s
cJ)r£avrza fzceja/ra /?r?jiŽ7zicxt
v'fflo rti? -ji « ;t S $ t. t rrc||
ant
Političen list
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno: ietrtletno K 19*50.
Čs pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. — Inaerati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
0
(V odgovor »Napreju«.)
»Naprej« je napadel moj članek »Prevrat v Nemčiji« ter hotel natvezli onim, ki so ga poslušali, da sem se v njem zavzemal za nemške junkerje in reakcijonarce. »Naprej« je postal v zadnjem času jako nervozen, kar ni nič čudnega, ko vidi, da ga vse zapušča ter se priključuje t. zv. tretji internacijonali, komunistom, ki so si osnovali svoje lastno glasilo »Ujedinjenje«. V tej svoji nervoznosti išče povsod sovražnike, tudi tam, kjer jih v resnici ni ter se obiega na vse, ki niso njegovega mišljenja. In to ne na dostojen, polemičen, ampak na navaden zabavljaški način.
Meni očita, da ne poznam nemških razmer, radi tega ker sem pisal, da je bila ona revolucija, ki so jo izvedli nemški šodrugi druge internacionale, torej »Naprejevi« so-drugi, nenaravna, nekako prisiljena. Pri tej svoji trditvi tudi ostanem. Če bi ne bili tedaj pangermanisti soglašali s socijalistično revolucijo, bi bili socijalisti ob uporu teh prav gotovo pogoreli. Toda te revolucije nemSki sodrugi tudi sami niso smatrali tako resno, kakor jo smatra »Naprej«. To je jasno razvidno že iz njihovega Časopisja, ki sicer te*ga direktno ne priznava, ker ne sme, pač pa namiguje tako jasno, da to namigavanje za-more prezreti samo oni, ki je slep.
]az se za junkerje nisem zavzemal, ker
jih predobrp poznam, zavzemal pa sem se na principu narodne enakopravnosti za narod kot narod, kar priznam. Nasprotno pa se »Naprej« ne zavzema za narod, ampak za sodruge druge internacijonale, za katere pa ne bo našel simpatij ne pri nas in ne drugod, ker jih vsi dobro poznajo. Ko je izbruhnila svetovna vojna za neritški imperijalizem in kapitalizem, so ti gospodje sežgali svoje rdeče zastave, zavrgli internacijonalni ideal, ter ga zamenjali z navadnim prusovskim nacijonalizmom. Svojega internacijonalizma in socijalizma so se spomnili komaj tedaj, ko je bila Nemčija vojaško premagaria in to zato, ker je bila to edina rešna pot, ohraniti vsaj to, kar se je še ohraniti dalo. Nemški rodrugi druge internacijonale so na svetovnem zločinu ravnotako krivi, kakor so krivi pruski junfcerii, oziroma še bolj, ker če bi se bili tedaj postavili na socijalistično stališče ter realizirali svojo teori}o> bi bili s pomočjo sodrugov drugih narodov prav lahko vojno preprečili. Mesto te&a pa so sramotno izdali sami svoje dotedanje ideale. Da bi se bili sedaj ti sodrugi spremenili, v to verjeti nimamo nikakega vzroka.
1 Toda dobro, socijalisti so zmagali nad reakcijonarci, junkerska vlada je odstranjena. Zakaj? Morda radi socijalistične sile? Ne! Ampak radi strahu pred komunisti, katere sovražijo oni istotako kakor junkerji. Ko so se dvignili komunisti sp se našli socijalisti z junkerji in junkerji so odnehali, sporazumno
Urecntfttvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št.J.)
Telefon uredništva št. 276, uprave St. 24.
s socijalisti, drugače bi pa tudi še danes sedeli v Berlinu ter vladali.
Dalje se zaleta »Naprej« v moj članek tudi radi tega, ker sem omenil, da antanta baje soglaša z novo vlado. To vest so poročale nemške agenture in za njimi so prihajali celo iz Anglije same čudni glasovi, da bi Anglija ne imela nič proti temu če bi zmagali monarhisti. »Naprej nima prav nobenega vzroka slaviti imperijalistično antanto. In dovolj slabo za nemške socijaliste, da iščejo pri njej zaslombe.
Če misli »Naprej«, da ugaja antanti nemška socijalistična vlada ker je socijalistična, se jako moti. Vzrok, zakaj vidi antanta v Nemčiji raje socijalistično vlado nego katerokoli drugo, tiči v tem, da socijalistično vlado lažje pri liska kakor pa bi pritiskala kako drugo, ker ta socijalistična vlada prej proda svoj narod, kakor pa • bi ga prodala kaka druga. Toda nemški $ociialisti vejo kaj delajo, a med temi nemškimi socijalisti ter med socijalisti okrog-»Napreja« je tak razloček, kakor med gospodarjem in hlapcem. Nemškim socijalistom je internacijonala le sredstvo, nikoli pa ne ideal.
Iz stališča internacijonale se «Naprej« zavzema za nemške socijaliste druge internacijonale. Eden glavnih razločkov med nacionalisti in socijalisti je internacijonala, t. j. vzajemnost, solidarnost in enakost vseh narodov. Dobro. Toda solidarnost je mogoča samo ena, in tako je mogoča tudi }e ena so-
ft Rehar.	.
