v*, štev.
Novo mesto, 26. febnmrjii 19(M).
XXV. letnik.
DOLENJSKii
NOVIC
E
Izhajajo vsak petek; ako je ta <iaii praznik, |>a dan jioprej.— Cena jim je s jjoštnino vreti za celo leto naprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in riruge evropsko države znaša 3'50 K, za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema «rcdDiitvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Dolenjci, na noge!
v
Se en poskus, upajmo, arečen poekua ! Od vgeh straoi priliajala bodrilna pisma, da naj vendar „Liolenjske Novice" tudi zanaprej ostanejo še tednik. Tudi zadnji sliod dne 22, febr. je jasno izrazil to željo. Tdeležili so se tega prevažnega shoda gg, : prelat Kalan, kanonik ^t-. Cckal, vikar Smolnikar iz Ljubljane, dalje vodja Holirman in se velik» drugili gifspodov dnliovnîkov in laikov. Urednik je podal točno sliko dosedanjega položaja, v novomeški dekaniji je list zelo povoljno razširjen, liela-krajna bi pa lahko dosegla višje stevilti naročnikov; posebno slabo so pa zastopani dekanati Leskovec, Trebnje, ^iižtmbcrk. Tu treba dela, krepkega agitacijskega dela list in njega tedenski obstoj. — Urednik kaže na potrebo listu: izobraževalno delo ga zahteva, politični tok casa je tak, da ravno v dneh, ki v njib živimo, treba iJolenjcem lista, gospodarsko-poučnega lista. Da, krvavo nujno potreben je list ravno z gospodarskega stališča! lies da imam') gospodarskih listov, a lista, ki bi v do-enjsko gospodarstvo segal tako globoko, nimamo. „iJo-la.nj8ke Novi(;e" pa ravno po svojih goBp<idar8kih člankih zaslužijo, da jih razširimo do zadnje dolenjske liise. Posebno dolenjsko življensko vprašanje — vinarstvo — ima v 1, Dolenjskih Novicah" spise, sestavljene od strokovnjakov ^ tťj stvari.
Vsi gospodje na shodu so mijno svetovali, naj se dela z vsemi silami na tedenski obstoj „Dolenjskih Novie". Agitacija po vseli vaetli, krepko podpiranje lista z dopisi. Je iu naj bo delo vsakega posameznika. G. Smolnikar posebno omenja dolenjskih posojilnic; gospodarski zavodi te naprave in v svojih pravilih imajo tudi pospeševanje gospodarskega blagostanja Naj poskusijo ravno posojilnice skrbno izdelane gospodarske članke spraviti med ljudstvo.
Kakor se razmotriva, povsod nujno potreben list, a ûajbolj pofreben ravno s didenjskega gospodarskega sta-Sklene se ^e nadaljevati s tednikom. Dolenjci, VSI na noge, vsi na kn)v 1 Vaši gospodarski interesi so, ^^ katere delate z agitacijo za „Dolenjske Novice", lepe IJoienjskb probude in vase blagftstanje !
Uredništvo „Dolenjskih Novic'^
Grospodarstvo.
Ljudski učitelj — pospeševatelj sadjarstva.
Se vedno živi med nami krasen vtis lanske sadne i^zstave, ki se je priredila na deželni kmetijski soli na mu In potem sadne razstave s častnim priznanjem na ""aju. S kako radostjo in s kakim zanimanjem srao akrat občudovali lepo sadje naše Dolenjske ! Vredno je, ^ ® naši sadjereji dalje razmišljujemo in jo nadalje
pospešujemo.
Ako primerjamo razmere v sadjereji na Dulenjskera pred 20 leti in danes — kako velik razloček se pokaže ! Kako redko smo takrat opazili pravilno zasajene sadne vrtove in dobro vzdržane stare nasade ! Dandanes zamoremo vozeč se po lepi Dolenjski v tem oztru opaziti lep napredek in reči smemo, da Dolenjska sedaj skoraj nikakor ne zaostaja za Gorenjsko in Vipavo — kateri ste že od nekdaj skrbno gojili to zanimivo, kratkočasno iu koristno kmetijsko panogo.
Kar se tiče različnih vrst cadja fv prvi vrsti menim tu jabolka), smo takrat razven izvrstnih domaćili vosêeiik, rudečega štetinca, tafelčka opaževali veliko malo vrtduih vrst, navadnih ,,zmik" in tudi od divjakov malo se raz-ločujočib vrst. Koliko se je v tem oziru spremenilo, pričata nam je razstava. Tam niso bili vesčaki v zadregi najti najizbornejše vrste jabolk in brušk, K tej povzdigi sadjarstva na Dolenjskem so pripomogli različni pospeše-vatelji. Najboljši vzgled in vzpodbujo dajala je dežela sama posredno po deželnem kmetijskem zavodu na^^trmu, po njenih izšolanili gojencih in pa po čimdalje bolj zavednih sadjerejcib.
Četudi smo se že do lepega napredka povspeli. vendar ne smemo v tem oziru poneliati — ces, da ni mogoče obilega pridelka v denar spraviti. Nas Stvarnik, ki nam je lani tako blagoslovil našo sadjerejo, dal nam bode tudi razum, da organizujemo sadno kupčijo in če ta ne bode zadostovala, da se popriuiemo tthničntga iz-ielovanja sadnih pridelkov. Sedaj pa preidem k važnemu vprašanju: Zakaj in kako naj bode naš ljudski učitelj pospeševatelj sadjarstva?
Jjjudski učitelji delujejo po t-clej deželi meri kmeti in so zraven duhovniškega stanu po svoji izobrazbi najbolj poklicani pomagati s pomočjo šolskih vrtov sadjarst* u do napredka, zlasti tudi zaraditega, ker se lahko i zoliraznjejt> za to stroko v sadjarskih tečajih. — Z nežno mladino v šoli, z odraščenim dečkom v ponavljalni šoli, s kmetom samim bodisi doma, bodisi v bralnih društvih, v kmetijskih podružnicah, lahko delujejo za povzdigo sadjarstva. V prvi vrsti naj se z vso vnemo ukvarja s Šolskim vrtom, kateri naj hode edino tej s/rhi uamenjen. I^otrebne se-jalnice, oddelka za vzgojo debelnatili dreves naj nikjer ne manjka, če je mogoče, naj bode tudi lepotičnim drevescem prostorček namenjen.
Ukvarja naj se s posebno pazljivostjo s takimi dečki, kateri razodevajo posebno veselje in spretnost do sadjarstva.
Posebno pridne šolarje naj uèitelj pohvali in naj jim daje v dar drevesa iz šolskega vrta, katere potem doma zasadi — v poseben spomin za pridnost in zanimanje pri sadjarskem pouku. Tak deček se bode gotovo livaležnim srcem spominjal svojega učitelja in ko postane sam svoj gospodar, bode enkrat svoji deci kot starec svojim vnukom kazal na drevo, katerega je v mladih letih gojil
v 8'jUkem vrtu in zasadil na lastnem domu. — Koliko žlalitnejjta bodrila ia ljubezni do aadjereje je vendar v takem vzgledu !
Pa Dele šolarjem naj se izkazuje na ta način pohvala — tudi del&vnfifa učitelja se ne ame vtem oziru prezreti! Šolski nadzorniki in drngi merodajni cinovniki naj pri vaakej priliki, katera se jim mudi, nadzorujejo delovanje svojih učiteljev, in naj jih predlagajo v pjhvalo na me-rodajnem meatu.
Tam kjer je treba denarne podpore — za urejevanje vrtov i. t. d., naj jo občina in dežela ne odreče. Čitatelj naj ne miali, da pri naa v tem oziru učitelji ne delujejo — namen pisatelja teli vrstic je le ta, k temu delu se bolj spodbujati naše učiteljstvo.
V čast učiteljskemu stanu bodi^ povedano, da imajo med seboj prav dobre sadjerejue. Želeti je le, da se ta vrata pomnoži in da ae povsod ustanove šolski vrtovi, v spodbudo in napredek nase aadjereje ! Ciril Doltinc.
Državne podpore za zboljšanje govejih hlevov.
z ozirom ua dejstvo, da se je nadejati tudi za to leto državne podpore za primerna zboljšanja hlevov, razpisuje odbor C. kr. kmetijske družbe razdelitev takih podpor za 1. 1909. (glej zadej med „Goap. drobtine").
Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena tistim kmetovalcem, ki v zmisiu tega razglasa zboljsajo svoje hleve do i. se p t em b r a t. 1.
Za podpore vredna se bodo smatrala le ona zboljšanja domačih hlevov, če se hlevi, kjer ae napravlja gnoj, ki niso ttakaai, niti nimajo odtokov, po zgledu drugih vzornili lilevov, po dobrili načrtih in po navodilu strokovnjakov, posebno kmetijskili potovalnih učiteljev in učiteljev na kmetijskih šolali, izpremene v tlakane hleve z rednim izkidovanjem in se gnojišče ter gnojnična jama naredita posebej, zunaj hleva.
Pri zboljšanju hleva je vsekako spoloiti tele pogoje : 1. Skrbeti, je da ima hlev dosti svetlobe in čist zrak, ki se doseže s primernimi prevetrovalnimi napravami, da imajo živali ngudno toplino, da je zadosti prostoren in vedno popolnoma snažen. Živalsko stojišče je tako urediti, da se živali lehko izpuščajo na tekališče in napajališče in da ob času požara lahko pridejo na prosto. Pri ureditvi je skrbeti za telečje koče ftekališčaj in za to, da se lehko donaša krma in stelja, gnoj pa leliko in liitro iz hleva apravlja.
2. Tlak je narediti, kakor dopuščajo razmere, iz betona, kamenja, opeke ali iz lesa. K»r se leaa za hleve rabi, ga je treba poaekati pravočasno pozimi, da je trpež-uejši, in če* je mogoče, naj se namaže s kakim varovalnim aredstvom.
a. Stojišča morajo biti nepredorua, morajo toliko viseti (27a—3 cm na m), da gnojnica odteka ; in v hlevu mora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojnično jamo zunaj hleva.
