuno hrčanje v hropenje starčevo. (Konec prih.) /9 Državni zbor. Dunaj, 11. sušca. Primorske razmere V proračunski razpravi je danes prvi govoril dr. M e n g e r o tem in onem. Za njim so ie govorili Romančuk, dr. Oross in N o w a k. Nato pride na vrsto S p i n č i č. V prvi vrsti je Spinčii' izrazil svoje za čudenje, da je radikalni rusinski poslanec Romančuk danes v svojem govoru priznal prednost nemškemu narodu v Avstriji. V eni sapi, ko Romančuk nasproti Poljakom naglaši § 19 drž. tem. zakona in za Rusine zahteva ravnopravnost, priznava Nemcem brez vsacega povoda nadvlado, privilegije, katerih zakon ne pozna, a jih birokracija skrbno čuva in brani. Temu se posebno čudimo tudi zato, ker sicer igra Romančuk vlogo narodnega radikalca ter zastopnika za tiranega naroda. Je pač ie globoko vkore-ninjen stari slovanski greh! Nato se Spinčio obširno bavi z znanim odgovorom g. min. predsednika z dne 27. svečana t. 1. na interpelacijo »Slovanske zveze« glede .tajne klavzule" v politični pogodbi z Italijo. Dr. pl. Korber je namreč to »klavzulo« imenoval pravljico v trgovinski pogodbi. Interpelacija tudi ni trdila, da je ta .tajni odgovor" v trgovinski pogodbi. Čudno je vsekakor, da so v ministerstvu besedo »ugovor« prevedli v »bandelsvertrag«. Ali je to slučaj ali namen? Pa recimo, da ni v aktih te „tajne klavzule", dejstva pa jasno govore o »višjih ozinh«, ki jih ima avstrijska vlada do Italijanov na škodo večine slovanskega prebivalstva v primorskih deželah. Gospod min. predsednik pa je nadalje trdil, da vlada in ujeni organi z isto blago-hotnostjo skrbe za slovansko, kakor za italijansko prebivalstvo v Primorju. Odklonil je očitanja, Češ, da interpelantje niso navedli dok^ov in da vlada nima povoda za preiskave. Kaj pa naj poslanci še store, ako so že v raznih interpelacijah navajali krivice, naštevali dejstva, a vlada le molči na interpelacije ali pa v odgovorih išče raznih izgovorov. In če vlada ni imela povoda, da bi preiskovala razmere v Primorju, zakaj pa je tri mesece čakala z odgovorom na interpelacijo ? Slovansko prebivalstvo ob Adriji sodi po dejstvih, da vlada podpira italijanske težnje in varuje skrbno italijansko posest, ki se širi od leta do leta na troške Slovanov. To kažejo tudi številke ljudskih štetij. L. 1851 so n. pr. v Istri našteli okroglo 333.000 Hrvatov in Slovencev ter 185.000 Italijanov. L. 1890 pa so našteli le 346.000 Slovanov in 294000 Italijanov. V 40 letih so se torej po uradnih izkazih Slovani pomnožili za 13 000 duš, a Italijani za 109.000 !? In zadnje uradno ljudsko štetje 1.1900 našteje že enako Slovanov in Italijanov. Ako pojde tako naprej, v 100 letih uradna statistika ne bode poznala Slovanov v Primorju. Vlada hoče dejstev, dokazov ! Ali vlada res ne čita raznih interpelacij, v katerih jugoslovanski poslanci naštevajo razne krivice, ki označujejo neznosne razmere v Primorju ? Govornik našteva razne interpelacije glede istrskega dež. zbora in odbora, glede šolskih taks, državnih uradov itd. Vlada molči, in to je dokaz, da so pritožbe opravičene. Povsod le blažena italijanščina ali temščina, jezik večine prebivalstva ne najde meBta v c. kr. uradih. Celo v občinskih zastopih vlada podpira italijanski živelj. To dokazujejo občinski uradi v Pasji vasi, Čresu, Višnjanu, Pomjanu, Motovunu in Miljah. Tukaj v zbornici sedita dr. Benati in dr. Bartoli, katerih volitvi še danes nista overovljeni. Zakaj? Italijanski poslanci Bami bi morali zahtevati rešitev te stvari. V Istri je 17.000 slovanskih otrok brez Šol, dočim tudi 10 italijanskih otrok ni brez šole. Tržaški Slovenci 2e 20 let brez vspeha Zahtevajo slovensko ljudsko šolo v mestu — brez vspeha; 180.000 kron, ki jih donašajo iol. takse, porabljajo v italijanske politične namene. V Brestu so zgradili šolo za 150 slovanskih otrok, a vlada ne dovoli, da bi tamošnji duhovnik poučeval v ioli, ker ni učitelja; 75% je kmečkega prebivalstva v I«tri, a nobeno poljedelske šole. Vlada pač skrbi za italijanske zavode, a slovanskim je mačeha. Nemoi so v Škednju pri Trstu ustanovili nemško zasebno šolo, a ces. namestnik grof G ei je obljubil državno podporo. Ia kaj dobč Slovenci in Hrvatje ? Da smejo stati pred vratmi kot berači in k večjemu pobirati drobtine, ki tujcem padajo z mize. Glej Lloyd in druga podjetja na jugu 1 Bil je nemški poslanec dr. Baer, ki je vladi priporočal narodno ravnopravnost na jugu. Bil je dr. Plener, ki je svoj čas izjavil, da so primorske dežele žrtev države. In dr. pl. Korber še trdi, da je vlada nepristranska. Vlada naj posluša pritožbe od vseh strani, te pritožbe naj nepristransko preiskuje in presoja ter pravično izvršuje v zakonu zajamčeno narodno ravnopravnost, potem in le potem more biti mir in red v državi. (Živahno odobravanje.) Dr. K i n d e r m a n n in dr. K r a -m a f sta govorila že med velikim nemirom. Dr. K r a m a I' je večinoma odgovarjal nemškim predgovornikom, ki Čehom očitajo pehlepnest in nenasitljivost. Povdarjal je osobito, da nemška ljudska stranka pod vodstvom dr. pl. Derschatte brez odškodnine ne podpira vlade. In te odškodnine morajo plačati v prvi vrsti Slovenci na Štajerskem in Koroškem. (Živahno odobravanje.) Ob '/i 5. uri je začel govoriti mfnister-ski predsednik dr. pl. Korber. Za vsako stranko in deželo je imel lepe besede in obljube, prošnje in opomine. Slovenskim poslancem je dal spričevalo, da marljivo zasledujejo vse vladne korake. Vlada je z isto ljubeznijo privezala na svoje srce Slovence, kakor Italijane, in vlada je v svojem dobrem in skrbnem srcu užaljena, ako se Slovenci čutijo »tlačane in hlapce« v državi. Vlada natančno zasleduje dogodke na Slovenskem ter jim posveča vso pozornost. To je jako lepo in visoki vladi smo gotovo hvaležni za njeno pozornost, a bili bi vladi hvaležnejši, ko bi manj obljubo vala, a več storila v smislu svojih obljub. Posebno bi ji bili hvaležni, ko bi njeni organi brez strasti in zavisti, brez ozirov na stranke ne pristransko vršili svoje posle in dolžnosti v pravem avstrijskem duhu, a ne po zloglas nem načelu „divide et impera", katero je državi provzročilo že toliko gorja in škode, mej narodi pa in strankami sovraštva in prepira. Železnica Skofjaloka-Železniki Na interpelacijo poslancev dr. Šusteršiča in tovarišev v seji dne 30. januvarija t. 1. je odgovoril železniški minister v zadevi železniške zveze Skofjaloka Železniki sledeče: Počaščam se odgovoriti visoki zbornici, da je dne 30. januvarija, torej ravno isti dan, ko je bila vložena interpelacija, konsorcij v Železnikih, kateremu pripada tudi v interpelaciji imenovani veleposestnik Avgust Novak, vložil prošnjo za dovoljenje, da se pri-čno tehnične predpriprave za lokalno železnico od postaje Skofjaloka državne železnice Trbiž-Ljubljana v Železnike. Proti tej dovolitvi ni nikakih pomislekov, če bo ugoden vspeh uvedenih predpreiskav. Z vprašanjem glede realisiranja tega železniškega projekta se bo pa moglo železniško mini-sterstvo pečati še le tedaj, ko se na podlagi projekta in troškovnika, ki ga bodo izdelali koncesionarji, pojasne tehniška in gospodarska vprašanja nameravane lokalne železnice in bo na podlagi konkretnih predlogov interesentov mogoče presoditi izvedbo projekta ter vprašanje glede financiranja. — Dotlej je pa naročeno organom železniškega mini-sterstva, da gredo predkonoesionarjem na zahtevo na roko s svetom in dejanjem pri izvedbi tehniških predštudij. Shod slovanskih dijakov na jraškem vseučilišču. Sklicatelj predsednik „Triglavov« phil. Masten otvori shod in izjavi, da mu je namen protestirati proti pisavi nemških časopisov in manifestirati za slovensko univerzo v Ljubljani. Predsednikom se voli iur. V i d o v i č, zapisnikarjem tehnik Kurent. Iurist S a g a d i n poroča • dogodkih zadnjih dni, omenja nezaslišanih krivic, ki sa gode slovanskim dijakom. Zgodovina slovanskega dijaštva je zgodovina mučeništva, zasmehovanja, mi smo tukaj pravi helotje. Navadili smo se