Lato IIL, štev. ISO. V €el}!%, sobota dne 24. decembra 1921. Poitnina piafona v gotooini. eqe^m^h| I __ ^^^^m ^^^H^^M^F ^^^hK^^h ^^^0h ^^Hdl^^^^B .^^^B^^^H i^^^^^^bh ^^^^^^H^ki^Biri(^H^^^B^^p JH^ttBS^f r«5 i^Sc ¦Slant* ceioletno 120 K, masečno 10 K, — Oylasi za vsak mm »:*ine stolpcft 1 K 20 v. Kckiaraa"~med tekstom, esiurtnice in zwhvale K 150 —." Posamezna števllka stane 50 par -2K. • . . II Urectiitöiva Sirossniajerjeva ui. ät. 1,1. nadstr. Telefon st. 53, tznaja II UpravntäiVo Strossmajerjcva ul. šk 1. pritlif je, Telefon St. 65 vsafc loreR, četrtek in soboto. Raeun te poštnegQ —ncga ^ št. iaü66. Vese/e v^ božične praznike telita vsem iHuialjem „Novc Dobs" i UREDNIŠTVO in ^(A UPRAVNIŠTVO (Sj^v—- ——^J) IVAN PREKORSEK: Božično pismo. Ko snio biii mali doma, smo se \ c- selili svetega večera it * božičnih prazm- kov, Že tediic poprej smo pripravljali «paradiž« in jasliee, in »ruta« pod križem v koiu nad mizo je bila vsako leto nova. in vsako leto so bili novi, iz zlatih erk tiskani verzi na njej. Na sveti vee'er ie gorela eel večer in celo noe v nisi luc, vse ic bilo praznično pospravljeno in n- roito, castitljiva kniecka pec je grela so- bo, setfeli smo za peeio in lezli smo mall in zadovoljni na topio pec. Vsi smo go- vorili bolj tiho, vsem nam je bilo v sreih toplo in lepo. Ta vecer smo imeli nai- manjši in najinlajši pravico, da nisino šli spat, eakali smo do polnočnic. Kdor ic zc Jiodil v šolo, je smel že tudi k po*- nocuicam, in lezli smo po snežnih stezan ier si svetili s treskami. AÜ nam ne vstajajo ti lepi spomlni vciino živi in sveži ic dni v .naši.h dušah -1 'iaiii-v^c" \i* ^nfcffeJHKi kmccko streho 'n v sit1 kmeCKl Kiši živeli naj- mlajša i.hm»^; icta in se pozneje iz sol. dela in poklicev na sveti vecer vsako let« tako radi vraeali domov If svojim starisem, bra turn in s ess ram — k ^voilm mladirn, lepim spominom? Ljubez-ni in domu je bil posveccn sveti vecer in sveti dan, lo je bila vse- bina teli praznikov za slovcnsko hiso. odeta v poezyo zime, snega in tople hi- st\ in vere v Onega, ki se ic rodil no1 svet, da prinese svetu ljubezL-n i-n mir. Sin Božji, veliki učenik /sveta in nebes je prise] na svet. da rvas uči !ju- lezni. On, ki ie vse na svetu najvlšk '.iubil. ZnpnstH nam ic nauk liubezni m poatavil je človeštvu svoje učcnce, da o- //nanjajo njegov nauk ljubezni ves;)iir.e- iitii svetu od roila do roda. Kako se daries itresničujt na -..ci^ ;iuik ljubezni in mini? Svet je poln kri- vicc in sovražnosti, in oni, ki bi naj büi učenlki ljubezni, so ta nauk že davno zn- v rg-li in hodijo po potth in za. cilii, ki niso jKisvečenl Bogu in ne navajajo člnvc- B. BAEBLER: Preinog iu vodue sile. ^Predavanje rm Ljudskem vseučilišču v CeUii drre 2i. novembra 1921.) (Konec.) Pod St. 1 in 2 spodai obiavijeni sta- tistični p<)datki nam kaŽejo razpoložlirve vodne sue v posameznUi dellh sveta in v poedinih državah. Ako računamo, da (Klgovarja potrebam enega prebivalca 0.5 PS, tedaj vidimo, da Evropa in Azlja nirhata dovolj vocfnih si), s katerimr W krili vso današnjo p-otrebo energije. Naj- več vodnih s>l pride na prebivalca južno- ameriških republik, pa tudi Avstralija jih ima mnoRo. Sevcrna Amerika, ki je sp'oh bogata na prirodnih zakladih, Ima tiuli vodnih sil več na razpolago, kot ic «iena današnja potreba. V Evropi stoji Islandija na prvem i.iestu, to pa zaradi relativno malega stevila prebivalstva« Za nja pride Nor- v«*ka, ki »Uno racijoncrno izrablja voa- ne sile in ki bo postala sčasoma v indu- striiskem oziru vadilna država. Svedska vti Finiandija imata skrer dovolj vodnm ytva k Bogu in ljubezni. Mi Slovenci smo živeli dobo, ko se je že tesala za nas mrtvaška rakev, zn HKs mrliča. in naš ncmški dedič je že ue- .strpno čakal, keda| zatisnemo za vedno oči. Velika, strašna svetovna vojna je grozila, da nas in naše južne siovanske brate pokoplje v grob, da iz njega več ne v.stanemo. Štirikrat smo m.cd vojno obhajali božične praznike, bili so žalost- ni in težki. Koliko je našili slovenskih rodbin. ki niso trpele in plakalc? Praznieiio oblečene in bojno oprcm- 'i.iie so odhajale »larškonipaiiijc dalcč v mrzle, snežene Karpate. Poslavljali srx> se boječe od onih, ki so Sli trpct in iiiiiirat za domovino, ki je nisnio imeli in je nismo poznali. Mrzlo je bilo. bil je ve- lik siitg -— sveti večer leta 1914. Koliko se jiJi ni povrnilo niicdar vcč, ostali so pozabijeni in pokopani neznanokje tarn v tujem svetu, v službi ideje, ki je nam kopaia grob. In mi doma smo trpdi, mol- čali ui nismo goüriiiali. Kdor pa je niislil drngače, kdor jc veroval v naše osvo- boienie, zasledovali in preganjali so ga lastni bratje in ga izročali ccsarski pra- \ ici -— izdajalca! Peti Božič 1. 1918 smo obhajali , o- svobojcni domovini Jugoslaviji. Komaj tri leta so potekla od tedaj, zdi se, da jc silno dolgo, da smo bili omamljeni sreče in poezije kakor niali otročički. ki hite k »asHcam in božičnemu drevescti hi sc veselc svetlih lučic in sladkih darov. Piaznikom je sledil — delavtiik, rc- sničen hi trd, kakor jc življenju. 'JJancs .stopamo po ccstali, ki^fo kamenite in tr- de, kakor so bile one tamdoli na kraškili tleh, v naših srcih pa je ljubezen in vera v domovino, tako velika in silna kakor pomladansko solncc. ki rodi v zemlji -XI- vljenjt. Mi vcrujenio v ljubezen, dclo in ži- vljenje, verujemo in delamo za izpre- obrnjenje onih, ki iz osebnc sebičnostl ali nevednosti skrunijo dancs r.vdo nn- šo .iugoslovensko domovino. Za naše osvobojenje Bogu livalu, in cast spominu onih, ki so za nas dalt žl- vljenje. Naši mladini, ki prihaja iz naših učilišč pod streho domače slovenske hi^e, naSim slovenskim rodbinam na vil.seh in v niestih lepe božične praznike v mini in ljubezni! OOS0S©©©OO©?. ©0©© • QGQQQO&&QQO o Zahlevajme v vseli | g gosttlnati in kavartiah g | računske lisle CMD! © G©0O0O$O0O0OO©®00OO0Q0®O©OQO sil, vendar je strmina v poštev prihaja- jočih voda, ki so vrhu tega zelo oddalje- ne od glavnih komunikacij, le majhna. Poe,ebne važnosti so vodne sile za Svl- co, ki nima lastnih premogovnikov- Isto \e!ja za Avstrijo, ki je ob prcobratu Iz- gubila skoraj ves premog. Špaiiija ima sicer precej vodnih sil. a jih je dosedaj Ie malo izrabüa. Velike važnosti so vodrrc slle za Francijo in Italijo, vendar Jih Je premalo, da bi zadostovaVe njihovi raz- viti industriji. Tri velike evropskc državj, nau% reč Anglija, Rusija in Nemčija ima jo Ie eno petdesetino PS na prebivalca. Rusi- ja je agrarna država ter rabi vsled tefia le malo sil. Tudi v bodoče se v Rusiji ne more razviti industrija, ker so njene zu- ioge na premogu le rnajhnc in nima vodnih sil. Poljcdelstvo bo torej za Ru- sijo tudi 5e rwdalje glavni dohodek. Pa tudi Anglija in Nemčija, ki sla danes industrijsko najbolj razviti državi, se bodcta morali v tistem hipu povrniti k poljedelstvu, ko bodo njuni xakladi premoga izčrpani, ter ga ne bo mogoCe nadomestiti z vodnimi silaml. In tako bo zopet velik del teh dveh dtžav zaraSČen j Alii:, n. r. dr. V. Kukovec: ! Predodlocitvovpnižanja | samonpfav vJugoslavij!. j Kinalu bomo stall prcu va/nu !m- l'->gor da si urediiiio samouprave. Obcin- skc samouprave v neki obliki ze iinu- ^.o, toda ü teh d<;nes ne govorim. am- i;;ik o visjili saniü'inravnüi enotuh. u vr- lik'n zupanijah, ki ii;n dajcjo ftidi drugo inie. oblasti. Ne govorim danes niil o scilüzih teh oblasti in ineiali, ampak o sivavi suini. Ob^;g v določen v nstavi L' splošno s ten. da uj more biti v en! taki samoupravii c-noti vcč nego 800 ti- si;c prebivalcev. Okoli te številke jc bilo v narodni sluipščiiii mnogo boja, niia ic prviiino manisa, uli pii sami misli, da bl na.; bila se'vccja, kar smo tudi slovcn- ski demukratski poslanci hoteii, bil jo odgovor prvih drzavnikoy. da naj jih ne inionn) za kako otrocaje, ki hi niogli o re it! sploh le za trctmtek razpravljali. Mod ttmi nista bilu sarno gospoda Da- vidovic in Pribiceviv", ampalc zclo ocl- iüciio tudi g. PaSic. Koliko.- jc ineni ztia- i'o inišljenje našili prvib dr/avnikov, vripravljeni so vzcü v ubzir na primer radijkalni političaiji k vcčjemu kake :?.c- \U, da se uradniški aparat v pokrajinah v sed-»jni obliki še nekaj časi1. vzdrži, niko- gar pa ni. ki bi pripustil, da bi nc ?.acele kar najprej delovati županijskc ali obla- slnu.sktipščine in jaz misiim. da bomo vo;;!i orav kmalu poslancc \- to male de- ?xVr<2 zboru. Ko je šla Avstrija p:oil koncu, hote- i- !o, da naše časopisje otvori takoj enkete o načinu dcla v oblastnih skupščinah? T.o bi tudi zelo dobro došk) narodni skup- ščini, ker jo dottena razpravn larmlu t:a Uirevnem rcdu. rVANRKBKK: Celje Mcsto, ki inia že nad 2000 let staio /.tfodovino in 'crasno lego Pod vzitožjem Savinskih planin, se prikupi vsakemu ruicu, ki je bil — četmii le kratek čas..... ^ost tega prijaznega mesteca. Ako sc vživimo v življenje mesta za 40 let nazaj, moramo podčrtati, da je 2e pod rcžiinom propalc Avstrije živolo bnjno hi burno narodiio življenje. Prvi .Kivni znak Slov-enstva v tern mestu Je »iala celjska Citalnica, katera inia Že čez Ä ktižtv za seboj. Citalnica, kojc zgodo- vino snio Že to icto čitali v »Novi Dobi'. .ie-biJa nanienjena lc prosvett takrat 5c zelo inalo zavednega naroda. Notranje .Udovanje članov Citalnicc pa h- knialu udruilo v smeri dela za gospodarski in politlčni napredek članov in celega naro- d.(. Vsako posvetovanje o novih iiačrtlh v tcj smeri se je vrsüo v okrilju Citalni- ee. lz nje je izhajala micijaliva zu sno- v.injc -denarnih zadružnih zavodov, I/ nie je izsel Celiski Sokol, CelJsko pevsko itrustvo, društvo Dijask-i dom. Obceslo- vensko obrtno društvo itd. Mirno lahko trdim, da je Celjska citalnica mäti vsc prosvetne m gospodarske organizacijc, kar je imamo ne le Celiani, ampak sploli Slovene) na bivšem Žtaierskem. Kdor se je ori nekdaj zanima! za nase javijo zivljenje. se bo z veseljem spommjal, kako smo pöd vodstvöm bla- ffopökojhesa dr. Ivaria DeČkV prereSe- iftvali v Citalmci volilne iniemke za vsa- kokfatne volitvc, kako se je razdcljeyu- 10 rlelo in, s kakSno viiemo je vsak Selna s>ypie riie'sto, da ižvrši daiiö inn narodno nalo^o. Smelo trtfvm on jt *mTr>. bodo skrčili naše urade. S tern bi pričelu pešati tudi naša trgovina in obit, pe&ttt naSo kulturno živlicnje. : I'cga nc sntemo prrpustiti in da to p! e'precimo, se moramo stmiti vsi pravi možk čistcga in nesebičnega značaja. Ne le obdržati inorarno, kar imamo, am- n^k gledati moTamo, da dobimo v Celje Se kake-nove urade. • ¦ _______^ s^oletja, «zginjajo drug Zh'i drugin'». Direktno toploto so-lnca izrabljarno /a pogon strojev na ta tiačin, da zblvamo njegove žarke s pomočjo velikih zrcal ter ž njitnl- grejeino vodo v kotlu, ki je priklopljen na parrii stroj. Prva taka na- prava jc blla konstruirana leta 1860-oRa, najbolj znana pa je ona, ki jo je znaSci Atnerikanec John Ericsson leta 1888. Pri eksperimentih, ki Sih je napravil v Newyorkü, jt-dosegel z zrcalom do 10 nr metrov pov'rsinc 1 PS. Enaki po- izkusi so bili pozneje izvršcni v Egiptw in sicer'z zrcalom 1200 nr povfsinc. Pri leh poizkusib so dosegli sumo 1 PS ha 20 ma površine, torej skupno 60 PS. Ako 0 Sev. Amerika 1()(1 Južna Amtrikii M KvTopa ^5 vi>porcdrK> s tern pa mora ill na5e .jolo z'd povzdigo nase industrije. ()bsto- je- ramo uovo. Ne tugujnio s^nio, kaj bo s Celjem, ampak onergi^no se poprimimo dela. Ne množiino samo kapitala V dc- narnil; zavodRi, ampak pustimo, da se kapitai tndl udcistvtiie v novcni iistvar- ianju- In v to svriio di'.jem bah ^cdai ob božičnlh praznikih v razmiš!iau)e na- svet: sestavl naj se za coljsko okrožie indusirtjski svot. Ta imej nalogo iskati novih poii za nstvarjanje industrije v Ceiitt in okoiišu. RazpiSc naj-tiagrado ia onega, ki bi stavil najboljši in najkon- kretncjsi predlog, katera panoga indu- strijc bi pri nas nnjbolje uspevala.bodisi 7. ozirom na teren, pocrnebve. -surovbe. ki soyin razpolago itd. 2elel sem vzbuditi s tcmi vrsiicann v \\'di\\\ domačih krogih dobro razpoioue. nje k noveinii napredku in gospodarskc- mu razv-oju-zda.i res slovenskcga Celja. ¦ zacrj« pri vpokllcih boljSe funlvciiöutrw. ?.q\ci\ je pa. tudi, da se z zažugaiikoi strogili kazni o.