4.	Jasli morajo biti toliko nizke, da mora goved iz njih s sklonjenim vratom jeati, ne pa da se morda mora se kviáku apenjati ali pri jedi z vratom drgniti ob sprednji rob jasli. Gare za seno, kamor se goved mora spenjati in vsled tfga hrbet kriviti, niso umestne in torej niso priporočene.
5.	Gaojisče, ki mora vsekako biti zunaj hleva, je leliko prosto in pokrito. Gnojnične jame naj bodo ne-
predorne in naj imajo take priprave, da ae gnojnica iz njih jemlje lehko in brez truda; vendar so pa tudi drugače narejene gnojnične janii dopustne, ki ao v deželi navadne, da so le dobro narejene In nepredorne, Prošnje ofiili prosilcev, ki si priskrbe gnojnične aesalke ali druge [»rimerne priprave za i z p raz nje va nje giojničnlli jam, potem gnojnične sode in razprševalnike, bodo imele prednost.
Politični pregled-
ltieinu-tli-«v(> ministrstvo št. iî, „iiroiíjmstno ministrstvo", ne bo liolg-o vladalo, vaaj tako kažejo vso stvari. Bi že liilo in bi ilo, (ia ni načelnik „SI. klul)a'' v pravem času združil večine Slovanov v krepko o})ozicijonalno zvezo. Pa to je že znana stvar. Pomen to zveze se (la podvoji, ako pristopijo tudi Poljaki. Cuje ae žc tako. Ako so to uresniči, iioteni je v zbornici tuko močna opozicija, da preko tc skujone ne pojde nihče.
V	^.liifíořílovauski .fednoti", najmočnejši sku lini državnega zbora, je čeških agrarcev, 20 mladočebov, 20 č anov „Savcza južnih Slavena", 17 pristašev moravske katolisko-narodne stranke, 17 poslancev „Slovenskega klui)a", 12 čcskih radikalcov, 5 Staro-rusinov, 4 po.slaiici moravsko ljudsko stranke in 2 realista.
Državni zbor bo najbrže sklican 1«. sušca. Kadar bo zunanji položaj jasen, potem sele bo zbornica obravnavala notraujo zadevo; tudi delegacijskega zasetianja najljrže Se no bo, ker vlada noče spraviti zunanje-poiiUčnega položaja v delcgacijski razgovor. V tej zadevi se je sesel v sredo 24. t, m. važen ministrski svet.
Srbija se ie vedno oborožiije. Zu vojsko da je že vse pravljeno. Srbi aami so spoznali nevzdrž^ivost Bolgrada v voj-skinom slučaju; zato mislijo preložiti prestolnico v Niš; državni zakladi ao že tjakaj preneseni. Sliši ae, da so velevlasti sklenile, Srbijo pozvati, da naj preneha z oboroževanjom, Srbija mora v oamih dneh jasno in nedvomno izjaviti, kaj da namerava, če ne preostane Avatriji le šo eno sredstvo. Tako razne vesti.
Itiisijii jo sedaj glede avstrijsko-srbskega spora nekako izprenienilu svoje stali.ščc. Srbijo je svarila |»red vojno. lx Dunaja prihajajo poročila, da tinli Rusija ob avstrijski meji svojo čete mobilizira. V zadnjem času se jo menda Rusija izjavila, da naj se skliče konfcrenca, ki naj določi komjtonzacijo za Srbijo. Ako Avstrija kompenzacijo uo bo sprejela, potem napove tudi Rusija Avstriji vojsko.
Katoliški ccntrnni ua Hrvaškem. Hrvaški katoliki so mislijo združiti v kato3i.škcm centru; naloga ryegova bo čuvati v zbornici nad interesi katoličanov in pa cerkve ua Hrvaškem. I'osameitni člani ostanejo labko v svoji stranki, samo v omenjenih vi)rašaiyili nastopajo skupno. Da bi Hrvatje to riiisel, ki jo jo sjirožil list „.lutro", kmalu vrosničiii! Velikega pomena bo, no Ic za versko, temveč za splošno kulturno življenjo na Hrvaškem. Saj so vendar Hrvatje ktjub ncoilvisnosti na pajiirju tako odvisni od Ogrov, da se vsak pojav v Pešti uiočno čuti tudi v Zagrebu.
Pogodba m«d Avstrijo in Turiljo ))o tc dui pod])Ísana.
Itolgarsko nočejo priznati za neodvisno. Nemčija, Anglija, Italija in Francoska .so izjavile, da se mora Bolgarska preje pogoditi s Turčijo.
V	AbcNiniji vlada veliko vznemirjenje raiii nasledstva Me-nelikovega. Blizu Ankobcrja je že i»rÍslo do boja med pristaši Ras Valijo, ki je brat abesinske kraljice, in onimi Ras Mihaela, ki je oče prestolonaslednika princa Lig Vasu.
Zabavi ixi pouku.
Kriva prisega.
hjiest. — S^iiittl Zurialav.
II.
Drugega dne je Doltar zgodaj vstul in začel nemirno boiliti 1)0 dvorišču in blevu. Žal mu je bilo, da sta si jirišla a sosedom tako hudo navskriž in !)il je pripravljen odstopiti od dražbe, samo da In se zopet spravila b Kržaiiom. Nesirjmo jo čakal, da pride Kržan in ga šc enkrat prosi, naj mu odstojd prednost ]>ri dražbi I'Ianinčovega posestva. A Kržana iii hilol Tudi on je
'■akai, (Ja pride Doitar in imi ponudi dcsuico v spravo. In tako sta pričakovala flru)? druzc^'a, nobeden pa se ni hotel ponižati ter prvi prositi odjmSćaiija.
J BllžHla se je deveta ura, ko bc jc imela zaùeti dražba. Okoli Pluiiini îcvB hiSe je stalo jiolno radovednežev, ki so io komaj »čakali, kako se bo reč iztekJa. Komisar iz mesta je itriSel s svojim pisarjem iii se žc vsedcl za mizo, da začne z dražbo. ' oscstvo je biio cenjeno na deaet tisoč kron.
,,lJcsettisoč kron ali pcttisoč goldinarjev!" jo zavpil pisar "j pogledal po tjudeh. Doltarja in Kržana še ni bilo med kupci. Kmetje, ki so so bili domenili, da skupno kupijo posestvo, so sklenili bitro dokonmti z dražbo in siccr še preje, prodno prideta Doitar in Kržan.
tiJaz dami" se je of»lasil eden izmed kmetov. T,Torej deaettisočI KdodavečV!" vpil je pisar. „DesettiBOč, k prvemu; kdo da vecV K drufjemu, kdo da več? Desettisoč, k drugemu!"
„IJescttisoč in petdeset!" je zavpil Kržan, ki je prisopihal 1'avno v tistem trenutku, pa sam, brez Uoltarja. nDesettisoč in petdeset! Kdo da več?" nIie.scttisoč in sto!" se oglasi prejšnji kmet. «ííeaetiÍMOč in dvesto 1" je zavpil Kržan. „Desettisoč dvesto petdeset!" se je zopet oglasil kmet. iiDesettisoč tristol'' je obljubil Kržan. iiJaz dam .ic petdeset nad tristo!" je zavpil kmet in sto]iil naprej.
„ jaz dam štiristo nad desettisoč!" je rekel zmagonosno '\rzan in prezirljivo pogledal kmeta.
i/forej desettisoč in štiristo kron! Kdo daveč? K prvemu, drugemu in —"
ti'Jaz (iam sto goldinarjev več!" je zavpil Doitar, ki se je •■avno tfdaj preritiil skozi množico, ter strupeno pogledal Kržana, je iiotel dražiti in kujiiti brez njega.
11'Iaz dam še sto več!" jo zakričal Kržan bled od jfze. ),In jaz še j)etdc8et po vrbul'-..Jn jaz uidi petdeseti"
Tako sta dražila drug drugemu. Srd je švigal iz njiju oči sama strast ju jo goniia, da sta slepo obljubljala vedno večje fvote.^ Doitar je spoznal, da Kržan nočo odnehati na noben način •n začel jo nalašč obljub(jati vedno več, samo da bi moral Kržan Idačati več za posestvo. Kržan je mislil, da hoče imeti IJoltar 'ja vsak način posestvo in zato je tudi on vedno bolj primikal, 1 ,1 izgubil žo vsako nado, da bo posestvo njegovo. Na to pa ttidi ni mislil, zakaj svota, katero sta obnubila, je že daleko prekoračila vrednost Planinčevega posestva. Ljudje so začudeno gledali ta )>rizor ter so čudom čudili, kako moreta ta dva moža, I'1'ej taka prijate^a, sedaj tako besno postopati drug proti drugemu.
_,,Sedenitisoč goldinarjev!" je zavpil Kržan ves zelen od jeze in jhír))]^ ,la bo IJoltar Se kaj ob^ubil in bode on potim l^std^svojega soseda na cedilu,
Toda Doitar ni oiiljiiliîl nič več, temveč so z besedami: .liJovolj imaš!" obrnil in odSel.
ijHcdemtisoč k i>rvemu, drugemu in — tretjemu!" je zavjiil 1'isar ill kupčija jo bila gotova.
, Ves bled jo Kržan s tresočo roko pod]>Ísal pogodbo in nato '^'ihitel domov.
^ "1'rokleti hinavec!" je vskliknil Kržan, ko je dospel do do-iiia(;e hiše.
iiKaj, kaj, aii je on kupil?" je vprašala žena. nNi!"
Zakaj 80 potem jeziš?"
.,Na]»eljal nic je! Dražil je toliko časa, da sem obljubil ^^oto, kaiere nisem mislil dati!" hudoval se je Kržan. uKoiiko si dal?" je prašala ona. v^demtisoč!"
i.Xa pet ran božjih! Sedemtisoč! Kaj si znorel? Sedemtisoč!" ii^'e jezi ho! On jo vsega kriv! Nalašč je to naredil, da bi mi Škodil!"
))Hinavec hinavski! Pa so nam je delal prijatelja!"
»Oa, vrag ali tak prijatelj je vso eno!"