Razvoj ruskega boljševizma.
(Konec.)
Rusko kmečko ljudstvo je zanimal en sam političen problem: — agrarna reformq. j Kedor bj bil stopil pred te ogromne mase s tem programom, pa naj bi bij pripadal sicer tej ali oni stranki, za tem bi bilo drlo vse. Le to in edino to dejstvo, da te mase niso imele lastnega političnega prepričanja nam zamore razjasniti sicer aagonetno dejstvo, da so se oklenile vsake vlade, ki je slučajno prišla do veljave. Ko je padel carizem in so zmagali so-cijalni revolucionarji pod vodstvom Kerjenskega, •je stopilo vse to nezavedno ljudstvo čisto mirno na njegovo stran. Da bi bil Kerjenski mož energije in ne čisto navaden slabič, bi se bila njegova vlada prav gotovo vzdržala in Rusiji in ruskemu narodu bi bilo prihianjeno ono grozno razdejanje, ki so ga povzročili nadaljni dogodki. Njegovo omahovanje in cincanje psi je vbilo "tega in* njegovo vlado. Prevrat iz Švice došjih j*°'jševiških apostelnov je imel popoln uspeb, Kerjenski je zbežal. In kakor poprej njega, tako ®e je sedaj oklenilo rusko preprosto ljudstvo brezp0g0jn0 Lenina in Trockega. Svoboda, enakost, odprava vsega, kar je morilo to ljud-stVo jima je naklonilo njegovo neomajno zau-Panje. Sedaj, ko so prišli boljŠeviki do vlade
niso mirovali, niso 6e vsedli na svoji mehke stolčke kakor Kerjenski, ampak so stopili med to, do tedaj popolnoma zanemarjeno ljudstvo ter ga jeli dramiti, ter ga začeli učiti nčv .političen evangelij, katerega dogme so vsebovale med drugim tudi: sedaj si ti, kmet, gospod, oni, ki so bili poprej tvrtji gospodje pa so sedaj tvoji hlapci; zemlja katero si doslej obdeloval za druge je sedaj tvoja, veseli se * nami in kliči: „živel boljševizem 1“ In mase, ki so bile dotlej zanemarjene in brez orijentacije so se jele polagoma zavedati ter se z globino vsega srca priznavati za pripadnike nove vere.
Tak je bil položaj širokih ruskih mas, ko so na boljševiške vladarje navalili meščanski generali podpirani od zapadnih demokracij Radi tega so tudi, ko je bila sila največja vsi, kakor en mož pograbili za orožje ter ponovno reši i boljševiški režim.
V	glavah zapadnih državnikov se je začelo jasniti. Polagoma se vdajajo prepričanju, da se ruskega boljševizma s silo ne da spraviti s sveta. Najnovejša poročila javljajo, da se bodo nadaljne oborožene akcije proti boljševikom ukinile ter da se z njimi končno sklene mir.
Sedaj pa nastaja novo vprašanje, kaj bo z Rusijo, če se jo prepusti boljševiški vladavini?
Kratek pogled v zgodovino novih soci-jalnih pojavov nam pokaže, da je vsak tak
pokret započd čisto drugače nego je pozneje končal. Začetek krščanstva in vseh drjugih ver, začetek francoske in nešteto drugih revolucij je bil čisto d ugačen kot pa končni sad, ki je zorel iz njihovega pomladnega Cvetja. Ko se kak tak pojav prikrade na svet prinese s seboj, mnogo slabega in mnogo dobrega. Kar je slabega to ubije življenje samo, kar je dpbrega pa ostane. Da nima boljševizem p&leg tolikega slabega tudi	dobrega, tega danes nihče ne
bo več trdil. Tako bo tudi od boljševizma odpadlo vse ksr je slabo in k r je nezmožno življenja, osralo ho pa, kar je dobro in življenja sposobno. Da je to res, nam dokazujejo boljŠeviki sami. Koliko novih ukrepov, ki so jih svojčas izdali so morali že preklicati, ker so uvideli, da se ne morejo vzdržati. Zadnje dni p» prihajajo kar dan za dnem poročila o različnih reform?h bo!j$eviškega evangelija, ki se v praksi ni obnesel. Tako bo boljševizem polagoma sam od sebe nrešel v miren in življenja sposoben sistem, hi Rusija, ki bo vstala iz razsula njegovih pr\ih mladostnih neumnosti in razposajenosti bo zooet veliki in močna država, ki bo v krogu drusrih velikih držav zavzela veliko večjo iti »i^lednejšo pozicijo kot jo je imela kedaj poprej. Iz razposajene deklice bo postala zrela, resna '11 solidna žena. Tako se bo pro-kletstvo onih, ki s> ga pomagali zanetiti spremenilo v blagoslov.
cijalistična internacionala, kakor hitro nastopita dve solidarnosti, dve internacijonali nastopi med tema dvema boj, boj pa ni več solidarnost. Socijalisti pa pripadajo sedaj že trem internacijonalam, ki so si vse medsebojno smrtno sovražne. Katera je prava? Edino zveličavna ? Tako so se bile včasih ih se še bijejo vere, ki trdi vsaka le o sebi, da je edino prava. Vi pa ste proti veram ravno iz tega razloga, ker jim ne morete odpustiti vse one boje, razdore in vojne, ki so jih prinesle človeštvu. Na drugi strani pa se vi istotako bijete med seboj, ena internacijonala z drugo in vsaka od vas trdi, da je edino prava. Isti greh, ki so ga na človeštvu zagrešile vere, zagrešujete sedaj vi sami.