vse mirno prenašati, a potrpljenje mora tudi jenjati in zaklicati treba kle-vetnikom energičen »quousque tandem !" Časopisi so priobčevali zlasti o zadnjih dogodkih tendencijozna, naravnost lažnjiva poročila, očitali nam, da zlorabljamo nemško gostoljubnost, priobčili so celo poziv na nemško graško prebivalstvo, naj vprizorijo sistematično gonjo proti slovanskim dijakom. To moramo že čutiti v gostilnah in kavarnah, kjer niti med seboj ne smemo občevati v materinskem jeziku. To ne zadeva samo Slovencev, ampak vse Slovane sploh; Nemci ne delajo nobenega razločka, in zato je dolžnost nas vseh, da v krepki slovanski falangi nastopimo proti nemški oholosti. Nato prečita Bledečo resolucijo, ki se enoglasno Bprejme: Resolucija. Povodom posvetovanja v zadevi ljubljanskega vseučilišča zbrano dijuštvo vseh slovanskih narodov Kari Francove univerze v Gradcu protestira soglasno naj odločnejše proti nečuvenim napadom in izzivanjem nemškonacijonalmh graških dnevnikov nasproti vsemu slovanskemu dijaštvu radi nekega dijaškega spora, ker je očividno, da se namerava na ta način samo poostriti že od nekdaj napeto razmerje med nemškim in slovanskim dija-štvom graškega vseučilišča do neznosnosti. Zbrano slovansko dijažtvo protestira proti hujBkaioči pisavi graškega »Tagblatta« in njegovi jasni tendenci, da se za vedno poruši do sedaj vladajoča sporazumnost med nemškim in slovanskim prebivalstvom graškega mesta in to tem bolj, ker sega vsled vednega hujskanja omenjenega lista napetost med nemškim in slovanskim prebivalstvom že tako daleč, da se slovanskim gostom kratkomalo zabranjuje v internacijonalnih lokalih govoriti v medsebojnem občevanju v slovanskem jeziku. Zbrano slovansko dijaštvo izraža svoje začudenje in ogorčenje napram predbacivanju, da krši nemško gostoljubnost, ki jo baje uživa v tem, da sme obiskovati »nemško« graško vseučilišče. Nasprotno bode slovansko dijaštvo graškega vseučilišča vedno in vedno zahtevalo svoje pravice, da se ga smatra popolnoma enakopravnim na vseučilišču, ki se je ustanovilo in ee vzdržuje z denarjem slovanskega prebivalstva avstrijske države in katero obiskovati je slovansko dijaštvo le prisiljeno, ker se mu vkljub vednim zahtevam odrekajo lastna vzgajahšča na domačih tleh. Phil. Masten načrta nato v glavnih potezah zgodovino slovenskega vseučilišča in povdarja. da nam ta najbolj dokazuje opravičenost naših zahtev, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. Predlaga sledeče resolucije: I. Z ozirom na to, da bodo državni po slanci o priliki proračunske razprave v drž. zboru zopet odločevali o velikih svotah od-kazanih šolskim in sploh kulturnim namenom, in dozdaj slovenskemu narodu namenjen delež nikakor ni bil primeren niti njegovemu denarnemu niti krvnemu davku, dasiravno mu že članek XIX. osnovnega zakona jamči popolno enakopravnost z drugimi avstrijskimi narodi. z ozirom na to, da: nas le lastno vseučilišče reši iz tužnega položaja in neprijetnih razmer na graškem in dunajskem vseučilišču, bi postajajo od dne do dne neznosnejše vsled sistematičnega hujskanja nemško nacijonalnih listov, ki rušijo dosedaj prijazno razmerje med slovanskim dijaštvom in meščanstvom, z ozirom na to, da nočemo, akoravno slovesno in odločno protestujemo proti temu, da se nas Slovane smatra na graškem vseučilišču kot trpljene goste, ker je to vseučilišče glasom ustanovne listine ustanovljeno za obe narodnosti notranje Avstrije, poslušati dalje takih očitanj, opozarja slovensko dijaštvo visoko vlado vnovič na razloge, navedene v naši lanski Bpomenici na vlado, opozarja visoko vlado na stotine peticij autonomnih slovenskih oblasti in vnovič izraža svojo zahtevo, da se visoka vlada konečno vendar ozira na stoletno željo celega slovenskega naroda. Navzoče dijaštvo vseh slovanskih narodnosti se soglasno pridružuje tej opravičeni zahtevi olovencev. II. Slovanski dijaki v Gradcu nujno apelu-jejo na vse slovanske, posebno pa slovenske poslance, da iznova skupno zastavijo vse svoje moči in ves Bvoj upljiv za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. III. Slovenski dijaki v Gradcu apelirajo nujno na vse rodoljube, da prirejajo širom domovine manifestacijske shode v prilog slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Sprejme se enoglasno. Malorus visokošolec Koševič predlaga podobno resolucijo za češko vseučilišče v Brnu in malorusko v Lvovu, Hrvat phil. Bujas pa drugo glede spopolnema vseučilišča v Zigrebu in priznanja skušenj narejenih na zagrebškem vseučilišču v naši državni polovici. Tudi te resolucijo so bile enoglasno in z velikim navdušenjem sprejete. Papež lil prestolonaslednik Fran Ferdinand. Pod vodstvom tržaškega škofa in mnsgr. grefj Ljppe si je predvčerai sv. očetu poklonila deputacija Katol. šolskega društva za Avstrijo, ki je jubilantu poklonila sliko prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Na uda-nostao adreso je odgovoril sv. oče : »Nadvojvoda Fran Ferdinand je moj ljubljenec ia večjega veselja bi mi ne mogli napraviti, nego s to sliko. Ta mi bo v drag spomin, poroštvo nikdar uvelih otroških čutil cesarske hiše za cerkev in papeža. Zahvalite nadvojvodo, mojega ljubljenca, naj-odkriteje in najiskreneje za neprecenljivo veselje, ki mi je je naklonil po katoliškem šolskem društvu, bilko bom hranil v svoji delavnici«. Nato je papež ogovoril vsakega člana deputaeije posebej. „Politik" o kranjski slovensko-liberalni-nemški zvezi. Sredina številka praške »Politik« kratko a določno odgovarja na zadnji »Narodov« odgovor v zadevi sramotne zveze slovenskih liberalcev s kranjskimi Nemci. Iz tega odgovora praškega lista poanemljemo za danes naslednje misli : »Dokaz«, da je tudi na Češkem obstojala čeSko-nemška zveza proti češkim manjšinam se je »Narodu« popolno ponesrečil, Č^ške stranke se vežejo edino le s konservativnim veleposestvom, ki se pa ni nikdar vezalo z Nemci, stoji na načelu popolne enakopravnosti in v popol« nem obsegu priznava češki politiški program. Zveza čeSkih ljudskih zastopnikov s tem veleposestvom je torej popolno naravna. Slovenski naprednjaki v kranjskem deželnem zboru so se pa zvezali z »ustavovernim« veleposestvom, ki je ravno-tako nemško nacionalno, kakor W o 1 f ali Schonerer, in ravno tako odločno negira enakopravnost in zagovarja nemški državni jezik, kakor najhujši nemški nacionalec. Take zveze v češkem deželnem zboru niso nikdar imeli. V kranjskem deželnem zboru bi Slovenci lahko tvorili večino brez veleposestva. — Zinimiv je tudi zadnji od-Btavek v navedenem odgovoru, kjer pove »Polit k«, da so češki konservativni veleposestniki kot en mož glasovali za Celje, nemški zavezanci kranjskih liberalcev so pa glasovali proti. Tega pa »Narod« neču vedeti, ker mu tega ne dovoljuje strankarska zagrizenost. Nagodbena razprava. Prihodnji teden torej se prične, če gre vse po sreči, prvo branje nagodbenih predlog in carinskega tarifa, ki' bo brezdvomno trajalo mnogo več časa, kakor pa prvo branje državnega proračuna. Tem povodom bodo namreč razni govorniki obširno razvijali Bvoje misli in nazore v nagodbenem vprašaniu. To bi pa seveda še ne bdo najhuje, ker ravno radi tega se vrši glavna razprava. Tem bolj neparlamentarna pa je bila razprava o sostavi potrebnih odsekov, ki se je včeraj srečno končala, bklenili so namreč, da sa izvolita dva odseka po 48 članov, ki bota cele mesece na dolgo in široko pretresavala posamne nagodbene predloge in postavke. Marsikomu se zdi to popolnoma odveč. Vsakdo namreč \e, da se na dogovorjeni nagodbi in načrtih, ki so z njo v zvezi, ne d& prav nič premoniti in da mora torej parlament nagodbo odobriti tako, kakoršna je, ali jo pa odkloniti. Za pogajanja med vlado in strankami glede »mitnine« pa po mnenju mnogih parlamentarcev tudi ni potreba dveh, pol stotine broječih odsekov, ker to lahko uravnajo voditelji posamnib strank. Seveda se pri nas nihče ne bo hotel ravnati po teh navodilih, ker bi menda parlament ne storil