. . Kržan in Kržanka sta se še dolgo budovala na Doltarja
" "Jegovo prijateljsivo. I'a tudi DoUjir je dorna preklical proti
nip"^'	Kržana, ki je bil po njegovem mnenju kriv vsega,
aioif"^^ žetia pa jc jokala nad izgubo lepega 1'laninčevega posestva. —.
O i	l"''j®t«listvo med obema hišama je bilo pretrgano.
' slej so se jjri vsaki priliki skregali in grozil! drug drugemu.
Martin in Micika jia, ki nista bila pri tej celi stvari nič kriva, sta s strahom pričakovala, kaj bo iz tega. Niti pogovarjati se nista več smela, tako veliko je bilo sovraštvo njiju roditeljev.
Dalje jifiile >
Potopisne črtice.
iir.
Dober dan, .lurče! Kani jo pa mahaS?
„Glej ga no ťepeta. Haj te se videl nisem, dokler me nisi nagovoril. Bog daj 1 Jaz sem se namenil v gozd, da bom videl, če je že listje spadalo na tla,"
Čakaj no! Jaz bi pa rad videl, če se je pot osušila, za izvažanje drv; pa greva skupaj.
„1'rav, prav. Bo nama vsaj bolj kratek čas."
Lepi jesenski dnevi so se začeli.
„Res da. Takih naj bi bilo še veliko to jesen,"
No, tukaj jih bo morda se kaj, V Wiirishofnti je pa še poleti malokdaj teden dni brez dežja. Sicer je pa tudi prav, da jim ne zmanjka vode, radi katere je Wílrishofen postal tako imeniten.
„Kakor vidim, se ti Pepe še rad spominjaš na W'iirishofcN. Povej no, če veš še kaj zanimivega «d tam I"
O Worishofenu sem ti vsaj površno že povedal. kar je vredno zanimanja, iz svojega jiotovanja ti j»a lahko povem .še zanimive reči,
„Torej pa povej ! Oemu bi hranil zase, kar lahko lieliš z drugimi, ne da bi sam kaj manj imel zato?"
lies je tako! Oemu bi bil človek sebičen? — Vesel, da se mi je zopet povrnilo zdravje, sem zapustil VVdrishofen v ponde-Ijek pred svetim Matevžem zjutraj in sem dosjtol z vlakom še dopoldne v Monakovo. Takrat sem si misli), zdaj moiam vendar porabiti priložnost, da si ogledam scmtrtja kake zanimivosti. Peljal sem so z električno železnico do cerkve sv. Ane, Sveti Ani sta posvečeni pravzajirav dve cerkvi, stara jn nova. V teb cerkvali ni nič kaj j>osel>no zanimivega, le to je čudno, da je nova, ki je bila zidana pred kakimi petdesetimi leti, videti veliko bolj starinska, kakor stara, ki je bila zidana pred več stoletji, V eni teh cerkva sem bil pri sveti maši, natx> sem si poiskal vodnika^, ki me je vodil po mestu.
„Cemu pa voditelja? Si nisi li mogel kupiti načrta, s katerim bi bil lahko hodil po mestu brez voditelja?"
Moj dragi, to pa ni tako. Ko bi bil jaz imel «'^asa kakih teden dni, bi mi bil načrt služil. Ker jni je bilo pa določenega bivanja tamkaj samo od jutra do večera, pa ni kazalo, da bi bil tako slepe miši lovil. Najprej me je peljal spremljevalec v teatinsko dvorno cerkev, ki je tako narejena, da so vse stene, obok, prižnica in oltarji polni zanimivih, brezbarvenih okraskov. Na trgu pred cerkvijo je veličasten sjiomenik dveh vojskovodij, kteremu pravijo ..Feldherrenhalle", Eden teh dveh vojskovodij se jo zvai Janez 'i'zerklas, drugi pa Kari "W'rede. Polog teh, vojskovodje jired-stavljajočih soh, stojita dva velikansko, iz neke bele tvarino narejena leva, ki pomenjtita srčnost in hrabrost bivših vojskovodij. Odtaní som šel v stoluo cerkev Marijinega Oznanenja, ki ima dva po W m visoka stolpa z nizkima strehama. Na vrhu enega teh Btol[iov stanuje čuvaj, ki gleda okrog po mestu, da bi dal znamenje z zvonom, če bi kje ogenj nastal. Ta cerkev je največja v Monakovem in je razen stolpov vsa gotiška. Veličastna jo njena notranjost. ííidana je v tri ladije in iia velikanskih stebrov podpira njen obok. Izmed 2'à velikanskih oken, deli vsakega krasno sliliane .šipe čvetero železnih šin v pot delov, od sj)odaj do vrha. ííal da nisem mogel izvedeti, kako visoka so ta okna. V tej cerkvi je tudi kakih SO oltarjev, ki so vsi krasno gotiško delo. Zadej pod koroni je zelo zanimiv, bronast spomenik, katerega je dal jioetaviti nek bavarski kralj za spomin v boju padlih vojakov. Krasna in veličastna podoba te stolnice mi še zdaj ne more iz s])omina. I^riŠIa sva dalje do magistrata. Novi čudež nepopisne umetnosti mi je predstavljala inonakovska mc,stna hiša. Zidana je v gotiškcm .slogu in sicer iz tako umetno rezanega kamna, da je videti zunanje lice velikanske hiše kakor okusno izdelan gotiški altar. Od spodaj do vrha no vidiš druzega, kakor nepoi)isno lepe, gotiške okraske z neštevilnimi sohami. Seveda je to nekaj nenavadnega, hiša v go-tiškem slogu. A ker je bil stari monakovski magistrat, ki .še zdaj stoji, v gotiškem slogu zidan, so hoteli imeti tutli novega na ta način, ki je pa gotovo desetkrat večji od starega. Veš, ,Turče, ko bi imela midva toliko milijonov kron, kakor bo jih
porabili za tisto stavbo, bi lahko pomagala vsem ubožcem, kar jih jo na Kranjskem.
pTo je res Pepe, a pomisli, koliko oasa bi pri nekaterih trajalo? — Ko bi kopali denar, kakor cestno sipo, bi mnogi tndi zapili, da bi jim ga zmanjkalo."
To je pa tudi res. Večina Ijudij bi se uničilo s pijačo, ko bi imeli denar. — Ncdaleć od magistrata sta dve župni cerkvi, pojvcčeni av. Petru in sv. Duhu. Prva poina že zastarelih okraskov, druiça bolj priprosta. Med imenovanima cerkvama stoji malo poslopje zvano „Standesamt", v katerem se izvršujejo civilne poroko pred svetno gosposko. Od tam sem sel v dvorno ccrkev, ki je posvečena sv. Mihaela in ima enajst kainnitih oltarjev. Nadalje sem si oglodal cerkev, kateri pravijo pHiirgersaal", in se deli v spodnjo in zgornjo. Prostori spodnje cerkve so temni. Zato prinašajo tja pobožni ljudje sveče, ki tam gore, da so sicer temni prostori tako razsvetljeni, V svitu gorečih sveč sem tam opazoval sohe, kt prav živo predstavljajo trpljenje Kristusovo, da so zdi gledavcu istih, kakor bi imel žive ljudi pred seboj. Zgorigi del cerkve je pa bolj podoben kaki slavnostni dvorani, kakor cerkvi. Odtod ime „Biirgersaal" (meščanska dvorana). Kor podpirajo štirje krasno izdelani kerubini, kar se mi je zdelo najbolj umetno in najlepše delo izmed umetnosti zgornje cerkve. Znamenit je velikansk vodnjak, zvan „Wittelsbacherbrunn". Na desni strani vodnjaka je iz neke bele tvarine upodobljen pol žrebec pol riba, na katerem jezdi mož; na levi strani pa pol bik pol riba, na katerem sodi žena. Krasen je kraljevi vrt. Ob vrtu stoji neko dolgo poslopje, ccgar steno kažejo zgodovinske slike iz kraljeve roctovine. Ob pondeljkih je odprt orožni muzej, katerega sem si saj površno ogledal. Tu se vidi razno orožje, ki predočuje gledavcu zgodovinski razvoj bojnega orožja do našIL dni.
(Dalje pride.)

Dopisi.
Iz Šmihela pri N»v(*m mestu. Naš za blagor svojih župljanov neutrudljivo skrben in delujoči gosp. župnik in monsignor Pcterlin so po!)ravili staro kaplanijo na tak način, da se nahaja v pritličji velika dvorana s primernim odrom, kjer sc lahko vršé zborovanja, predstave itd., med tem, ko je prvo nadstropje namenjeno za „Ijjudsko kiqižnico'', iz katere naj bi dobivali naši žup^ani primerno berilo za svojo izobrazbo in nedeljsko razvedrilo. Radi 80 prispevali imovitejši posestniki k prenovitvi te stavbe, saj so imeli trdno prepričanje, da se to zgodi le župniji v korist. Dasiravno je dovršena dvorana So le nekoliko mesecev, vendar je bilo v njej že nekaj predstav in iger prav izborno igranih, tudi že več shodov „Kmečke zveze" je bilo v njej sklicanih, torej je bila potreba ustanoviti tako dvorano, ki je v tem kratkem času tolikokrat se rabita. Tudi zadnjo nedeljo 21. t. m. seje vršila prav mnogobrojno obiskana predstava, saj je bilo navzočih nad 500 oseb, katere vspored je obsegal igranje na glasoviru čotve-roročno, nastop moških zborov, deklamacijo in igro „Ljubezen in maščevanje". Kdor pozna težkoče, ki so zvezane s tem, da se kmečke mladeniče tako dobro nauči, kakor smo videli to v nedelo, ko so, dasi prvikrat, nastopili tako samozavestno in neustrašeno Tia dan, da so vsak svojo pe,sem ali vlog-o tako dobro peli, oziroma igrali, Čuditi se mora talentu in pridnosti naših mladeničev, ki se niso strašili no truda in učenja, da so svojo nalogo tako častno in lepo rešili. Lepo jih je bilo videti in slišati, ko so svoje predavanje ali petje prav premišljeno prednašali, tako da jih je občinstvo prav rado poslušalo in jim jo radovoljno ploskalo, ko so dovršili svoj nastop. Iz med vseh vlog jo je Melhior, kot občinski oskrbnik, najbolj jtogodil, dasi so tudi ostali svojo vlogo prav dobro igrali. — Lahko si predstavljamo, koliko truda in dola je imel gosjiod kaplan Tomec, da je svoje igralce tako dobro izvežbal. Zato gre njemu, kot aranžerju največje priznanje. Ta predstava nam je dokaz, kako sposoben je naš narod za vsak pouk in izobrazbo, kako se pa tudi rad udeleži takih pred.stav, če imajo izobraževalen namen. Ker [»a se danes na Slovenskem povsod snujejo „Izobraževalna društva" in „Ljudske knjižnice", namenjene za naš kmečki narod, nam kaže ravno ta predstava, kuko potrebna in koristna jo njih ustanovitev in ker je obisk pri takih predstavah, pri shodih i. t. d, povsod enako velik in splošen, iz toga razvidimo, koliko dobrega imamo od njih ))ričakovati; kako blagi so jia tudi tisti možje, ki se po-stav^ajo na čelu tem izobraževalnim društvom, namenjenim za priprosti naš narod. —„Ljudski knjižnici" čestitamo na tem uspehu in želimo le, da bi tako nadalje napreiiovala; naši župniji je jia
v čast, da imamo toliko zavednih in ukaže^jnih faranov, ki jih zanimajo take predstave, da so jih udeležujejo v tako obilni meri.