-vemogoči v bpdow;, da j trj eetrtine novincev pridejo v totp.Uio Pij«ui«m stanjn. 7, ysemi sredstvi se.--.naj. skuša iztrebiri zaJostna razvada .in \u~ '/.or, da novinec mora biti pljan, kadaj; prlhaja k vojakom. VeHka.je razlikn nieo dobro voljo in živinsko pijanostjg! .. Na tukajSnjl realnl drž. glinnazlü jc v Jioči od srt-'dc na čctrtek v dr.ug.tni nadstropiii poCila vodovodna cey^.j« zgodila bi se bila lahko vclika r.esretV. da iii g. prof. Brodar, ki zaraJi stano- vanjskc mizerijt spi zača^no '.' svojem c'elovnein kabinetu, pravočasuo opa-^1 nczgodo. Nekatere sobe so bile it -po, wlavljcne. TikIi v konferenčni sobi jc «-c- kaj SkotlL*. Pouk \- četrtuk in petek -it- "¦tiora.1 izostati. .'..-.¦, Prenieniba posesti. Miso kljucay.nj- Carskega inojfstra, sedaj. tovarnarja pri Ljubljanl, g. Antmia KoserM 11a Mart- borski cesti je kupil te dni g. Ivvui: %. bck, veleobrtnik v Celju, /. vsc mi deiav- uicami vfed. Nanieravn si urcdjti ta*»» tvornibko poclietje. K:\kor Oujemo, -'/Jta- sn cena 2 hi rol million;) kron..... Cene ifiesii se to dni v CeUu jtmün's /.viüajo. Kakor je za naisc prebivrtlstvw to težek udarec, moramo vencUn prav1- ei na ljubo priznati.da dozda.ine mak'si- malne eene mesu vočigled danaSrijT;ii trwuini cena'm živmo niso lriogoee. OobSH stno s strokovnjaške strani pbrocilo'r prima vole 28—30 K, za srodii.U1 klavi. vole 26—27 K, za debele telice in kr*a"vt 22.;!.^K; zJibJkt'--20--22-K/ z:. srodfi krave'15 K, za krrwe-kJobhsaric-e" TOf-M K, zateicta 25^-27 K. Z istc strititi- in'".' im'iqgUi drugili strani dobivaino pöi'öcT- !i' 0 stra.š'iiih posledicah ogronm^ga ''11-- vözä živine, ki so se ponekod #/.c pritSj? kazaii, da bo namroe izvozna poiiffka ministry Puclja in drugih velcaKrafiil<- lk'ljala do katästrofe v lta^i žTvirjoreji. *> ten: prihochijic obširneje.' ¦ ¦ • ¦-•"^^ Areüraiia .ie bila Fijavž Ana, bic/. poselna vdova. iz Oplothlce. v eetrtt) zvečei" iKi ' (v1-i'iiin.ii>m' ko]'i(?'.:i'.-': nj- p.rostituci.u . L-i'i .-tukajs'nj.ega kolodvora si jc pf'U 5 četrtink vina in 12 ciKarett)iinitrii K;, e-ivic, bivsi'strojnik v karlinmi'tovarni v Rnšah, he da bi hotel piaeavi. Na po- /Av plačildega natakar.ia se ga jeusmiH!;> policiia. ' ''"'j ' ' ' ' ' \ ¦*- r.,.. . Prljjateli Jepih koiuho'v. Finl k(.^i|fi trxovca Sannvela Majerja iz Zngrtlbi'i. vrcden 25.ÖQÖ'"'K:; w je .J'uriju Korošcnf! mizarjn in posestnikii v škofjivasi. v 3ca- vrtrrii »Evropa« tako dopadel, Ua ?i L$'% prisvQjil in iakoj.cblekcl. IzskdiH jurfü' v 'glavni trafiki in arctirari. ' Nsl^la ie Potisk J-ožeia iz P0H6UI j.^ Olavjjieui trgu prcd trgovino Stiver erio pleteno r.ovo žensko blnzo (jopic). iz. ^t.- lc voine in 1 par novlh ženskih spbcfiijih hli-.c iz rujavkaste volne: Dobi se^,ji,a mestiiem magistratu. Tatvlna- Karhi Bernardiiu, hotellrju pii »Belcm volu«, je ukradel Ulapec Kar! Slatinšek 30—35 kg masti v vrednosti 3.800 K. Pri prodaji mu jc pomaKal ^r. Caicž, delavec pri KtrbJsch'u_, ki jc ukra- del "svpiemü gospodariu Joslpu'KirbfeäJtj jedilno orodje: -13 vilic. več Žlic in triani- I že. Oba so zaprjl. ¦" ' .*. ! Varuializem v raestnein vrtii. Va>c- nec J. F. pri trgov.cu P. je obtomil .iri^jfc kvaril cdino dreyo »srebrrre jelke^ yfa& stnem vrtu ter povžročil do 3000 K }fo- de. Poslal ga je trg. pom. D. v Medlož'"(v vi'leposestnikii l^eskovšku po nekoH^o vt j srebrne jelke; F.-u pa je bilo mC%5 v Medlog predaleč. in je šei v mestniyn. Znesek za povzročeno škodo je za!öz|^; Pazite• ria javiie unmade in jih ne poiKtt- .... .M7V dujte! ^!*,-. POLOŽAJ V BEOGRADU- Ueograd, -21. dtc. MusHmani so danes znaluo reduci* raii svoj.e zahtevc, da dobe minisirstvo za vt-re. Pojavila pa sc jc dniua nova tužko- ča. Uozdajni vojni minister gCHeral Zc- čcvlč ie clan oficirske organizaciji; »Ijcki rokatf, ki jc v nasprolj» z drwgo organl- v-ncijo pod irnenom »črna roka«.., Žc oö priliki zcidnie sestave vlad-j se jc proti njegovemu imenovanju za vojnegu mini- ¦stra pojavH odpor.iier spada m to mc- sto brez dvoma nevtralen mož¦¦ Takrat je l^asic izjavil.:da bo.ZečeviČ ic zaca.s- 110 minister. Sedaj: ga.ic pa zopct hotel prčdlagati, proti čemur se je zlasti- v dcmokiatsivih vrsiah p.ojavil hud.odpor. .- , Vsicd tega se tudi danes nova vlacia sc ni definitiviio sestavila. ¦ • • . Narodna sknp^čina je odgc-.tlciKi u-i scslave novc vlade. . .. Beograd, •--. dvc. Uemokrati so tudi danes 1 vso otU lociiostio vztrajiili pri zahtevi, t!;c,T>c \i- vrSi spi't'inemba v osebi vojneg;».; niinn končJie rešltve \'prasan.i,i P:\slC sain pre- vzamc portfelj vojnega ministra.. Pašič je o tern predlogu poročal kralju, ki Je predlog odobril, vsled Cesar je za jutrl pričakovati imenovania novega. V-abl- netiv. Izid Ijudskega glasovank v SopronJu jo poslaniška konferonca v Parizu potr- dila. rzvtšlUi se bo aplikaeija glasova- nja menda v tem smislu, da bodo pn- padli kraji, ki ;so g.iasov- r c 1> i \ .( i . ^ : Azija °-27 Afrika 1T4 Scv. Amerika '-27 Južna Amerika 5.25 Rvropa 0.13 Avstralija . :^.75 St 2. Vodne site. PS v milijonih: ,Zttružene države 100 Iz'andija Norvcška ! ^ Svedska M Finlandska -¦* Balkanske driave l0 Svica 1.5 5panija ^-2 Italija 5.S Franclja r-> Avstrija in Ogrska 6.2 Nemčija l-43 AngleŠka \ Riisiia ^ PS na p r e bi v «* I c «1 . Združene države i Izlandija . ^ NorveSka s-2 vsled siabega vreimma- do 25. febr. pre- ] kiniia delo. NaSa delegacija sc ,;e prcseli- ! !a v Osjek- j . _..._............... ......__________„____ ; Celjska fiawic®**» | TROSTOV KONCERT V CtLJli. \ Danes objavijamo spored koncerta j iimetniške dvoiice Trost, ki se bo vrSIl j 5. jamiarja 1922 v mali dvoraiii iioiela \ »Union« v Celju. Ta vseskozi umetniski ] sporc-d je sledeči: 1. Bach-Lis74: Van- i jaeija na kaniato «Weinen, klagen.".. j (ga.Claire Trost-Fiedler); 2. L. v. Beetti- I oven: Sonata apassionata, ojn 57 (g. j Anton Trost); 3. a) Chopin: Nocttirnt v ^ eis rnoiu; b) Chopin: Baiada vg-molu; ! -i. a) Skrjabin: Nocturne (samo za levi- co); b) Sauer: Boite a musique; c) Liszt: Legcjidri »Sv. Fran^iiek gre če/ morje : (ga. Ciaire Trost-Fiedler); 5. Vit. Novak: 1 B:-ilacla i»o Byronovcm »Mainredn^: (•-. | O'?jk;A'skij-Pabst: Evgenij Onjegin; koh- ! ccitna parafrnza (g. Anton Trost). j Nlkdo naj ne znmiidi, da si 0 piavom I času picskrbi vs.topnico za ta dosedaj i prvi umedilški klavirski koncert v Ce» i \}\\. PreüprodaM vstopnic v trail!-.i k;c. j V. Kovae v Aleksandrovi nlic; pričnc ! 2*. dfcunbra. • ! Nckaj besedi o spovt-du ¦<'\v,cn\ pr!. [ :i- stii.o prihodnjic. i RUSKI IORALC1 V CtLJi:. I One 26. in 27, (hi. iiastopfajo v iu- [ kajšncin Narodnetu domu (v vellki dvo- I ran') mski igralci-unieitilki druibe Sko- ! moroh ter prire-da dva večera zabave in • suieha s plescni rusktti iiarodaih plesov, i 7. dueti, koncertoin in kabaretom. Vsako. J kra< :-e vrši prcdslava ob 8. uri zveier. | Vstopftice so po S Din. Sedelo so bo pri i »iiizah. • ¦¦,;.•- /»1 ¦ JurosIov. Matieo ic ddroval ;•. 1 Drug. Sirec 64 K. ! Pjavcslavna cerkvena občlna v Cei.üi. r V sredo zveč-er je imel odbor za osuova- ! nje. r>ra\roslavne cerkvene občine v Ce- j Im sejo, v kateri se yc. sklenilo: da se ria j prisrojnih mesrtHi dcKseže odobxenje za i us'aiiovitev pravoslavn^ cerkvene ob- \ eine v Celju; tla se dela na to, da bo ^ i C.djii staln'o pravoslavni svečenik in ciu ! se ^iinpre.: pr+cne ?. nabavo iii zbiranjem ! 7.:i ijrnvoslavne boži^nc pražniko pride v Celje svečenik- in obdrži službo-božjo; Celjska Citalnlc;i je inicla 17. tin. ;,v'oj občni zbor. Predsednikom je bil po- iiovno voljt'ii starosta celjskih Sloven- | ccv g. dr- Jos. Sornec. V sosvet okra.:nega' zastopa 'ceijskesa jü imenovan nanovo z: Fr. Ztioisek, j>o- s^stnik v lii'U'Sevcii. :.¦ Voiaiki novincl, ki so se odzvali - tfiisümo1'—- precej i>o!noštevilno, ro bili VčetHek zvečer odposiani. z vlaki v gav- nizije. Konštatirati moramo, da vojaska upfiiva v Celju organizacije kaserniran.ta novincev' tii dobro izvedla, vsled Česar je prislo do neljubih prizorov na ulican, ki so zlasti prvc dni prihoda bile poine piianih novincev. katerih mjiogi so se obnašali, kakor da so prišli iz čujukatr- ske dežele. Prišlo je tudi ' tuinlam do ! pretepov, vendar so vesti o smrinih izi- di!i ten tepežev, ki so krožilc po inestit, ncresnične. Želimo v imenu ugleda vo- iaške uprave in ntiSe driave, da organ!- Mestno gledališče v Ce!fiju .üpiava mestnega ^edalisča 'lg, sporoča, da ostanc gledaliscc rad ^ Äa popravila centraine kur..avc do na,<(a- \tocjM zaprtc^ . ' ^'*, Švedska J - Pinlandska 0.8 Balkanske državc 0.6 Svica 0.4 Spanijit . 0.26 Italija 0.15 PranciJa °-J5 Avstrija in Ogrsk;i 0.12 Nemčija 0 02 AntfeškM -0.02 Riisjja ., n.O2 j St. 3. Vodue sile. j Skii i> n e vodne sile v .) i\ y. »>- slavTji. Dalmacija 150-000 PS Mrvatska in Slavonija 250.000 PS Slovcniia 320.000 PS- Bosna in Hercegovina 600.000 PS Bačka Banatjn Baranja 1^ P'^ Srbija, Macedonija in Crna Oora lf_,50u.v»'«' K- i /, k n- r i š č Q11 e v 0 d 11 e si! e ^• J 11 jf o s 1 a v i i : rA . .. -15.000 JJS ™X -¦ <-. -.nua 6.0M PS Bosna in ilercegovina 1^.000 P5 X\«Ma Banat in Baranja 130 PS Obrtni vestnik. S Občnl zbor Qbčeslovenske«a "e*fi- hesa drustva. Vabila na obciü zbof, ki se vrsi na Steianovo dnc 26. deceniWtt. so se razposlala samo drStvenim claiiöin- Kei je pa zborovanje z ozirom na'vi* na gospodaTska predavanja, združena¦;/ zbörom, za obrtnikc splošnet?