svoje dolžnosti, če že iz odsekov ne dobi ogromnih, na stroške davkoplačevalcev na-tisnenih del. Položaj na Ogrskem. V Budimpešti in raznih drugih večjih ogrskih mestih imajo te dni skoro vsak dan kako večjo ali manjšo demonstracijo, ki je v prvi vrsti naperjena proti vojni predlogi, potem pa tudi preti vladi sami. Vendar se pa opaža, da te prireditve nikjer tako ne izpadejo, kakor bi bilo pričakovati po pripravah. V največ slučajih preprečijo take načrte socialni demokratje, ki so v neki tajni službi Szellove vlade. To kaže pred vsem nastop soc. demokratov minulo nedeljo, ki so naravnost preprečili nastop opozicionalnih strank, še bolj pa potrjuje to prireditev, ki jo nameravajo za prihodnjo in poznejšo nedeljo. Prvi dan bo obhod, potem pa velik shod z naslednjim dnevnim redom: 1. Opozicija in vojna predloga, 2. »kutonosoi*. V prvi točki hočejo po vladnem povelju udariti po nastopu opozicije, z drugo pa javnost Priloga 58. štev. »Slovenca" dn6 12. marca 1903. zvoditi na povsem drugo polje, s čimur bo seveda Szellu posebno pa še Fejervaryju ne izmerno ustreženo. Na Pruskem in pri nas. Razni nemški listi vedo poročati, da je pruski naučni minister Studt dne 26. fe bruvarija doposlal vsem provincialnim šol skim zastopom in vladam okrožnico, v kateri pravi mej drugim, da naj se povodom papeževega jubileja ugodi prošnjam za do voljenje, da se povodom cerkvenih slovesnosti katoliška mladina oprosti rednega po uka. Te ugodnosti, pravi »Germania«, so se le malokje poslužili, ker so Be cerkvene slovesnosti vršile večinoma povBodi ob nede. Ijah. Kaže se pa, da so v protestantski Pru-siji mnogo bolj katoliški nego pri nas, kajti naš naučni minister, kakor znano, ni izdal nobene podobne okrožnice. Iz brzojavk. Prvo branje nagodbe Be prične v zbornici po sedanjih dispozicijah prihodnji torek, 17. t. m. — Zasedanje deželnih zborov. Dunajska »Zeit« vč poročati, da vlada resno namerava sklicati deželne zbore o velikonočnih počitnicah h kratkemu zasedanju. — Ministerske krize v Bolgariji nebo. Nevar nost, da se pojavi kabinetna briza, je glasom oficielnih poročil odstranjena. V kabi netu ostane tudi vojni minister. — R u mu nski m i n i s t e r s k i p r e d s o d nik Sturdza je obhajal včeraj sedemdesetletnico rojstva. Poleg kralja so mu če stitali vsi domači in mnogi tuji državniki. — Francoska rumena knjiga o Makedoniji. Francoska vlada je zbornici predložila zbirko poročil o dogodkih v Makedoniji od 23. jau. do 25. febr. letos. Zadnje poroč lo poslanika Constansa pravi, da bo sultan sprejel avBtro ruske reforme. V proslavo sv. očeta. Slavnostna papeževa akademij a m a r i b o r s k i h bogoslov-c e v v nedeljo dne 8. marca je vspela vrlo dobro. Pod spretnim vodstvom gosp. A. Je-harta (II. let ) proizvajal je bogoslovBki pev ski zbor z veliko točnostjo sledeče krasne, a tudi težavne kompozicije: Foeroterjevo »Slava Leonu«, Reinthalerjev veličastni »90. psalm« s spremljevanjem glasovirja (gospod stolni organist Wagner) in harmonija (čast. gosp. F. Spindler. kaplan magdalenski); mogočno je donel Dieboldov »Tu es Petrus« in Mittmanov slavospev »Himna Leonu XIII.« Med posameznimi pevskimi točkami so na stopali trije govorniki; občudovanja vreden je bil posebno latinski govor č. gosp. pres bitera V. Kropivšeka- V umetno in prekrasno sestavljenem govoru je slavil v klasični latinščini Leona XIII. kot pokro vitelja znanosti. Vsi navzoči, zlasti pa premilostni knezoškof, ki so blagovolili s svojo navzočnostjo povečati to slavnost, izražali bo mu laskava, pač zaslužena priznanja. Gospod A. T kav c je Leona XIII. proslavljal kot socialnega papeža in gosp. A. Pinter kot zaščitnika b o g o b 1 o v n i h ved. Bil je to večer pravega, uekaljenega dušnega užitka. In za to se imamo v prvi vrsti zahvaliti skrbi preč. g. kanonika in bogoslovnega ravnate Ija dr. Mlakarja, neumorni vztrajnosti g. Jeharta, kakor sploh vsem pevoem; vzlasti naj povdarim prijaznega in nesebičnega sodelovanja čč. gg. korvikarja Markošeka, kaplana A. Kocbeka in Fr. S p i n d -1 e r j a in osmošolca ter gojenca dijaškega semenišča g. M. R a u t e r a. slavnost so za ključiii premilostljivi knes in škof z vznesenim in spodbudnim govorom ter podelili *Bem navzočim slovesno svoj blagoslov. — Kako lep je bil ta večer, kaže pač najbolj iskrena želja premilostljivega, da se naj ta slavnost popiše ter z govori vred izda v posebni knjižici za spomin, češ, »ako ni dru gače, pa na moje stroške«. Papeževa Blavnost na Bi-z e 1 j s k e m. To je bila pač prava manifestacija vernega ter svetemu očetu udanega prebivalstva v proslavo svetemu očetu. Na predvečer petindvajsetletnice 2. marca se je v župni cerkvi, kakor po vseh peterih po družnicah zvonilo pol ure po naročilu v le tošnjem pastirskem listu milostljivega našega lavantinskega kneza in škofa Mihaela. Ko pa je po tem zvonenju se večna luč od zvonila in se je pričelo ubrano trjančenje zvonov, zaiarelo je po naših veselih vinorodnih gričih več kakor 500 velikanskih kresov, kateri so javili, da kakor častimo sejalca svete vere v domačem jeziku sv. slovanska apostola Cirila in Metoda, da tako tudi častimo svetega očeta Leona XIII., papeža jubilarja, ki se trudijo, da bi tudi združili s sveto katoliško cerkev razkolne Slovane. Odmev mogočnega gro-menja možnarjev, ki so mnogoštevilno po kali iz raznih naših prijetnih gričev, je naznanjal veselje vseh faranov, da so doživeli tako redko slavnost papeževega petindvajset letnega jubileja. Čast vernim Bizeljčanom! — Drugi dan 3. marca kot spomin kronanja svetega očeta pa je ravno tako ubrano ter-jančenje in pokanje topičev na vse zgodaj budilo pobožne vernike k tej preredki sve čanosti. Ob 8 uri zjutraj je bila pridiga, slovesna sveta maša, katere se je udeležila vsa šolska mladež, gospod župan, načelnik in udje krajnega šolskega sveta šol na Bi zelj8kem in v Orešju in natlačeno polna cerkev vernega ljudstva. Milo petje marljivih pevk in pevcev, ki so še po mogočnem »Te Deum« konečno zapeli papeževo himno, je krasilo vso slavnost. Hvala in čast njim! Slava Leonu XIII. — tretjemu j u b i 1 a r j u ! Iz Kamne gorice. Konec petindvajsetletnice papeževega jubileja smo pri nas kar najbolj slovesno obhajali. V soboto zvečer so farani razsvetlili svoje hiše, zlasti domača vas je bila vsa razsvetljena in v zastavah. V nedeljo 8. t. m. ob V> 10. uri so se zbrala pred županovo hišo društva: vse štiri Marijine družbe z zastavo, delavsko bralno društvo, požarna bramba in srenjski odbor z g. županom pl. K a p p u s-em na čelu. V slovesnem sprevodu mej pritrkavanjem zvonov so šla društva v cerkev. Slovesno duh. opravilo, katerega se je skupno udeležila tudi šolska mladina, je imel domači župnik. Pri maši je lepo pel domači moški pevski zbor ped vodstvom neutrudnega pevovodja in organista Antona Kapus. Iz Krope. Slovesno smo končali proslavo 25-letnice sv. očeta Leona XIII. V soboto 7. marca zvečer ob 7. uri je bilo slovesno zvonenje in krasna razsvitljava trga Krope. Nt katere hiše so razobesile balončke različno barvane, in druge tudi transparente. Čarobno lepo je videti v noči med temnimi gorami ležečo, pa razsvetljeno Kropo. V nedeljo ao se društva udeležila slovesne sv. maše. Ob 4. popoldne so bile deklamacije in govori v prostorih kat. del. društva v hiši gospe vdovo Klinarjeve. Prav izvrstno so deklamovale dekleta Marijine družbe. Govoril je prav lepo proslavni govor mladeneč Marijine družbe Fran Drmota. Mejtočke je izpolnilo slavopetje našega zbora na sv. očeta. Konečno je govoril č. g. žup nik in sklenil s »Siavaklici« na sv. očeta svoj govor. Ljudstvo je bilo presenečeno veselo ter ponavljalo »Živijo in Slava« klice neštevilnokrat. Tako se je slavnost in tudi proslava končala v popolno zadovoljstvo vernega ljudstva. Iz Železnikov. Kakor drugod, skušali smo tudi pri cis proslaviti jubilej sv. Očeta po svojih močth. V soboto zvečer razsvetlilo je ljudstvo svoje hiše in ogromno število starih in mladih pomikalo se je po trgu navdušeno pevajoč papeževo himno. Javno moramo pohvaliti prebivalstvo v Železnikih, da ima za take prireditve veliko veselja in navdušenosti Drugi dan ob 10. uri bila je slovesna sv. maša, katere se je udeležilo z mnogoštevilnim ljudstvom tudi gasilno in bralno društvo. Gosp. načelniku gasilnega društva izrekamo svojo zahvalo, da se je s svojim moštvom udeležil papeževe slovesnosti. Zvečer je priredilo bralno društvo slav nostni večer z deklamacijo, govorom, petjem in igro. Mladi igralci pokazali so nenavadno veselje in vstrajnost pri izkušnjah in zato so tudi na večer izvrstno izvršili svojo nalogo. Naj bi vstrajali na tem poštenem potu iz obraževanja, potem bodo izvršili lahko še kaj težjega. Zahvaljujemo tudi našega dobrega g. naduČitelja Levičnika za prijazno sodelovanje pri tem večeru. Iz Žužemberka. 