Iz Prečne. Predavanje v Prečni jo imel g, vin. nadzornik Skalický na pustno nedeljo. Okoli 100 poslušalcev in poslušalk je zelo pazljivo jioslušalo zanimiv nauk 1. o ravnanju s posodo in vinom s posebnim ozirom na lanski pridelek, Si. o pomladanskem delu v vinogradu zlasti o pravilnem gnojenju in obrezovanju trt. Pri tem jo jako umestno 0|»omnil na jiraktično uporabo rzine za živinsko klajo, zlasti oh letošnjem pomanjkanju krme. Pa nekaterih krajih, kakor v Dalmaciji in tudi na Štajerskem že več let rabijo rzino za krmo in jim jako veliko odleže. — Dolenjci, ne bodite nezaujmi do te nove reči. Naložite rzino na voz pa jo peljite na Grmsko šolo, kjer jo vam bodo zmleli na stroju, ki ga je nabavila država v ta namen, nazaj pa jo bote v žakljih peljali in živini pokladali. Drug tak stroj ho stal v Družinski vasi. Poskusite, saj bo v vašo korist!
Iz Mirne peči. Potreba poučiti ljudstvo o umnem vinogradništvu in kletarstvu so čuti od dne do dno bolj. 2ato je jako umestno, da se Dolenjcem, ki imajo v bodočnosti ravno v tej jianogi poljedelstva pričakovati največ dobička, večkrat razlože vsaj najpotrebnejše stvari o cepljenju trt in kako je vničevati trtue sovražnike, Saj ljudstvo tudi samo čuti to potrebo po pouku. To dokazuje obilna udeležba poslušalcev, ki so bili zadnjo nedeljo pričujoči pri predavanju g. Skubica, ki je jako nazorno in lahko umljivo poja.snil najpotrebnejšo o copljonjii trt. Da bi to nauke le dovolj vpo.štcvali!
Podgrad. Umrl je t. m. Janez Ambrožič, cerkveni ključar in gostilničar. lîil je vrl mož, vzgled gospodarja. Delo njegovo je jasno zapisano v občinskem gospodarstvu — bil je občinski odbornik — kakor tudi v skrbi za šolske zadeve; svojo dolžnost kot član krajnega šolskega sveta je izpolnjeval vedno vestno.
Toplice. Zima z občutnim mrazom drži skozi na]»rej s čudovito doslednostjo in ženini s svojimi nevestami letos budo trj^ijo, ko se vozijo k porokam in svatbam. Ako bi jih ne grela ljubezen, bi marsikateri do kraja prezebel. Imeli smo enajst oklicov, šost porok, ena je odložena, druga razdrta. Vzlic ostri zimi je čutiti malo bolezni med ljudstvom. Ugodno je to zaradi tega, ker nimamo stalnega zdravnika. Dr. Ivan Hubad nas je o Božiču zapustil in^ naslednik ni še imenovan. Zdravstveni svet je sicer predlagal Ceha dr. Kejzlarja iz Petrinje.*) toda nič ni gotovega, pride li ali ne. Vsekako je nujno treba služlio odilati, ker prebivalstvo ne more tako dolgo pogrešati zdravniške pomoči pa tudi kopališka sezona trka na duri. Zlasti delavstvo v lesni fabriki kneza Auersperga v „Rogu", kjer jo večkrat^ treba nujne pomoči, je sedaj v zelo neugodnem položaju. Želeti je, da novi okrožni zdravnik prav kmalu nastopi.
Meseca avgusta smo imeli občinske volitve, starešinstvo pa še zdaj ni izvoljeno in stari župan Ivan Sitar vodi posle slejkotprej. Nekateri možakarji, ki jih veseli nagajati, so vložili ugovore, čoš, da se ni pravilno volilo. Oelo to laž so vmes vtaknili, da je topliški župnik volil za podružnico sv. Vida, ki ne spada pod njegovo župnijo. Kdor je to izkuhal, naj vzauic veliki patent za „farbaiye". Žujian je v svojem poročilu na višja oblastva vse ugovore temeljito izpodbil, vkljub temu vsa zadeva počivii in ne vemo, bo li volitev obvezala aH nova zaukazana. Úuje se, da je bila 18. t. m. pri c.kr.okr. glavarstvu neka obravnava v tej stvari, h kateri so bili poklicani razun župana in tajnika vsi, ki so protest podjiisali, pa rekluniacijska koiiiisija. Natn je pač vse eno, naj bo z razsodbo taka ali taka, preprii^ani smo, da se je volilo po zakonitih določilih. Saj se je volitev vršila pod nadzorstvom c. kr. vol. komisarja. Pravijo pa, da se vsaka volitev kakor vsaka oporoka lahko ovrže. Občno mnenje je, da naj žiipau Ivan Sitar, ki svojo težko službo prav doljro opravlja in občino varuje stroškov, Se dalje ostane natem mestu.
Pri delitvi krmil z državno podporo smo zastran koruze propali. Ze meseca septembra smo so oglasili v Ljubljani I in vprašali, čo se bo tudi koruza delila. Odgovora nismo doltili ne takega ne takega. Zdaj smo pač poslali gori iiiienik prosilcev, pa ga takoj dobili nazaj z izgovorom „prepozno". Kdo je tu kriv, da bomo na suhem ostali? Mi ne, ker smo pravočasno potrkali. Vložili smo še enkrat prošnjo za en vagon koruzo ali sena. IVavičnost zahteva, da se ne zavrne.
Iz 1^>])lir so [loroCa: Gospa Terezija Roininger je prodala hišo z vrtom in gospodarskimi jwslopji Alojziju Poglajen iz Pod*) Uej tem je bil itiieuuvftn dr, KA semberger.
tni'iia, ki natiioniva natîaljcvati ondi gostilniski obrt. Hiša iiii» V ta namen ujfodno lego, prostoren senřnat vrt, kegljišče in Jc-«cnico, ['ojflajenova soproga je vajena prostom streći, ker je bila po (iolirih Kostilnah v službi, štiri icta v hotelu Schwarz, aedaj K.oklič v Novem mestu.
Na (Jor. Šiiiali so na tem, da bi šolo rsiširili v ()vo-rasirednico. Nam se niC čudno ne zdi, da so Šičani iz ljubezni «o domaće vasi za to potejfujejo, toda vsak, ki razmere pozna, nam bo i>ritrdil, da je desetkrat primerniše, šolo na Šicah pustiti »"kor je in raj.se na Vršnih selih zgraditi enorazrednico. Zakaj? ^ato, ker je vas Vršna sola narvećja v celi okolici, obsej^ajoča «■i douiov in na skrajnem koncu topliškc župnijo, ker jo od ondi pretežna vefiina Šolarjev in ima vas svojo prihodnjost. Postaja oelokranjske železnice bo bržkone prav blizo vasi in prišlo bo ž njo tudi nekaj novih rodbin. Zgradba šole bo postala neizogibna potreba, to jc tako ffotovo, kakor da za nočjo pride dan. Na Sakaon-sKem imaljiulska šola najboljše vspehe v celi Evropi, in ravno tam je 0)«-ronina večina Sol enorazrodnic in na deželi s polfinevnim podukom. — Privoščite vendar ubogim Vršenceni, ki imajo vae »ive dni toliko hoje, da bi jim komaj dva para nojï zadostovalo, naj z železnico tudi šolo dobijo. Prezidavanje na Šicah bi bila tUdI, kakor se drugod vidi, lionesročona krjtarija.
Ajdovec pri Žužeintierkii. Dne I. marca t. 1. mine 50 let, sta poročena Martin .Jarc iz (iorenjega Ajdovca in njegova 2ona Marija, roj, Kastelic. Imela sta devet otrok, osem sinov in eno hčer. Trije sinovi so že pomrli, vsi drugi so samostojni go-Sjtodarji, eden teh, gospod Alojzij pa žujmikuje v Hotederbici. ivakor pravijo, pride gospod župnik po Veliki noči obiskat do-niaco ter opravi ccrkveno slovesnost.
