VLADIMIR POŽAR: Pravni položaj učiteljstva. (Poročal pri logašikem učiteljskem krožku v Dol. Logatcu dne 17. maja 1924.) Pod pojmom »pravni paložaj učiteljstva« nam je umeti predpise o službenem nameščanju, o službenih dolžnostih in pravicah. o službenem ocenjevanju, o discipliniranju. o službenih prejemkih. o prestairku službe. o upokojitvi in o preskrbi preostalih družinskih članov. Vse te predpise vsebuje novi zakon 0 civilnih uradnikih iin ostalih državnih nameščencih, s katerim se mora vsakdo izmed nas seznanjati, pa tudi seznaniti. Kot nam že naslov tega zakona pove, velja isti za vse uradtiištvo in nameščemstvo vseh mogočih panog državnih siužb in za vse različne stnoike. Zato pa je ta zakon za našo stroko in za nas učiteljstvo še v marsičem nejasen in nepopaln. s še veljavnimi staiimi šolskimi zakoni v mnogočem nesoglasen in ostane tak vse dotlej, da dobimo nov šolski zakon, v katerega morajo priti tudi jasna dioloči- 1 a o našem pravnem razmerj u, oziroma datlej, da izda ministrski svet ali prosvetno ministrstvo posebne prehodne uredbe o vsem, kar je generalno v zakonu sicer označeno, a se brez obljubljenih specijelnih uredb še ne da izvesti. Zato mora biti skrb naših organizacij, da pridemo čimprej do popolne jasnosti in do popolne izvedbe uradinišikega zakona. Opozodti moranno naše UJU na vse nejasnosti in nesogLasja. ki Jih opažamo v pogledu naših pravinih razmer. Ni moj namen in tudi ne naloga seznanjati čliamstva z vsemi predpisi uradniškega zakona. Sami ga lahko čitate. Pač pa hočem predočiti nam vsem to, kar je glede popolnosti izvedbe tega zakana še želeti Ln zahtevati in v čem se nova 'pragmatika ne krije s še veljavnimi predpisi oziroma šol. zakoni. Cl. 252. tega novega zakana pravi, dia p-restanejo veljati z dnem razglasitve tega zakona vsi zakoni, ki so veljali do sedaj za civilne državne uslužbence, koliktor ni odrejena v tem za>konu izjema. Ker učiteljstvo svoječasno pri nas ni bilo državno. je bilo po podržavljenju njegovo pravno razmerje odvisno (izvzemši glede plač) še vedno od starih dež. šol. zalkonov z dne 29. aprila 1. 1873, dež. zak. št. 22. deloma iapremenjenega in dopolnjenega po zakonih z dne 26. oktobra 1875, dež. zak. št. 27, z dne 28. okt. 1875, dež. zak. št. 28, z dne 18. junija 1877, dež. zak. št. 6, z dne 9. marca 1879. dež. zaik. št. 13. z daie 30. aprila 1886. dež. zak. št. 11 z drae 29. novernbra 1890, dež. zakoriika št. 23 (glej Heiniaa od str. 471 do 531). dalje od državnega šoi. zaikona z dne 14. maja 1869 drž. zak. št. 62. oziroma postave od 2. aiaja 1883. dlrž. zak. št. 53 — §§ 48. do 58. ter od naredbe mmistrstva za uk ie bogočastje z dne 29. septembra 1905. štev. 13.200. drž. zak. štev. 159 (Qlej dokončni §cri. in učni red str. 16—18, str. 89 do 104). Vsi ti zakoni bi bili torej po čl. 252. hiovega zakona nazveljavljeni. Iz razveljavljeiBja sledi. da pri nameščanju učiteljstva niinajo nobene besede več niti krajni. niti okrajni. niti višji šolski svet (slednjega že celo ni več). da se stalne službe ne podeljujejo po javnem razpisu. da prošenj aa premeščenja ne sprejema akrajni šolski svet. da je tudi zakian o šolskem nadzorstvu iz leta 1912. zlasti glede delokroga otnejen itd.. itd.. itd. a) Za prvo nameščenje v siužbi veIja člen 12. novega uradniškega zakona, ne da bi bilo pojasnjeno. kje zvedo učitelji začettiiki za izpraznjena mesta. da more.jio zaprositi za službo. Člen 14. pa pravi, da odločajo o sprejemu v začasno d;rž)avnio službo priistojni ministri. ki smejo to praviao prenesti na podrejene organe. V interesu našega stanu bi bilo. da bi imel prosvetni oddelek to pravico. Olede premeščenja z mesta nta1 drugo mesto, govori čl. 61., ki p>ravi v 2. odstavku: »Ali naj se izvrši izbiranje iz celokupnega števila oseb dotične stroke aii pa naj se to omeji, bodisi terifcorialno. bodisi po uradih, ali naj se popolnjujesjo mesta z nateoalii. to se predpiše z uredbami. ki se izdado za vsako poedimo stroko. Za naše razmere bi bila nujno po trebna! uredba, naj se. popolnjujejo mesta z natečaji kot tudi natančen predpis glede vlagania pnošenj in katere priloge so potrebne. kajti vse dekrete predlagiati je iz takšnih ozirov marsikomu težavno. Razpisi ali natečaji za izipnaznjena mesta naj bi se ne objavljali morda le v »Službenih novinah«, marveč tudi v »Uradnem listu« m stanovskih listih. b) Službene dolžnosti in pravice so zelo važen del našega pravnega položaja Z novim unatdiniškim zakcmocn se za našo stroko ni mmogo izpremeTiilo. Odvisni smo tozadevno še vedno