25 letnico pape-ževanja Leona XIII. smo tu prav slovesno praznovali. Slavnostne sv. maše se je udeležil naš občinski zastop z g. županom na čelu. Zvečer sta bila trg in župna csrkev krasno razsvetljena. Kljub neugodnemu vre menu sta gorela v proslavo „Luči na nebu" dva kresova. Enega je priredil naš vrli g. župan, drugega pa naše »Slov. katol. izobra ževalno društvo«. V V i p a v j se je slovesnost tudi vršila prav slovesno. Že v soboto vpredvečer je bil ves trg krasno razsvetljen, tudi najubožnejša hiš ca je dala svojo lučico na okno. Vrlo, prenovljeno pevsko društvo pa je zapelo s cerkvenimi pevci vred pred duh. hišo papeževo himno, potem pa korakalo po vsem trgu pevaje lepe slov. pesmi. Na Lipisu pa je gorel lep kres ter z žarečim plamenom svedočil svetu, da tudi srca Vipavcev žare ljubezni do očeta krščanstva. V nedeljo je bila slovesna sveta maša z iz borno pridigo o sv. očetu, katerega nam Bog ohrani še več leti Papeška slavnost v Petrov č a h. Tudi v Petrovčah na Štajerskem niso hoteli zaostati za drugimi kraji glede proslave jubileja sv. očeta. Iz obširnega poročila, ki je radi prostora žal ne moremo objaviti v celoti, posnamemo nastopno: V vedni spomin na izredni jubilej so papežu in cerkvi udani verniki oskrbeli za božje-potno cerkev Matere božje prekrasen kelih s 6 email podobami in napisom »In memo-riam Pontifioii Iubilaei Leonis XIII. fideleB Papam venerantes et amantes«, krasno delo pasarukega mojstra g. Iv. Kregarja v Ljubljani, ki se je prvič rabil dne 3. marca. — Na predvečer slavnosti je bila vsa vas Petrovče krasno razsvetljena, na dan slavnosti vsa v zastavah. Slovesne službe božje se je udeležil mej drugimi korpora-tivno občinski odbor. Slavnostni govornik je v navdušenih besedah opisoval blagoslovljeno delovanje papeža jubilanta ter bodril vernike k zvestobi do cerkve in papeštva. Po cerkvenem onravilu je odposlal občin ski odbor v Rim brzojavko, ki se glasi v slovenskem prevodu: »Najsvetejši oče! Ljudstvo občine Petrovče, zbrano k slovesnemu praznovanju papeškega jubileja Vaše svetosti, zahvaljuie Boga za milost, da vlada Vaša Svetost že 25 let vernike, in prosi Boga kar najprisrčneje, da blagovoli nad vse dragocenemu življenju Vaše Svetosti dodati še mnogo let v veselje celega sveta.« Navdušenost vernega in za vse dobro tako vnetega prebivalstva pa je prikipela do vrhunca, ao je došel od eminence kardinala Rampolle naslednji odgovor: »Sv. Oče so najradost-neje sprejeli voščila in želje te občine, katero najljubezniveje blagoslavljajo.« S tem je obilno poplačan trud ki ga je imelo pre bivalstvo s pripravami za izredno lepo vspelo slavnost. Liberalna resnicoljubnost. Žiri, 17. svečana. Nismo sicer imeli namena, spravljati v širšo javnost zadnje občinske volitve in spletke, katere so tedaj uprizorili naši liberalci. Ker pa je »blov. Narod« že večkrat obsul našo stranko in vse, kar slepo ne hodi za dr. Tavčarjem, smo prisiljeni, resnici na ljubo nekoliko odgovoriti. »olov. Narod« piše v št. 27.: »Ni tako slabega sredstva, da bi našim klerikalcem ne prišlo prav v njih agitacijske namene.« No, vidite, to je vse po vašem receptu, kakor ste sami delali, to vse nam podtikate. Ze pred več meBeoi, ko se mi še zmenili nismo za volitve, ste že lazili okoli naših, posebno okoli takih, ki imajo kakšno delo pri cesti, da ni imel nobeden miru pred vami. Posebno pa zadnji čas ste šli z obljubami in grožnjami od hiše do hiše. Se celo gospod Polanšek je čutil potrebo, da se je vzdignil z dvema pomagačema v Javorjev dol, misleč si morda: Zakaj bi bil jaz vedno le kandidat, izvoljen pa nikoli, bam moram iti, da naprosim potrebno število glasov. — Ali je lepo, da ste ponujali našim volivcem po 50 kron, kakor js to storil vaš patrijot, misleč, da bodete oenili njegove zasluge ter ga volili v tretjem razredu, be li ne spominjate, s kakšno silo ste vlačili volivce na volišče. Kar ni moglo doseči 17 najuglednejših vaših mož, to je storil g. Potočnik v zadnjem hipu, zagrabivši volivca in »bomf« na voz, da ne zamudi volitve! Ne bi bili korenito pogoreli, temveč sijajno bi bili zmagali, da niste vi uprizorili takih zvijač z volivnim imenikom. Res ste s tem pokazali, da ste »ponižni sluge liberalne misli«. Morala bi vas rudečica obliti, ko bi vas kdo opomnil na to; nasprotno se pa še sami bahate, kakor da bi bili Btorili najbolj junaško delo. Sam se je izrazil vaš pristaš, rekoč: »En dan smo imeli delo, da smo volivni imenik napravili, prvotnega, kateri je bil pa davkoplačevalcem na upogled razpoložen, smo pa vrgli v stran.« Pač smo radovedni, kaj bodeta rekla sl. c. kr. okrajno glavarstvo in visoka c. kr.de želna vlada, je-li bo še dalje tako pustila, da se bije v obraz zakonom. Kar se tiče prvega razreda, vam mo ramo pa povedati, da ste vi sami skušali uloviti tistega, ki ga vi imenujete bedako viča, pa le zato, ker ne hodi za vami. Kar pišete radi Evine hčere, je pa le to res, da ste jo imeli le vi pripravljeno, da ga je med volitvijo nagovarjala, naj bi šel ž njo v zgor njo sobo. Tako vidite, da sploh vsako zvijačo, ki jo sami napravite, nam podtikate. Da je pa, kakor vi pravite, »dolgopeti junak« na vaše volivce streljal, ste se pa imenitno urezali. To pri nas niso volivci, temveč surovi mladiči, katerim bi bolj pristojal čuzelj, kakor politika! Sodna obravnava je pa tudi pokazala, da je imel povod svoje življenje braniti pred vernim učencem liberalnega voditelja, kateri jim je še pred kratkim Blavo pel! Kskor je pa navada pri naših liberalcih, da mora biti vsega kriv naš č. gosp. ka-pelan Lavrič, tako ga tudi sedaj v dveh dopisih »SI. Narod« obira, misleč, da mu na ta način izpodkoplje ugled, kar se mu pa na ta način ne bode posrečilo. Kajti to vemo, da pri vas ne bode našel milosti nobeden duhovnik, katerega ne bode obsenčil žarek dr. Tavčarjeve milosti. Le delajte, kar ee vam ljubi, dan plačila vam ne odide, baj imate vendar mnogo slučajev pred očmi, da bi merili vedeti, da je reaničen pregovor: »Bog ne plačuie vsake sobote«. Ni li vas sram, ko ga še takrat ne pustite v miru, ko gre s sv. popotnioo k bolnikom, da upijete nad njim ter mu še druge ovire na potu delate. Pa danes ne bodemo govorili o tem, pač pa bode že prišel čas, ko se bode natančneje o tem govorilo. Takrat bode svet še le videl, kam je pri-vedel liberalizem naše ljudstvo. Liberalni voditelji, le razširjajte »Si. Narod« med ljudstvo, prej ali slej se bode nad vami maščevalo !' Ker vas zelo skrbi, kdo bode plačal, kar smo spili, to pa naj vam ne beli glave. Le prašajte po gostilnah, koliko smo dolžni, pa bodete brez skrbi zaspali. Mar menite, da bi morali nas čakati krčmarji eno leto, kakor so morali vaši bakšiša iz Ljubljane. Kar se pa druzih dolgov tiče, pa nikar ne mislite, da bodete koga strašili, da mora takoj plačati, če z vami ne voli, kar ste de lali pri zadnjih volitvah. Pač pa, ako bi se mi tega orožja poslužili, bi bilo dosti vaših občutno zadetih. S tem, da pišete, da je neki klerikalec gostaško družino na cesto postavil, ste se pa tudi popolnoma sprli z resnico, kati tisti dan, ko