Vi ste proti nacijonajizmu, ker pravite, da je zanetil med narodi vojne, da je zakrivil prelitje krvi milijonov. Vi pa niste zanesli boja le med narode, ampak celo v narode. Vi ste tisti, ki prelivate'kri lastnih narodnih bratov. Toda to še ni najhujše. Najhujše je komaj to, da ste zanesli boj celo med pro-letarijat sam. Ravno te dni se kolje na Nemškem delavec z delavcem, samo zato, ker pripada eden drugi, drugi pa tretji internaci-jjonali. Ali ste prinesli človeštvu bratstvo in enakost, katerega ste prorokovali ? Ste prinesli mir? Obogatili ste ga samo za nova krvo preliti a; oskrunili ste ga še z bratovsko in s tovariško krvjo.
Po načelih enakosti bi vam ne smelo biti vseeno, da se mora pokoriti del naroda vladi drugega naroda, kakor vam ne šme biti vseeno, da služi poedin individij drugemu za hlapca. Kakor so vsi ljudjfe kot taki enakovredni, tako so • tudi narodi enakovredni. Kdor se bori za svobodo poedinca, bi se moral boriti istotako za svobodo poedinega naroda, ker komaj tedaj, ko bi bili vsi narodi svobodni in enakovredni med seboj, bi zamogli biti svobodni in enakovredni tudi posamezni ljudje. Vas pa narodnost ne zanima, zanima vas pa tudi ne enakost posameznikov, ker vi razločujete strogo med pripadniki svoje oficijelne stranke in med drugimi, ki so lahko tudi proletarci, jih pa vi samo radi pripadnosti k ‘drugi organizaciji nazivljete »buržuje«. Kaj je prinesla vaša vlada Nemčiji? Kaj je prinesla Avstriji, Rusiji itd.?
Vse iste grehe, ki jih zagrešujejo drugi, jih zagrešujete tudi v', samo, da so drugi toliko pošteni, da jih priznavajo, vi pa jih nočete priznati.	—r.
Brezpravna raja.
V	nedeljo se je ustanovila z velikanko slovesnostjo „Jugoslovenska Matica", ki naj ima nalogo podpirati naše ljudi v „tujini“. Navajamo v ušescih, ker za nas naša primorska zemlja ni tujina in tudi nikoli ne bo. Da jo pa smatrajo za tujino res tudi naše oblasti, to naj priča gorostasna odredba, ki najkrivičneje zadeva ravno naše najbednejše. Končna odločitev
o	naših [južnih in zapadnih mejah še ni padla in naša pokrajinska vlada v Ljubljani nosi še vedno uradni naslov ..deželna vlada za Slove, ni j P in btrijo" in v parlamentu v Beogradu sede tudi še vedno goriški in drugi primorski poslanci, toda naši pregnanci in izseljenci so pri tej ljubljanski vladi vkljub temu tuji državljani. Ta famozna deželna vlada je namreč izdala odredbo, da 3e ljudem, ki so se preselili v Jugoslavijo, so pa pristojni v kako občino onstran
Wilsonove črte, ue smejo dajati potna dovoljenja v ono ozemlje, ampak samo ničvredne pro-pustnice.
Naš človek, ki mu ni bilo več doli obstati se je preselil v Jugoslavijo, dobil od Lahov dovoljenje za „rimpatrio definitivo", to se pravi nekako odpustnico po kateri se ne sme več vrniti in se tudi ne ^matra več za italijanskega državljana. Ta človek je sedaj v Jugoslaviji stalno nameščen, ima pa doli, recimo, še starše, sorodnike, svoje stvari itd., kateri bi rad obiskal, ali uredil kako drugo reč ter se potem spet povrnil nazaj, ko mu poteče dobljeni dopust. Toda naša deželna yfada pravi, da ni naš državljan in radi tega mu ne more dati potnega lista za tja in nazaj, ampak samo propustnico za tja. Za nazaj bi moral dobiti dovoljenje komaj od Italijanov, kar bi trajalo najmanj šest tednov. Med tem bi pa lepo izgubil svoje mesto v Jugoslaviji.	.'
Italijanski državljan ni, ker je odšel za stalno in ker v zasedenem ozemlju do definitivne ureditve meje sploh še noben naš človek ni laški državljan, jugoslovenski, pravijo v Ljubljani, pa tudi ni. Torej je brezpravna raja brez državne pripadnosti! Na jeziku je vsak hip toliko ljubezni do naših trpinov, v resnici pa sama omejena birokracija. Opozarjamo Narodni svet za zasedeno ozemlje, „Jugoslovensko Matico" ter naše poslauce iz zasedenega ozemlja, da poskrbe, da se ta 'sramotna in krivična odredba nemudoma prekliče. Našim izseljencem iz Primorja pa priporočamo, da si dobro zapomnijo klerikalno Brejčevo vlado ter Protič-Laginja-Koroščevo ministrstvo!