Omenim naj še, <ia je že pred sedmimi leti minilo 50 let, onkar živita skupaj Jožef Novinec iz Velikega Lipovca in ljesova žena Marija roj. Zupančič. Ker imata tudi ta dva preccj sorodnikov, želé nekateri, da bi tudi ona dva obhajala očitno v ccrkvi spomin na to redko slavlje. Želimo obema paroma doživeti v milosti božji starost pradedov — rojakov Ajdovčanov, katerih ao timogi pred sto leti dočakati 95. da celo lOO.Ieta! — 1'ota imamo pn nas res vratolomna, trpé [judje íd živina, posebno, če so vozniki tako nečloveško neusmiljeni, kakor so nekateri, ki ravno SMaj vozijo rk^je in prage od tukaj v Stražo. Ne zadostuje jim l^ic; tepo uboge koi\jo kar s kolmi, s topariščem od sekire ali '^ar jiiii sploh pride v roke. Pred nekaj dnevi sta dva voznika pretepala svojo konje kar celo poldrugo uro, ne da bi šla iskat vprege h kakemu gosjiodarju. Ljudje so zgražajo nad takim ravnanjem in nehote se nam vsiljuje misel, češ, ali ne velja postava proti trjdnčeiqu živali tudi za uaš kraj? —Ljudem )ri nas 26 primanjkuje vode; snega imamo še dosti, mraza tud. Kar neco nastopiti južen veter, ila bi nam spravil nadležni sneg, ki poKriva potje že celo zimo in bo ozimino bržkone zadasil popolnoma.
* Jz Št. .Jerneju. Zak(jut:ok „LunJskega jubileja" dne IJ. svečana 1909 v našem novem Lurdu v Jiakovnikih je bil zelo gin-JJiv m veličasten. Brez vsacega jiovabila se je okolo polu 3. ure (»opoJfliio, gotovo čez dva tisoč ljudi zbralo v skalovju pred Ma-
1'Oiiobo nad studencem v tako imenovanem novem Lurdu jtakovniku pri Vrbovcih. Za slovo jo prav primerno nagovoril S'	Leojiold Kolbezen zl)rano vernike. Po opravljenih mo-
mvuh JU pesmih pa je mladenič Jožef Globavs iz «marje de-(iuT"!'^'^' v slovo jiibilojn nalašč zn to sestavljeni govor v „Bogo-«"'JU . Jako lepa je nova lurdska i)esem, ki jo je podaril p. Bruno, tft d' ^ '''eterjih. G. kaplan Leojjold jo omenjal, da 80 ravno a (lan 11. svečana 1ÍK)8 v župnišču ra?;postavili J;urdsko Mater "OŽJO v češčenje. Ko je bila pa podoba tn som v skalovje prc-ncHena, v tako imenovani „Novi Lurd" v llakovnikih na sv. Petra an v veličastni procesiji, se je ob raznih Marijinih praznikih -nralo ljudstva iz oddaljenih krajev tu sem Marijo častit in jo . naillo^raij pomo,;} prosit. — V decembru se je ob prazniku « istega siiočetja" cela osmina praznovala zelo dostojno s tem, «'i so ijttdjo hodili sem obilno molit. Sklop to osmine je bil slo-eson z nagovorom in z deklamacijo Marijino družbenice Hu-slov ^^'»estno jo torej bilo, da jo bil letostqi sklep šo bolj Ljudje tudi atudenčnino zaupljivo pijo in jemljejo na HBwir	BO povedali, da ljudje prihajajo že iz daljnih krajev
J®®Kaj Itirško .Marijo počastit. Ta dan je bil tudi iz Črnomaljske j^l'Jo tukaj mož ki nam je pravil, da jo prišel pomoči prosit ^Uo za bolno ženo. Vjirašali smo ga, kako je zvedel za ta ivisen krajv Rekel jc: Hral sem spise v „Dolergskih Novicah", iiaT'	pomoči Marijo za bolno ženo. Romarji naj
10 l»ndno obiskujejo tu tihotni kraj z lurško Marijo v skalovju.
Priložnost imajo ob jednem obiskati tudi bližnji samostan oo. kar-tuzijanov, kateri so tudi posebni dobrotniki našega kraja. Poleg duhovnih skazujejo ljudem tudi obilno telesnih dobrot.
Iz Ledoče vasi pri Št. Jerneju. V pondeljek, dne 1. svečana 1909 smo v naši vasi imeli posebno slavnost. V lepi, novo popravljeni podružni cerkvi sv, Ane v Ledeči vasi je bila ta dao zlata poroka vzglednega posestnika Martina Metelko h. št. 9, z njegovo še trdno ženo. Povaliil je bil svoje dobro izrejene in že vso preskrbljene otroke na to redko slovesnost. Jiiia je cerkev polna ljudstva, ki so eni iz pobožnosti, drugi jia morda tudi iz radovednosti prišli glodat tako poroko, katero je g. kaplan Leopold Kolbezen opravil. Po cerkvenem 0]»ravi]u jo bila primerna sva-tov.ščina, katero so počastili vsi trije tukajšni gg. duhovniki. Bili 80 vsi dobre volje na tej redki slovesnosti. A le malo časa sta se zakonska veselila te sreče, kajti dne 19. svečana 1909 je že ženin Martin Metelko ležal na mrtvaškem odru, in so ga 20. svečana i)oi(oIudne pokopali na mirodvor v Groblje, kjer tudi že več let počiva rgegov sin osmošolec. ki je bil jirezgodaj nmrl. — Rajnki je delal zgledno, bil vzoren, marljiv in pošten značaj, sreigski svetovalec, ključar sv. Ane, šolski odbornik in še raznih društev itd. Bog mu daj večni mir in pokoj. Rad je ljudem v stiski in nadlogi pomagal, gotovo mu bo tudi Bog vsa dobra dela stoterno nad zvezdami povrnil. Naj v miru počiva blagi mož!
-MKBCS^-
Belokranjski glasnik.
SiiIkh'. v „Slovencu" čitamo, da je g. Janko Poiiovic, trgovac v Ljubljani na Bleiweisovi cesti, kujiil izdelovanje znanega likerja „Triglav". Stvar je zaradi tega važna, ker je omeiyeno izdelovanje prešlo v domače roke. Veseli nas tudi zaradi tega, ker je g. Popovič naš rojak. Obenem naj bo omenjeno, da je g. 1'opovič dal našemu dolenjskemu kmetu ijinogi groš zaslužiti pri kupčiji debelih presičev, ki jih izvaža _v Švico, Tirol, SolnograSko, Češko itd. Svoji k svojim I
Iz Metliškega okraja. V zadnji številki „Dol. Novic" ste izjaviti, da bodete prenehali z izdaja^cm tednika. Kakor sem bil vesel vesti, da bodo začele „Dol. Novice" izhajati kot tednik, ravno tako sem se čutil užaljenega, ko sem čital zadiqo novico v listo. Kot 20Ieten l)ralec „IJol. Novic", katere so se mi privabile tako, da bi jih niti v najskrajnejši sili no mogel (»ogrešati, se čutim dolžnega po svoji moči vaš list podjiirati z željo, da bi še oatal tednik. Par naročnikov sem dobil te dni, upam ta jih Řo dobiti. (Le po tem načinu bi bilo mogoče ustreči va.ši želji. Uredništvo.)
Domaće novice.
Vpiikojen na lastno prošnjo je bil g. Gilly Peter, c, kr. poštni oflcijal na Višnji gori.
Za cesarice Klizabi^tf bolnico v Níívcni incsťu je dobil mil. g. prošt. dr. Seb. Elbert: silno Icjio monstranco v romanskem slogu. Monstranca, bogato obložena z dragimi kameni, je zares umetno delo. Posebno lepa jo čisto zlata lunula; dalje lejto mašno knjigo za črne sv. maše {.Missale pro Defunctis).
Zii aisarice Ulizabct« liohiiro y Novem »h'kIu jo darovalo več novomeških gospa večjo množino malinovca, jiomerančin knjig. Gospa Ema Wtitscher iz Št. Jerneja je darovala osem steklenic konjaka. Slavna posojilnica v Ribnici je darovala znesek lOU K in slavna po.sojilnica v Žužemberku 50 K. Bog povrni blagim dobrotnikom stotero!
Ilolnica v Kaiidiji. Nesreča. Koščak Jože iz Gabrovšice je šel v soboto večer domov ter se je spodtaknil in zlomil nogo, pripeljali so ga v bolnico, kjer mu že gre na boljo. — Pretep. Jerman Anton, posestnikov sin, je bil na potu domu od nekega fanta napaden ter z nožem v levo stran trebuha sunjen, teško ranjeni je bil pripeljan v bolnico v Kandijo, kjer je sedaj po srečno dovršeni operaciji na pota okrevanja. Upati jc, da kmalo zdrav zapusti bolnico.
PevMkp Tíijť „Doh^njsltega pevskega društva" se vršijo za gospodo vsak torek in vsak četrtek ob 8. uri zvečer v „Nar. Čitalnici"; za dame pa vsako sredo in vsak petek ob isti uri ravnoUm. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
HazglhN. Glasom odloka c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dno 17. februarja 1.1. .št. 4.3ti6 se bode glavni nabor novincev za leto 1909, ki se je imel v tukajšnjem okraju od 15. do '20. aprila t. I. vršiti, pozneje vršil.
lliTzidariia mestu v iniu-ski kojieli v IJradcžii. „Deželno pomožno društvo za bolne na ptjuiuh" raKjiisnjo za tekocc leto šest prostih mest v morskem hoapicn v Graiiežu. 1'ravico do teh mest imajo škrofulozni kakor sploh slabotni in nialokrvni, k Ěkroťulozi nafíiqeni otroci iz Kranjske izven Ljubljane. Kojicli trajajo šest tednov; sprejemajo se lo otroci od 6. do 12. leta. Z dokazili o libožnosti in zdravniškimi izpričevali o ircmljenc prošnje uložiti je do 1. niaja t. 1, na predsedstvo ,,deže neg-a pomožnega društva za bolne na pljučih" v Ljubljani. Zdravniška izpričevala naj se kolikor mofroče ozirajo na zdravstvene razmere dotične rodbine sploh.
Grospodarske drobtine.