se je izselil tisti uzor liberalca, do-tičnega gospodarja še doma ni bilo. Selil se je pa popolnoma iz druzih vzrokov. Le pišite, le lagajte, to nas ne bo spravilo ob dobro voljo. Saj b tem še najbolje vidimo, koliko je verjeti liberalcem in »Sl. Narodu«. Da smo pa klerikalci res vsega krivi, kar sami naredite ali kar se sploh naredi, pokazal je »Sl. Narod« v št. 34, ker piše pod naslovom: »Maščevanje žirovskih katolikov«. Ne bodemo tu navajali, kakšne laži bo tu nacrromadene, pač pa stvar na kratko omenili. Ena najslavnejših oseb g. F r i c je dobil baje od dr. Tavčarja v priznanje posebnih zaslug mladega psa v dar. Tega psa je pa Frioev sin zelo ljubil. Vrgel ga je na tla, mu po glavi in životu Bkakal ter ga pri Val. Oblaku med vrata priprl ter ga s čevlji suval, dokler se ni utrudil. Ko pa čez par dni dobe psa v Sori, takrat pa liberalci po koncu. Tine je psa ubil, vse je šlo po koncu; g. župan, »Dovanka«, konjač, pa še jim ni bilo dovolj, tudi gospodje orožniki morajo priti. Hudodelstvo kliče na mašče vanje! O kako pomilovalno je zrl Fric ubogo pasjo paro, ko sta jo dva moža vzdignila in nesla h »Katri«, kjer se je vršila raztelesba. Nato se je vršil pokop ob največji vdeležbi. Na željo g. Frioa so ga tako zagrebli, da proti Zirern gleda. Menda mislijo, da bode pasja mrha lajala na kleri kalne Zirovce. Kak« pomilovalno smo pa mi zrli na g. Frica, katerega je pustil, da bi bil oče lakoto trpel, ko bi se ga ne bili usmilili dobri ljudje. Imel je pa v občinskem odboru sina Jožefa, kateri je skrbel, da je občina preživljala očeta. Naj bode dovolj, čeravno se nam še sili marsikaj pod pero, da bi odkrili naše liberalce ter jih v pravi luči pokazali. Mi bi še tega ne bili storili, ko bi nas vedno ne napadali in silili, da se branimo. Dnevne novice. V Ljubljani, 12 marca. Obč. volitve v Tržiču. Iz Tržiča, 11. marca. Volitve so končane in sioer v čast in slavo zavednim Tržičanom. Zmagali sicer nismo, ali prikazala se je jutranja zarja, iz katere se da sklepati, da bo gotovo tudi še v Tržiču sijalo solnce slovansko. Nemci so vedeli, da v tretjem razredu ni prostora zanje. Da bi pa zgago delali, vrgli so med staro gardo tri mlade sicer poštene moie, češ: te-le volite, so »čile« moči Stari, skušeni možje pa bo naenkrat spoznali to nakano; Bestavili so novo listo, vanjo privzeli dve »čili« moči, eno od Nemcev na-svetovano, in hajdi na volišče. Boj je bil hud, zmaga pa slavna. Izvoljeni so bili gg.: Deu Franc, strojar, (naš up) enoglasno Pollak btanislaj, strojar, Rozman Matej, trgovec, in A h a č i č Franc, košar, dobili so po 75 glasov, dočim so se nemški kandidati povspeli do 50 glasov. Črno za-grinjalo vrzimo čez II. razred. Izvoljeni so s štirimi proti tremi glasovi gg. dr. Jagodic Mano, zdravnik, Rieger Simon, Lončar Matej, hoteljer in Theuerschuh Vinko, ključavničar. Trda je bila borba v I. razredu. Volilcev šteje ta razred 22, in sicer 9 Nem-oev in 13 Slovanov. Nastopilo je 9 Nemcev in 9 Slovencev. Pri volitvi dobil je c. kr. postni oskrbnik g. Zelenka Albert 11 glasov, drugi nemški in dva slovenska kandidata pa po 9 glasov. Odločil je ireb za Nemoa Eggen-berger Vincencija, lekarničar, Laha Borto-lotti Luigi, knjigovodja in Slovenca Pollak Vilko, inžener. Zreb sicer nam ni bil mil, ali zadovoljni smemo biti, da smo vsaj toliko napredovali, da smo prišli v ireb in je nam ta odločil dičnega Vilko. — Izostali so gg.: dr. K 1 a d v a Ivan, o. kr. sodnik, pl. vitez A n d r i o 1 i Viktor, c. kr. davkar, in Kragl Josip, šolski ravnatelj. Učitelj gosp. W i d e r Karol študira v Gradcu, torej ni mogel priti in bi bilo tudi vsako pooblastilo neveljavno ; stoji torej opravičen pred narodom. Ljudstvo je zadovoljno z uspehom v III. in naporom v I. razredu ter upa za gotovo, da dva tržiška izvoljenca v II razredu VBaj k temu ne bota pripomogla, da bi Nemci kdaj nezaslužne Nemoe volili častnimi občani. Veselega obraza so se ljudje srečavali in ša pozno v noč so se slišale iz gostiln slovenske popevko. Ponoči pa so hodili zli duhovi okoli in hudo sanje so mučile marsikoga. Najhujše se je godilo »iudeksu«. Mislite si: nad strankami je visel na vrvi med nebom in zemljo, dokler ga ni rešil duh Fr-jančičev, ga objel \ svoje naročje ter vesel in rahlo položil v mehko pcsteljo. Po soli je tudi strašilo; slišalo se je zdihovanje: za šolo živim, za šolo živim, nič volit, nič volit. Najbolj sladko je pa gotovo spal g. Mi-klitsch, učitelj in po rodu Kočevar. Glejte I sama eksoelenoa ga je volila namestnikom. Sanjalo se mu je, da se je apotekar po zmoti in v naglioi zastrupil in umrl in da je zdaj on kot namestnik poklican soditi tržiške razmere Obleče se v čisto novo salonsko obleko, visoko dvigne za prapor »beiszange« ter koraka moško proti sednici pojoč: hcoh I mi smo mi, Kočevarjil Nekdo pa, ki ima po sebno veliko z denarjem opraviti, se pa skrivaj Bmeje: preklet! volitev je pa res fest. Umeščena sta bila danes č. g. Avgu štin Šinkovec na župnijo Skofjo Loko in č. gosp. Ivan Štrukelj na župnijo Zgornji Tuhinj. Osebna vest. Č. g. J. L a b u k o -v e c, dosedaj župnik v Zgornjem Tuhinju, gre za župnega upravitelja na Jesenice. Pogreb matere dr. Krekove. Včeraj dopotudne je bil v Selcih pogreb M a -rije Krek, matere dr. Kreka. Pogreb se je vršil nad vse slovesno. Ob 9. uri je g. kanonik S u š n i k v spremstvu mnogo gg. duhovnikov blagoslovil pri hiši truplo in pevci so zapeli žalostinko „Nad zvezdami". Nato se je jel pomikati sprevod v cerkev. Na čelu sprevoda so korakali šolarji z za stavo, za šolarji »Marijina družba« z zastavo, »Gospodarska zadruga« z vencem in zastopniki in zastopnice »Slov. kršč. socialne zveze« z zastavo. Pred cerkvijo so naredili člani »Gosp. zadruge« in „Slov. kršč. soc. sveže" špalir. Na to je daroval mej molitvami duhovnikov g. dr. K r e k sv. mašo. Po tej maši je daroval slovesno zadušnico g kanonik S u š n i k. Po sv. maši so se opravile še navadne molitve pri krsti, na kar se je jel pomikati sprevod v istem redu na pokopališče, kjer bo truplo položili v grob. Naj počiva v miru ona dobra is plemenita mati, ki je slovenskemu narodu dala našega dr. Kreka! »Narod" izrablja Mavričevo smrt Od ljudi, ki sede v „Narodovem« uredništvu, ni bilo pričakovati, da ne bi na grd način izrabljali nesrečne smrti Ivana Mavri-č a. Malovrh se je tudi to pot postavil na stališče, da več ve, kakor drugi. Tako pripoveduje včeraj »inteligenci": »Samomori med duhovniki so nekaj navadnega, a izvedo se malokedaj, ker cerkveni gospodje atvar vselej potlačijo in utaje" in da »blagoslovljene gospode« jezi, da Mavričevega samomora niso mogli prikriti. Uboga »inteligenca«, ki mora to požreti in še plačati papir, na katerega namaže Malovrh toliko neumnosti. V isti sapi se Malovrh ogorča, da „so šenklavški gospodje proglasili Mavriča za norca«, in ob enem pravi, da šenklavški gospodje razširjajo s posredovanjem gotovih žensk vest, da je bil Mavrič napaden in ustreljen. Kolikor mi vemo, po Ljubljani take govorice niso krožile in so to Ljubljančani najprej čitali v »Narodu". A to še ni vše. Malovrh ve še vse druge stvari, zato igra celo psihiatra in pravi, »da je popolnoma izmišljeno, dabi se bil Mavriču omračil duh«. Na to Malovrhovo zdravniško spričevalo odgovarjamo čisto mirno. Včeraj ob 11. uri dopo-ludne se je vršila obdukcija Mavričevega trupla. Izvršla sta jo gg. dr. Demeter B 1 e i w e i s in dr. Illner. Njuno spričevalo se glasi, da je imel Mavric! »kronično vnetico prano mrene, katera je provzročila priraščenje celih desnih pljuč in je motila ves krvni obtok. Vse na-dalnje izvide smatrati je kot posledico motenja krvnega obtoka. Ti izvidi pa so: Razširjenje levega srčnega prekata, spridenje srč nih mišičnatih sten, prekrvnost ledic in i z -redna prekrvnost možganov. Možganske opore bile so motne, kaljene, zavoji plitvi, brazde ozke in zalepljene, možganske votline pa zelo razširjene. Ti izvidi pričajo, da je bil pokojni