« ponrtttii, ¦> , . i bo >N OVA Ü O B A< Stsuit J. vabljeni so na ztoorovanje vsi obrmikl efllvkl in Izvenceljski. Kdor še ui vČia- Tfiärb. mii je na zborovanjü dann pfiHka ¦>* !)HstOp. Üneviii red zborovania Obcfcsio- VL»$kefca obrtnega društva diic 26. ü>- fembra še sprumtni v toliko, da predaya ««»•posloVneni davku g. sin. svctnik Sc- üifcr. Obrtništvo poscbno öpozarjamo sta to nredavanje, ki bo dalo priilko. da po- vüfa'6 svoie 2oljc «lode nznosnih davčnih ] bre-men. Ze!o aktualno bo predavaiijc ! nnsega stvnrnega prijatelja g. dr. Bo- j ziča, ki ba obrazložfl iiaše nineute gleite { rr*7delitve Slövenije v oblasti Iz gospo- j da^kega stalršča. Zborovanju bo priso- stbv'al minister sociialno politiko -g. dr. Kskovec, ki je obljubil poročilo o sta- mfi uajvažuejših socijalnih vprä-sanj -i» | To torej da] obrthikom prüoznosf. da iz- ! razljo svojc tozadevne željc (zaščita | rrtJadt-ži, slarostno zavarovanje. svobo- j Jiv dda itd.). Zavadi obscžnega dnevne- j .ja-T.eda'se začne zborovanje brez özirn fw'stcvilo nav/očih točno ob 9. uri in r'r-^inio, da se ga nc mod s poznejšlm r-rihajanjem. Zborovanje sc vrši v hotehi CFNjrNI NAROCNIKI »NOW: DOBE«. Vkljub neprcstanemu podraževaujsi linear til&kih poirebšCiu v zadnjih mese- clh nisnio za pretekte niesece zvišali na. ročuiiie. Ker so pa ccno papirju 1» diu- vim potrebščbiflin zopet poskočile ter so so raezde ti.skarniškemti os^>bju opeiova- itq morale zvišati, smo prisUjeiii, to sto- | nt! za pi-ihodnjc leto. llparao, Ua ostanete tudi v bodoče ua$l zvesti itaročuiki in nam sedaj od Novew Mu vsak itaro&nik iiaj pridobi Se vs»j cnega novega. To ne bo težavno, saj jt; iz pisave nafcega llsta razvidno, da sc bo]u.te 7>j pravlco in resiuco, da se bo- iaie za upsavičenti interese vsch slojev in protl vsemu, kar bi eden alt drugi stau, fcar bi cen uarod, celo državo oškodo- vato. Narocnlna »Novi Dcbi« za trikrat v tednu je od I. jan. 1922 uaprejj: cetoletiio 48 Din, poiletno 24 Din, četrtletno 12 Din, tnesečno 4 Din, Siiiwo s c b o t n a š t e v J U; ?» No- ve^.bpbe« staue: ceiotetflo 20 Din, pcrflotiio 10 Din, četrtletno 5 Din, raesečno 2 Dki, Naročnlkotn, ki & doljsujejo za leto tl)21 riaročnino, smo zapi*ali na nasJcv- rl llstek, kollko zjiaia zaostala narocni- na, prosimo jlh, da zaostanek zadnji čas do IQ. ianuörja vpošliejo, ker bl se jira sJcer moral list zaradl reda brez izjeme «WavitL One cenj. narodnike pa, ki bo že po- alafi kaj naročnine za leto 1922, proskno, du-i ham vpošHeio difcreocc. PriložUl sino danos v to svrho v&cui ccwJL oaročnlkom položnice. PrUagamo pa tudi letos narocnikom steoski koJedar za leto 1922. Uprava »Nove Dobe«. kaj sc še vse pripravlja v gostoljubncn1. A;;:roževem podstrešju. Da dcia naš Šo- koi /a prosveto naroda, to nam naiboli spr'cu.k1 razvcscljivo dejstvo. da otvorl šc lekom tekočcga let«) dvojc javniii kn.jtfnic- Sokoli hi Sokulicc, lc tako čvr- sto iiaprej brez oi'na. na ogov krasni doinoljubni nagovor! I>o GÜciielnem de^u in odhodu mladine so cdTasli še nekaj časa posedeli v priiaznih prostorih narodne Unšuldov-e gostllne. MoJ ubranim petjem in navdušenimi g0. von >c čas kaj kmalu potekel. Prav p(T- sebno nam je omeniti lepih besed naše Pfcizkušene Sokoüce gospe Lizike Ku- nej€ve, ki je obljubila Sokolu v imenu doipačega narodnega ženstva svelinjo — sokolski prapor. Bratk streho, sestre prapor, a vsi skupaj svoje vse za domo- vinol — Prosvetni odsek Sokola nam pripravlja lep Silvestrov večer v poznat* Cij;ilnietodaTski hiši Kosarjevi. Dve eno- d^ianki, pomembna alegorija in bog ana, 9hevna k9*oiiika. PRIHODNJA STEV1LKA NOVI: DOßE« izide zaradi praznika v |K>ndc- l]ek (na Štefanovo) šv lc v sredo 28. doc. / datiifUDin od četrtka 2*>. dec. Današ«ia številka obsega 10 &uanf. Novi obeinski votilnl red za Slovc- iHJo se bo razširil tudi nn Dalmacijo tcr Bosno in Hcrcegovino. Kopalnice po Soiah uvcdcjo v Za- grebu in sicer na vseli mestnih lindskiM §o!ah za s"olsko mladino. Radi iugoslovensko-iieuiške trgov- sko pogodbc, ki je bila nedavno pixfpi- sana, se jcze italijanski listi, češ da je to demonstraeija našc državc proti l'taliji Ker bi jugoslovanska vlada na podiagi zelo ugodnih določb te pogodlvj iahko vršila pritisk na Italijo pri. sklepanju Jiu goslovensko - italjauskt trgovske po- .codbe. Razdelba civilnlh oWek pri vojaski intendanci je zakljuoena z 31. dec. 19JI in je vsaka osebna ali pismena interveu- cija pri tej ustanovi brezuspešnu in naj se opusti. Samo ujetniki, ki so sc vrnil'i po 1. Jiiaja 1921, morejo dobiti ie civilno obleko, ako imajo tozadevno uradno po- trdilo pristojne obüine In orožniske po- staje. Natančna navodila so bila vposla- jia na okraina glavarstva v obvestitev obein. Na^i iavuosti. Podporno druStvo ju- goslovanskili akademikov v Ljubljaui sc obrača na našc ot>činstvo s proSnjo. da pomaga p^odpirati naše revnc akademike liubljansk-ü univerze. Subvencija, ki jo dobi društvo od vladc, ostane kljub na- r.aščajoCi draginji cnaka, marsikaterenut naših akademikov bo postal nadaljni štu- dij nemogoč. Da s-e pornaga tem našim akademikom, je izdalo P. D. J. A. za bo- žično počitnice nabirali>e pole in prosi naSo javnost, dn darujc v ta namen svoj obol. V Kranju je umrl 21. tm. odvetnik vir. Val. Stempihar, ki je bil sovrstnlk pi- satclja Jos. Jurči^a. Dr/avni prisp^vki k žlvljenskim po- trebše pohojnemu Zabe-rhi -odrekel vsako ecrkveno cere- rionij-o, pii se je tnotil. Tudi raz prižnicc due 8. tm. izgovorjene bosedü,-Ja pftkoj- ni Zaberl ni hi! njegov prijatelj, so potr- dile, da so duhovniki Močnlkovc vrste bolj politični strankarji, kakor pa Krisfu- ;;ovi namcstnrki. i^abcrlova smrt in njc- «:ov pogrcb sta pa nas kmete potrdila in sc povcčala našc nrcprrčanjc, da jo klc- rikalna stranka največja nasprotnica kiiietskcga stanu. V njej se naiuijajo saini prcpirljivci, obrekovrtlci hi sknml- tvYfi katoliSke vere. Mi kmetje pa poka- 2imo, da hoc'enio pokojnega Žaberb no- snvnnti v pravičnosti In da bodemo pri- jatclje pridobivali kakor je dehsl on- Tu- di on je bil pravičen, goslojjuben in 7.a- \cden mož. ki sc ni ustra-Sil župnikovega poutičnega kričanja raz prižnice že pred volitvamr v drž. skupščino, da bo on vsakemu naprednjaku ob smrti odrckcl cerkv-ne obrede. Močnik, le tako na- prei, kam te bo to privcdlo. če si količkaj šo pri zdravi pameti, si lahko misliš. Ta- ke izjave in Tvoj nastop pri Zabcrlovem pogrebu nas nič ne strašijo. Poprej nas je 2c bHo prccei sedaj pa nas je veliko štovilo zavednih naprednjakov. ki se bo- •Ho znali proti Tvojemu ncsiamnemii ¦str.Tiikarstvu bojevati. Vsem naprednja- kom pri Sv. Štef.nnu pa želim vescle bo- žičnc praznike. Vsako medsebojtio sov- ra^tvo naj z lctoSnUm boX\čcm pvcnclm, delajmo j>o vzgledu rajnke^ä Zaberla, pomagajnio tarn kjcr treba. da bodemo tudi mi na Sv. NoČ lahko zap-^li: »Slava Rogu na vrSavah in mir Ijudcm na zc- mlji, ki so dobre volje«. — Popotnik. Sociiaina nolitfka. ZAVAROVANJE KMETIJSKIH DELAVCEV. -Z ozirom na naso notico z dnc 17. dec. pod zaglavjem »Socijalna polltika«. na?n pošilja poslanec g-, Jos. Drofenik slecieče poiasnilo: O prilike razprave- zakowa o zava- rovanju kmetijskih delavcev je bil sprc- jct nioj predlog, kojega sem stavil v sinisUi našega strankinega programa. Prediog je glasil: Pod istimi pogoji In isto organizacijo naj bodo zavarovani *svi stalni poljeprrvredni radnici z vla- stitini gazdinstvom i poljoprivr^dni slu- žbcnici. U svrho provodjenja ovog za- varovanja se nalaga niinistru za sociamu politiku dužnost da u roku jedne godine provede ovo osiguranje i propiše zato naročiti pravilnik«. Tako stoji stvar, ta- ko je bil prcdlog in tako je besedilo za- kona. Moj prediog je sei za tein, da so tega zavarovanja deležni pred vsem vi- ničarji, majerji m žagarji itd. z lastno hrano ter nastavljenci. Soferi, upravniki itd. na veleposestvih. Obveznost zava- rovanja, kakor je iz besedila zakona ja- sno razvidno. ne velja za hlapcc in de- kle in takozvanc sezonske (poletne) dc- lavce, koji se sicer prostovoljno lahko zavarujejo ne obstoja pa nikaka obve- ziost za n)e. Ravno tako ne bode zava- rovanje kmetskih delavcev in nastav- ljenccv (službenika) izvedeno po enem kopitu. kakor za industrijske mestnc de- lavce. temvcč je obvezan resortni mini- ster, da v teku jednega Jeta predpišc po- seben prnvilnik. ALKOHOI NA IN PROTIALKOHOLNA STATISTIKA ZA SLOVENIJO V LETU 1920. KoncesijoniTanih gostilničarskih in krčmarskih obrti se izvršuje v Sloveniji 6026. Te obrti so v smislu obrtnega roda drž. zak. St. 89 z dne 16. VIII. 1907 čl. 16 razdeljene sledeče: toči in na drobno prodaja plvo, vino, sadK'V'je i« žganc opojne- pijače M2, pi- vo, vino i;i sadjevec 2599. žgane opohu« pi.ü'tCe 305 obrtnikov. Obrt se izvršnje v 4984 slu-Cajih (.•»- sebno, 389 po namestnik-u in 65.1 po na- jeniniku.. Koncesij jc bilo ukinjenih kazetisko začasno 47, trajuo 11 in iz raznih drugiii razlogov 512, skupaj 570, na novo po- deljcnlh pa 217. Tako pride na 185 oseb i gostilmi in 308 oseb 1 točilnica žganih opn.inih pt- ;at\ Raznih vrst opojnih pijac se jc zn- vž;!o: piva 170.000 hi, vina 270-790 hi. sacijevca 73.664 hi in sadnega Žganjii 4 tisoč 200 hl v skupnem znesku 1.405 m<- Jiionov 100.000 K. Na eno osebo odpade torei povpic- čno 49 1 opojnih pijač v vrednosti 131*? kron. Tu ni vštcto /ganje, ki ga izdehijc- jo posameznt; tvrdke iz špirita. isto*1 ta- ko ne iz inozemstva uvoženo zß'anj.t in vino. Oblastveuo jc bil dovoljen pii> ^ iavnih prostorih v 1700 in pmkoračenk kraievno - po-licij.ske ure v 1734) slitča.- iili ¦/. 2197 nadirramK Radi prestopkov uaredbe tninistM 7/A notranje zadeve z dnc 13. Xf. 191!?. št. 752, o omejitvi točenja alkoholnih pijač, jc bilo kaznovanih 1357 oseb z 121.335 K denarja in 633 dni zapornc kazni. Najvcč oseb, med njimi tudi ve- v/je število ženskega spola. jc bilo obso- icnih radi javne pijanosti. 0026 alkoholnim podjetjeni stoji Ha- sp1 oti 8 brezalkoholnUi gostiln in bb pocijetij /a izdelovtojuio brczalkoholnln pija-č t. j. sodavicc, pokalic in sad;iih so- kov. ki pa vsled pomanjkanja sirovin k v presledkih obratujejo. V boju proii alkoholizniu sc je po- vcrjeniStvo za socialno skrb ndejstvo- valo sledeče: Ustanovilo je dne 21. I 1920 protial- kolvolni sosvet kot posvetovalni organ protiaikoholnenm oddellvu sestoječ \z zastopnikov raznih državnih oblasti, iz- obraževahiih in telovadnih organizacH \- Ljubljana Potom organov protialkoholtiega odd-olka se je tzvedla \>Q raznih krajih Slovenije kontrola nad izvrSevanjcm vto.dnih nar^db, ti6oülh sc omeiitvs p*- j^nčevanja, ob kateri prihkJ se je ugo- tovilo med tlrugim zlasti več slučajev pTotipostavnega tocenja in prodaje .žga- nih opojnili pijač. V skrbstvo za alkoholike je bilo pre- vzctih uradnim potom in na podiagi pro- snje njih svojeev v Ljubljani več oseb. V njih zdravlienje in ublažitev družln- skih razmer v obče se je ukrenilo vse potrebno. V enem slučaju je bil bolnik poslavljen pod vaništvo, y drugem pa vsled popolnega pomanjkanja zdravüi- šča za alkohohke v Jiigoslaviji oddan v- enoletno zdravljcnic bolnišnici v Stn- dencu. V svrho protialkoholne propagande so se vršila v 43 urah predavanja, ka- tera je posetilo okoli 5.000 oseb. Vsako piedavanje Je pojasnjevalo 60 skiapti- čnih slik. Največ zanhnanja za te prire- ditvc jc pokiizalo industrijsko delav- stvo. IJradu so bili v om^jitevr pijančeva- nja stavljeni od strani raznih Izobražf- valnih organizacij med drugimi tudi sle- deči pTedlogi: 1. uvede, naj se praktično nadzoi- stvo produkclje in prodak alkoholnih pijač; 2. izvede nai.se revizija koncesij za žganjetoč, ki se vrši v zvezi z drugo obrt jo; 3. vsem, ki imajo gostilne v najemu, pa se drugače lahko preživljajo, ftaj sc odvzamejo koncesije; 4. zahteva naj se, da vsaka gostllna postreže tudi s hrano in brczalkohoi- nimi pijačami; 5. propagandno delo v svrho omc- jitve pijančevanja naj se koncentrlra najbolj pri mladini in sicer v Soli pri te- lovadnih organizacijah in društvih sploti, kjer se zbira mladina v kakršnekoli !z- obraževalne sVThe. Prosveta. V založbi Zveznc tlskarne v CeIJtt je izšcl »žepni koledarček«. ki obsega poleg koledarja za leto 1922 rodo- slov našega kraljevskega doma s sllka- ma + Kralja Petra I. Velikega Osvobo- ditelja in NJ. Vel. kralja Aleksandra l.f vozni red, poštne pristojbine. kolekovt- ne, S€znam celjskih telefonskih naroC- Straii 4. »iNOVA DOHA Stev. 150. iiikov. poiniouovanje cdjskih ulic in be- ležke. Dobi sc v Celju pri Zvezni iiskar- ni, tvrdki Ooričar 6: Leskovšek ter v Mariboru v papirni trgovini g. Weixla. Cena 5 Din. Cankarjev zboniik. Spominu Ivana Cankarja posvetil »Ljubljanski Zvon«. Založila Tiskovna zadruga. V Ljubljanl 1921. Str. 180. Ccna 18 Din. vez. 21 Din. po pošti 2 Din v so pit nasa kva- litetna vina samo z 10 do 12 vohnnnih % alkohola neprimerno fiiveja nego naj- boljša južna vina s preko 15 vol. % al- kohola. ki prevladuie, ni krit in vezan. kakor se izražamo, da vino naravnost neprijetno diši po njem. ako take nehar- monično alkoholno vino povoUamo. 