—	Mli'kai->;ki trcaj u-d Vrluiiki. Deželni odbor piiiedi na Vrhniki mlekarski tečaj, ki bo trajal od 15. aprila do Iň. septembra 1909. Troški za ta tečaj, v kolikor ne bo ^druííeM^a pokritja, se poravnajo iz dožel no kulturnega zaklada. Šeat učencev iz Kranjske se sprejme brez|»lačno. šest pa jjroti plačilu 100 K. Starost učenca znašaj vaaj 1« — a ne več nego 35 let. Sprejemali se bodo le zdravi, krepki učenci, ki so popolnoma vešči branja, pîsaqa in računanja, posebno se bo oziralo na take učence, ki so že praktično delovali.
—	„Ihiloťaiije tolščdbf v iiilckii" je naslov drobni knjižici, ki jo je izdala opremljeno z 18 podobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot LK. zvezek'svoje „Kmetijske knjižnice". Spis je priredil iiotovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pire. Cena knjii^i je za družbene ude s po.štnino vred 25 h, za neude in v kigigotrstvu 30 h brez poštnine.
—	Kiiielijski teňij iia <ii-»in, ki se vrši to nedeljo 28. t. m., ima na sporedu pridelovanje krme, ki jc postalo za napredek nase živinorejo posebno važno, l^otrebno je, da napredujemo v pridelovanju detcljnih mešanic, da zboljšujenio de-teljišča in napravljamo v uj^odnili legah travnike. Ker nans jo [loiika v tih stvareh jiotrcba, vabimo vse gosjiodarje in kmetske udadeniče. da se ga mnogoštevilno udeleže. Popoludiio je louk o režnj* trt v Čerovcih |iri Smoleni vasi. Ako bi moral po-poludanski pouk zaradi neugodnega vremena izostati to nedeljo, priredi se prihodnjo nedeljo 7. marca.
—	Oličui zbor kmetijske podi-iižitice iiovoiHcške je v
pondeljek 1. marca 1.1. O se ga udeleže polnoštev
lozarjamo se enkrat vse p. n. člane, da Ino. Na sporedu je mej drugim tudi vprašanje o iiovzdigi vinske kupčije, ki jo najvažnejše za tia-jiredek našega vinogradništva.
LHošiij« zima in naše kmetijstvo. Vsied dolgotrajne zime bodo letošnja dela močno zaostala, zlasti ker nas čaka na polju precej dela, ki smo ga druga leta že jeseni 0})ravili. Po vinogradih so nekateri že rezali, v obče nas pn to delo čaka in je le želeti, da bi -trda zinm čimpreje odnesla svoje pete in da bi ae vinogradniško delo kmalu pričelo.
—	Saditev ccpljetik. Kdor želi svoj vinograd čimpreje obnoviti, naj sadi cepljenke, ki se še dobe. Sajenke (bilfe) so pošle. Res je s cepljenkanji več stro.škov, zato imajo pa tudi svoje prednosti. Sicer nas pa tudi obnovitev vinogradov s sajenkami mnogo stane, če pomislimo na vsa dela, ki so potrebna, prodno prične trta rodili. Tudi zeleno cepljene trte nas stanejo po malem po 14 h i)rcdno začnejo roditi.
—	Amonijev sulfat je novo umetno gnojilo, ki se dobi pri nas v trgovini. Amonijev aulťat ima v sebi kot redilno snov dušik iu se rabi namesto čilskega soHtra, treba ga je pa zgod-neje rabiti. Amonijev sulfat ima 207o dušika in stane v Ljubljani 100 kg 31 k. Na travnikih ga je raí)iti, ])rodno travniki ozelenijo. Za I ha je treba 100 kg tega gnojila.
—	INizor gozdni posestiiiki ! Velika škoda po na.ših gozdih se vrši ravno te tedne, ko puste nepresodni posestniki raz smrek ,.storže" otepati, to v svrho, da iste v Novem mestu po 6 bel. kilo prodajajo. (Jele vozove tega blaga se vidi dan za dnevom v mesto dojietJavati. J je skrajna nerazsodnost na.ših posestnikov jih more do tako nesmiselnega postopanja dovesti. Naše boste kopnijo takorekoč pod uplivom lesni trgovini tako ugodnega prometnega sredstva, katera ae imenuje — železnica. Kjer so se nahajale .še ired dvanajstimi loti lepo črne hoste inanj.ših in najmanjših naši i kmetiškib posestnikov, tam vidimo danes ve-činomn izsekane prostore. IJa se bosta poseče ter les v lastno porabo ali pa v kupčijo obrno, je seveda popolnoma opravičeno, ako jo hosta v to dozorela. Toda, da se .še iz tistih malo.šte-vilnih smrek, katere so oiiravičenemu izsekanju preostale, storže
.sklati, ter iste za malenkost (î hel. kilogram prodaja, to jo pa« skrajno negospodarsko. Iz Čo.sa naj pa nova bosta nastane, kako naj se ona pomlajuje, ako se storže, iz katerih sirireka spondadi svoje seme raztrosi, zdaj v zimskem času klati 1er prodaja V To ravnanje je pač ravno tako brezuuino, kakor bi bilo ono, ako bi se njivo na spomlad preoralo, jiovlekio, pa na njo nič ne sejalo, letino pa vendarle pričakovalo. Dolžno.st poklicanih organov bi bila, poseči v tako negospodarsko ravnanje. Krr pa toga žal ni opaziti, naj veljajo to vrstice naši prečastiti duhovščini, našim previdnim in razsodnim omikancem na deželi. Vsi' oni naj bi si jirizadeli, nevedne posestnike črne hoste v tem podučiti, kako velikansko škodo da delajo se!)i in svojim naslednikom s tem, ako za skromen skupiček smrekove storže i)rodajajo, namesto, da bi se po teh naše izsekane hoste na najcenejši in najbolj naravni način zopet zajilodile.
Oddaja čistoki-vnili jtleitienskiii bikov, kuidjeiiih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijsko družbe kranjske kupi meseca marca, oziroma prihodnjo pomlad, z državno podporo, k) jo dovoli C. kr. kmetijsko n])nistrstvo za pospeševalce ^vedoi'ojr, nekoliko bikov čistokrvnih jiaseni, ki so primerne za zOoÇsovanje govedi na Krat^jskom, in sicer: a) bike simodolske pasmo (rumeno-belo lisaste z belo glavo), ki jih odda samo v krajo Jjjubljanske okolice in na Notranjsko, kjer jc ta pasnia že vpeljana; b) bike pomursko pasme fenobarvne, sivkasto ali pšenično barve), ki jih odda samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) bike pincgavRke [lasme (temnordeče lisaste), ki jih odda samo na Gorenjsko. Vsak jirosilec naj se zglasi le za bika tiffte pasme, ki je dotični pokrajini primerna, oziroma kjei' je že V]»eljana. V pro.šnji je jasno povedati, za katere pasme bika i»rosiloc prosi. Na pro.šnjo lia bike tîstiii ])iiseín, ki niso primerne prosilčcvi ])Okrajiiii, se ki'atkomalo ne bo oziralo. Prošnje je vložiti za simodol.fke bike do 1.t. marca t. 1., za pomurske in pincgavske bike do I. aprila t. 1., pri glavnem odlwm o. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilcc za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: I. da je priprav^en bika si)rejeii ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistoga bika, ki ga določi odbor; 2. da plača ob sprejemu bika jiolovico tistih stroškov, ki jib je podpisani odbor imel zanj pii nakupu, in 3. da se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kateregakoli nezadostnega vzroka z dovo^eryeiti glavnega odbora C, kr. kmetijske drnžbe kranjske proda, povrniti po K za vi"ak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejec, ki bo imel prejetega bika čez dve leti za pleme, in sicer najmaiy .šliri mesece dalje, (lobode 40 K in za vsak nadaljnji mesec po 10 K nagrade.
— Itiizdclitev dr/avne [lodpiďť /a /boljSanje govejih hlevov. Za podjioro lehko prosijo kmetovalci iz vseb krajev naše dežele, vendar se lio v prvi vrsti oziralo na jirosilce iz takih krajev, koder govejoreja za kmotovalca največ donaša in kjer je za prospeh mlekarstva, za dobivanje brezhibnega mleka nujno potrebno, da se hlevi zbolj-šajo, ki sedaj nikakor ne zadoščajo. Pi'osilci za državno podjjoro, ki v tem letu zbotjšajo svoje bleve, naj se zglaso za podporo precej, ko bo hlev iiopravljen. in sicer z nekolekovano prošnjo, kjer je povedati, koliko glav živine prosilec navadno redi čez zimo. Zbo^jSai^e hlevov je zgotoviti vsaj do 1. septembra t. 1. ter je najkasneje do toga dne zboljšanje s prošnjo za podporo vred semkaj naznaniti. Kdor do tega časa zbolj-šanja ne zvrši in prošnje no vloži, izgubi jiravico do podpore. Dovršena zboljšanja hlevov bodo potovalni učitelji pregledali, in na podlagi njih poročil bo glavni odbor stavil c.. kr. kmetijskemu ministrstvu primerne nasvete, kako je nagrade razdeliti. Da bo mogoče hleve pravočasno pregledati, naj se zbopanje precej po •zvr.šitvi semkaj naznani in naj se nikar no čaka na gori povedani skrajni rok. Pri nasvetovanju se bo glavni odbor oziral na .število pro.šenj, na obseg in način zbopaiij, na velikost stroškov, na to, ali je v dotičneni kraju mnogo ali malo zboljšanih hlevov, in pa seveda tudi na premoženjsko razitiere prosilcev. V krajih, kjei' ae živina redno ne pase ali jo sploh ni mogočo pasti, bodo imeli tisti prosilci prednost, ki narode na ]irostem tekališča, zlasti za mlado živino. Dovoljeno državne podporo se izjdačajo konci 1. 1!)09., a glavni odbor kmetijske družbe kranjsko posameznim prosilcem nikakor ne more jamčiti, aH kaj dobodo in koliko dobodo.