Ivan Mavrič že dolgo časa bolan na pljučih in na srcu, izvidi na možganih pa jas no dokazujejo, da je bil v zadnjem času duševno nenormalen, in da je vse njegove žine izza tega časa smatrati kot posledico duševnega obolenja". Tako dobesedno! Ali bo inteligenca bolj vrjela Malovrhu, nego zdravnikom ? Mavrič je bil pokopan danes zjutraj. Včeraj zvečer se je zbralo na pokopališču mnogo ljudi, ki so mislili, da bo pogreb zvečer. Posebno široka usta so imeli socialni demo kratje, ki niso storili niti koraka za cerkveni pogreb Železnikar-j e v in ki tudi niso preskrbeli, da bi bil Železnikar obduciran. »Obsojena nuna prednica". Pod tem naslovom poroča „Narod", da je bila v Monakovem prednica nekoga zavoda obsojena radi poskušenega zastrupljenja neko uslužbenke. Poročali smo, da predstojnica ni bila nikaka nun«, ampak, da je bila to svetna predstojnica svetnega od vlade ustanovljenega zavoda. To je bilo omenjeno tudi po vseh drugih celo liberalnih časopisih, »Narod" je pa stvar namenoma zavil, samo da bi blatil .nune". — Napad. Valentin Grad, zidar v Do-brunjah, je bil včeraj v Dobrunjah napaden. Napadla sta ga Ivan Terka, posestnikov sin in Anton Pokavec, delavec v Vevčah. Eden izmed teh ga je udaril z motiko po glavi in ga znatno poškodoval. Poškodovanec je bil pripelian v bolnico. — Sneženi zameti Vsled sneženih žametov mej 7. in 9. t. m. je cesta mej So-dražico in Loškim potokom prometu zsprta. Z odkidavanjem snega se je že pričelo. — IX. mednarodni geološki kon gres. V imenu pripravljalnega odbora za omenjeni kongres razpošiljata gg. rudniški nad svetnik dr. E. Tietze in univ. profesor dr. K. Diener že drugo okrožnico. Ta obsega detajlovani program kongresa, ki se ima vršiti od 2 0. do 2 7. avgusta t. 1. Temu posnamemo, da se bo razpravljalo o celi vrsti aktuvalnih vprašanj, kakor so: vprašanja, kako so nastali kristalniki, skrilavci, napredek geologije v orientu, pro blem o »krovnih grudah« in »brdih« itd. Med predavanji, diskusijami in med poročili znanstvenih komisij je uvrščena cela vrsta geoloških izletov v prezanimivo dunajsko okolico. S pomočjo bosanske vlade se bo nudila udeležnikom prilika, obiskati (preko Pešte) Bosno in Hercegovino. Nadaljevanje to ture bo ekskurzija v Dalmacijo. Kar Be naše ožje domovine tiče, naj pripomnimo, da obiščejo geologi podvod-stvom gospodov dr. G. Geyera, dr. F. Kosme ta i n d r. F. Tellerj a Karavanke in Juliške alpe v času od 3 1. avgusta do 9. septembra. — Kr. ogrski dež. geološki zavod vabi dalje s posebno okrožnico udeležnike kongresa, da obiščejo Pt što in njeno okolico ter dolenji tok Donave. — Članarina za vsakega udeležnika znaša 20 kron, vodnik stoji poslednje 10 kron. — Pojasnila daje tajništvo IV. mednarodnega geološkega kongresa: »Geologisches Institut der k. k. U n i v e r s i ta t, Wi e n« in iz pri jaznosti tudi naš rojak gospod dr. Karol Hinterlechner. III/2, k k. geolo gische Reichsanstalt, R»sum< fhkjrtjasse 23. — Zloglasnega zločinca prijeli so na Savi pri Litiji. Kmetje so ga zvezali z vrvmi. Prijeti je nevarni tat Anton Kokež iz kamniške okolice. — Prijazen moi. Ivan Vončina, tesar v Krtini, občina Dob, je v pijanosti svojo ženo Terezijo Venčmo tako pretepel, da je težko poškodovana in so jo morali pripeljati v bolnico. — stavka krojačev. Stavkujoči krojaški pomočniki na Roki so sklenili, da ne opuste stavke in da stavko nadaljujejo. Stavka 300 moških in 1200 ženskih — Dve novi slovenski trgovini v Gorici. Koncem Raštelja je »Bazar«, kateri je otvoril gosp. Josip Medved, znan trgovec iz Novega mesta. Kupil je vso konkursno maso Zakrajškovo in zdaj razprodaja v tem »Bazarju" vse blago. — , Na vogalu Šolske in Vedrijeve ulice Bta , otvorila novo trgovino manufakturnega blaga 1 rojaka Hedžet & Koritnik — Pivovarna »bratje Beinings i haus" se je preosnovala v akoijsko ped • jttje. Glavnica znaša 10 milijonov kron. — Samomori. Obesil se je v nekem j gozdu v Arzlinu pri Vojniku kočar Sobast. | Jezernik. — Inženir Maks P e i n i t z j Be je včeraj pri sv. Primežu poleg Celovca j ustrelil. — Zastrupil se je na Reki lekarnar j Matkovič. — V Gradou se je ustrelil > restavrater Jožef Degginger Ljubljanske novice« Ljubljanski občinski svet. Včeraj je imel občinski svet kratko sejo, v kateri je rešil točke, ki so ostale nerešene v predvčerajšnji seji. Po nujnem predlogu obč. svetnika S v e t k a se je dovolil užitek sirotam hranilničnega azistenta Ev. S u -š n i k a. Glede nadaljnje zazidave Vodmata se je določilo, da smejo ob Martinovi cesti, Zaloški cesti, H ilzaplovih, Bohoričevih, Cegnarjevih in Japeljevih ulicah zgraditi samo enonadstropne hiše v odprtem stavbinskem sistemu, v manjših ulicah pa tudi pritlične hiše. Poročila o raznih šolskih potrebščinah bo bb odobrila, vendar i je obč. svet z ozirom na to, da je šol. nadzornik g. M a i e r naročil neke zemljevide, izjavil, naj se v bodoče prej, predno se kaj naroča, prosi za pokritje obč. Bvet. Ustanovi cesarja Franca Jožefa po 100K za učence na obrtni šoli sta dobila France Jančar in Avg. B o h o r č i č. Prostor za drsališče pod Tivoli se je za nadaljnih 5 let oddal nemškemu drsalnemu društvu. Ob enem se je določilo, da mora to društvo v b a naznanila, tudi otvoritev drsališča, javljati tudi v slovenskem jeziku, sicer se pogodba takoj odpove. Obč. svetnik Predovič je na to ' nujno predlagal, naj se na b e j m i š č u j za živino napravi kar pet stranišč, j Podrobno te stvari ni utemeljeval, češ da je j to »samo ob sebi umljivo«. Podžupan ni bil 1 teh misli in je bil mnenja, da bi zadoščalo i dvoje stranišč. Predlagal je, naj se zadeva ! odstopi magistratu, ki naj potem o njej po-j roča. Ta predlog je obč. Bvet. sprejel. Končno je podžupan predlagal, naj se ■ magistrat obrne z utemeljeno prošnjo na j ministerstvo notranjih zadev, da se do i voli direktno uvažanje prašičev iz okuženih krajev v ! k 1 a v n i o o in naj se magistrat glede j prekladišča obrne do drugih mest, | kako so se take razprave drugod obnesle, i Obč. svetnik Predovič je imet zopet ! strokovnjaški govor o prešičih ter je dejal, j da se cena r>n=.Sičev v zaprtih ali odprtih i krajih skoro "nič ne ri»7.1iku|0 in da je ve-; liko pomanjkanje tega blaga. Obč. svetnik j V e 1 k a v r h je bil mnenja, naj se dovoli i uvažanje zaklanih prešičev v mesto. P r e -i d o v i č : »Kako, če pa prešičev ni. To bi ! bilo samo po zimi mogeče«. Z ozirom na j tozadevno debato v predzadnji Beji obč. sveta i mej. g Kozakom in Predovifiem i ie včeraj obč. svetnik Predovič dejal, »da i Kozak o tem sploh nič ne razume", ioupan : je Predoviča poklical k redu, češ. da je \ rekel, da Kozak nič ne razume. Predovič ! kriči na ves glas: »O tej zadevi, prosim, ! nič". Župan: »O vsakem obč. svetniku se i mora domnevati, da govori iz pre-i pričanja, da kaj ve.