7/a Piinierjanje kvalitet pri enoinistih sor- tah v cnakih razinerah glcde klimc, le- ge in z-emlje ie pa d čakali do 15. oktobra, do Terezije- vec;a! Kecimo, da bi sr bil sladkor po- ninožil povprečno le za 3%, bi znašal povišek na sladkorju pri letošnji vinsKi prodnkciji Slovenije, ki bi se mogla cc- niti niorda na kakili 700.000 hl, 2,100.000 kg sladkorja. a višja vrednost pridelka. računana za vsak kg % in liter mošia samo z 1 K, 210 milijonov kron (70 mill- jonov litrov IX) 3 K več!), katcra svota je šla bržkone samo slovenskim vino- gradariem letos v izgnbo radi prcranu sPlošne trgatve. Nimamo nikake ¦organizacije niti za- konskih predpisov za določevanje začet- ka glavne trgatve. Ko bi imeli vsäj dobre vinarske zadruge na širši podlagi, moglo bi sc niarsikaj dobrega ukreniti zadru^- nim potom tudi v tern oziru. Tako pa gre vse, kakor kdo hoče, ne zavedajoč se lastnih gospodarskih koristi, tern nianj se moneč za splošhe koristi. Kcr ni prl- nierne organizacijc, niso vinogradi zado- stno zastraženi; zato so tatvine grozdja I na dnevnem redu, zlasti blizu več.iili kr;;- jev in čim so posainezniki že obavili ! vinsko trgatev. Šolski vinograd »K.alva- rijav< je delonia prav dobro zagraj'en in je bil razen tega dan in noč nepretrgo- inii zastražen; vendar so silili vanj kla- teži /. enega a!i drngega konca. kjer rav- iio ni bilo straže. Zgodilo se ie celo. da je straža prijela takoimenovanega ->bo!j- j šega gospoda in gospo« v vinogradn ter j ga odredila iz vinograda proti zavodu na obracun; medtcni so pa vdrli¦ drzni ii/- moviči z druge strani v vinograd, da je čuvaj čedni parček raje izpnstil ter prc- podil drzncže, ki so mu utekli — kajpak vsi nekaznovani. Med takimi nepridi- pravi jc na žalost najvee ncjüoraslc so3- ske mladinc — brez nadzorstva in zapo- sienosti. Mučno-žalostni prizori so .^e dogajali. ko so obiskovali vinograde iie- povabljeni gostje iz vojašnic, ktermi \\\ bil kos niti cuvaj niti gospodar. Upamo. j da je skrbna vojna oblast že napravila j koncc takiin neljubim pohodom /a veö- no. Najmanj, kar bi se iakoj inoglo in moralo ukreniti jv; varstyo yj^o^radQV-. br^'z püsebiiiJi liovirf zaToiuJv. jc po nio- jem mnenju, da bi se oblastveno zaprla vsa pota. ki držijo k vinogradom, oh času. ko so glavna dela v njih obavljeiia in začne grozdje zoreti. Kdor pa ta Püta ncobhodno rabi, ker tamkaj biva in nimn drngega pota ali ceste, bi moral imeti posebno uradno legitimacijo. ki mu do- voljuje hoditi in voziti po takih potili. Straženje vinogradov bi se tako poeno- stavilo in poociiilo, hkrati pa vendar tu- di poostrüo. Slične uredbc in se innogo strožje se drugod že üd nckdai iiveljav- Ijajo z največjim pridoni. Z daljšim odlašanjem trgatve je zve- zan naravno tudi gotov riziko, kterega se pa letos ni bib bati, ker smo sj lahko zanašali na izkuSeiie stare vremcnske preroke in las.tna vremenska opazova- nja. Moramo sc sploh odloeiti za Rar mogoče pozne trgatve. ako hočemo pri- dobiti trajen bolji sloves iiašini vinskim pridelkom. ki naj ne bi bili namenieni v prvi vrsti za k>kalni konzum, ampak za inozemstvo, ako iiaj ima nase vinograd- ni^tvo narodno-gospodarski pomen. ka- kor je potrebno tudi za njega obstoi v bližajočem s»e konktirenčnem boju na svetovnem vinskem trgu. (Daljc prih.") PCHJEDELSTVO, fNDUSTRIJA l.\ NAŠE FINANCE. V zagrebikcni »Trgovcu« t)bjavl]a raviatelj (io.spodarskeg— izvzemši seveda in- ¦ dustrijske kraje — zetnlje, na kateri do- stojiio živi in pošteno dela. Zakoni za izvr§itcv agrarne reforme so vobče ze- lo dobri, toda način in čas izvedbe nista v mnogili slucajih odgovarjala splošnlm koristim. V Ceškoslovaški so izvedli agrarno rcformo, a niso zamenjali in kontuudirall pojma veleposestnik in veleposestvo. | Najprvo so izvedli agrarno reformo im j periieriji na velikih posestvih tujerodcev I in naselili zdrav nacionalen živeii, tako, | da tvorijo ti ljudje prave narodne grani- čarje. Seveda v Ceškoslovaški ni bilo razkosanje veleposeskv združeno s ta- ko ncvarnostjo kakor pri nas, ker ima tarn mali posestnik veliko veeji srnisel z'd agrikulturo ko pri nas. j Dva eklatantna primera bodeta naj- bolje razjasnila. kako je neekonomsko izvajanje agrarne reforme zmanjšalo poljoprivredno produkcijo in s tem oško- dovalo industrijsko produkcijo sladkoi- ja in spirita. Sedem naših sladkornih tovarn met- ' re leino proizvajati 6000 vagonov slad- korja. Tako bi bilo treba naši državi u- voziti samo še 2000 vagonov. toda faK- tieno se jih uvozi 6000, ker vseh sedem tovarn producira lc 2000 vagonov. In i zakaj? Zato ker je s parcelacijo posc- ste\' nazadovala kultura sladkorne pese i v k\ antitcti in kvaliteti. Na malern po- ! seslvu se sadi sedaj koruza, kjer je preje I ras!a sladkorna pesa. in kjer se pesa §e j sadi. se razlikuje druga od druge in in- j ma istega odstotka sladkorja, kar sc ja- sno vidi pri tovarniskciu izdelovaniu. j Kolika škoda je to za državo in njen ! budžel. je razvidnu k stevilk, koliko ] niora vsaka tvornica za kilogram slad- j korja plačati trošarine. Zaradi te. zinanj- j sane produkeije za 4000 vagonov je dr- zava prikrajšana letno za K'dno niilijar- do. In kje je izguba. ki nastaue, ko sc mora teh 40iW) vagonov uvažati i/. Ce- j škoslovaške z izdaikom 2.000.000.fXjO K i naše. volute? j .....>' ccni aa sludkor DlacaniD Ceika^a-^ \','l.sJdredl- lo. da mora jo deliti tc kredite- občine. Ko sc ie zahtevalo, da to izvršc gospodnr- ske zadruge, se je odgovorilo, dn bi jfh mord'i izrabile v strankarskc namenc. kakor da so občine garancija. da bi tega ne storile. V splosneni za sedaj ni nobuiega velikega upanja. Stroški produkcijo so vedno večji in neprestano rastcjo. kriv- da se pa pripistife kmetovalccm. čcs da povišujejo cene svojih proizvodov in po- vzročajo povišanje cen vsem ostalim i\- vljcnskim potrebSčinam. Preo-bširno bi bilo so spuščati v vse pojave dana^njcg.T neugodnega stania našcga narcdncjra gospodarstva, vsekakoi' poljedelci in pn- Ijedelstvo ni vsemu temu krivo! ZAKAJ PA NE IZVAŽAMO TI.'D! VINA? (ilavni kontingent ua^« -'¦ -''JRl ivori nedvomno v prvi vrsti žlto; poteni ziyina in meso. Izvažamo sicer se tudi nekatere drugv pridelke. a to ne pride toliko v poStev. V naši kraljevini pa se pridela tudi precejšnja količina vina, gotovo veliko večja. kakor je potrebna za domači koit- ZUT1- Lahko bi se torej izvažalo tudi vino, kar bi gotovo dobro uplivalo na stan/e naše valute. Ce že damo našim sosedom meso in kriih, dajmo jiin še vina. Pogrešalo bodv1 ga revno ljudstvo v domovini gotovo lažje, kakor pogreša meso in kruh. In zakaj se to vendar ne zgodi? Odgovor je kratek: Ker je naše vino predrago. Naši sosedi pijejo cenejšc vino, ka- tero lahko uvažajo iz drugih držav. Kcr^ pa je naše vino za izvoz predrago, se mora doma popiti — hočeš ali nočes. vi- liOgradnik ne sme imeti škode. Če n. pr. kdo sproži kako painetna in trezno misel, da bi gostilne naj bile ob sobotah zvecer in ob nedeljah zaprte, že nastaue silen sum in odpor. Kaj bode potcm z našinii vinogradniki, se sliši od cne strani. Vino naj ceneje da jo in ga Iz- važajo, pa bo. Ali pa res mora naše vino tako drago biti? Vzainimo vinogradjiika, ki je pridelal letos 10 polovnjakov vina to je po. 300 litrov polovnjak. okroglo 3000 litrov. Lc pa je prodal pO ?5 K liter, kar gotovo ni previsoko računjeno, saj ga prodajajo tudi po 28—30 in še čez, je izkupil za vino 75.000 K. Ako odračuni- nio vzdrževalne stroške okrQglo 25.000 K, kar gotovo ni prenizko racunjeno, mu ostane čistega 50.000 K, to je prilično toliko. kakor ima okrajni glavar letnc place. Razloček pa jc ta, da okr. glavar mora s tem kriti vse stroške za svojo in svoje družine eksistenco, študije svojJli otrok, katcrih ne more uporabljati doina. kakor to lahko stori kmetovalec, obrtnik ali trgovec itd.. med tem ko ima vino- gradnik vobče še ali kmetijo, trgovirro. obvt ali kako drugo podjetje, in je torej vinograd za njega le postranski do- hodek. Kje pa bode našel delavec, kmev all uradnik, kateri celi ted'en težko dela, svojo uteho, svoje krcpčilo in razvedn- lo, ce ne bodo v nedcljo gostilne odprte? Tako tarnajo zopet drugi. Delavec in uradnik tukaj sploh ne pn'deta več v poštev. ker če hoče eden be in 5e družino kriti, si ne more p»ivo- ščiti niti četrt vina, ker je to za njega predrago. Morebiti se sicer tudi tu najdejo iz- jeine, s takimi pa se vobče ne računa. Kdor cez teden težko dela, bode mu krepčilo vsaki čas dobro doi>lo, k temn ni treba ravno nedelje. Nasprotno, nedelja je dan počitka, t;ir,-i telo ni tako potrebno krepčila ko v tednii po težkeni dnevu. Kar pa se tiče razvedrila. je dvoin- Ijivo, če so ravuo zaduhle goslilniške sobe s pokvarjenhn zrakom za to najbolj prikla-dnc. Morebiti bi se našlo v lepem vremenu v božji naravi kaj boljšega, ob šlabtm pa doma pri kaki dobri knjigi med svojci, ali pa pri kakem prijatelju aii dobreni znancu. Kolikokrat sem videl kmeta, da koraJia ob nedeljah po svojom polju ali gozdu, dela tarn načrte za pri- hodnü teden, se snide konečiio s sose- dom, s kuterim pokramljata in se proti vučeru zadovoljn« vračata domov. Razvcdrilo tega kmeta je bilo goto- vo bolisd, kakor onega. ki jc scdel v za- duhli gostilni pri kartah, ter pri^el zve- cer s težko glavo in slabo volio domov. Kje in kedaj pa se bodo vršile te nc- štcvilne vesclicc in zabaye, katere pn- nesejo dobrodelnim društvom toliko čl- stega dobičkai, bode sc oglasil tretji, če ne bodo gostilne ob ncdeljah odprte? Da, da, čistčga dobička. Ako piinese veseli- ca dotičncmu društvu 5000 K čistega, se je na tcj veselici gotovo zapra<'ilo sto In se čez stotisoc kron — nai odnega prc- innžcnja. Tak čisti dobiček ima pac za narodno stvar jako dvoniljtvo vrednost. in kdo trpi to. kar se ie zapravilo na ta- kih vcselicah? Zopct v prvi vrsti naibolj in ;iaiobčutneje revni sloji, to je uelav- stvo, uradnlštvo in drugj aslu/.benci. Posledica vcselic pa je sc, da se razpasc vescljaöcnic hi pijančavanjc, ki gotovo zu nas Slovencc ni častno, če sc nas že izven mcj imciiujc narod piianč- kov. Če kdo rabi razvedrila in ima po- trebni denar, da si ga lahko privošči. mu je na razpolago glcdiSčc, kino, konccrti :td. To so zabave za knlturni narod, nc pa pijancevanic Le če se ne bo vJun piio ctz rncro, hn dobilo zopet cene, da si ga tudi tu pa (Nadaljevanje na strani 7.) _Stev. 148 »NOVA DOBA, Stran 5. Božična priloga. San (la bad, tožak. Iz arabščinc prevedel: E. Siiunic. Božič se jc zopet pribllžai, praznlfc milosrdja in usmiljenostl. Undo pritlska letošnja zima in da čutitl ubogini svojo gorjaco. Koliko je revežev, siromakov, kl nlmajo ne strehe, ne obl-eke, ne po- trebnega živeža. Kako zdlhuje zapusče- na uboga deca brez vsake pomoči. Naj bl ravno na Božic" premožni odprli svoja srca In se spomnlli tch revežev. Poslu- Sajte staro arabsko pripovedkol Za časa kaliia Haruna ErraSida, go- spoda vseh pravovernih, Je žlvel v me« stu Bagdadu mol, kl so ga nazivau SandaJbada težaka. Revei ni iruei nobč, nega premoženja, vsakdanjl kruh si Je slu2M s tern, da je prenaSal težka bra- mena na glavl in se od tega plClega za- služka skromno preiivljal. Nekega dne je zopet nesel prav te- 2ko brvme. Solnce je z vso silo pripekalo na zemljo in breme ga je močno utrudi- lo. Prlčel se je potiti, a vročina jü vedno bolj in bolj pritiskala. Prisopihal je mimo vrat nekega trgovca. Po poti je bila ta- ko huda vročina, tukaj pa jc bllo tako prijeino in hladno. Pri vratih je bila po- stavljena Slroka klop, nanjo je položil te- Žko breme, da bi se malo oddahnll in od- počij, tudi sapa ga je hudo duSlla. Od vrat je prihajal Cist zrak in iepo dlšeč vonj. Razveselil se je tega tcžak. Ko se je vsedel na klop, je slišal prijyten glas pevca in tamburice, bili so melodl- ozni glasovi nekc- vrstc afriSke recitacl- j-e. Tudi petje ptičev rnii jc prihajalo na uho. Zgoleli so in livalili Alaha na viša- vah. Bili so glasovi grlic, slavčkov, ko- sov, senic in prepelic Cudil se je sain pri sebi vsemu temii, glnjenost je navda- -Jtrte njcgovo srcc In čuti! se je srečneRa in bla Senega. Neliote jc vstal, prlbližal se vratom in skozi nje je videl znotraj hi5e krasen velikanski vrt in zapazl! v njem tiečke, sužnjc, služabnike, drtižino in sa- me take reči, kakoršnih bi nc videl nlti pri kraljlh, nitl pri sullanih. V nos mn je ndaril duh okusnih jedi, napravijenih na vse mogoče načine in dull dobrih, parfu- miranih pijač. Hvaležcn in zadovoljen je pogiedal proti nebu in vskliknil: *SIava ti Qospod, moj Stvarnik, ki preživljas vse, kar živi, brez razločka. Prosim te o- prosienja vseh grehov in žaliUv. (Jo- spod, ue odkrij v svoji pravlčnostl in vs-emogočnosti mojih napak in ne vpra- Suj, Usmiljeni, kaj sem zagreSil. Večna slava Tebi, kl obogatis" vsacega, ki hre- peni po bogastvu in oslr.omašiš, kogar holes. Cloveka povzdigneS ali poniiaS, kakor je Tvoja volja. Ni Alaha razun 'I e- be, ne močnejSega, ne mogočnejšega-« Ko ie Sandabad končal svoj slavo- spev in svojo pesem, je hotel nadaljevati svojo pot ter nesti naprej svoje breme. Nenadoma stopi predenj deček z majhni- mi zobki, lcpega obličja, fine kože, kra- sno oblečen. Prijel ga je za roko in ga nagovoril: »Vstopi, moj gospod te Mi- ce!