fes POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NRROD.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod če z dvorliče nad llakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vrafajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
V Ljubljani, v torek, 13. septembra 1904.
Izhaja v»ftk dan, isvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa cele leto 26 K, sa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnižtva prejeman: sa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev.
Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij*. — I ■ a e r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta (dolžine T] milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla 10 b. — Pri večkratnem ob|avljen|o primeren popnsl.
Upravnlikega telefona itev. 188.
• 1 I
::
J
Desetletnica »Da-
nice
n
Slavnost „Danice" je krasno uspela. Kdo bi si bil mislil pred desetimi leti, da se bodo vrste naših vrlih katoliških akademikov tako pomnožile? Iz majhnega, skromnega začetka raste nova sila, polna mladostnih nad in zaupanja v bodočnost. Udeležba pri slavnosti nam priča o notranji in zunanji moči »Danice«. Njeni člani so spojeni z duhom ljubezni in medsebojnega zaupanja, ki jih vežeta v močno falango ; a tudi na zunaj si je pridobila že velik ugled, kar so nam pričali mnogi zunanji gostje. Videli smo zastopnike Hrvatov in Čehov, ki so z gorkimi besedami čestitali »DaniCarjem« k lepim uspehom. SlavnoBt se je vršila točno po napovedanem sporedu.
Posdravnl večer.
Sinoči ob '/. 8. uri zvečer je bil pozdravni večer v salonu gostilne »Pri novem svetu«. Prostrana dvorana je bila premajhna za dešle goste, in mnogo jih je moralo ostati na vrtu.
Predsednik »Danice« stud. Capuder pozdravi vse navzoče, zlasti državnozborska poslanca gg. Povšeta in Pfeiferja, deželnozborskega poslanca goriškega gosp. Blaža Grčo in deželnezborskega posl. g. A r k o t a , dalje brate Hrvate, zastop nike hrvaškega katol. akademiškega društva »Hrvatska«, bratsko društvo »Zarjo*, ki je prišla polnoštevilno na slavnost Ranice", brate Čehe, bogoslovce vseh slovenskih semenišč, ki so b svojim prihodom pokazali, da bota v bodoče svetno in duhov« sko razumništvo delala složno na temelju vere in narodnosti, ter mnogoštevilne slovenske abituriente, katerih prihod priča, da ima »Danica« pred seboj krepko bodočnost. Dalje pozdravlja zastopn ka hrvaške akademike kongregacije g. Ojurina, vse navzoče starešine in ustanovnike »Danice«. Predsed nik naznani, da Bta v Ljubljani škefa dr. Jeglič in dr. Mahnič. Zbor sklene, da se gre takoj deputacijb poklonit obema vladikoma.
Predsedstvo prevzame tačas stud. phil. Grafsnauer, ki naglaša, da bo naB tri
ideje združile, katere je tudi »Danica« vsikdar gojila : Slovenstvo, krt^jretvo in demokra cijo. »Danica« mora imeti vsikdar pred očmi slovensko ljudstvo, zavedati se mera, da mu je dolžnost podpirati težnje slovenskega kmeta trpina.
G. dež. poslanec B l a i Grča prinaša pozdrave G ričanov. Slovenska inteligenca je danes razdeljena in reči moramo, da je med njo en del, ki slovenskemu narodu več škoduje ket pa koristi. Ko je govornik stopil danes v Ljubljani z vlaka, je slišal Nemca, ki je rekel drugemu: aDie Slovenen ger manisieren sich selbst«. Mi pa rabimo tako inteligenco, ki bo značaj no držala prapor slovanstva. Slovenski narod bo še hvaležen »Danici«, da mu vzgaja inteligenco, ki bo složna z nami in z ljudstvom.