Ameriški novićar.
|{al]difoii, Pa. Pred nedavtiim časom so čitatelji „(Jlas Naroda" čitaii dopis iz Kaljihtona, da je tukaj rlosti dela in tudi služba ne jireslaba; in tako se je nas več Slovencev napotilo v
ta kraj ix različnih krajev Zcdiiijotiili držav, kjer jc 5o kríZíí (^o-spûiitii'ilii^ za delom; in v rcstnici, tukaj je dela šc preveč, Haj mora vsaki dotati od 12 do 14 ur, če hoče svojo družino poStcno iirc-^^^'veda Zli DHs «amcc jc dostt lažje; ť:o treba, prime vsak svoja Sila iu kopita, pa hajd naprej. Služba k temu iasu je «lia 2 doii-,î(j (ioi. In ko so Ijmije |iri''eli hoditi v ta kraj v večji tunožini, so pa tiHrii pri va^i Se to »krali, kar smo zaslužili; tako JO MO naprej, da so jo [iričel itrajk dne 18. januarja, 19. januarja JO bilo že dosti „pinkortoticov', ali kako jih nazivate tu, in ti so imbrati več tiikajišnjih prcmojí-arjev in iticd temi tudi štiri naiše '■oja,ke, kateri so si hoteli tu nekoliko ])omajiati. Odgnali 90 jih v ječo, kjer ostanejo, dokler ne bo strajk končan. Ziitorcj rojaki Slovenci, ako bi vaa kateri nagovarjal in vam obetal dober za-slUKiik, nikar se ne dajte zapeljati,,ker tukaj je štrajk, kjer je !'a Strajk, tam pa zii delavca ni ! Čc se pa razmere kaj zbolj-^aji), vam sporočim drage volje. Gospoda dopisnika pa svarim, da nikar ne vabi Ijudij v tak kraj; kjer je kaj zaslužka, ve vsak zaveden ticlavec, če jc pa dosti Ijudij, ne potrelinje družba ai^en-ïov za nje. — Kjtir pa nič ni, na vso, kar more, beži ! Torej !'Oi!or, rojaki:
Sleelidii, l'a. Tukaj je umrla soproga Jurija Marintiča, Aria	rojena Jaklcvič. Zapustila je žalujočega, soj»roga
" '"f lota staro hčerko. Naj počiva v miru !
''nul.stiivfi so priredili slovenski fantje dne 30. januarja 1.1., Katera jc prav doljro uspela. Vsi igralci so častno rc.šili svojo Veseli nas, da so se nasi fantje v igri tako izurili! Uast iivalrt jim I Želimo, da nas kmalu zopet iznenailijo s kako lepo 'firo. Z delom gre boljše; zimo imamo prav leiio in brez snega.
("i-jivs; IjiiiiHiig, l'a. Dne 27. januarja smo pokopali nam flUtHienofia rojaka Antona Sladič na katoliškem pokojiališču na jckron. Bodi mu hhka jituja zemlja! Pokojni je bil doma iz ùtoriivja, pošta Hv. Križ pri Litiji, Kranjsko. V starem kraju -apiísča očeta in snaho, tukaj pa ženo in trojo nedoraslih otro-■'^ev v prežaiostnem stanju in ]iomanjkai:\ju. Ker nima vdova no-(^tiega sorodnika in so sama nič trdnega zdravja, se priporoča sem usmiyonim rojakom v Ameriki, ako ji hočejo pomagati, da ' se^ povrnila v staro domovino. Vže naprej kličem vsem do-rotiiikom: Bog vam stotero povrni! Milodari naj lii se poslali uredništvo „Glas Naroiia". ^ivai'ilo. Rojaki, nikar ne hitite tako v daljno Ameriko, -'ûsluàka^tam ,šo vedno ni. Iz ilackett. Pa. se i>išc, da gre tam delom še vedno silno slabo. Samo dva ali tri dni v tednu de-'Vi''". ^^ hrano si težko zaslužijo. Ondotni delavci rojakom «dlo(;no odsvetujejo ])riti tjakaj. Ravno taka poročila iirihajajo tudi '■''^cieth Minn., iz Pittsbiirga, Kansas in drugih krajev. Ponekod leba delati t,rdo v rudnikih po lu nr na tlan, plača jc pa komaj ^'olar; kaj jo to za ameriške razmere':'
Iz Kllevolli, >111111. so poroti, da je tamkaj rojaka Alojzija Mziiia v rudniku pojtolnoma zasulo; cclih 16 ur jo moral l)iti îîfmljo in „ić yç.^ j,i bilo upaiya, da ga rešijo. Naposled so bi vendar z velikim trudom rešili, Ujjanje je, da okreva.
Smešnice.
^ Ovotiiniio.) Tujec: „Dovolite, da bi smel pogledati sta-'le v tem gradu?" —Služabnik: „Mi je jako žal: ker niilostljive »jene hčere ni doma."
, (ri'cd sodjiikoiii.) Sodnik; „S čim se peCateř"' — Ob-/;enec: „Pravijo, da sem tat." Sodnik: „To je pač slab jiosel.** Ji'tozeuec: „Ni t.,ii(o	jfospod sodnik, ko bi ga Je pustili
î'-vrsovati.''	i ^^ i
da r'^1 'f'"^'-''"'-) t,No kako vam ugaja to-Ic vino?" „Tako, ,,„ »očem izjiiti na vašo zdravje, ker na svoje zdravje bi ijilo Varno."
(lii'cz sliMKivaiiJii.l Dva potepuha pred stražnikom. Stražnik Ki'7^'""'	^fii'iO««'"'— „Nimam stanovanja." K drugemu:
^^aimješ pa ti." — „Jaz sem pa njegov sosed."
Ic/ ■	ZVOZI* v Ivandiji v jiondeljek ne bo radi bo*
Kedaj da bo, se naznani pravočasno.
Sejmi na Dolenjskem v mesecu suscu.
V Novem mestu jirvi jiondoljek 1.; v Kandijl pri Novem tticstu Škn " IS.; na Raki 10.; v Žužemberku 17.; v Krškem 18.; v iicdS""	''«trtek 4., v Višnji gori i»ondoljek po kvaterni
Donl r^*' ^ Crnomlji torek i»o kvaterni iicdoJji íí.; v Mirni peci 1 mieljtik po sv. Jožefu '22.] v Metliki torek po sv. Jožefu ii;).; v "OKronogu soboto jired tiho nedeljo 27.
O vremenu.
Prvi dnevi sušca bodo hladni in sjiremenljivi ; tutii nekoliko pailavino je pričakovati. — Od 7. se bode zjasnilo. JJnevi bodo solnčni in gorki, mej tem pa bodo večeri in noči dokaj mrzli ; in takšno vreme z malimi spremembami zna trajati do sredine sušca. — 0(J okolu ir>. sušca daljo pa l»odo velike vremenske spremembe; hitro borle jiostalo gorko in trajalo do okolu 20, Potem nastopijo zelo vetrovni dnevi v «vozi s sneženo in deževno padavino. Po teh neprijetnih dneh Cokohi se bode vreme pomirilo, ostane pa še spremenlji vo do 2H. — iSe le potem lahko pričakujemo lo!)0 vreme do konca mesca. — Kritičen dan druge vrste jo 7. sašca. 21, sušca je pa kritičen dan prve vrste in sícít najhuj.ši v prvem polletju. Pa svet se morda ne bo podrl.
Loterijske številke, GRADEC, 20, februarja Iti 64 2
Tržne cene v Novem mestu.
24 4fi
Imenovanje
Hek ti po
âeiiicft p . , , Ei .....
KortitFL , , . ,
Oves.....
Jei:nieu . . . ETiiuijiir (meruik)
Fižol.....
«rab.....
20 lë 13 9 II I
n 11
81 21 66 08 71 60 71 71
Imenovanje
Hektl. po
i K "i h
Leôi.......I 11
Bolj..............10
Ajilû..............13
1'riBu......11
Sors ca............] 6
Lau.......—
.lajcii jio G lil 40 vinarjev.
71 40
71 93
Tujci V Novem mestu.
Hotel Kohlii: lUrolt I., Grebeoc J., Leimteb F,, Prazuik .1., Drobui£ J., ic tUlili Lnsč; Dri>tmii M. ie Ra^icfi Hchnlinanu V,. WetK8 M., Luer R., lliller H, Katsdithaler K, 8(iejser in iJnnfij«; Moiiic F, iz Lahovííra; Milog I, ÍE Oelovc.a; Grnbifi Ï.Jz Zigreha; Brenner F,, Biíogtii V. iz Tríita; Perz Matiia Kletgfili; Knh Žiita ii Břduvea; Kllckert E. iz RiLenberfí»; Seliíkar J., (\riiiak M, Riidulfiivei^a; Scliiiubímiii M, iz BixlapeŠte ; Kpritii^cr E,, ZHjtfttiiíiĚ .1 iz Trebeuj; Šeluvin 1,, Fantiu! E,, Sireu D., AvĚm K,, Winiak F. íe Ljubljane; Neiluçf J, iz Grailca; Kveder A. iz Celja; Mramor J. g goprogu, UrSič V. B gtipriKTo is Kogtaiijeviiie; Kovaft F. iz Hudcjiižae,
Hotel pri PoitI: Ki>lenu F. iz Šc. L<)vreii<ta;,KnÉiiik A. izTrebeuj; La-lougcbnk K iz Dauaja; l^aimer H. ist M'>kriino^a; Šega J. is Ribnice; Kreme F. iz àt Biiperta.
Hotel Jacaz: Haltn N. iz Gradca.
iakše: Senui); G. iz Triita^ Mallner ,1. iz Kuúevja.
Darovi za djjaško kuhir\jo v Novem mestu.