« Težak se je ustavljal in se upiral vstopiti, a slednjič te zmagal decek. Pu- stil je svoje breme pri vratih v veži in stopil z dečkorn v dvorano. Nebeško krasna je bila, vse ie bllo v njej elegant- no in resno, gledal je krasne sedez> z dragocenlmi prcprogami, na lijih so se- deli Jmenltni gospodjc Dvorana je bila okrašena z raznovrstnimi cvetlicami, ki so razSirjalc omamijivo vonjavo kroR scbe. Videl je vseh vrst sladkarije na dragocenih krožnikih, različno sadjc, polno različnih okusnih jedi in raznc pl- Jače. Lepe sužnk so stale vsaka na Svo- Jem prostoru in čakale na migljaj, da strežejo. Na vzvišcnem sedež« pa je predsedoval imeniten star mož, Castit- Ijiv, s sivimi lasmi na glavi in sivo dolgo brado- Iz njegovega obraza je sijala do- brosrčnost in milina. Cela poslava je Iz- ražala \^ličanstvo, moč in cast. Sanda- bad se je pri pogledu na vse to čudil In mislil sanr pri sebi: Pri Alahu, ta hiša Je gotovo bivališče duliov, Čc ne kraijeva ali sultanova palača. Nato se je globoko prlklonil, pozdravLl-navzoffe, poljubil tla, obsfal nepremiino s ponižno sklonjeno glavo. Hišnl gospodar ga je povabil, naj sc vsede, kar je revež hltro storil. Približal se mu jc in ga nagovoril s prijaznimi besedami ter ga tolažil, da je dobrodoSli gost v njegovi hiSi. Dal mu je prlnestl raznovsstniJi jedi, kl so bile dobre in o- kusne. Snndabad težak se ni branli, pri- ce1 je jesti In jo jedel, dokler se ni do do- bra okrepčal in nasitil. Zahvalll se jo In spicgovoril: »Hvala Alahu in jdbl za vse dobrote-« Potem si je umll roke in s>e zahvalil vsem navzočim. Qospod mu je rekel: »Pozdravljen v moji hl5i, tvoj prl- hod bodi .blagoslovUen. Kako tl je Imo? Kaj je tvoJe opravilo?« Sandabad mu je odgovorll: »Sanda- bad ini je ime, težak. težka bremena no- slm na glavi, da si prlslulim najpotreb- nejse za življenje.« S smehljajočim obrazom mu je oa- vTnil Qospod: «Ubogi težak, znaj, tvojö in moje ime ]e jednako, tudi Jaz sem San- dabad. Moja iskrena želia je, da ponoviS se enkrat slavospcv, ki si ga govoril, ko si stal prod vratl« Ubožec je vzdihnil in mu rekcl: ' Prosim te pri Aiahu, ne j^zl se nad me- noj. Težko ie breme, ki ga no-sim dan za dnem in utrudljivo je moje delo, a tcžje 5e se prluče ljudje dobrosrčnosti in u- smiljenja.« Dobri gospod mu je pa odgovoril; *Ne žaluj, ti si moj brat, povej ml vendar slavospev, obiudoval ga bom In se v sreu radostil, ko ga sli5im. < Težak se je udal in povedal slavo- spev- Občudoval ga je gospod in solze ginjenja so tekle po njegovih licih. »•Brat moj«, je. vskliknil, >-pri Aln- hiu, tudi iaz sem bil v rev^inl in stlski. Veliko sem moral pretrpetl v življenju, predno sem postal bogat in sezldal to palačo, in si pridobil vsega, kar je za Ži- vljenje udobno. Srce moje pa čuti kljub ho^astvu in sreči za vsakega revcia. Ti si trpin, a postcn in udan Alahu. Ostani pri meni in vživaj z menoj od bogastva. Naj ti olajSa Alah. Vsemogočni, Usmilje- ni v rnoji hiši ivojo revščino in naj ti sije od sedaj naprej solnce radosti in vesc- Ija v inojem bivališču«. Rista Savina „GoNposvctski sen^. NajnovcjSe delo Rlsta Savina je narodna opera «Oosposvetski sen«. Z njo se otvori prihodnja sezona Ijubijan- ske opere. Snov dejanja je zajeta iz dobe u- toučenja korotanskih vojvod. ViSek nje- Kov je v starodavnem obredu, ki spa- da v eno najsijaJnejSib poglavij na5e zgodovine in demokraclje. Od ljudslva ustoli6eni knez jc Bernard, eden poslea« njih vojvod, ki so öutill slovensko. 2ena mu ic Juta, lepa plemenita hčerka Č^3- Skega kralja Otokarja I. PFcmisla. O njeni sniLbltvi Jc ohranjena zgodovinska legenda, v operi Slroko razpredena. Juti nosi prečuden prstan. Proro- kovano je, da bo Jut in soprog kdorkoli, ki ji prvi sname prstan in si ga sam na- takne. Bernard.se ji približa preoblečen v berača In ji pijan ljubcznl iztrga prstan. Juti sovražna je Margareta AndeSka, ki hoče Bcrnarda pridobiti sebi. Tu sledlta dva odlomka iz librcta, ki sta ga sestavila skladatelj in Pranjo Roš. Prvi je omenjeni prizor med -into in preoblečenim Bernardom. Bernard. O, j)leinenita kneginja, vani hvala za usmiljenje in za darilo siromaki1! Juta. Kakor sem čutila, sem storila. livale ni treba. Bernard. 0, kneginja, jasna in vzvišena, odeta v Skrlat in zlato, v bogati, lepi rnladosti na zemlji zivile nebo. Jaz vein, da življenje vaše je sama blesteča sreča, je zvezda v vlsoki dalli. In kadar od vaše mize, od mize vaših bogastev drobtlnica pade mod nas; smo srečni Se ml od vaše vcllke srece. Juta. Kako se moti, kdor misli, da srečo dasta škrlat Jn svetlo zlato I Nikoli! iPod bleskom živi srce, hot vaše ubogo, slabo do prave sreče hoče, kl je ne da zlato, srce si jo samo ustvarl, zgradi ji v notranjostl dorn. To sreča je, druge ni! Bernard, Kako Je resnieno to, kar mlsllte, loieginja! Svetnica ste, saj tako ste dobri, mirni, sijajni, da bl vas častll, slavil do konca svojih dnl. (Poklekne pred njo.) Juta. Ne hvalite besed človešklh ust! Pernard. Kneginja ste po rodn in plcmenitem duhu. 0, blažena dežela, ki vi ste jl kneginja, o blažen oni rnož. ki srečen bo nekoiS ob va5i strani. Alargareta (se približuje opazujoča; zase) O, glej jo, Juto! Kako ugaja Jl berač! No. to bo tieba po gradu razglasiti. Bera4 in Jata! Haha! (Odide. Zmračilo se is) . Dwuard. Dajte mi roko, da jo poljubim. Vem, da berač sern, vcm, da iem dizen, ali za hip bi rad bil srečen. (Prime roko.» O, blagoslovljena roka dobrotna! Tu na tej rckl prstan bksti se, ve-di Bog, koinu srečo ust\rari. Ustnice moje žejne in plalie naj te poljubijo. Naj za hip me vsega zajame sreča najvifija. (Poljubi roko J O, biaKoslovliena, tajna minuta! Skopa si sre^a. samo trenot«k si mi sijala, ie si izginila v iKdosegljivost. Že ste minüe, blažene sanje in mi pustilo težko zavest da ni zanic sre^e, mini, življenja več! (Plane kviSku.) Moie srce, moja duSa žejna, gladna hrepenita, da za vselej pridržita srečo sebi! Naj zgodi se! (Vzame ji prstan s prsta.) Juta, Prstan, prstan, kje je prstan/ Bernard. O, Juta, kraijeva hči, berač pred teboj stojini, na moji roki .ie prstan in samo smrt mi ga vzame, življenje in tebe I njim! (Odide.) Juta. Moj prstan! (Strmi za bera^em potem sc obrne h gradu.) Margareta (z gosti in slugami, ki nosljo baklje.) Qlejte Juto! Toda kje je berač, kavalir? (Vsi se počasi umaknejo. JuUi stopa po- časi s povešeno glavo mimo Margarete, ki jo gleda sovražno.) *¦ Juta je kneginja. Po Bernardovem usto- ličenju govoTi ljudstvu: Pridite k meni. sestre, pridlte k raeni. bratje! Hočemo biti dr ižina velika, srečna. cdina. Pridite vsl prez'nni, Juta vas braniti hoče, z vaml trpeti hoče. Moji dragi S!ovrenci, vaša domovina naj bo tudi moja, Narod mojih bratov. narod mojiij sester. vaših bratov in sester, narod ponosnih Cehov vas pozdravlja z menoj! Or, MILKO HRASOVEC: ftptiiiiiiii počitiiic. 1, Bohlnjskl kot, Le redke so bile kapljice dežja, a katcrimi je letošnje leto narava najiojila žcjno eemljo. V Bohinju pa je Ulo kot iz 5kafa, $>q smo bili očarani po divjili sav- skih soteskah, po katerih nas je vozil vlak. Ogrotrma pogorišča kažejo mesto. kjer so stale velikanske žage verskeg^i zaklada v Nomenju. Po robovih soteske je divjl požar požrl lepe gozdove in ž njimi milijonsko premoženje. Na hribčku čepi »ajdovski gradec«, razvalina, ki jo oi>eva Prešeren v svojem »Krstu pri Sa- vici«. Kolodvor, va$ ter eel bohinjski kot se odlikuje po odličnl snagi, ki te prijetno iznenadi tudi v borni kmetski bajti. Si- cer je bornih kmetičev malo, kajti I3o- hinjei so si po svoji pridnosti, vztrajnim delom in zmernostjo ustvarili Iepo pre- rnož^nje1. QIavni dohodek tvori živino- reja, les in tujski promet. Bohinjska 2i- vinu je odücne kakovosti. Dobra gorska pa5a Jo poäpesuje ter nstvarja vse preci- pogoje za dobro mleko. To pa zopet Je predpogoj zelo razširjenega sirarstva, ki spravlja na naš trg znamenit bohinjski sir. Bohinjci dobe za sir letno mnogo sto- tlsočakov dohodkov. Qotovo je tu ediuo urejeno sirarstvo cele naše pokrajine. Lesna trgovina cvete vsled narav- nega bogastva gozdov in bližnje državne meje. Na bohinjskem kolodvoru čakajo celi vlaki lesa, ki jih bohinjski predor po- žira in spravlja v Italijo. Ob deročih rc- kah in potokih pa stoji žaga pri žagi, ki reže les naših gozdov. Najvažneiši letni dohodek pa tvori nedvomno tujski promet, ki se je jz skromnih početkov razvil ter dobil ne- pričakovan razmah. Ugodn-e železniške zveze posebno z Ljubljane ter bližiria veHcastnih gora pospešujejo tujski pro- met tako, da je v sezoni vse pretesno in premalo. Svetovna vojna pustila je Bohinj- cem nekaj lepih spominov. Posebno Iepo §iroko cesto^ki je izpeljana le z malen- kostno napetostjo do tlk pod slap Savi- cc. Automobili vozijo do konca. odko- der se v 10 minutah lahko pride do sla- pa. Naravne krasote z autornobilnlm prahom res ne pridobe, vendar pa je te- pa cesta tujski promet brezdvomno zelo povečala. Od železnižke postaje v Bohinjski FJistrici bila je izpeljana tudi cestna ze- leznica, ki so jo pa 2al razdrli in mate- rijal razprodali. Omnibus, ki ima zvezo k vsem vla- kom te po kratki vožnji med polji In travniki spravi ob divje bobneči Savi v gozdove z močnirn, zdravim zrakom. V veličastnl gorski pokrajini ob vznožju gora s pogiedom na divje vrhove Alp, zaglcdaš cerkvico Sv. Janeza in gladko površino jezera. Cesta vodi tik ob jeze- ru do njegovega konca, kjer pridrvi vanje kristalno čista Savica. Cel čas uži- vaS vedno se mcnjajoče krasne poglede ter srkaš zdrav gorski zrak, v katerem PüZf.bis na vse križe in težave svojega življetija. Sumenje in bubnenje \ode. ob kaleri gre pot, te spremlja vedno dalje. V globokih zelenih tolmunih Svigajo vitke postrvi. Končno dospeš v skahiat kotel Savice, kjer vodu v inogočnem curku pridrvi iz skal in pada v kotlino, kjer se razbija na tisoC in tisoč kapl.iic. Strand »NO VX DOB X* Štev ISO. Velieasten pogled moti naprava cicktric- ik» ccntrale, ki črpa vodo iz spodnjega bazena, ter jo po lesenih koritih in /e- leznih ceveh odvaja k turbiuam, ki cla- jejo električno razsvetljavo ccli okolicl. Res divno je kraljcstvo Zlatoroga. Kamor stopiš, povsod občuduješ veliča- sivo in krasoto narave, ki te obdaja. Razven domačih gostiln in hiS, kjer tujcem povsod izborno in ccno