« i S tem je g. župan zaključil sejo. K samomoru majorja Bastaja. Pogreb | majorja Bastaja se je vršil danes popoludne. ; Bastaja, ki je bil grško iztočne vere, je bil ^ na svojo željo pokopan na protestantskem j pokopališču. Čuje se, da jo major Bastaja ! izvršil samomor, ker bi se bil moral pod-! vreči zopetni operaciji svoje roke. drugi pa j trdijo, da se je usmrtil radi neke žalitve, j Zanimiva je njegova oporoka. Gostilničarju, i pri katerem je navadno večerjal v Šiški, je i zapustil 2000 kron, polkovniku 27. pešpolka, ] ki bo urodil pogreb, je zapustil 2000 kron. ! Glavni dedič je njegova sestra v Zagrebu. Ponesrečeni paznik. Melhijor Mrežar, 63 ! let stsr, vpokoj. železniški paznik v Suha-dolu obč. Loka pri Zidanem mostu je padel po stopnicah in si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v bolnico. Vojaški nabor. Na današnjem vojaškem naboru je bilo v vojake potrjenih 46 far.tov. Na nabor jih je doslo 126. Ni se vjel. Purana ukradel je 10. t. m. neki deček Ivani Pešlin v Usnjarskih ulicah št. 1. Ukradenega purana je prinesel deček k gospej Čudnovi v Cigaletovih ulicah in dejal, da mu je purana izročila mati, da ga proda. Gospa. Čudnova je purana pridržala in velela dečku, naj pride z materjo po denar. Deček je bil s tem zadovoljen in je odšel. Čez nekaj časa prišel je deček nazaj in pripeljal seboj Heleno Krašovic, stanujočo 1 na Starem trgu štev. 24, češ, da je njegova - mati. Gospej Čudnovi se je to sumljivo zdelo in poslala je po policaja. Komaj pa je deček slišal, da pride policaj, jo je hitro odkuril. Helena Krašovic )e na to povedala, da jej je ' deček na ulici dal 1 krono za to, da je šla z njim in rekla, da je njegova mati. Pobegla natakarica. Ivana (Juk, nataka-' rica v Fantinijevi restavraciji, je odnesla se-j boj okoli 50 kron, katere je skupila d ie 9. t. m. Tatvine perutnine se nadaljujejo. Antoniji Ješe, gostilničarki na Dolenjski cesti številka 9. je bil z dvorišča ukraden petelin. Iz bolnice Franc Tomec, mizarski pomočnik v Vižmarjih, je včeraj zvečer v neki gostilni v Vižmarjih udaril b steklenico po mizi, da se je ista razletela in se je on na roki tako obreza), da so ga sinoči pripeljali v bolnico. Najdena ura Delavec Leopold Porenta, stanujoč na Karolinški zemlji št. 7, je našel včeraj na frančiškanskem mostu srebrno uro. Izgubljeno. Na Mestnem trgu je izgubila včeraj popoldne služkinja Helena Cilinšek, stanujoča Pred škofijo št. 15, denarnico, v kateri je bilo nad 10 kron denarja. Zaprli 80 včeraj delavca B. Č. in J. C. iz Gamelja, ker sta pred nabornim lokalom razgraiala. Kostanje obsekal. Za deželno bolnico je danes ponoči nekdo obsekal 10 kostanjev. Po udarcih se pozna, da jo to storjeno z vojaško sabljo. Prememba posestva. Hišo g. Wencla v otreliških ulicah štev. 4 je kupil trgovinski sotrudnik g. D a c a r za 13 000 gld Pes jo je napadel. Včeraj popoludne so se stepli in zgrizli v Lattermanovem drevoredu psi. Služkinja Marija Avguštin, stanujoča v Šelenburgovih ulicah štev. 6 je hotela pse razdvojiti in jih z rokama tepla, pri tem pa jo je popadel jeden pes za levo roko in jej skoraj pregriznil sredinec. Policijski zdravnik dr. Illner je služkinji ob vezal roko in prst. Psa, ki je Marijo Avgu stinovo popadel, bode moral živinozdravnik preiskati, če ni b lan. izpred sodišča Župnika je hotel *astrupiti. Poročali Brno o žalostnem dejaniu propadlega duhovnika malteškega reda, 30e pcslalu 105 odjem-nikov znesek 360 60 K, mej njimi: župnik A. Kesnar pri Sv. Mariji na Jezeru, župnik K. Jaklič na Pr<*žganju, A. Mt>ja.6 v Komendi, dekan Josip Čižek v Jarenini, pri fesor Josip Apih v Celovcu, župnik Ivan Narobe v Di vači, kurat Lan Cuderman v Begunjah in župnik Fr. SlaviČ pri sv. Antonu na Poh. po 10 K; dekan Fr. Salamen v Rogatcu 7 K; župnik Jos Sinko pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in kurat J. Kurln v Medani po 6 K itd. — Zi »Ormoške uporni n o « je poslalo 39 odjemnikov svoto 67 78 K, mt-j njimi: stolni prost L Herj? v Mariboru in c. kr. dvorni svetnik dr. Fran Ploj na Dunaju po 10 K; kaplan A. Keček pri bv. Rupertu v S;ov. goricjjb 5 K; žup nik P. ^adravec pri Sv. Lenartu ob Veliki Nedelji in dr. B. Ipavie v Gradcu po 4 K itd. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Liubljani. — Občeznano dajo Mantner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna m nepruaežoa so tudi Mauthnerjeva zelenjavna in cvetlična eemena Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. marca. Predsedstvo državnega zbora je določilo, da se pristop časnikarjem do kuloarjev poslancev prepove in da se napravi v dosedanji spre-jemnici restavracija z-i poslance. S tem se otežkoči služba časnikarjev. Ta določba pa je tudi poniževalna za časnikarje, ker je izšla radi neke tatvine, ki se je zgodila v zgoraj omenjenih prostorih in bi se vsled te določbe utegnilo misliti, da je izvršil tatvino kak časnikar. Časnikarski poročevalci so imeli danes shod. Poslali so deputacijo k predsedniku grofu Vetterju, ki je izjavil, da določba še ni v veljavi in da se bo za časnikarje preskrbelo ugodnejše prostore. Časnikarji so sklenili, da v slučaju, ako se določba uveljavi, prično stavkati in ne bodo nič poročali o zasedanju državnega zbora. Danes so časnikarji pričeli z bojkotom parlamentarne restavracije. Dunaj, 12. marca. Mladočeški klub je sklenil, da prvega branja nagodbene predloge, ki se vrši prihodnji torek, ne bode zaviral. „Politik" pravi, da je včerajšnji Kramarov govor priča, da so Mladočehi odnehali od obstrukcije. Dunaj, 12. marca. Pododsek za sostavo novega poslovnega reda je končal svoje delo. Odobril je večinoma ves referat kolegija referentov, in zadeva pride morda že sredi prihodnjega tedna pred državni zbor. Predlog, da bi bila nemščina poslovni jezik drž. zbora, je padel. Dunaj, 12. marca. (C. B.) Zbornica nadaljuje prvo branje državnega proračuna. Dunaj, 12. marca. Cuje se, da vlada namerava mej velikonočnimi počitnicami državnega zbora, sklicati nekaj deželnih zborov. Dunaj, 12. marca. Od 8 ure zjutraj do 12. ure je bilo včeraj tu tako mračno, da so morale goreti luči. Neke vrste prašni dež je napolnil ozračje. Gradec, 12. marca. Včerajšnji shod na univerzi sijajno obnesel. Navzoča vsa slovanska »kadeiniena društva polnoštevilno. Kesolucija v zadevi ljubljanske univerze sprejeta z navdušenjem; protestiralo se so- glasno proti izzivajoči pisavi graških dnevnikov napram Slovanom. — (Več v članku. Op. ur.) Celovec, 12. marca. Vesti, da odstopi deželni predsednik koroški vitez Fraydenegg, se vzdržujejo. Benetke, 12. marca. Avstrijski romarji so se dne 9. t. mes. poslovili v cerkvi sv. Petra v Rimu. Kanonik Ka-lan je opravil blagoslov in „TeDeum". Ob pol 8. uri zvečer smo došli v Flo-renco. Nekateri so šli v Neapolj. Včeraj 11. t. m. smo se romarji ob 7. uri zjutraj pripeljali v Benetke, kjer srno si ogledali nekaj zanimivosti. Ob pol 2. uri popoludne se je večina romarjev preko Pontebe vrnila v svoje kraje. Listnica uredništva: Gg. dopisnikom: Danes smo priobčili nekaj dopisuv o preU-pih elavnostib na Čast jubileja svetega očeta Danes smo dobili zopet eelo skladovnico takih dopisov, kar nač kaže, kako navduSeno in veličastno je slovensko ljudstvo proslavljdlo sv. očeta. Dopisi so slični drug drugemu, zalo prav iskreno prosimo gospode somišljenike, naj blagohotno računajo z omejenim prostorom v .Slovencu- in nam poročajo o Blavnostih čisto kratko v par stavkih na dopisnici, ali pa samo v slučaju, ako se ostale slavnosti kaj razlikujejo od danes opisanih Opetovano prosimo gg. dopisnike, naj bodo tudi pri polemičnih dopisih kolikor mogoče kratki, ker sicer se nam nagromadi toliko gradiva, da ne moremo nikamor naprej. Prosimo hitrega in točnega poročanja o novih dogodkih, in opozarjamo na eno glavnih pravil: Plil le po eni strani! Listnica upravništva. Dobrepolje: Inserat doSel, ko je bil list že vlomljen Kljub najboljši volji ga nam ni bilo mogoče postaviti v i. seratni del. Op oslite! Kedaj ga priobčimoV Metecrologiono poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm i Stanje ] Tempe. | 1=2' JCaj opa- I baro- I ratnra „ , „ , I™ o § »Tanja ] metra, j po i Vetnm. Nebo , « B ' t mm. ; Ceisiju j j a, * 111 TItoH"737-6 i "l'7T7rršzaii.~l jasnoH ,„ 7 ijetr. 737 81 -36 sl.jug I megla °'0 |2 popc.11 736-31 8-2 | sr jug | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 3'1° normale, 2 8*. Iltnrajsku borza dni 12. marca. Skupni državni dolg v notah.....1C0'60 Skupni državni dolg v srebru.....100-60 Avstrijska zlata renta 4% .....121-30 Avstrijska kronska renta 4%.....101'ld Ogt-rska zlata renta i h ......12125 Ogerska kronska renta 4 % ..... t>9-65 Avstro-ogerske bančne del.niče 600 gld. . 15-89 Kreditne delnice, 160 gld.......685 75 London vista......................240 32'/» NemSki drž. bankovci za 1C0 m. nem. drž. velj. 117-15 20 mark........................23 43 20 frankov (napoleondor)......19-11 Italijanski bankovci..................95 45 C. kr. cekini...........11'bl Ž&t ikti C! «3 41© dnč 12. marca 1903. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSenica za spomlad.....K 7-67 do 7-68 Rž za spomlad.......„ 7 '4 ,, 7'l 6 Oves za Dnmlad......, 6-36 » 6 37 Na budimpeštanBki borzi: PSenica za april.....K 7-67 do 7 68 PSenica za maj.........7 52 » 7-53 PSenica za oktober.....» 7 54 , 7-55 Hž za april..........6 78 „ 6 79 Oves za april .........609 „ 6-ll Koruza za maj (1903) . . . , 6-12 , 615 Koruza za julij.......„ 6 20 » 6 21 (Efektiv). Dunajski trg PSenica banaška.......K 8-15 do 8-75 » julue železnice.....7 65 , 8-05 Rž » » . .... 6*6 » 720 Ječmen „ • .....6-40 , 7-40 ob Tisi.......,, 6-40 „ 7 75 Koruza ogrska.......„ 6 60 „ 7 — Cinkvant..........7 10 „ 740 , • • ........ •> Oves srednji......... 6 50 „ 6 70 Fižol............ 7— „ 14-— — Dobiva se v vseh knjigotržnicah ——— MALI VITEZ _ Pan Volodijevski — Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz * Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ■ Založila knjigarna ———— Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. 111 20-11 Proda se še dobro ohranjeni ir križev pot n po jako nizki ceni. — Podobe so velike z akviri in nadstavkom 125X67; brez okvira in nadstavka pa 67X52 cm. Kaj več se izve pri cerkvenem pred-stojništvu v Rudniku. 276 4-3 Preden drugej olja kup te, poskusite prej s po vsem svetu zn»no znamko: The Russian-American Oil-Company L- To društvo pošilja : olja za parne cilindre ob prekurjenem paru kakor tudi olja za stroje in olja za vrefena. N.iša olja so izredno nizke cene, ceneja kakor vsak druir fabrikat, ter pripo^nana najboljša sedanjeira časa. I* vs» E vrope s j na razpolago pohvalna* pisma prve vrste. 315 12-1 Zastopnik v Ljubljani: Mihael Kastner. Iz drevesnice Jos. Lenarčič-a na Vrhniki oddaja se za spomladno saditev sl8deca 266 5—3 t/arina: 1. Visoko debelnato drevje najboljših preisku-Senih vrst, jablane in hruške v lepih, zdravih in krepili komadih a K 0.60 do K 1 —. 2. Pritlikavci najboljših zimskih hrniek, namiznih Jabolk in marello, v obliki piramid in palmet z 1—3 etažami, z rodnim lesom a K 1.50 do 6.- 3. Srednja visoka debla od Izvrstnih „rln- glotov" (Reine-Claude> a K 1. -. 4. Lepotično drevje: Upe d> 4ni visoke z velikanskim li-tjem, a K 2.—, temnorndeče listnate bukve 2 —3 m visoke ii K 4.—, Thoje, koje brez poškodbe prezimijo, v raznih vrstah 6'JCm do 6m v šoke Ji K 1.— do 6.—. Azerol-Jablane k K 0.60, in razno lepotično grmičevje ;i K 0.60 do X.—. Za embalažo se računajo lastni stroški. Cene se razumejo za blago postavljeno na kolodvor na Vrhniki. Kdor želi imeli dober f harmonij ' vrhniškega »ti amerl- ^u^pii kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na naslov: A. Lutnlk, Vrh-nlka pri Ljubljani. 264 4 316 6—3 120 eentou dobrega sena je na prodaj. Več se izve p'i lantaiku Jakobu Novaku na Jesenicah it. 8 (Girenjsko). 51*5« 299 3-2 s štirimi sobami in pritiklinami v sredi trga Mokronoga (poleg cerfcve) z obsežnim vrtom in tepim gozdom, pripravna za vsako obrt, proda se pod ugodnimi potroji. Puiasnila daje go-u> Peter Perič istotam pozor! Kdor želi dobre, pristne fine slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kupiti naravnost od producenta, naj se obrne do pnpestnika Orehovac* grmpodi Dragotin Frohlicha, pošta Sv. Peter- Orehovac na Hrvaškem 233 8-4 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reči HANNS KONRAD tovarna za ure Ib izvozna trgovina Most št 234, Češko. Največja {zaloga oblek za gc5pe in delnice, gospode in dečke. GRK*R*mEJ*C NajpozornejSa postrežba, najnižje cene, solidno blago. Ljubljana, Prešernowe ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem nljudno naznanjata, da so mmm i €l mM'mm m li e jhl"wC i v velikej izberi v zalogi. 2P2 12-3 ; t: ." . • , Št. 399/2 OKiiic. 1223 1—1 Na prošnjo priglašenih dedičev dovoljuje se pr©5teueljna jamna dražba v zapuščino Jere Rozman iz Spodnjega Otoka štev. 23 spadajočega posestva vložne štev. 140 kat. občine Otok, obstoječega iz zidane hiše štev. 23, v kateri se je izvrševal gostilniški obrt, z gospodarskim poslopjem, dveh njiv, treh travnikov in štirih gozdov. — S hišo vred proda se za gostilniški obrt namenjena priprava in pohištvo. Posestvo se izkliče za 10 000 K —in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejmejo. Prodajalci pridržč si pravico, prodajo v osmih dneh odobriti. Kupnina se ima položiti v sodne roke. Pogoji dražbe ležč tusodno v upogled. Dražba se bode vršila (lne 9. aprila 1903 pričenši ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Spodnjem Otoku it. 23. C. kr. okrajna sodnija v Radovljici odd. I. dne 10. marca 1903. 4 s fil 5 o - M s £U a TI ^ X _ a a a * a ca □9 pr t) "« o S" B< — - i tj = i % ~ Z m 2. , (B -, m 3 ' o- o ® a. ■3 (P o o .2- s» 9 •O (S •s co rt O 3 os ' on T® C £ - 3 s S N 221 s ® »a ® CL T> OS O < s» »1 D O M P R* o a (D _ p n' —* <0 M3 — o A T3 — •f J"* »• C " & tfi Cj* p. go 5 -o sr o 3 p o. v 3 o Na prodaj sta 2 križeva pota jeden 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.— pri 211 12—6 1IJ. TOMAN-u, podobarju ln poilatarju t Ljubljani, YalvazorJev trg št. i. Veleč. gosp. duhovnikom, si. cerkvenim predstojništvom in cenj. občinstvu za \>sa prešlo leto izročena dela, proseč novih naročil letošnje leto, izreka 273 4—2 z velespoštovahjcm Alojzij Fakfn, oblastveno potrjeni preskušalec in poprav-ljalec strelovodov itd. Glince pri Ljubljani, p. Vič. Razpis. 115 3-3 Podpisani krajni šolski svet na Skaručini razpisuje s tem narok za oddajo zgradbe nove ljudske šole na Sitaručini potom javne dražbe na dan 22. marca 1903 ob 2. uri popoludne in sicer na podlagi načrtov in proračunov sledeča dela: 1, Zgradba šolskega poslopja v znesku......K 14228.20 2. Šolska uprava v znesku.......... „ 563.45 Skupaj . K 14791.65 Ponudnik se podvrže 5% kavciji in znanim stavbenim pogojem. Proračuni in načrti so na razpolago pri krajnem šolskem svetu na Skaručini in sicer pri g. Matej Sršenu. Tu se tudi zvedo stavbeni pogoji. Krajni nolski svet na Skaručini, dne 6. marca 1903. Matej Sršen, predsednik. Prva tržaška destilerija za konjak Camis & Sfock v Barkovljah Pn Trstu priporoča domači zdravilski konjak po francoskem o'stemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnim za živila in slbdila Dunaj IX, Spit»lga«se 31, ki je odobrena od vis. c. kr. mimsterstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K '/t steklenico K 2 60. V Ljubljani se dobiva pri Ur kah: J Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-19 A Lilleg, A. Sarabon Viktor Schiffrer F. Terdina. m**m |i€ii« Alojzij Korsika priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina, ter ima vsa krmska, zelenjadna m cvetlična semena, prava m dobro kaiilna, za katero kakovost iamfiim, nadalje imam mnogovrstne cvetlice v lonolh, svtže in suhe palme. Izdeljujem tudi sveže in suhe vence in iopke i trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. — Ilnstrovanf. oenlk za 1. 1903 se dobi brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika. 240 10-6 Imam večjo zalogo vozov rt vse h vrst. 125 P—6 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan, izdelovalec vozov Ljubljana Rimska cesta št. 11. I m*** registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-32 4*|a odstotka brez odbitka rentnega, davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega liranilnienega urada St. 828.406, □Telefon štev. 57, Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. (•varovanja za »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsiko Irebanje. Knlantna izvršitev naročil na boril. 99 Menjarična delniška družba M K B C U I., Vfollzeili 10 Id 13,0una|, I., Strobelgassi 2. t* Pojasnila m v vseh gospodarskih in finančnik ■cvareh , potem o kuranih vrednostih vseh Apoknlaoljsklk vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoč« visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloionlh glavnlo. 134 171 MaJalalJ tal o4«ovorai irataik: Br, l|iasi| Zltift. Slak aK«taliiks Tiakarns* v Ljubljani.