Cenjeni naročniki
se opozarjajo,' da plačajo naročnino, ako tega še niso storili, ker sicer se jim s 31. t. m. list ustavi. Naročnina se plačuje naprej. Kdor lista ne urne, ali ne naznani, da ni več naročnik, se smatra za naročnika, ter mora naročnino plačati I
Upravnlštvo „Mariborskega Delavca
Dnevne vesti.
Zahvala bivšega vladnega komisarja dra. Pfeiferja. Z dnem 6. marca je razrešil gospod deželni predsednik dr. Brejc g. dra. Pfeiferja poslov vladnega komisarja za mesto Maribor. Q. dr. Pfeifer je oddal vse poverjene mu posle svojemu nasledniku g. dr. Josipu Leskovarju. Predaja se je izvršila dne 13. t. m. v najlepšem redtb G. dr. Pfeifer se zahvaljuje vsem gospodom sosvetovalcem brez izjemp, ki so mu v težkih časih pomagali z delom in nasveti ter mu olajševali nelahko nalogo vladnega komisarja. G. dr. Pfeifer želi našemu lepemu jugoslovenskemu Mariboru najlepši napredek in procvit.
„Straža“ se je obregnila v svoji včerajšnji številki ob naše uredništvo, ter nat-veza razne neslanosti. Pred vsem pa napada človeka, ki ni še nikoli prišel z nobenim članom našega uredništva v najmanjši konflikt. Svetovali bi ji naj drugič ne piše o stvareh, o katerih ni poučena. Na veleume veleumom ne bomo odgovarjali, ker si odgovarjajo že sami s svojim lastnim pisar' jenjem.
„Straža“ zdihuje nad delom JDS na Koroškem. Uradniki si upajo baje »vkljub strankarski prepovedi« ustanavljati tudi »Sokola« ki že obstoja v Žel. Kaplji in Pliberku. Kakšen naroden greh, ako slovenski uradnik podpira tako slovensko društvo kot je »Sokol«. Kakor se vidi bo klerikalna vlada kmalu hujša od bivše avstrijske in bo nam na lastni zemlji branila to, česar niti Avstrija ni upala prepovedati. Mi dobro vemo, da je VLS
dala poseben poziv, da se je treba v novo-osvobojene kraje vreči s strankarskim delom. To se vidi na Koroškem in Prekmurju. In ti ljudje si upajo očitati našim uradnikom strankarstvo, če vrše svoje narodno delo. To bo lep uspeh na Koroškem.
Prava radikalna barva. Pretekli četrtek zvečer, po volitvah, so priredili v Zemunu radikalci demonstracije, na katerih so med drugimi upili tudi: »Doli z Jugoslavijo! Živela Velika Srbija!« Tu so pokazali radikalci svojo pravo barvo. S takimi ljudmi pa se družijo hrvatski separatisti in naši slovenski klerikalci. Kakor da bi se družili pes, mačka ki lisica.
Pijanci. Vs; toži o bedi, o pomanjkanju o krizi, dan za dnem se vrše stavke za povišanje plač itd., ljudstvo po večini strada in zmrzuje, dočim gotova vrsta ljudi o vsera tem nič ne vč. Po naših ulicah se proti polnoči in po polnoči, včasih celo do jutra opotekajo opijanjeni ljudje in to v taki množini, da se človek nehote vpraša, kje je temu vzrok, Toda če bi bili ti pretežko obloženi gospodje vsaj tiho, toda ne. V svoji ^dobri volji" hočejo po-pokazati tudi drugim, ki so v slabi volji, svoja ptičja grla. Hripavega popevanja in kričanja ni ne konca ne kraja. Če bi ti ljudjp dali vsaj desetino tega, kar zapijejo našim pomanjkanje trpečim, pa bi bilo vsem odpomagano.
Obleke v trgovini Ferner. V trgovini za izgotavljene obleke Johanna (!) Ferner v Gosposki ulici se draži blago sistematično teden za tednom Ničvredne, slabe obleke, ki so bile še pred dobrim mesecem 1700 K so danes narasle že na 2700 K, torej za celih 1000 K. Radovedni smo če je pri tem navijanju cen vse v redtl ?
Nov vozni red upelje južna železnica s 1. aprilom. Podrobnosti objavimo prihodnjič.
Organizacija služkinj. Po zgledu ljubljanskih so se tudi mariborske služkinje organizirale ter pi;ično u kratkem, kakor čujemo, organiziran pokret za zboljšanje plač in ureditev delovnega časa.
Stavka krojaških pomočnikov. Mariborski krojaški pomočniki so stopili v stavko radi povišanja plač.