Phil. dr. K r a t o c h v i 1 iz Morave pozdravlja »Daničarje" v imenu čeških katoliških laikov, zlastidi-j a k o v. Majhni slovenski narod kaže izredno čilost, da je mogoče katoliškemu nje govemu dijaštvu prirediti tako veliko in sijajno zborovanje. Danes je z imenom kato licizma združeno trpljenje in preganjanje. — Strup nevere, ki se je zajedal v srca na-sprotsikov naših, je otroval družbo, in odtod izvirajo tako besni napadi na laike, ki kažejo očitno svoje prepričanje. Govornik želi »Daničarjem« vztrajnosti in jim kliče bratski »Zivio !•
Stud. phil. Grafenauer zahvaljuje govornika, da je prinesel pozdrave iz lepe Morave, od groba bv. Cirila in Metoda na Velehradu. Idejo cirilo- mttodejsko, katera je ideja katoličanstva in slovanstva, je tudi „Dduiica« vsikdar zastopala in jo bo £e dalje razširjala.
Stud. theol. Anton B e r k iz Maribora prinaša pozdrave Štajercev. Mi mariborski bogoslovci, pravi govornik, vemo. kaj ste »Daničarji« trpeli, in s kako nevatrašenoBtjo ste vztrajali. Ves slovenski Spodnji Stajer ve, da mu je potrebna inteligenca, ki bo delala za iste vzore kakor „Danica". Stud. theol. A. D o I i n a r pozdravlja v imenu akademije slov. bogoslovcev v Celovcu.
Z velikim navdušenjem sprejme zborovanje brzojavko, a katero pozdravlja 15.000 na Velehradu zbranih katoliških čeških kmetov slovenske katoliške dijake.
Predsedstvo prevzame stud. phil. Capuder, ki naznani, da je bila deputacija
pri prevzv. gosp. dr. J e g 1 i č u in dr. M a h-
n i č u. Oba želita »Dan;ci« uspeha in napredka.
V	imenu zagrebške a k a d e -mične kongregacije govoti gosp. Jurica Gjurin. Čestita katoliškemu dijaštvu slovenskemu h krasnemu uspehu. Sloverce in Hrvate druži enaka proSlost, sedanjost in bodočnost. A veže nas tudi vez ene vere, združeni smo v eni cerkvi. Hrvaška je bila vedno antemurale christanitatis. Zal, se tudi na Hrvaškem zdaj oglaša gibanje, ki hoče Hrvatom vzeti za bodočnost sijaj tega naslova, a mi hočemo pokazati, da znamo obraniti in braniti vzore, za katere so naši očetje prelivali svojo kri. Težje so razmere, v katerih ee bori slevensko katoliško dija&tvo, vendtr akademična kongregaoija zagrebška gromkim glasom kliče svojim bratom : „Ne vdajmo se!"
Burno pozdravljen govori na to prvi predsednik »Danice*, Btarejšina dr. Jankovi č. Burne ovacije so mu bile zadostilo za to, da ga je ravnokar zopet gla silo nasprotnikov Birovo napadlo. Rekel je: Ko smo pred desetimi leti snovali »Danico«, smo videli v katoliški ideji novo silo, katere buio se oklenili. Mnogo smo morali trpeti za to. ZaBramovali in blatili so nas, izključevali iz društev in obrekovali. Treba je bilo mnogo ljubezni, da smo vse to pretrpeli. Marsikateri je omahoval, malo nas je bilo, a v ljubezni smo se med seboj bodrili, da smo vztrajali. Bil je čas bridkosti in osamljenosti, a vedeli smo, da naša dobra stvar ne more propasti. Zato nas pa navdaja najsrčnejša radost, ko vidimo danes tukaj toliko tovarišev. Sa vedno pišejo in lažejo čez nas, a m i t o smatramo samo kot znamenje, kako se nas boje. (Živahno odobrava nje.) Zmagovito prodira katoliško - narodna ideja in ni več daleč čas, ko bo v tem taboru združeno vse Slovanstvo. — Kot prvi predsednik »Danice« vas poživljam, da bodite vsikdar moški, pogumni zastopniki idej, ki bo nas združile, ne le v besedi, ampak tudi v dejanju.