postre- žejo. so na razpolago hotcli Sv. Jane/:, Zlaiorog ter Sv. Dull. Prva dva oskrbuje »Slov. plan, dru- štvo«, drugi je sploh njegova last, Sv. Duh pa ima prijazno in skrbno oskrbo. V ten hotelih bodo tudi najbolj razvajem in omehkužcni mestiani našli vsega, Ce- sar želijo. Oni. ki ljubijo lc kratke sprc- hGde, bodo s sprehodom k Savici, k iz- viru potoka Bislrice, na K'odico, skozl Fužme v Srednjo vas z veličastnim po- gledom na Stožec in Triglav bogato po- plačani za neznaten trud. Sportniki imajo na jezeru s kopu- njem, plavanjem, veslanjem in ribolo- vom zabave dovolj, hribolazce pa vuhi Črna Prst, Bogatin ter celo mogočno tri- glavsko pogorje v svoie osrčjc. Bohinjci so veliki in moeni Ijudje. Ob nedeljah lahko občudiiješ šrevilne res kremenite postave z izrazitiml, energič- nimi potezaml v obrazu. Ljudstvo jc zdravo in pošteno: go\nv\ nialo, pa be- seda mu je sveta. Dosti ie videti naroct- nih gorenjskih noš, ki so se tu rajdalje ohranile. Brezdvomno je Bohinjski kut eno naših najlepših ter naiboli» nbiskanih le- toviše in vzletlšč, ki ima siiajno bodoC- nost; Poscbno radi tega, I.er ima vsc predpogoje za zimski sport, ki se je prT- Cel letos zelo lepo razvijatl. Kako Lahi upropaščajo slovansko šolstvo v Istrl? (2atosten dokument laške »dvatisočletne kulture«.) Pred laško okupacijo je bilo v Istri (izvzemši otok Krk in Kastav z okolico) 137 javnih hrvaških šol z 204 razredi. v katerih so poducuvali 204 učitelji in učl- teljice. Razun tega je vzdrževala Dru7- ba sv. Cirila in Mctocta za lstro 39 J5«»- sicih šol z 60 razredi in II otroških vrt- cev, v katerih je podučevalo 73 učnlli moči. Danes je zatvorienih 58 javnih Ijiul- i-kih šol; a število še ni popolno. Družbine sole so vse zaprte. Pred laško okupacijo so inieli Hr- vati v Istri: 1 višjo gimnazijo v Pazimi, 1 nižjo fcomunalno realno gimnazijo v O- patiji, privatno žensko učiteljišče v Pa- ?.inu. pripravnico za učitcljišče v Pazin«, gospodarsko šolo v Pazinu. Danes so vse te sole zaprte. Moško učiteljišče v Kastvu služi po- trebam državljanov SHS. Na razne pritožbe jugoslovensklo zastopnikov ie laška vlada priznala, da je zaprla v Julijski Benečiji več slovnn- skih šol radi pomanjkanja učiteljev. Na to laško trditev je treba pripom- nit': Res je da ni v Istii toliko nčitellev in učiteljic, kakor jih je bilo pred laško okupacijo. Temu pomanjkanju so pa kri- ve laške oblasti same. Ko je laška voja- ška oblast zasedla lstro, ie takoi zaprla vse družbine sole. Učne moči so deloma internirali, deloma so pa utekle. Zapril so tudi mnogo javnih Sol, učitelje odved- li na Sardlnljo ali pa v taboriSče v Vero- no, drugi so pa uSli pred nasiljem. Prc- ganjanje pa je trajalo tudi še, ko je vojna ob'.ast odstopila mesto civilni. Mesto vo- jaškega se je pojavil faSistovski teror. Najtežji udarec pa je zadala laSka vlada našim šolam letos z dekretom, ko je vsem provizornim učiteljem — in teh jc veliko — ustavila s 1. septcmbrom tl. plačo in druge priboljškc. Mnogi izmed njili imajo družino in otroke in bi!i so Piisiljeni. da si poiščeio službe drugje. Cu bi laška vlada pustila tc učiteljc, hi lahko izpolnila skoro vsa prazna mesta. Tudi za druge sole bi bilo dovolj ii- čiteljev; a vlada jih noče nastavlti. Do- volj je učiteljcv domačinov, ki sc poti- kajo v tujini in bi se radi vrnili v donio- vino, toda radi postopanja laških otjlastl jim je vrnitev onemogočena. O šikanan, katerim je istrijansko učiteljstvo izpo- stavlierio, nočemo govoriti. Namen La- hov je prozoren: toliko časa treba uči- teljstvo preganjati, da se konečno navc- liča in odstrani. Sole, iz katerih so odstranili učitel]- ^tvn so ali znprtv ali snnio na v'do/ nd- prte, kakor n. pr. šestrazrednica v Pazi- nu, na kateri so pustili od vseh učilelj- skih moči saino eno učiteljico, ki pa no smc podučevati. Siično je v Sv. Nedelji kraj Labinja. sola ni zaprta, a je v njci vojasnica, jednako v Klani. Šolsko po- slopjc v Falcih pri Višnjaku so spremc- iiili v svinjak, v Livadah pa v konjušin- co. — - V krajih, kjer so Lahi zaprli .slovan- ske sole, so odprli laške. Prebivalstvo pa, ki čuti slovansko in noče pošiljat! svujih otrok v laške sole, se sili z gro*- njami in kaznhni, da to stori. Na interpelacijo poslanca dr. Pod- gornika je odgovoril državni podtaiiiik da se je otvoriio 100 slovenskih in hrva- Skih sol v Julijski Bcnečiji, če se niso o- tvorile še drugje, je vzrok v pomanjka- njii šolskifi prostorov, posebno v poci- ročju vojnih opcradj in v pomanjkanju nčiteljskih .moči. To pa ni res. Istra Ima priblizno'Se vedno jednako število prebu volstva in vojnih operacij.. ki bi poruSilo f>o!e v Istri. ni bilo. Laška vlada se je odloOila otvonti laškc sole v vsakem kraju, kjer se prija- vi 15 otrok. Ce se jiii pa ne dobi toliko skupaj, poskrbe karabinerji, ki tolčejo o- troke in stariše toliko časa. da privolijo. Na razne hrvaške Sole nastavljay) lačkc učitelje. ve^inoma Sicilijance, ki liir.rajo skrbeti, da pride šolska uprava v njihovc roke. O srednjih šolah pa sploii ni govora. Tako skrbe nadtiti Lahi, kl sc po.'iasajo s kulturo svojih prednikov In starih Rimljanov, za izobrazbo dobrega istrskega ljud.stva. J. Z.: Nesmiselnosfi v obrtniški organizaciji. Mariborsko obrtniStvo je na r.\ ojeni ludeljskcm siiodu glasno in jasno posta- vilo zahtevo za uresničenje ustavniin po!om zajamcene ustanovitvc tnaribor- ske oblasti. Da se je pri tern sklepu v polni meri zavedalo narodno-poutične in praktično-gospodarske potrube obrtni- i-tva na bivšem Stajersken1, je neizpod- bifna istina; resnica je pa tudi, da za tern eklenoivv muriborsiktMEA uWrtuiitva litoii jiL'dvoiiino cclokupuo obrtniStvo na b.'v- Scin štajerskem in v Prekiuurjii. ObrtniStvo na bivšem Stajerskem je faktor, s katerim bi moral) mcrodajni krogi resneje računati; ne samo po svo- jem Stevilu. ampak tudi po svojem go- spodaiskem delovaniu in streinlienju zasluži vsestranskega iivazevanja, zlasti pa večjega uvaževanja s strani oblastev. kot se je temu dosudaj posv^^alo. Osobi- to Ljubljana ni nikdar imela za naše po- tiebe zadostnega smisla, — nasprolno, občuilmo zlasti v zadnjem casu narav- ncst neke vrste nasproto^anje naäim In- teresom in naši volji. Predočujem Vam samo, s kako naglico se merodajni Ijub- lianski krogi v zadnjem času zaganjajo v usianovitve odnosno razSirjitve pokra- ¦inskih zadrug, seveda s scdežem v LJu- bljani. — Komaj jim je oddclek mlnistr- stva trgovine in industrije odobril eno tako mrtvilo, ustanavljajo že drngo in kmaiu na to zopet iitamo v duevnikln, da ic pokrajinska uprava na podlagi ne- ke naredbe delovanje te ali one zadruge na bivšem štajerskem razširila. Da jih pri tem protest predstaviteljev obrlmli zadrug na Spodnjem Stajerskein prav niC ne moti, bodi Ie mimogrede omenjeno. Pribito bodi samo, da so take zadruge za naSe razmere nestvor organi?.acijskega clela. Tako so v zadnjem Casu nastalc po- krajinske zadruge klobuCarjev, stavbe- nikov, zidarjev, tesarjev, jermenarjev In sodlarjev in pred nekaterimi dnevi tudi brivcev. Ustanovitev zadruge zidarjev in te- sarjev izvršila sc je preko že od nekdaj cbstoječih spodnještajerskih zadrug tcli vrst. Vse te zadruge nastalc so pa prekö volje štajerskega obrtništva brez toza- devnega privoljenja naše zveze. — na diktat Ljubljane — in proti jasnim dolo- ci'.om § 111 in 111 a obrtnega reda, ki velevajo, da je ustanovitev odnosno raz- širitev pokrajinskih zadrug mogoča Ie /. voljo in v sporazumu prizadete zveze (v teni slučaju torcj celjske) ter prizadctm zadrug. ludi naredba od 15. uovembra 1919 ki Sc dosedaj ni bila od zakonodajnega odbora odobrena, nima nainena in nc more spreminjat'i obrtnega zakona, air.- pak hoec Ie pospe^evati ustanavljanjc strokovnili zadrug tako, kakor to znhte- vajo geografičnc razmcr-e in gospodarski inturesi prizadetih strok. Ce se vlada sklicujc edinole na nuie- njc ljubljatiske trgovskc zbornicc, ne mo- re to držati, ker se je to mnenje g'otovo iz:ek;(» brez sporazumu s Stnjcvsklm dhrtniStvoni. Prezirati v takih slučajih miičtije o- brtniStva, se pravi igrati vabauk. Neti- poštcvanje naših razmer in potreb je cm, ki bije demokratizmn in pravičnosti v obraz. Kam plovemo v takem nesporazuni- ljenju? Kaj hočemo z žadrugami s Pi'c- obširnim delokrogom in s sedežem na perileriji pokrajin^:? Na bivšem Štajerskern je dovoij o- brtnistva vsake stroke, da si s pomočjo naScga zadnižncga instruktorja lahko u- stanovimo lastnc, bodisi okrajnc, bodisl okrožne, cvcntualno županij.ske zadruge. Trdim celo, v kolikor poznam razmeic. da jele pri maloStevilnih obrtiii potrebna ustanovitev županijskih ali okrožnih za- drug. Malo5(evilne obrti se spojijo v Žu- uanijske ali pa v strokovnc zadruge celj- skega in mariborskega okro-Xja, vse drn- ge pa za politične odnosno sodne okraje: V mestiJi za mesto event, za okolico, na dt:?.cli po geografični legi in gospoda?- skih razmcrah ter po sorodnosti strok. Koncam: Po najboljSlh in največjih naših možeh sestavljena ustava nam v svrho povzdige gospodarskega in naci- jonaluega života zagotavlja decentraii- zacijo države na upravne oblasti. V (em hipu pa nam Ljubljana centralizira ^a- dr ;ge proti naši volji in naSim irite- resom! Ali ne bode oeljsko obrtniStvo, ki je /e od nekdaj stalo vr prvi vrsti našlh bo- jevnikov, na svojom nedeljskem sestau- ku dalo duska nezadovoljstvu Stajerskc- ga obrtniStva nad temi dogodki? Ali bo- de zavzelo svoje stališče? Opozarjam na to tudi naSega g. poslanca! RAZVOJ NA NARODNO - GOSPO- DARSKEM POLJU V JUGOSLAViJi OD PREOBRATA DO DANHS. V tem žalostnem času. ko brnilo KnriKe, nialočlušnosti, omalovazevaiija, kot Iirošči maja mescca po zraku, sc ti Ie redkokedaj posreči, da zve§ tudi kaj raz- \ L'seljivega, važn-ega in pozitivuega. Ti lirošči-malkoiitentjc tc zasledujej') vsc- pnvsod, ne mores jim ubežati. Ores v gozd. se vscdcS na klop, da bi imel svoj mir; že ti pribrni nasproti tolst keber In ti zabrusi svojo ostudno pesem, češ pri nas so .sicer bukve res dobro zclene in soo'naio lislje imajo tudi, tako, da mi ni treba ravno stradati, pa vendar bl bil ra- je tarn prekp meje, kjer slcer ni toliko .hrane, drevje je bolj golo, ampak red U majo tarn, red. Ce se preveč kebrov na- bcre na drevesu, pride prav gotovo moC- na sila, ki potrese drevo. Samo najmoC- nciii se vzdrži v listju, vsc ono,. kar ni trdno v nogah, pocepne na tla. Onim pß, kl ostanejo gori, se godi dobro In hrane je dovolj, Takih »hroščev« — pravim — je pri nas dovolj in da jim utečeš, se od časa do t-asa treba zaprcti v svojo delavnico in delati. Tja ti ne sledijo. Utekel sem torei te dni v svojo pi- sarnc In vzel v roko debelo publlkacijo »Kompas« leta W22. Listal.sern po knjlgl in odprl oni del, ki sisteinatično navaja vsc naJe jugosiovenske. delniške družbi: den^rne zavode in industrije, kot jih ima- mo danes tri leta po preobratu. Nehote sem segel i>o «Koinpasu« iz leta 1914, torej pred vojuo izdanim in začel primer- jati. Snov me je začeln vedno bolj zani- mati in mislim. da ne storini napačno, ce priobčim sledeča dejstva, ki so razvesc- ljiva za onega. ki že vc, da sc lepo razvi- jamo, in podučljiva za onega, ki nima ail noče imeti te zavesti. V mislih imam pokrajine tu preko, torcj one, ki so bile ujedinjene: Sloveni- io, Ifrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Her- cegovino. tiočem navesti v Stevilkali, koliko je bilo v tch pokrajinah pod sta- rim rcžiniom delniškili družb, namrec bank in industrijskih podjetij leta \9\-\ in ko>iko jih jc danes. Doba med vojsko ie bila mrtva in sc lahko vzame za podlaso lcto 1914, kajti od tega leta do prcobra- ta ni bilo bistvenih sprcmemb in tem POiJlLeta 1914 jc bilo v gori oziu^cnili pokraiinah 113 bank osnovanlh kot üei- &cdru*bc. leta 1921 213. torcj za 100 več. Od tega je odpadlo Itta \9\ i na Ljnbljano 5, sedaj 11, na Maribor 4, su- daj 7, na Zagreb 15, sedai 52 in na Sar,<- jevo 8, sedaj 21. Še bolj razvcscljivc so Stevilko pri industriji. Evo: 1. 