Vprašanje dijaških štipendij. Finančni minister je prepovedal nadaljne izdajanje vseh odobrenih Kreditov za štipendije, ker se bo*izvršila revizija vseh dijakov v tuiini, ki so državni štipendisti. Po odredbi finančnega ministra se tudi odobreni, pa še ne izrabljeni krediti ne izdajajo več. Ministrstvo narodnega zdravja ne bo dajalo nikakih štipendijev več ter ne bo pošiljalo dijakov v inozemstvo. Verjetno je, da se bodo štipendije revidirale, ker je ugotovljeno, da je več primerov, ko so dobili štipendije tudi taki dijaki, ki jih ne zaslužijo in ki vobče nimajo pravice do štipendijev.
Ustanovitev „JugosIovenske Matice" v Ljubljani. V nedeljo se je ustanovila v Ljubljani pokrajinska podružnica Jugoslovanske Matica. Mesto je bilo vse v zastavah. Zborovanje je bilo na prostem pred hotelom. «Slon». Navzočo riinožicb se je cenilo na 30 000 ljudi. Zborovanje je olvoril župan dr. Ivan Tavčar. Po raznih govorih se je razvil veličasten izprevod po mestu, katerega se je udeležilo približno 12.000 ljudi. Zvečer so bile v dramskem in opernem gledališču slavnostne predstave.
Potrdilo o službovanju letnikov 1896—1900. Pri naboru letnikov 1896-—1900 se opaža, da si vojaški obvelzanci ne preskrbe občinskih potrdil, koliko časa so že služili pri vojakih, bodisi v bivši avstro-ogerski, bbdisi v naši vojski. Ker se ozira naborna komisija samo na taka potrdila, podpisana od občinskega predstojnika (ge-renta) in dveh odbornikov (članov sosveta) se opozarjajo vsi prizadeti, da se brez teh potrdil njihovi izpovedi ne bo verjelo, ampak se jih enostavno smatralo za novince.
Omejitev železniškega prometa. Ravnateljstvo državnih železnic naznanja: Po
obvestilu ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu se promet na ozemlju zagrebškega ravnateljstva omejuje nastopno. 1. Z Avstrijo le tranzitni promet vsega blaga ustavljen, razen pošiljk, ki so naslovljene na »American Relief« ali »Oesterreichische Getreideanstalt« na Dunaju, kakor tudi železniškega vojnega blaga. 2. Pošiljke za Švico se morejo sprejemati samo, ako je tovorne liste vidirajo raynateljstvo lužne železnice, odnosno ako imajo dovoljenje tega ravnateljstva za trans-' porte.
Predavanie „Mar. žen. društva". V
pondeljek zvečer je predaval v »Nar. domu« dr. F. Miiller o koroških razmerah s posebnim ozirom na žensivo. Predavatelj je podal obširen pregled sedanjega svetovnega ženskega gibanja, razvoj emancipacije v smeri za popolno enakopravnost na gospodarskem in političnem polju. Predavanje je imelo mnogo dobrih misli in pogled v bodočnost. Razširilo se je daleč preko koroškega okvirja in je pojasnjevalo >.ensko in družinsko vprašanje v bližnji bodočnosti, ko bo žena v uradu, v poklicu in na volišču popolnoma enaka z mo>.em. Tu se odpirajo nova vprašanja, ki bodo ouločilno uplivala na naš razvoj. Čim več pravic tem več dolžnosti in ženske organizacije morajo pospešiti vzgojo ienstva za to dobo. — Na Koroškem delule sedaj ženska organizacija, ki budi narodno zavest in ponos in skuša popraviti, kar se je zamudilo. To delo zasluži priznanja in podpore, razširiti pa se bo moralo na vso domovino in biti trajno, da bo rastel nov, zaveden jugoslovanski narod.
Dr. Moric Behedlkt. Pretekli teden so poročali z Dunaja, da je umrl izdajatelj „Neue Freie Presse," dr. Moric Benedikt. Dr. Moric Benedikt je bil svetovnoznan Žurnalist, pri zatiranih narodih bivše Avstro-ogrske pa zasovraži kakor malokateri drugi človek. Bil je poosebljena ideja avstro'- ogrske monarhije, strasten zagovornik nemške in madžar^-k^ nadvlade in eden največjih sovražnikov Cehov ter nas Jugoslovenav. Drugače pa je bil kot žurnalist kapaciteta prve vrste! Uvodne članke je pisal skoro vse sam ter imel tako velikanski tipliv na javno in politično življenie nekdanje Habsburške države. „Neue Freie Presse" je bila v inozemstvu najbolj upoštevan avstrijski list. -Z razrušitvijo Avstrije, pa se je začel rušiti tudi on, dokler ga ni sedaj pobrala smrt. S seboj v večnost je odnesel odgovornost za nešteto krivic, ki smo jih pretrpeli, posebno mi Slovenci, Pod avstrijskim jarmom.
Blago, naročeno v Avstriji. Vsi oni, ki so Pr*d 22. marcem 1919, v Nemški Avstriji naročili in Plačali kako blago, a ga doslej še niso prejeli ter ga hočejo uvoziti, naj podružnici Centralne uprave za trgovski promet z inoemstvom v Ljubljani nemudoma točno naznanijo: I. Od katere tvrdke imajo dobiti blago; 2. koliko in 3, za kako ceno (skupna vrednost) ter naj ji obenem pošljejo nepobitna dokazila (fikture, legalizirane izpiske iz trgovskih knjih itd.), da je bilo bUgo plačano pred 22. marcem 1919.