V	imenu »Slovenske krščanske socialne zveze« pozdravlja g. L. S m o 1 n i k a r. Ko se je osnovala »Zveza" naših nepolitičnih društev, je bila »Danica« ena prvih, ki je pristopila. Bila je magnet, ki je vlekel ie druge za seboj in ima tudi svoje zasluge, da se je »Slov. kršč. socialna zveza« tako mogočno razširila. Zato se pa
tudi »Zveza« kot mati raduje danes tako krasne in lepa zrasle hčerke.
Stud. tta. L u č o v n i k , predsednik celovške bogonlovske akademija, pozdravlja v imenu Korcšcsv, ki so doSu v izredno obilem številu.
C. g. L n i d a r š i č : Rastli smo sktipat, navduševali smo se skupaj, ne pozabimo skupnih idealov v prihodnjosti! — Težko je delo slovenske duhovščine za ubogi narod, a lažje bo, če dobi znatnejše pomoči pri tem ljudskem delu od slovenske inteligence. Tako bo prišel čas, ko bomo lahko rekli: Ni ga več sovražnika, ki bi be nam megei postaviti nasproti. Napija zvezi med slovensko duhovščino in msstno inteligenco. Naj živi to skupno delo.
Pevci akademiki so ve* večer lepo prepevali domorodne pesmi. Ko se je občinstvo že razhajalo, je še donela iz mladih grl navdušenih pevcev .Domovina, mili kraj" . , .
V uršulinski cerkvi
Milo začudeno so gledali danes zjutraj nekateri Ljubljančani. »Narod« jim je pravil v soboto, kako je malo število slov. kat akademikov, danes so pa gledali pred uršu-linsko cerkijo številne čete slovenskih katoliških akademikov in videli so, da kakor nazaduje njihova stvar, tako napreduje naša pravična stvar.
Točno ob 9. uri sta se pripeljala pred uršulinsko cerkev prevzvišeni knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič in škof dr. Anton Mahnič. Akademiki so jih sprejeli pred cerkvijo. Sv. mašo je daroval presvitli knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Cerkev je bila polna akademikov in drugega odličnega občinstva. Prekrasno petje uršulink je spremljalo službo božjo. Po sv. maši so se dolge vrste akademikov razgrnile po ulicah do starega strelišča, deloma pa se se peljali v vozeh na prostor slavnostnega zborovanja. Posebno pozornost je vzbujal zastopnik hrvaškega katoliškega akad. dijaštva v krasni svoji uniformi.
Slavnostno zborovanje v veliki dvorani starega strelišča.
Polna dvorana I In to mladih slovenskih katoliških akademikov! Danes imamo tu katoliško slovensko inteligenco! Ce moremo s ponosom tako vzklikati po desetih letih, tedaj je trud peščice mož, ki bo razvili pred desetimi leti
LISTEK.
Slike iz Lurda.
(Dalje.)
VI.
Les plseines.
Kakih dvajset korakov od čudežne jame nsbajajo se takoivane »piscines«, to so kopeli, v katere je napeljana voda is čudežnega studenca v jami, »ls source miracu-leuse«.
Kako je ta Btudenec nastal?
Bilo je 25. februvarija leta 1858. Deve-tič se je ta dan v votlini jame 141etni deklici Bernadette soubirous prikazala, po njeni trditvi, Mati božja. Velike množice ljudstva so bile zbrane okoli jame in so opazovale deklico. Med ekstazo se je dsklica — ki je sicer ob tej priliki kleče molila rožni venec — dvignile, storila najprvo nekaj korakov v smeri proti reki Gave, ki teie tik jame, potem ps se, kakor na povelje, obrnila in podala v ozadje jame, kjer se je pripognila in jelš s rokami brskati po tleh. Tako nastala votlina se je kmslu napolnila z vodo, ki je
vedno krepkeje tekla in končno postala močan studenec.
Deklica je po ekstazi pripovedovala, da ji je prikazen ukazala, naj gre k studencu in vodo pije ter se v njej umije. Ker druge vode v bližini ni bilo, šla je proti reki Gave, tods prikazen jo je poklicala nazaj in ji pokazala v osadju jamo. Tam je deklica začela z rokami semljo kopati, in ko je jela teči vods, jo je pila in se v njej umila, kar je opazovala ogromna množica ljudstva, ki je bila prisotna.