1914 1. 19* t Kupiilišča, zdraviliica in Iioteli: 10 1-1 Stavbene družbe, industrija za pro- izvode iz zemlje: 17 b4 Stekto, porcclan, glinasti i2delki: 1 8 Rudarska in želczna industrija: 12 32 Strojne tovarne in livarne: 4 36 Pivovarne, žganjarne in sladarne: 8 21 KcmiCna industrija: 10 30 Pctrolej, asfalt, olje, sveče in inHo: 2 13 Parni mlini, riž in škrob: II :S Elektrotehnična industrija: 2 15 Slavbe in gledališča: 2 6 Lcsna imlustrija: 13 95 SkiadiSča: 3 / IJsnjarska industrija: ' 1 16 Papirna industrija in tlskarne: . 23 b3. Tekstilna industrija: -7 20 Sladkorna industrija: ¦¦ I 1 Ra/ne Industrije: 25 105 Skupaj: 155 5ÖI Iz tch suhoparnlh števiik se da iriir- no sklepati, da se Jugoslavlja krepi in razvija od preobrata sem. tudi v onlh krajih, ki so pnpadall včasih Avstriji. oni inačehi, ki je znala z lepo gesto dati boubonOck. ni pa dala one tcčne hrarie-, ki je potrebna za razvitek telesa in or- (ranizma. Morda so moje vrstice vendar lc main pripomogl-e k večji samozavesti in utrdüe v tem ali enem pesimistu vero v Jugoslavijo, njeno bodočnost in njon raz- vitek. VODNE SILE V JUGOSLAVIJI. ZagrebSki »Tehnički list« (Stev. 16- 16) je objavil obsirno razpravo o vodnin silah v Jugoslaviji. Na posamezno Po- krajine odpadc: Slov e n i j a raz^laga v ceLni / 322.452 konjskimi silaini 40 rek. IzrablJc- nlh jc doskj 09.052.8 HP, vrše se napra- ve za 1.783 HP, koncesije so podeljenc za 114.000 HP, potjmtakeni ostnnc KT/.nio.o nv ncizrabljenih. I i r v a t s k a in S1 a v o n i J a ima- tc 259.340 HP 12 rek, a izrabljenih je lc 5.800 HP. Delajo se pripravt za 440 HP, koncesije so podeljene za 15.000 HP, na razpolago ostanc 5e 23S.100 HP. D a 1 in a c Ua ima 143569 HP, iz- rabljenih je doslej 44.680 HP, D o s n a in Hercexoviim nit- dita 576.755 HP trinajstih rek in tz. biat. V V o j v o d i n i pride v poStev Ie KralJaPetra prekop z 130 HP. V Srbiji, Crni Oorl in Mace; doniji je podiobnejša statistika vskd raznih težkoč nedojnana. Poljedelsko ministrstvo zblra tozadevn^ podatke. Približno cenijo vodne sile v teh pokra- jinah na poldrugl milijoh HP, kl jih bo moffoče uspešno izkoriščatl še le, Ko bode izved-ena melijoraclja in kanalizA- cija zemlje. Najvcč vodnih sil je izrabljenih. y Slovenlji. Vellkanska elektrafna v rali (irefje največje podjetj^ svoje vrste na svetu sploh) more prolzvajafi 47.^00 HP. Mnogo se piše o raznih projektih, da se U- ogromne mnoiine elektrike dopeljelo v industrijska sredlšča, ined drugim tudi v Zagreb, t. j. v razdaljo 200 km. Druga vclika elektrlčna centrala v Slovenlji Je ZavrSnica. Mnogo je 5e drugih mai.jših, Sniijc se clektrična centrala na Savi pri Krškem, kj bi naj oskrbovala s tokorn Zagreb. Na Hrvatskem je največja elekt- rarna na Kolpi pri Karlovcu, ki daje 3000 HP. V Dalmaciji izkori^a slapove Krke in Cctine vcčinoma laSki kapital, zlasti družba »Sufid«, Bosna in Hercegoviua imata največ vodnih sil, a izrabljenih jc le malo. V Srbiji je nekoliko centra!. ln- nimiv je projekt ogronmc clcktmnie ki bi proizvajala 4-5 mrljonov HI in bi bt- la brcz dvoma nalvečja v Kvropi. To vclikansko voduo silo je lnogoče dobiti, ako se napelje Prespaško jezero, ki je 906 in »a^ morjem, v Oliridsko jczero. 090 m nad morjem. Naši državi so se že stavllo med- narodne ponudbe. KUPUJTE »PROSVETNO KNJ1Ž1CO« »KLUBA NAPR. SLOV. AKADtiVUKOV V CELJU«! buv. 150. »NOVA DOHA« Strati utm Kdo od revneisih siojev lahko četrt Irrra privošči, ki ga jc m »rdrt najbolj Po- treben. Ce pravijo vinogradniki. da je tu- di drug« vse drago, naj jim bode v odgo- \«ir, da v primeri /. vinom nobena potro Fiscina ni take draga. Nai primeriatn s.'i- uto meso ati mleko. Eden kg mesa je jiotovo tnliko vrcden in Le vec. ko en li- 1.1-vi?ia in vendar se za znesek, kolikor sirtKe v gostilni liter vina. dobita skoro _' kg mesa, čeravno jc tudi to pretirano i;r;-;jfo. Ceno nileka /. vhiskimi primerjati pa re sploli ne da. Liter nileka po 10 K je gotovo prc- drago. Pa kdo bo trdil, da niso •» litri mle- ka vcč vredni. ko 1 liter vina? . .. i- Dobava drv. Komanda Dravske di- vizijskc oblasti v Ljubljani naznanja tr- i-ovski in obrtniSki zbornici v Ljubljaui. da se sklene due 30. dec. tl. v iutendan- j tiiri komande Hravske drvizijsk-.» oblasti v Ljifcbliani neposredna pogodl)a s?lcdo dor-ave 6580 ma trdih drv. Predmetni o- irlr.s je v pisarni trgovske in obvtniške xburnJce. pogoji pa pri divizijski inten- .danturi \- Liubljaiii interesentoin na vr ogled. i Državiic bligajne morajo sprcietna» i\ %$e novčanice Narodne banke bre/ o- ¦/Ara »a višino vsote, ki se pfača. Povo- iioui vi)rašanj, ali morajo earinskc bla- gajnc pri plačevaniu carinskih pristojbin .po deklaracijah sprejemati tudi drobne novčanice po 10 Din, kadar gre za velike vsote, se je genera Ina direkcija car ine obnxila za pojasnilo na pristojna mesta )j) je dobila od generalnega inšpektorata ir.JnKtrstva financ cxlgovor Narodne hnnke pod br. 64603, /. due 30. nov. tl. -lewecc vsefcine: »Po zakonu o Narodni K-iitki in zakonn o dr/. računovodstvu so mivčanice Narodne banke obee plačilno sredstvo v cefi državi in vse velike in drobne novčauice se mornjo sprejeniatl brez vsakili oinejitev kakor od poedin- cev,_tako od cfrz-avnih oblasti in drugih /iM'OdOV. Nove takse lia biljarde- S 1. jant;- wrjem 1922 bo place vati novo takso za hirjardc. Pej taksi so podvrženi vsi bi- ::,, di v javnili lokalih, potem tndi biljardf c'ruSrev. klubov in n-druženj. Oproščeni so sain«_bi!jardi v privatnih hišah in bi- nartTTv sKTadlščih, na katerih se ne tern. Taksa je dvojna: za priiavo enkratna po SO K in razen tega letna taksa po 200 K. Vsakdo. kdor hna biliard bodisi kot last- nik. bodisi kot najemnik, niora pristojm> niL' dnvenemu nradn prijaviti tvrdko, ka- 1;cr*i K biljard izdelala in številko istega, in sicer predno ga postavi; biljarde, ki sedaj že stojijo, pa najkasneje do 15. ia- nuarja 1922. To prijavo je kolkovati z 80 K. Ta prijavna taksa velja, dokler je biljard v posesti oncga, ki ga je prijavil. !Pok:g tega je vsako lelo do 15. jan. do- Djfuesti davčnemti nradn letno takso po ^00 K v kolkili, ki se porabljajo na nrad- nem potrdilu. ki se ntora izdati vsako ieto. Ako se med koledarskim letom bi- Ija^d odsvoji, mora dotedanji lastnik to ilavčnemn uradii z vlogo, kolkovano z S kronaini z navedbo imena novega last- Jiika prijaviti. Novi lastnik mora potem tekom 5 dni zopet plačati prijavno in tu- di ietno takso, nc glede na to. kedaj med letcm je nabavil biljard. Takse se mora- jo plačevati za vsak pos^mezen biljard in za vsako Ieto poscbej. Kdor ne plača (aks pravočasno, se kaznuje s pet oziro- rrm trikratnim zneskom poleg redne. taksc. Povlšanje inoiiopolne taksc na ci- j^aretni papir. Z odlokom npravncga oü- bora samostojne monopolske uprave z Une 26. nov. je povišana monopolska ta-- ksa na cigaretni papir na sledeče zne- ske: 1. na cigaretni papir v risih, na ka- terega se je doslej plačcvala taksa 1600 Oin v zlatij, t. j .3200 Din v srebrn od (00 kg, se plačuje odslej 3200 Din v zla- tn, t. j- 6400 Din. v srebru od 100 kg brw- to teže. 2. na cigaretni papir v knjižicali in stročnicah. na katerej?a se je odslej placevala taksa 1600 Din v zlatu, ty 3200 Din v srebra. se l-lacuje odsskj 2750 , Din v zlatu, t. j. 5500 Din v srebru za 100 kg bruto teže v škatljah. — Vsled tega so se tudi prodajne cene za cigaretni pfi- pir zvišalc. čitaocima »M. T. Posrednika«. Na- redni broj »Mcdjunarodnog Trgovinskog Posrcdnika« izači 6e 1. januara 1922 go3. rx< 64 stranice sa kalendars.kim delom I Štamp*če se u 20.000 prinveraka. Godi- šnia je pretplata 50 Din. Cene oglasima u ovoine broju $u ove: cela stranica 400 Din. pola stranice 250. četvrtlna strani- ce 150 i osmina stranice 80 Din. Oglase za ovaj broj, kao i pretplatu za 1922 go- dinu treba poslati najdalje do 25. dec. tek. sod. «Administraciji Mcdjunarodnog Trgovinskog Posrednika«. Beograd. Dobava lanenega olja in terpentina. Kavnateljstvo državnih ž-eleznic v Subo- tici naznanja trgovski in obrtniški zbor- nici v Ljubljani, da se vrši due /*. iebr. 1922 pismena ofertalna licitacija «lede dobave 500 kg lanenega olja ter MOO kg terpentina. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. ?>t. 102I6. Dobava raznih krtač. Ravnatüljstvo dižavnih žele/.nie v Subotici naznanja tvgovski in obrtniški zbornici v Ljublja- n.i. da se vrši dne 25. jan. 1922 pismena ofertalna licitacija za dobavo 36700 ko- matlov raznih krtač. Predmetni oglas In l>ogoji so v pisarni trgovske in obrtniske zbornice v Ljubljani interesentoin na vpogled. i Zagrebški veleseiem. Zakljiični rok j prijavljanja za sodelovanje na pomiad- nem velesejmn v Zagrcbu je 15. januarja 1922. Ker mora imeti uprava velesejina elm prej pregled vseh interese-itov zn- racli razpolaganja s prostorom. se poziv- !ja.io vse one stänke, ki žele na veie- sejniu razstaviti pa se še niso prijavile, naj to takoj storijo. Prijaviti se more ! pismeno ali ustmeno ter se mora označi- j ti, kaj se želi razstaviti in koliko kva- ! dratnih mctrov prostora se potrebuje. i Cene za prostor: 1. v glavni industrijski palači 800 K za kvadratni meter; 2. v o- stalih zgradbah 600 K za kvadratni me- ter; 3. na prostem prostoru 300 K /a kvadratni meter. -— NatančncjSi pojroii za sodelovanje kakor tudi formularji za obligatne prijave so že gotovi. ter sc bodo odpošiljali v onem redu, kakor sc je kdo priglasil. Pisarna zagrebskt-Ka zbora se naha-ja v poslopju trgovsKe zbornice, Trg 29. llstopada 1918 St. 1. Tečaji o umetnem ribogojstvn. Po- krajinska uprava za Slovenijo. oddclek za kmetijstvo namerava prirediti \- rib- jem vališču na Bledu dva tridn-evna tc- čaja o umetnem ribogojstvu in sicer hi prvl tečaj, ki bi se imcl vršiti okro;: no- vega leta, podajal navodila za pridobN tev in valitcy ribs»h ikcr, a drugi teča) •sponiladi bi obravnaval oe In uasa.iaiije rlb.jega zaroda. TeOaj lK)dc vo- dil rib. konzulent prof. lv. franke. Pn- iave je poslati z ozirom na omejeno šte- vilo udeležencev čimpreje, uajkasneje pa do 24. t. in. na Pokrajinsko upravo, ocf- delek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentoin bo imenovam oddelek Pokrajinske uj)ravc uodeljeval |)oc!pore ponajvee 300 K za vsak teeaj. ProSnje za podporo s potrebninii prilo- gami je istotako vložiti do /.goraj oziu- čenega dne pri oddelku za kmetijstvo. Katere dneve se bodo vršili tečaji, se pravočasno objavi potom duevnog:* ea- sopisia. Konzularna viza in izvar Wa«a v I- talijk) odpravjjena. Veterinarski oddelek poljedelskega rninistrstva razglasuje \' Slnzbenih Novinah z dne 9. deceinbra 1921. da je italijansko mtnistrstvo notra- rviih /adov izdalo nare-dbo. da konsuiar- no vidiranje spričeval o izvoru za po- silintve mesa iz nase države v ftalijo ns- so vec potrebna. Trgovska in obrtniška vAyorniCd opozarja na ta razglas vse in- teresirane kros:e. Bopza Beograd, vaiut«?: doJarji 63. marke 37, !eji 50, levi 44, dev ize : London 272, Pariz 530, Zeneva 1270, Praga 91 Dunaj 1.30, Berlin 37.25, Milan 300, Budimpešta 11. Curfh, devize: Berlin 2.87, Newyork 513, London 2152, Pariz 4070, Milan 23.05, Praga 7-20, Budimpešta 0.80, Zagreb 2,.Var- 5ava 0.18, Dunaj 0.19, avstrijske /Ag. krone 0.10. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«! Razne vesti. Yelika e^piozija v rudniku. Dne 20. dec. je v rudniku v Zenici v Bosni nasta- la vetika ekspiozija. Radi veüfce nečisto- sti rovov in nezadostnih priprav se jc yml pun. Vsled tega nastala eksplozlia je zrušila eel tov, v katerem se je ob Ca- su nesrcče nahajalo več rudarjev. S rö- daTJev ie ostalo na mestu mrtvih. več pa je ranjenih. Krivda na eksploziji in ne- sreči, ki je zahtevala S rudarjev, večino- nia družinskih očetov, zadene ravnatel]- stvo, kl za varnostne in higijen&ke ' na- prave ni niöesar storrlo. Rudarji so se nad tcmi nedostatki ponovno pritoževn- li. a vcdno zaman. Divjji pnašiči in volkovi na Kočev- skeni. Dne II. dec. tl. je gozdni pristav Poll kneza Auersperga v Kočevju ustrc- lil dva divja prašiča v kočevski okolici. Prvi je bil 1 nreter visok, 1 m 40 cm dolg in 140 kg težak, dru^i je bil manj^i in 70 kg težak. Posestnik lova Loser v Ko- čeviu je ustrelil 12. dec. dve volčici. Te vrste divjačina se je v zadnjih treh letili j posebno v Auerspergovih gozdih zelo pomnožila, zato k zanimanje ljudstva tern večje, da spozna to človeku in ži- valim nevarno divjačino, ker še le pred tremi tedni je neki voznik iz Kočevja na- lctel na volka. ki je v bližini okrajue cc- ste ovco trgal. Voznik misleč, da ie bil pes, se je podal z bičem proti njemu in • ga napodil. ostali del ovce ie vzel v Ko- \ oevie s seboj. Prvo omenjene živali so bile v Kočevju ljudem na upogled na raz- polago, tudi šoiska mladina je bila prl- peljana, da si ie ogledala divjačino. — Posebno pa so volkovi te case zajce In srne, katerih je bilo v Anerspergovem lovišču preje obilo, zelo pokončali. Stari Ijudie so mnen.ia, da ie volkove streljanje med vojno tusem prignalo, ker jili pred vojno ni bilo videti. POLOŽAJ V BEOQRADU. Beograd. 22. dec. V demokratskih krogih se je zvečer govorilo, da se vpra- šanje vojnega ministra reši na ta način, d'i sc ne popolni, ampak da vrši dolZ- nost vojnega ministra kak drugi clan ka- bineta. Radikalci tako rešitev odkla- .ijajo. Beograd. 22. dec. Kot naj»esnej5a kandidata za vojnega ministra se inic- nujeta geuerala Vasic in Matič. 28. deceniber — skrajini rok m delovanje zakonodajucga odbora. lieograd, 22. dec. Danes je bila v zakonodajnem odboru ostra debata, ali je zakonodajni oclbor po nstavi upravl- •:cn raztegniti svojc razpravljanjc o 5e ii-'razpravljanili uredbah eez 28. dec. to je čez šcstmesečni v ustavi predvidciii rok. SkJenjeno je bilo, da jc skrajni rok za delovanje odbora 28. dec. Uredbe, o kaierjh so ima razpravljati, se razdele \- dvoje skupin. v glavne in postransKe. () giavnih imajo doticne sekcije izvrslts priprave do 24. dec, da sklepa o njili do 28. dec. še plenum odbora, o postranskih bo pa sklepal plenum brez debate. Kot prve pridejo na vrsto uredbe: o davku na poslovni promet, o davku na vojnc dobičke, o državnem računovt>dstvru, o upravi fondov, o Obznani itd. Vse te prt- d"jo na dnevni red jutri^nie seje. Že zopet Albanci! heograd. 22. dec. Po vesteii, ki jih je prejeia viada, albanska vlada ne spo- stuje meje uevtralne cone in so njene c"te zasedle v neutralni coni zapadno od Skadra črto Muridan-2ogaj, scverno- vzhodno obale Hotskega blata itd. Konsolktacija razmer na Ojrrsketti. Hudimpešta, 22. dec. Aled madžar- sko viado in vodstvom soc dem. stran- ke so se vvšila pogajanja o možnosti so- delovanja delavstva na obnovi zemlje. Pogajanja so končala z uspeliom Prihodnja konierenca zaveznikov. Pariz, 22. dec. Prihodnja konferen- ca zaveznikov bo sklicana za 4. jan. 1922 v Cannes. Sklepala bo med drugim e» sklicanju splošne evropske gospodarske 50 ted^n. IZRaZ o zaklanih žlvalih od 22. 12. do 18. 12. 1921 v mestni klavnici v Celju, ; j > j \m rassarja. jjlls^i ^m IjS > h Ü L o. o 5 Junger Lud. . . j------3--------------j — i JeHč Simon . . j-------2 3----------- | Kroflič Alojz . I--------3 2--------- Rebeuscheg Fr. (y 49 5 3 1--------r Suppan Ivan. . |— 2— 1------------ Zavodnik Andrej-----1 3 8-------- j Senič Franc . . |-----3--------------- Pavlinc Franc.. —-----------i----- Potekal Ludv. .-----3--------------- Volsk Adolf. . .--------1 - - - ~ Es!h Matlja. . .--------1 - _----- | Lapornlk ivan. .-----2— 2 —----- Urbantti Adolf.-----17-------- Zany Viktor.. .-----4-----_----- i konference. Zavezniki bodo odiočili. ka- teri narodi bodo na konferenci zasto- pani. Umorjcn grški admiral. Atene, 22. dec. Admiral Kondiurotfs je postal žrtev atentata. Nelcaj oseb. ki so se udeležile zadnje vojne, se je prišlo pritožit v vojni urad ter so oddale na slučajno navzočega odmirala par slrc- lov, ki so ga zadeli v trebuli. Von Beseler umrl. Berlin, 22. dec. Umrl je generalnl polkovnik v. Beseler star 72 let. LISTNICA UREDNI§TVA. Ponikva, M. M.: Čc si hočete nart>- čiti kaj amerikanskega. naročite »Qlas Svobode«, ki izliaja v Chicago. Naslov. »filas Svobode«, 2656—58 S, Craneford Ave. Chicago, Illinois, U. S. of Amerika. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celjn. Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Vesele božične praznike in srečno Novo Ieto! Franjo Kunšek fotograf CELJE, Cankarjevo ulica Vesele božične praznike in srečno Novo Ieto! Marija Kladnik trgovina šivalnih sfrojev in koks CELJE, Kralja Petra cesta 33 Trgouski sotrudnih mlad, priden, nadarjen ter poSten, lice Službe. Vstop dne 1. januarija 1922. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 1293 2-2 GOSTILNA na raCun se išče. Naslov v upravrtištvu »Nove Dobe^. 1294 2—1 Mlmm sobc če le mogoče s hrano, i5če vdova z otrokom v boljSi hiši. Želi 2 postelji ter najbolj potrebno pohiätvo. Vrhna madraca in posteljno perilo ima sama. Ponudbe je poslati čimpreje upravi »N. D.« 1298 2—1 Finančni nadpoznik v p. išče clii^ho kot viatar ali slusa v kak- illUttUtt 5nem podjetju. — Naslov: IVAN VOK, Žalec št. 12. 1326 1 Uoi'i no proloj: koleseljni, eno- in dvovprežni polkriti lovski (Kutschierwagen), landauer in Cupe-voz pri IVAN-U STRELEC, CELJE, Samostanska ulica 2, CELJE. Bukovo 1260 6-6 OCjljG večje množine Kupuje Oo- spodarska zveza. Cenj. ponudbe na: PodružDica 6osp. zveze v Celiu Razlagova ulica 1. Stmi 8. »N OVA D O B Av Šrev. 14'>'. Desele božične praznike in srečno Ilouo leto! 1922 Franjo Faganel trgovina r usnjem CELJE, Gospotka uL 26 Anton Koienc in drugovi v Celju Zveza slovenskih frgovcev v Cciju I Združene veLirgovine | Koienc, tlsbacher Cvcnkel, Ravnikar v Celju Elektwiehniaia trgovina Karo/ Florjančič CELJE, Cankarjeva ul. 2 Lekarna pri Orlu Mr. ph. Vojko Arko Celje Kino Gaberje Lila Štefančič Celje Restavracija Narodni dom K P. Perc Celje Josip Božič goslilna na „Škarpi" Breg - Celje ZVEZNA TISKARNA CELJE Franjo Bigaj uror drtavne xeleznia CELJE, Glavni trg N Ana Natek \ gastil/ta pri „Mostu" t v Celju l___ ' Ivan Ravnikar veletrgovec v Celju Franc Kramar modriQ in galanterijska trgovinu v Celju Petek in drug Spccerijska trgovlna v Celju Frece & Plahuta Celje Drogerija „Sanitas* Celje Anton Močnik špeccrijska trgovina v Celju HOTEL „BALKAN" Gosposka ulica HOTEL „BEL/ VOL" Kjalja Petra cesta Drago Bernardi hoteiir v celju Franc Aieško, modjii salon CELJE, Aleksandrwa iitim Franjo Rozman mnnufaktunw trgovnia CliLJfc, Alcksimiirovu ttlico Ivan Bizjak modni salon CEIJE, Pivšerncn-a iilica Neti Kunšek trgovina a papirjcm in pciilom . CEIJE, Ljabijanska c&sta Viktor Zany piekajwalnicu CELJE, PrcSetnova ulico Ljudevii Junger prckajevalnica CELjE, Prešernova ulkn Franc Krajnc brivec CELJE, Glavni trg Franc Koštomaj brivnica CELJE, Prešernova ulica A. Pepernik brivec CELJE. PreŠernova ulica Josip Majdič kolodvorska restavracija v Celju Ivan Železnik brivec Celje &LV. IM). >N 0 V A D O B A> Srraa 9. Anton Fuzürinc Celje Kralja Pt'tm cento I /?. Dubenjak (rgovüta Ce/jc Kralja Petra ccsta Anton Robek n'sUn-rucijd „ Hranibor Celje Kralja Petra cesta »Adria* f-nxUijaittQ cevljey Mircnaki' čevtjarske radntge Celje Sürodni dorn GH in Jas. Rožič trgavlna Ce/ji' Mtksanürova nlka Kraijn Petra cesta Ivan AI astn ak krojotki mnjstcr janko Boy hu trgovina s papirjetn Janko Božič trgovina Cc/Je Kralja Petra cent a , Cc/jc Kralja Petra ct-sta Manufaktarna üt modnu trgovinu Karos Pajk Celje Kralja Petra cestu Mari ja Fröhlich krrnarijn Cdjc Kralja Petra ccsta Ceijc K'tvlji! fatra ci'stu Specerijska trgovina J. V. Dečko Celje (Havm tr/.: 10 l.jttbljatiska cento I Franjo Dolžan siixvbe.no in ^olantcrijsko kteparstvo Ceijc Kraljü Petra cesla ^efte"n€iira uL IS V Celjll MLšjHLŠ*!} JL JTOJI JL-rVrljA od sto, pxoti odpowedi (570) pat od sto Stanje r«xerve K »3O.OOO. - Raöun čekovnega urada © j IJišč, Industrij. podjetlf itd. ve- O stno in pod ugodnimi pogoji. g leliKa! Specialist za pljučtie bolezni Dr. Pečnik ordinira vtorek in petek: 11—12 in 2—4 ure v Mariboru, Razlagova ulica 21. V Št. Jurju ob j.ž. v četrtek celi dan. CENE ZMERNE! muniifakturna in modna TRG0VIHA pitpflJH Oeljefi Kralja Petra c..: - *e prlporoCa za - ° mnogobrojnl obisk C V zalogl vse nove so- ^ Koiftke Dotrebsčlne! °° IPOSTREŽBA TOČNA3 Corinsko ptaje wfi w\\m io po 2nl ten .R0IAF9S' W\(\\tii podjetie, iBforraacilsba pisono y Cclju, Razlagova ulica šf. 11. ElehtFiine moforje, ] Proiz- inštfilacijski materijol, \ vod žarnice, števce, žičo 13. E. 6. dobavlja elchtrotehniina turdha Korol Flaipčlč, Ceije CanSiarjöwa cesta stev« 29 po zmernih cenah. Stavbeno In galan« tertjsko K&eparstvo Ant. Joftta nfial. Franjo Dolžan Celje, iiralja Petra cesta 8 ¦e prlporofia za lsdelavo vaakovrstnih •tavbenib In ffalanterljsklh del. Krltjo. f dtreh, zvonlkov, popravlla istlh, na- prava strclovodov ltd. Izvrfiltev toöna. Cfeue zmerne.Za izvriena del« ss Jamöl. m Prwe vpsfe NOVO BLAGO Povsem zrela» SB dobiva povsod. M \wtik lnorBics saltun, soiiesa mesa is masti m. mmt iovi d.d. 1169 Petrlnja 30—12 [Glavno zastopstvo zaSloveuljo: lR. Bunc is drug CeijR Ljubljana Maribor „PEliI^Arl" 125475 prvi fotografaki umetniaki zavod v Celiu s atrjo Hazlagova uliea štev. 1 poleg hotela Union, priporoea eenj. obeinsfcvu svo]e alike v znani dovršenoat^ za novoletna darila Izvršule od naimanjše do naravne vslikosti erne, fujave in ban/ane v olju, ak^arel, pastel in druge kot posebnost SflR" VstJ^E SKIQE, povcöane alike v 4 dneh, za popolno podobo it* fcrajnost slike se Jamöi. — Rtel^e Je vsak praznik in eetrtek : ; : : : toplo zakurjen, po potrebl tudi V druglh dneh. : : : : : fie odlasaitel -•• ir Prazniki so pred durmil { \___________p ----------------------------------------------------------- Oglejte si itiaiiuf akturne trgovino «X. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasprotl Yoja'snici prestolonaslednila AMsandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in dtobela. Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. U_---------------g M. Ropas, Celje. » gt>: 4 # «S-O 4 Zaloga novih ter preigranih kBavipjev in pFanin samo prvovrstnih tvrdk.-Vsa po- pravila in uglašanja točno in strokovnjaško. : Izposojevanje ^Sa^irjeir in piawifa» : |s|| ft» UM $> prideäke kupuje po najvišjih csnah öpece^ijska ipgovina Celje < PETEK & DRUQ * Celje CGLJE Glavni trg 4, 55 -48 (prej Pacchiaffo). Z\ Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim ] blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah [ j ir Gelji^, na Kralja Fetpa cesti. i Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. J SUKNO pri stno Seiko za mo ike in volneno za ženske obleke in pazno manufak- tui»o kuaite radi dicektnsga imports po čuiotfito nizkih cenah samo v veletrgovini in i*azpošilj^Bnici R. Stermecki, Celje« Jadranska l>si,»fe:» __ ¦ ---_______-----------^-»«»MMMMMMaMBMWKMMlWlMWBMMiMMMMWMMMMBMMlMI