od starih zakonov. Omeniti pa mi ie tudl tu nekaj prememb, ki si jih je treba zapomniti. Po starih za'konih je monalo polagati učiteljstvo. zilasti pa oni učitelji. ki so hoteli postati šiol. voditelji. usposobljenostne izpite iz verouka, dasi tega predmeta niso poučevali nikjer. Z ozirom ma našo ustavo. to menda ni več potrebno. kolikor pa sem poučen. se polagaio ti izpiti §e sedaj. Učitoljstvo je bilo vezano tudi ma nadaarstvo pri verskih vajah, kar tudi odpade po ustavi razen ob narodnih in državnih pnaznikih. Ostala sta pa še vendar dva cerkvena praznika. namreč sv. Alojzij in Rešnje Telo, ob katerih vrši učiteljstvo Tiadzorstvo nad šalskimi otroci mendia obvezno, dasi ista nista predpisana v nobenem zakonu niti predpisu. vsled česar bi se ju moralo prepustiti učiteljstvu na prosto vdljo. hočejo li nadzorovati ali ne. Prazniki so vendar pouka prosti dnevi. ko šola ne deluje. Tudi glede uone abveznosti posameznih uonih moči je ostalo in bo menda ostalo pri starem. dokler šotetvo ne dobl lastnega novega zakoma. Učna ifjbveznost pa je pri raznih kategorijati šol kaj različna. kaT pravzaprav ni pravično. Tako se more po dosedanjih predpisih obremeniti učne moči do 30 tedenskih ur. yoditelje šol pa najmanj s 16 tedenskimi urami. Kaj pa. kjer ima učna moč več kot tolDko ur? Novi zakon o uradnikih nima nobenih dolačb za kako nagrado za čezurno delo. plača je vsem enaka po službenih letih. Po novem uradniškem zakonu je preminula tudi . pravica do diovoljevanja do tridnevinih dopustov in to voditeljem šol po krajriih šolslkih svetih (s čimer se tangira tudi zopet dež. zakon iz 1. 1912.), učiteljstvu pa po njih šol. voditeljih. To dosedanje pravo u)kin.ia čl. 110. novega uradniškega zakona. ki odjemlje pravico do dovoljevanja dopustov tudi idkrajnim šcA. svetom. dasi z,a'kon iz 1. 1912. še ni razveljavljen. pa tudi loikrajni šolski sveti še ne lodpravljeni. Po členu 110. more odrediti minister starešine. ki dovoljujejo odsotnost po privatnem poslu db 40 dni. Tako pooblastMo je prejel le g. *šef prosvetnega oddelka. pa bi bilo dobro. da bi imeli tudi nižji starešine pravo dovoljevati slično odsotinost. seveda v najnižji izmeri. kot n. pr. dosedaj, kar bi tnoglo UJU tudi doseči. Saj je odiok prosvetnega oddefka precej strog. Po njetn more učna m»ač izostati do 7 dni brez zdravniškega izpričevala. vendar ie za opravioeno odsotnost odgovoren vedno tudi šolski voditelj. c) Slažbeitio ocenievanje u č i t e 1 j s t v a ostane za enkrat tako kot je. ker pravi čl. 72. uradniškeg,a zakona. da predpisi glede ocenjevanja po novem zakonu ne vdjajo za nastavnlke šol. č) D i scipl i nsfci predpisi novega uradniškega zakioma so veljavni tudi z,a našo stroko. Za naše razmere nekaj povsem novega je to. da more kazni za nerednost (to so manjši službeni in izvenslužbeni prekršiki) izrekati neposredni starešina, ki je v našem slučaju šolski voditelj. Zoper izrek kazni po šoJ. voditelju. se je izrekel nek dopisnik v »Učiteljskem Tovarišu«, češ, da bi bili izreki kazrri, to je ukor in denarna kazen po šol. voditeljih često pristrani. Rcs je neprijetna dolžnost. izrekati nad tovarišera in tovarišico iste šole slične kazni, zdi se mi pa, da je krivičnost in pristranost nemagioča. ker gre tako kaznovanemu pravica do p-ritožbe na starešino neposrednega višjega urada, Uverjen pa sem tudi. da bo vsak Solski voditelj uporabil to pravico le v najskrajnejšem slučaju. Da bi prepuščali izreike takih kazni le višjim starešmam, da se otresemo Tieprijetne dolžnosti. bi si dalo učiteljstvo slabo izpričevalo. izpričevado nezaupamja in netiovarištva. Kot verujemo. da morejo biti sodniki — ki so ljudje kot mi — nepristraTiski. tako zaupajmo tudi šolskim vioditeljem. da bodo nepristranski. Da bi se mi smilil zanikrn tovariš. da bi smel biti netočen m l*efeden v izvrševanju službe. to v naši velevaŽTii stnoki ne gre. Disci^pliiiski predpis.i v veljavi so strogi, imamo pa vendar mnogo dobrega in med tem zlasti to, da ima vsak obtoženi zagovornika iz svoje stroke \tn da so mu sodniki vedmo le državni nameščenci. ki so pri izreku sodlbe vezani na zakon. medtem ko je bilo učiteljstvo doslej sojen« pio korporacijah, v katerih je bila večina zastopnikov iz raztiih stanov, ki niso imeli o šolski in učitelljski službi dovoli znanja. Disciplinske predpise mora poznati vsakdo izmed nas prav dobro saj je ravno učiteljski stan oni, ki ima največ nasprotnikov in kateremu je bil doslej skoro vsakdio tudi nadzorniik, vsakd« pa ima pravico do obtožibe. (Dalje prih.).