Natančno je ta dogodek opisal zlasti Estrade, tedanji davčni uradnik v Lurdu, ki še danes živi. Živi pa v Lurdu ie več drugih prič tega presenetljivega dogodljaja.
Na ta način se je torej izvršilo odkritje glasovitega turškega studenca.
Kmalu potem so se jeli pojavljati slučaji hipnega ozdravljenja ljudi, ki so se dotaknili vode tega studenca. Slepim se je povrnil pogled, gluhim posluh, mrtvoudim življenjska moč. Od ust do ust je šls U novica, zdravniki so se nehote začeli zanimati, med njimi osobito dr. D o z o u b , ki je potem o svojih večletnih opazovanjih in skušnjah spisal knjigo z geslom: »J'ai eru, parce
qae j'ai vu« — »Veroval sem, ker sem videl!« Neveren je bil, a postal je veren, ker je kot zdravnik skozi leta opazoval neposredno kretanje nadnaravne moči.
Kopel ima tri oddelke: eden za moške, drugi za otroke, tretji za ženske.
Pred kopeljo je obsežen zagrajen prostor: čakališče bolnikov, namenjenih za kopanje.
Okolu ograje zbrana množica moli za bolnike. Molitev vodi duhovnik, ki stoji na rtserviranem prostoru. Vedno glasneje, vedno viharneje se dviga molitev proti nebu. Množica so vrže na kolena, množisa poljubi zemljo, se poniža v prsh pred Vsegamogoč-nim — ne prosi zase, temvsč le za bolnega, trpečega bližnjega---
Bilo je ponedeljek 22. avgusta t1. Okolu 10. ure dopoldan prinesli so v kopel redovnico S. Marijo Celesto Vergnes. Stegnjena je bila na svoji postelji ter sa ni ganila. Znani francoski poslanec Jacques P i o u , predsednik »liberalne zveze« v francoskem parlamentu, ki jo je neposredno videl nesti v kopel, mi je rekel, da je bila bolj podobna mrliču, nego živemu. Bleda, upadla, do kosti osušena, brez življenja, — bila je
podoba agonije. Marsikateri si je mislil, ali bode ta reva še živa prišla iz kopeli.
In prišla je živa ven. In kakšna spre* membal Notri bo jo nesli — a ven prišla je sama, c zdravljena! Nepopisno navdušenje se polasti množice. Navdušeno spremlja ozdravljeno k čudežni jami, prva pot vsakega ozdrsvljenea, kjer se zahvali Vsega-mogočnemu in Njegovi brezmadežni Materi za podeljeno milost Potem pa pot v »bu-vesu des constatations«, k zboru zdravnikov. Množica v gostih trumah oblega zdravniški urad. Nekateri skušajo skozi okno — ki je iz previdnosti zamreženo — vjeti pogled na »miraoul6a« današnjega dne; vsi pa čakajo, da ae ozdravljena vrne iz urada, da jo potem spremijo v triumfu v njeno stanovanje.
Bilo je okoli 11. ure dopoldne, ko je ozdravljena prišla v zdravniški urad, kjer sem bil poleg zdravnikov tudi jaz navzoč. Zjelo presenečen sem bil, videti to ozdrav-ljenko — kajti dva dni popred videl sem jo še pri kopeli na njeni postelji ležečo, z vsemi snaki smrtonosne bolezni.
Ali je mogoče, da ta ozdravi? sem si mislil.
In sedaj je vidim pred seboj, zdravo!
zastavo krščanstva med slovenskimi akademiki, obilo poplačan. Današnje slavnostno zborovanje pa je tadi pokazalo, da to gi banje napreduje s veliko močjo in da ni sile, ki bi ga ustavila. Mlada sroa ■aš h vrlih dijakov ao se ogrevala danea ob ponosni zavesti, da katoliški dijak danes s častjo nosi »Daničino« trobojnioo in pogumno gleda v bodočnost!