Ribištvo v Dalmaciji. V Dubrovniku se je ustanovila »Jadranska družba za ribištvo in gojitev morskih rib v državi SHS«. Namen družbe je: proučevanje našega morja z ozi-r6m na korist, ki nam jo more dati ribištvo in gojitev rib ; gojitev v racijonalnem ribištvu, organizacija izvoza svežih in konzerviranih rib, pospeševanje ribarskega zadrugarstva itd.
Pogodba z Madžarsko radi lokomotiv. Te dni je bila ratificirana pogodba z Madžarsko glede popravil starih in nakupa novih lokomotiv.
Zakon o zaščiti umetnin. Umetniški °ddelek ministrstva za prosveto je izbral od-Sek, da izdela zakon o zaščiti starin in uredbi n*?odnih mutejev.
Otvoritev normalnega železniškega prometa v Avstriji. Od včeraj 22. dalje vo-Z11? na avstrijskih železnicah zopet redno vsi om ^aki, ki so vozili pred omejitvijo. r . , ulici oropan. Na Dunaju sta v petek zvečer napadla na ulici dva neznanca ”ekega madžarskega častnika ter mu odvzela • srebrno dozo ter 165.000 K gotovine.
Nevaren pustolovec. Sredi januarja se je pojavil v Gradcu francoski častnik, ki se je izdajal za grofa de Montmorency poveljnika francoske misije za Štajersko. Pozneje pa ga je državna policija razkrinkala koi nevarnega pustolovca. Posrečilo pa se mu je vseeno pobegniti. V nedeljo pa so ga končno vendarle prijeli v Leobnu. Aretirani je identičen z onim dozdevnim francoskim častnikom, ki je pred poldrugim mesecem naročil v Salzburgu poseben ekspresni vlak, s katerim se je odpeljal na Dunaj. Med vožnjo je opeharil neko odlično družino za 50.000 frankov. Montmorency se je pečal v Gradcu z navijanjem in veriženjem.
Najdeno. Dne 19. t. m. je našel neki gospod v vozu nekega izvoščka, ko se je peljal iz Maribora Limbuš lepo leseno palico, vredno nad 100 K, ter jo izročil policiji. Lastnik naj se zglasi pri polictjskem komi-sarijatu, kjer še mu izroči.
Zadnje vesti.
Radič zopet v zaporu.
Zagreb, 23. marca. V nedeljo je hotel prirediti Stjepan Radie shod v Sisku, ker pa so mu ta shod vsled nemirov, ki so se pripravljali prepovedali, je šel v neko okoliško vas ter tam nastopil. V svojem govoru je ostro napadal vlado ter izjavil, da ne pripoznava Jugoslavije in da ne pozna nobenega hrvatskega kralja. On da je za sovjetsko republiko, po vzorcu ruske, samo s to razliko, da bi imeli v tej republiki diktaturo kmetje in ne delavci. Državnemu zastopniki, ki mu je hotel shod ustaviti je zagrozil, da ga bo dal linčati. Pozneje je nahujskal kmete na neke izletnike, pri čemer je bil neki polkovnik prisiljen v samoobrambo po-služiti se samokresa. Radi tega je bila ona vlada, ki ga je pred par tedni izpustila iz zapora, pri« siljena ga zuova aretirati ter izročiti kot veleizdajalca državnemu pravdniStvu.
Nittijevo besedičenje.
LDU R i m, 22. marca. V zuornici je ministrski predsednik Nitti podal vladno izjavo, v kateri je ODOzarjal zlasti na gospodarsko krizo Evrope. Ministrski predsednik je issjavil med drugim: Evropa mora zopet pridobiti gospodarsko ravnovesje z izkoriščanjem surovin Rusije in z uporabo delavskih moči Nemčije. Duh revolucije, nasilja in nereda v gospodarskem življenja Evrope more prenehati le tedaj, ako se Evropa obnovi v duhu miru. Predzveza narodov, ki jo želimo, je zveza evropskih narodov, ki morajo ‘ s skupnim naporom zopet najti pogoje človeške eksistence. Zmagovalci in premaganci so združeni z istimi interesi in isto usodo. Italijahoče biti važen činitel j napredka in civi-lizacije.Nastopati hočemo v popolnem sporazumu z Anglijo in Francijo, da rešimo jadransko vprašanje v duhu pravičnosti. (!) Po določitvi mej borno s trgovskimi pogodbami in iskrenimi kulturnimi odnošaji ustvarili tesne zveze z Jugo-sloveni. .	.
I
Wilson za separatni mir.
DKU Pariz, 22. marca. Iz Washingtona poročajo, da namerava Wilson pričeti pogajanja za separatni mir Zedinjenih držav z Nemčijo in z Avstrijo.
Boljševiška ofenziva.
Varšava, 23. marca. Po poročilih iz Polesja so začeli boljševiki pričakovani splošni napad. Boji trajajo dalje.
Mirovna konferenca se preseli v Italijo.