Veieb[ai;(>roitni žu[ian g. Iran Vehaveti je Eojiet to i^ult^ko leto jirenkrbel, lU ge Jo v Žiiiieinberku za tiaj> diJaSko knbinjo nabrala lepa avata lOâ Ř. Darovali go aledefi ^o^podje, goapodii^ne in ^«íipe : Jak. Dereani, rr^orev, Da-ineato venca f (T^'T^j Kuiivalinki 16 K; družina Vebuvec. uameato teuua -]-g.^ Itonvalinki lii R; Uartin Puljak, iinpiiik. Ajduveu 6 K; Ivan ^ivbi, kaplan Žnzemb^rk 5 K ; Felik» l^eliati', leiiii trg., Žužemberk b K ; Žlajpa): Anrim, pog. 5 K; H fmann Ljudmila,Žiúeiiiberk. 5 K; ^bašiiik Frani>,, Ěitpuik, Hiiije, SKj Martin Dimnik, kaplan, Hinje. 3 K , Hnben Završtiik. c. kr, notar, Žuieraberk,
2	K; Frans KtU^el, u. kr. godnik, ;iuiiemb°rk, 2 K; dr. Kongtaiit.iu Konvalinka, Žužemberk, 2 K; Judip I'eliani, p««, in gnit., Žužemberk, 2 K; Ivati Sever, kaplan, Žužemberk, 2 K; Ivan Ktitnar, tiadnčiteij, Žužemberk, 2 K; Matija Čeriek, aitdni sluga. Žužemberk, 2 K; dr Jakob Duljaa, c, kr. okrajni sodnik, Žnxeiuberk, ii K; tleleua Jaklič, Hinio, 2 K; Ivan Vencaig, c. kr. davútii ujira* vitelj. Žužemlierk. 1 K; (lust.av K^rnc, c.kr davčni ofidjal, Žužemberk, 1 K; Ivan tlirk, o, kr. davćni asistent, Žužemberk, 1 K; Ivsn L'inke, c kr. kanceliat, Žnžembfrk, 1 K; Ivau Soteléek, oficijant, Žuxemberk^ 1 K; Luduvik Šoželj, nâitelj, Žužemberk. 1 K; Ivauka Pezdir, učiteljica, Žužemberk, I E; Hiuka Jilgiivic, učiteljica, Žužemberk. 1 K; Jngip pl Poka, c, kr puKtar, 1 K; Janotte pl. Fiidrauaperk, zasebnica, Ziizenjb»rk, 1 K; Peter Biniiič, oricaiiigt, Žužemberk, 1 K; Franc Pebaui, tri'Stilnićar, Žužemberk 1 K; (-iregiir Kožfij, triïovec, Žužemberk 1 Kj Kari _ZaviKÍiiik, posentiiik. Žužemberk. 1 K; Franc_('erkvenik, fin. iiftdpaznik v pok., Žužemberk. 1 K 30li; Josip l'odboj, tritovec. Žužemberk, 1 K; Franc Valant, pusestnik, Žužeinbprk, I K; Matevž ŽiiidarSifi. poaeMnik, Žužemberk, 1 K; Kari Lavrii, goHttIničar, /ÍiiŽPiBberk, 1 Zofija PjS, po-neHtitica, Žužemberk, 1 K; Marija Knder, Hrib, GOb; F, Pog, Žužemberk. 50h; Josipina Kijiîpj Žiižembprlt, 50 h ; Helena Verpar, Žužemberk, 40b; J. Tukale, pruestiiik, Žnžemb-rk. 40 b; Jakob Sknbe, [nigentnik, Illiije, 40 h; ,)akob
Škrlj, posestnik, Žužemberk. SO b; Alojzi] Smrke, posentnik, Žužemberk, 20_b ; Ivan Struna, nid. Hi'i.iitpr, Žužemberk. 20 h; Kari .VacbtiKall, poBPstu^k. Žužemberk, 20_h; Ivan ŠkTbe, ptmestnik, Žužemberk. yo li; Anton Hkerbe, pna »a t. sin, Žužemberk, 20 b; Jože Kofilček, poKentnik, Žužemberk, 20 h; Ivmi Št.npica, poHCftnlk, Žužemberk, 30 b; M. Pntiiinik 80 b; Franc Lavriii, po-pestiiik, Žužemberk, 20 b; Terezija Hlilia. pdneatniea. Žužemberk, 20 lij IJil, ŠuaterSič, Šivilja, Žužemberk, 20 li; J"že Bobnar. Hrib, lO b; Igtiac Hkufca, Hinje, 10 li; Franc Vidmar, flinie, 10 li ; Matevž Řktíťca, Ilinje, 10 b ; Neimenovani 60 li ; Šiiiirar Ivan, Hrib 9, 1 K. — Drugi so darorali; veleč, goep. župnik Andr- češenj, tri mernike pienice; Neimeniivan 5 K ; dar (id rokodelce»
3	K 60 b ; ifdc, N /îaman 2,K; g. Fr, Brežitik, ravnatelj c. kr. viSje i^nninazije 10 K; «la^na posojilnica v Žužemberku 60 K; dr. Karol Slauu Ka 2, polletje 100 K; vis, g, p Bernard Vovk 4 K.
Vflem dobrotiiikira izrekam g tflm uajprigrčnejSci zabvalo, želeč, naj jim Ijnbi Bog piivrne Ktotero, kar so Htiirili za ittudujoËo mladino, ^laiti |ia za-livaljujem (cugpuda žiipaua žnžt-mberakega. ki ne vsako le^l potrudi, da ee nabere za naše dijake znatna podpora. Da bi dobil po<ntnalcev tudi drugod!
Dr. Jos. Marinko.
Zahvala.
Vodstvo iMilnire sc v svojem ter imenu iibopib bolnikov zahvaluje za dar 41 kron, katere so deželni uradniki v Ljubljani od vsote od prebitka za vcnce za pokojnem Lujii jd, Štikljeju nabraîi ter bolnici poklonili. Boj^ plati !
Bolnica usmiljenih bratov v Kandjji.
Zahvala,
Sočutje, katero se je javilo v tako mnogobrojnem spremstvu našega nepozabnega ljubljenca k večnemu počitku, nam je bilo v veliko tolažbo in je nas zelo ganilo.
Izrekamo vsem, ki eo blagovolili izkazati poslednjo cast predragemu rajniku svojo najtoplejšo zahvalo.
Bog jim plati!
(47-	Rodbina pl. Šuk^je.
Zahvala.
Za nmûgohTiijiie ilnkaze iskreneiift soíutja poTodom ungle amrti nd^egra Deiiozabijivef^B uieta
Janeza Anibro/ic,
iï(>stiliiiëarja rodiirudoui št. :{,
kateri je iliie 22. t. m. ua pljnúaici po ilrailnevni liuleziii, preriileti s sr. zakramenti zi itniirajoile mirna v Ouepuilu saspal, izrekamo tem imuiti pref. g. žin>niku, blagim našim snsediim za ajili nesebičen trmi, kaltur tuiii vsem (Iru-gim itilïlezenrrm pri pogreb» liraze^a nam očeta, uaj-i9kTftiejí>> lahvalo,
PODGBAD, line 35. februarja 190».
(49)	Žalujoče hčere.
Samogovori
iiUfiMiji^ iiajiiiircjšu, pravkiir i/šhi knjiga
Otona Zupančiča.
Dot)! <>it> v vseh boljšili kujii^tiniiiii broš. za ;t K, vozana za + K.	.5.6)
1 kg sivega skubljenejira perja E 2, polhelega K 2 60, belega E 4, linet^a E 6. najboljšega iknbljenega K sivega pnba K 6, belei^a K 10, prsnega pnha K 12,--Od 5 kg nadalje poatnitie prosto.
Dovršene postelje	nspolnjene, ii: zelo gostega, iako
—	trpežnega rdečega, modrega, belega ali
rumeua naukiug-blaga. 1 pernica veliko«! 170Xn6cm z a blazinama, velikost 80X3». napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, B polpnhi)m K SiO, s pnliotn K 24, posamezne perniue K 12, 14, 16, blazne K3, K 3 60, K 4. Proti povietju razpoáilja poánine proBto pri naročila od E 10 nadalje.	i'19>9>
Maks Berger v Dešenici ^ev. 226. Češld les.
Za nengaiajoče deaar nazaj. — Ceniki zastonj in puštnine prosto.
Vabilo k
rednemu občneinu /boru
„društva za otroStio varstvo in mladin-sho shrb v sodnem ohroju Novo mesto"
v četrtek dne ÍS.sušca 1909 ob 10. uri dopoldne pri C. kr. okrajnem sodišču v Rudolfovem v = dvorani št. 6 I. nadstropje. ==
DNEVNI HED;
t.) Nagovor iiredsednika.	3.) Poročilo blai^ajnika.
2.) Poročilo tajnika.	4.) Slučajnosti.
líiidolťovo, rine 17. svečana i;)09.
(48)
Za odbor: t. č. predsednik: Dr. Elbert, m. p.
Podpirajte doniDĚD slovBnsliĐ podjetiĐ!
Franc Lapuh,
dimnikarski mojster za Novo mesto in okolico »c najvtjiitincje priporočuja za vsa v njoi^í-ovo .stroko spadajoča opravila. ~ Postrežba točna. Ceno primerne.	i27 0.4
Svoji k svojim!
Domača umetnost za Dolenjsko!
FRfIN HODNIK, podobor in pozlotor
v Novem mestu št. 59, zraven Frančiškanske cerkve.
se prav to])lo priporoËuje prečastiti duhovSini in cerkvenim pred-stojništvom v cenjcna naročila za izvrševanje vsakovrstnih umet-
Silaniř lesenili oltarjev, loc, krst-nili kamnov, soh svetnikov, kipov od lesa, kamena, jL!;ipsa, itd.
Tudi stara cerkvena dela se liopravljajo in prenavljajo prav strokovno dobro in po zmernih conah.	i3i-0-3)
Ivan Polovič, dimnikar v Kostai\jcvici prodaja
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, hlevom, svinjakom, vrtom in njivo. — Hiša se nahaja na Brodu pri Novem mestu. Cena sc izve pri lastiiikn ali pa tndi v «(istiliii «osp. Murna na Urški.	(40331
Gostilna, mlin in žaga
je za oddati s aprilom na račun ali pa v najem. Nadalje
Z vso o]»ravo lik žiipiie cerkve V 8t. Vidu pri Zatieini
je za oddati v najem. Lahko se dobi zraven tudi stanovanje. Natančneje za oboje se izve pri gosp.
Iv. Končina, Gorenjavas pri ZotiiSini. Dolenjslto.
Isdajateij in isližuik Urban Horvat.
UiIgoTurui urednik A. Žlogar.
Tisk J. Krajec natl.