Slavnostno zborovanje, ki ae je pričelo cb 10. uri dopoldne v okrašeni dvorani sta' rega strelišča, so počastili s avojo udeležbo: prevav. knezoškcl dr. J e g 1 i č, prevzv. škof dr. M a b n i č , deželni glavar Oton p 1. D e t e 1 a, državni poslanci Povše, Pogačnik, Pfeifer, Žitnik, de-ielni poslanec A r k o itd.
Številno so zastopane s t a r e j S i n e slovenskega katoliškega akademičnega di-jaštva. Pi i hiteli so na to slavlje is vseh slovenskih pokrajin, stoječi ondi v prvih vrstah bojevnikov za naše ljudstvo.
Posdrav predsednika »Danice".
Predsednik „Danice" cand. phil. C a -puder otvori slavnostno zborovanje: Slava Bogu na višavah in na zemlji mii ljudem, ki so dobre volje. Rojstvo Odrešeni-kovo ni prineslo vsem miru, ampak samo dobrim. Duh človeški začel se je vpirati svojemu Stvarniku. Boj je nastal med vero in nevero.
„Prosveta" je postalo bojno geslo „in-teligence".
Slovenski narod ima tudi inteligenco, ki se bori za prosveto, plodovi te prosvete so vedno bolj značilni.
Pravočasno je nastala reakcija. I. slov. kat. shod stoji na mejniku novega življenja. Odločilno za bodočnost pa je, stališče slov. inteligence, zato je pomenljiva ustanovitev „Danice", zato pomenljiva tudi lOletnica.
„Danicaa bije še danes boj. Vrste njene so „redke", a izdajalcev v njih ni. Izgubila še ni jednega svojih odličnih starešin.
Boj je vkoreninil v vsakem članu katoliško prepričanje.
Zaslug naših mož ne vidijo edinole nasprotniki, ker jih pripoznati nočejo. Dr. Brejc na Koroškem jeden vzgled, dr. Jankovič na Štajerskem. „Daničarji" so šli na nevarna mesta.
Zato nas ne strašijo napadi nasprotnikov Boj za zmago luči sv. vere — za srečo Slovencev je naše geslo: Fractus si illabatur orbis, impavidum ferient ruinae!
Ko je govornik pozdravljal zgoraj omenjene dostojanstvenike in deputaoije bratov Čehov in Hr»atov, gromelo je po dvorani navdušenih vzklikov in gromovitega ploskanja. Prisrčne ovacija je napravilo dijaštvo prsebno navzofiima škcfonca in slovanskim deputacijam.
Volitev v predsedstvo.
V predsedstvo su bili z velkim navdu šenjem uvoljeni na predicg predsednika g. Capudra za gibanja slovenskega dija-štia vtlfczasulai gospode: Častnim pred sednikcm pes anec g. F r. Povše, prvim predsednikom gesp. dr. Jankovič, prvi predsednik BD»nicb"t drugim predsednikom dr. P a v 1 e t i č. ki je imel v „Danic." prvi društven1 pregramni gcvcr, ki se vedno vodi »Danict"
Z* dijaška podpredsednika sta bila iz voljena predstdn.k hrvaškega katol. akad društva »Hrvatska« g. O p a i j k o in pred Bednik slov. katol. akt d. društva „Z»rj»" g. A. D e t e 1 a.
Nagovor častnega predsednika drž. poslanca g. Povšeta
Državni in deželni poslanec g. Fran Povše ket častni predsednik ja nagovoril zborovalce približno takole:
Siromne so moje zasluge za vaše dru
Oficjelno poročilo, o ozdravljenju te bolnice, objavljeno dan posneje, se glusi:
»Sestra Marij a L olesta Vergnes iz Belgije, iz reda Vneborzetja, Btara 36 let, je trpela skozi pet let na krvotokih (hemorra gies consejutives a un fibione). Bjlnica ni mogla zapustiti postelje več skozi dve leti, je bila skrajno slaba in je poBtajala večkrat nezavestna Zelodac že sedem messoev ni prenašal druge hrane kakor le mleko in snaki bolezni so postali tako vznemirjajoči, da s i jo prevideli nekaj časa preden je šla na božjo pet. Morala je ležati med vso vož-njo od Bordeaux» do Lurda in ni mogla ničesar vžiti.