LDU Pariz, 22. marca. Po rimskih poroMlih se konferenca ministrskih predsednikov sestane dne 21. aprila v San Remu. Zasedanje sveta Zveze narodov pa se bo pričelo dne 25. aprila v Rimu.
Gibanje belgijskih čet.
LDU Pariz, 22.marca. »Journal* javlja iz Aachena: Belgijske čete, ki so bile dose-daj na desnem bregu Rena, so s posadko ruhrskega ozemlja odšle na levi breg reke. Močna belgijska ojačenja so odšla v Morz.
Antantni poziv Poljski.
DKU Pariz, 23. marca. (Brezžično). Vrhovni svet je poslal poljski vladi poziv, naj ne dela nemškemu prometu z Vzhodno Prusijo nikakih težkoč.
Aneksija Besarabije.
Bukarešt, 23. marca. V včerajšnji seji poslanske zbornice je bila enoglasno sprejeta aneksija Besarabije.^
Nova romunska vteda.
Pariz, 22. marca. V Bukarešti se je sestavila nova vlada	pod predsedstvom
Averesca.
Smodnišnica zletela v zrak.
DKU Bruselj, 23. marca. (Havas), Po poročilih iz Ostende je tamkaj zletel v zrak velik municijski depot. Pri eksploziji sta prišli dve osebi ob življenje, pet pa jih je bilo težko ranjenih.
Antanta pjoti oboroževanju delavstva v Nemčiji.
Stuttgart, 22. marca. Antantne vlade so kar najodločneje protestirale proti oboroževanju delavstva v nekaterih mestih Nemčije, povdarjajoč, da tako postopanje krši določbe mirovne pogodbe.
Preureditev devizne centrale.
LDU Beograd, 22. marca. Za končno preuredbo devizne centrale se je osnoval poseben odsek, ki mu preeseduje dr. Ivan Stoja-dinovič, bivši generalni ravnatelj glavnega državnega računovodstva. Ta odsek, y katerem se nahaja poleg uradnikov ministrstva za finance tudi gg. Ujič in dr. Slokar bo posloval kot svetovalni organ v strokovnih finančnih vprašanjih.
Položaj v Nemčiji.
Dunaj, 23. marca. Poročila iz Nemčije so mnogo bolj pomirljiva kakor pa zadnje dni. V pojedinih mestih in pokrajinah se sicer še vrše boji med vladnimi četami ter med radikalnim delavstvom, po večini pa se vrača povsod zopet mir. Iz raznih krajev prihajajo poročila, da je generalna stavka končana, ter da se delavstvo zopet vrača .na delo. Tudi železnice so zopet pričele voziti. Vendar pa položaj še ni p ipolnoma stabiliziran, ker je še mnogo oboroženega delavstva, ki se noče podati berlinski vladi.
Stavka se nadaljuje.
DK15. Berlin, 21. marca. Včeraj so se vršila mnogoštevilna zborovanja neodvisnih socija-liatov, ki so zaključila po večini s sklepom, da se splošna stavka ne sme ukiniti.
Boji v Leipzigu.
UKU Leipzig, 21. marca. Po mestu se vrše še vedno ostri boji s komunisti, ki zahtevajo mnogo žrtev na ljudeh in imetju; tudi več poslopij je bilo uničenih iu požganih.
Papežev nuncij v Beogradu.
LDU Beograd, 22. marca. Iz Rima javljajo, da je v četrtek odpotoval iz Ritna v Beograd papežev nuncij Cherubini, ki bo ostal v Beogradu kot vatikanski zastopnik pri naši vladi.
Jugoslovensko-angleška paroplovna družba.
LDU B e o g r a d, 22. marca. V Londonu se je osnovalo društvo »Jugoslavija«, bi bo vršilo neposredni promet med Jugoslavijo in Anglijo. Prvi parnik odide iz Londona konpem meseca marca.
pred vojno. K temu se mora prišteti še slaba kvaliteta, potem je jasno, kak glad vlada v nekdanjem glavnem mestu srednjeevropske žitnice.
Tujci na Holandskem. Po uradnem izkazu se nahaja na Holandskem sočasno 350.000 tujcev. Od teh je samo Nemcev 51.000.
Orijentalski semenj. Budimpeštanska trgovska zbornica namerava otvoriti v prihodnjih mesecih v Budimpešti mednarodni orijentalski semenj.
Brezposelni v Avstriji. Pred letom je imel Dunaj sam 181.000 brezposelnih, dočim je sedaj padlo to število na 48.000. Število brezposelnih v celi avstrijski republiki znaša sočasno 64 000. Največ brezposelnih pripada stanu trgovskih nameščencev, dninarjev, kovinarjev, največ pa je ženskih pomožnih delavk municijske branže.
Smrt znanega rokoborca. Na Dunaju je umrl za mrtvoudom svetovnoznani rokoborec Viljem Turk, eden najmočnejših ljudi na svetu.
Kravate po 775 kron. „Arbeiter-Zeitung" ugotavlja v posebnem članku, da je po razi.ih dunajskih izložbah videti kravate po 775 kron.
'Mala oznanila. Izurjena strojepiska “ T
borskega delavca«.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
Razne vesti.