V ponedeljek 22. avgusta v oktavi Velikega šmarna zjutraj so jo kopali v piacini in ona je začutila pri tem hudo bolečino v telesu, kateri je sledilo takoj nenavadno olajšanje bolesni. Od tega trenutka je hitro zdravela; maki bolesni, doslej Btalni, so izginili, moči so se ji povračale oči vidno, in redovnica zdaj bodi, je meso, zelenjave, ter ne bljuje in ne trpi več«.
Upajmo, da tudi čas potrdi to znamenito ozdravljenje.
štvo, in le vaše prepričanje, da sem vam od početka društva bil is sroa vdan prijatelj, me je pezralo pri vaši prelepi današnji slavnosti na to častno mesto. Hvala vam za to zaupanje in zagotovilo, da bom vsi kdar izkušal biti vreden vašega saupanja.
»Daničarji" praznujete danes pomenljiv praznik; desetletnico svojega društvenega obstanka. Pomealjiv je ta dan, ker prebila je »Danioa« najtežje prvo desetje, v katerem se je imela boriti, kakor vsaka nova dobra stvar, z mnogimi težavami Kot prija telj Vaš, stoječ in opazujoč Vaše delo od početka do danes, poznam ves dosedanji Vaš trud. Vaši prvi tovariši akademiki pri ustanovitvi imeli so mnego truda in skrbi, saj je bilo le malo krdeloe mladih mož, ki so imeli pogum nastopiti in izjaviti se za prapor, na katerem se žare prekrasne besede: »Vse za Boga in domovino!« Obču doval sem Vaše tovariše pričetnike in jih spoštoval, ker sem videl njih gorečnost in trudaljubivost za plemenito delo. Rogali so se neprijatelji ustanovitvi »Danice« in v svoji črni zavisti se tolažili, da bo slabotno mlado drevesae itak kmalo vsahnilo. Malo je bilo mož, ki so takrat kazali pogum in oelo molje iz naših vrst, nekateri moji te-dajni tovariši poslanci so dvomili, ali je bila že takrat dana podlaga za ustanovitev »Danice«. Toda zanašali smo si na pomoč božjo, saj smo znali, da ne mora isostati blagoslov za tako pošteno početje. Bil sem optimist in danes ob desetletnici se radu-jem, da sem bil optimist. Nisem se plašil malega števila, katero je le polagama na raščalo, saj je v denašnji dobi, ko moderna struja med inteligenco sploh ne mara nič vedeti o veri in pravi v najboljem slučaju, da je vera zasebna stvar, pač umljivo, da se le težko odloči mlad akademik »topiti v krdelo moi, ki imajo voljo in pogum, javno izpovedovati, da so ne le domoljubi ampak tudi ponosni katoličani. Hvala Bogu, od leta do leta je »slo število mladih aka demikov v »Danici* in danes nas napol nuje radost, ko vidimo toliko mladih slovenskih akademikov, ki se zbirajo pod praporom »Danice" in neustrašeno, ne zmeneč se za surovo napadanje, delujejo za uresničenje načel, katera si je zbrala „Danica" in katera edino morajo dovesti naš narod do boljše bodočnosti. Neovrgljiva ostane resnica, da spas, boljša bodočnost slovenskemu narodu je le v krščanstvu. Kdor je zvest Bogu, veri naš h pradedov. ta bo tudi zvest mili naši materinščini. „Daničarji" pa ste doslej nasto pali ves čas avojega obstanka kot verni pa tuli navdušeno domoljubni možje. OJ prvega dne do današnje desetletnice bil sem z vami in opazoval in spomaval vaše delovanje, in zlobno je očitanje nasprotnikov, ki v svojem glasilu odrekajo vam domoljubno narodno delo in mišljenje. Resniei čast in svedočba! Videl sem v vas vsikdar iskreno nt rodno ljubezen in klevetnikom vašim klišem: A'i niso ravno iz * Danice" izšli akademično izobraženi možje, v svojem poklicu pravi prvoboritelji za narodne pravice našega naroda ! Ali ni ravno „Daničar" v tužiem bratskem Korotanu zastavil svojo celo moč in silo za obrambo narodnih pravic ? Ali niso zopet „Daničarji", ki v zeleni Štajerski in v Kranjski delujejo za blagor na roda? O potrpite malce, nasprotniki »Danice«, da mladi „Daničarji" vsi zasedejo svoja mesta v javnem življenju naroda našega! Videli jih bodete, da so vsi navdušeni za narod in njega pravice! Toda ker so prepri čan;, da more naš toliko zatirani narod obstati le pod znamenjem sv. Križa, prisegli so ti mladi akademični možje, da hočejo vse svoje sile zastaviti za obrambo najdražjih dveh svetinj našega naroda: Sv. vere in materinske mile govorice naše.
Drfgi »Daničarji«, vi prvi, ki Be niste aVražili ležkoč in bridkosti pri ustanovitvi »Danice« in vi mlajši akademiki, ki nada ljujete »d vaših starejših kolegov tako skrbno zasnovano delo, uztrajajte na delu krščan skem, posvečenem blagru našega dobrega naroda i
Krvavo potrebuje naše dobro slovensko ljudstvo posvetne inteligence, prošinjene krščanskega naziranja. Naše ljudstro in krščansko-misleča naša inteligenca združena v skupno delo za obrambo naših narodnih pravic bode falanga, katere ne bode zmogla sovražna sila, ki meri na uničenje naše narodnosti. Ia kdor resnično ljubi svoj rod, mora si teleti take armade, ki more biti nam edino poroštvi, da vztrajaj mili naš rc d tu na rodni zemlji svojih pradedov. „Dani-čarji", Brnelo govorim in trdim, da ogromna večina našega naroda ponosno gleda na vas ter občuduje vaše plemenito delo, posvečeno blagru domovine naše. Vi ste naš ponos, vi ste naši ljubimc, ki ste pa tudi naša nada. Saj starejši domoljubi morejo mirnim srcem zreti v bodočnost našega naroda, ko vidijo vaše plemenito delo. Vztrajajte na tem krščanskem domoljubnem delu, narod aaš bo vam hvaležen!
Ohranite vsikdar tudi v resnem poklicu in v starosti mladeniški ogenj ljubezni za našo prelepo domovino, in ko bodete kot stari možje ozirali se na pretekloat, bodete imeli zavest, da ste izvršili lepo delo.
Na delo krščansko, vstraino in poirtvo-valno tedaj, dragi „Dani6arji"! Oitanite to! kar lepo ime društva pravi: Danic«, ki bodi voditeljica našemu narodu v trdem boju za obstanek! Čuvajte, da ostane vedno zvezda voditeljica našega javnega življenja deviza „Bog in domovina naša!"
Slavnostni govor.