PodonaVska paroplovba. Madžarska podonavska paroplovna družba uvede stalno paroplovno zvezo med Budimpešto ter Dunajem, ter med Budimpešto ter Bajo.
Budimpešta strada. Po poročilih madžarskih listov porabi Budimpešta sedaj komaj polovico one množine živil, ki jo je porabila
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 25.: Popoldne ljudska predstava »Le retour du bal«, »Poljub«, »Lotkin rojstni dan«. Zvečer: »Gospodje sinovi«. Ab. A—30.
V soboto 27.: »Velika srenja«. Ab. B—31.
V nedeljo 28.: Popoldne ljudska predstava »Brez denarja«. Zvečer: »Pepeluh«. Izven abon.
V torek 30.: »Kristova drama«. Ab. A—31.
V sredo 31.: »Kristova drama«. Ab. B—32.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
f Pohištvo 1
■ Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska I oprava, podložki, modroci, otomane, spalni I ih dpKoracijski divani, postelje, omare, mize | in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne | postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega,
I železnega in tapeciranega pohištva v vsakem | slogu od, proste do najfin. izvršitve po jako
I	nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
j KAREL PREIS, Maribor
B'***	IIBmiakov trg It. 6
Svoboden ogled!
Ceniki zastonj!
Osnovni čisto domači kapital, potpuno uplačen'
u zl. din. 2,500.000 —
Rezervni fondovi, po knjiženju
u zl. din. 9,889.283*—
Današnja vrednost rezervnih fondova iznosi preko
u zlatu dinara 20,000.000*
Bankovno-osiguravajuči zavod
Inserati
' ¥
»Mariborskem! delavcu**
imajo vedno
1^3* velik uspeh! "S3?
Ne zamudite torej ugodne prilike!
■“	~IS
A. D.
Centrala: u Beogradu (vlastita palača) ugao Kara-djordjeve, Hercegovačke i Travnlčke ulice.
Filijala za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje i Prekomurje u Zagrebu«
Najstarija i prva domača ustanova za osiguranja.
Isplatila do konca septembra 1919.: u odseku života:
din. 3,220.546*46
u odseku požara:
din. 850.129-84
u odseku nesretnih sliičajeva:
din.'42.94935
Filijala: Zagreb, Skoplje, Solun i u osnutku u Sarajevu, Ljubljani i Novom Sadu. — Glavna zastupništva po županijama.
Osnovana 1882. godine od prvih narodnih ljudi. Današnja uprava u rukama je najvidjenijih predstavnika našega naroda. Predsednik je oosp.
Luka Č e 1 o v i č, trgovac i veliki borac za naše narodno ujedinenje.
Članovi odbora upravnog jesu: Gg. Ljuba D avidovič, predsednik Ministarstva na raspolpženju; Kosta Stojanovič, Ministar na ras-položenju sada vladin delegat na mirovnoj konferenciji; Obrad B1 a g o j e v i č, advokat; Mihajlo Marjanovič, podpredsednik opštine beoaradske •
Todor G j u r i č, trgovac i Vlada Marinkovič, trgOvac.	’
Članovi odbora nadsornog jesu: Todor M i j a i 1 o v i č, veletržac; Kosta G 1 a v in i č, bivši ministar a sada komesar Privilegovane Narodne Banke; Dr. Bogdan Gavrilovič, profesor univerziteta; Dr. Nikola Vulič, profesor univerziteta i Živojin P a u n o v i č, trgovac.
Vrednosti rezervnih fondova sastoji se iz: akcija Privilegovane Narodne Banke za kraljevstvo SHS, državne rente i obveznice- vlastite nalate u
£ u aBeom^lfiV-°hntpfrC^?ohoda€	1°^«!^*	'V	,e?".°il	naWe«	j. najmoderniji hotel »Bristol«; veliko nepokretno imanje na Kazališnom
trgu u Beogradu, hotel »Sloboda« u Skoplju; vlastita tvornica stakla u Paračinu — sve to reprezentira današnju vrednost od preko 20,000 000 dinara u slatu ili preko kruna 130,000.000*-.
Vrši ove poslove osiguravanja:
Osiguravanje protiv Stela od pošara I groma (zgrada, nameštaja, dučanske robe, gradje i drva, sva industrijska poduzeča kao: tvornice
pilane, mlinove, i u opšte sva osiguranja ove vrste). *
Osiguravanja iivotna i to: za slučaj smrti i doživljaja, miraza ženskoj a kapjtala muškoj deci, razna kombinovana osiguranja.
Osiguravanja proliv nezgoda ili nesretnih slušajeva, kao: kod pojedinaca ili korporacija, kod tvorničkih in drugih radenika.
Osiguravanja proliv štela od provala, kao: pokučanstva, robe i ostalih vrednosti.
Sve ovo prauzima najkulantnije i po najpovoljnijim premijskim stavovima.
Otvaranje bankarskog odseka obznaniče se naknadno.
Traže se pouerljlvl i marljivi mesni poverenid kao I poverenici za vodjenje glavnih zastupstva po županijama.
Sva obaveštenja rado daje zainteresovanima:
Filijala Beogradske Zadruge u Zagrebu
«	Dalmatinska	ulica broj 5.