Stud. phil. g. Vinc. Marinko je razvijal sledeče misli:
Kdor bo pisal kulturno zgodovino našega naroda od 1. 1848. sem, jo bo moral brez dvoma razdeliti na dva dela i v dobo narodnega prebujenja in dobo kulturnega boja. Dočim je v prvi dobi predvsem silila na dan narodnostna ideja, pod kojo elementarno silo se je začel naš narod otresati zarjavelih verig in so od vseh strani svobodo prinašajoče ideje prodirale v naše mišljenje in življenje, je moralo v drugi dobi priti do reakcije. Kajti narod mora ideje, ki jih sprejme vase, tudi prebaviti, saj je resnica, da majhen narod živi v majhnem življenju velikega naroda. Iz majhnega naroda prihajajo le redko visoke svet preobrazujoče ideje, marveč je njegovo kulturno življenje večinoma nekak odsev kulturnega življenja obdajajočih ga narodov. Narodnost ni sama sebi namen, ker vsa svetovna kulturna zgodovina bi se uprla taki trditvi. Vsak kulturen narod, od največjega do najmanjšega, ima v zgodovini določeno nalogo, da v svojem krogu posreduje velike ideje, po katerih se razvija sočasna človeška družba. Tako si ona skupina človeštva, katera živi pod njegovim okriljem, po njih uravna na svoj le njej lasten način svoje posebno kulturno življenje, po katerem misli doseči svoj v družini narodov ji določeni smoter. In čisto naravno je, da se je naš narod, kakor hitro je začutil, da ima v sebi toliko moči, kolikor jih je neobhodno potrebno, da more živeti svoje lastno kulturno življenje, poleg narodnostnega cilja postavil za nosivca še drugih idej, ki narodnostnemu življenju vdahnejo šele nekako osvežujočo energijo, ki pomenijo za narodnostni razvoj to, kar pomenijo kosti za človeško telo. Vendar vsaka ideja, ki hoče v narodnem življenju udejstvovati svojo životvorno silo, mora dobiti, kedai' se pojavi, potrebne hrane. Predpogoje za njeilO uspevanje pa mora ustvariti bližnja preteklost in mora seveda stati v soglasju z narodno individualnostjo.
Ideje, ki so nam po 1. 48. prinesle blaženo točko narodne svobode, niso prlfclile iz tal, ki bi ugajale v celoti našemu narodu. Ideje svobode, krasne ideje, za katere se mora tlačen narod zavzeti, bodite mi pozdravljene v tem, kolikor ste našemu narodu prinesle resničice svobode.
Ali kakor skriva vabljiva cvetlica v vonjivi čaši dostikrat poguben strup, tako je bilo tukaj pod blestečo lupino skrito strupeno jedro. V kolikor so te nove ideje poudarjale svobodo, utemeljeno v naravnem pravu, so nam bile gotovo v korist, ali pa niso ob enem tudi dvignile na ščit nauk, da je človek absoluten sam svoj gospodar, edino suvereno bitje?
Po napačni logiki socialnih zdravnikov najrazličnejših baž, ki so iz okoliščine, da so one socialne institucije, proti katerim je bila obrnjena njih ost, obstojale v času, ko je vladal v javnosti neomejeno krščanski duh, sklepali, da je bilo tudi krščanstvo vzrok tega zla, in se mora radi tega socialna reformacija obrniti proti krščanstvu kot največji zavori napredka, je prišlo tako daleč, da je bilo izprva vsako tako novota-renje odločno protikrščansko. Osvobodimo najprej človeka od božjega jerobstva, da se bo zavedel svoje lastne energije in moči, potem bo šele postal pravi človek. Vrnimo človeka človeku! In čim več tal je ta apo-teoza človeka dobivala v mišljenju naše narodne inteligence;, tem bolj je silila na dan v praksi na vseh poljih našega kulturnega javljanja. To postopanje pa je moralo roditi odpor, kakor hitro so se našli možje, ki so uvideli, kaj mora biti končni rezultat tega kulturnega toka. Ona so vedela, da mora priti do neizogibne posledice, ako se razmere ne izpremene, da se bo naša narodna kultura popolnoma odtujila krščanstvu in z njo vred tudi ves narod. In ako so bili oni o tem prepričani, bi se li bili mogli pred lastno vestjo in svojim narodom zagovarjati, ko bi bili molčali in ga ne opozorili na nevarnost. Da pa so v narodu njih prepričevalne besede našle toliko odmeva, temu vzrok je poleg opisanih razmer tudi naša narodna individualnost. Ali ni značilna poteza slovenskega značaja globoka vernost? Meni se zdi, da kdor to odšteje, marsičesa v naši kulturni zgodovini ne more prav razumeti.
Kdor pa to upošteva, bo brž uvidel, zakaj je mogel ta boj nastati še, ko smo imeli tako malo narodnih sil na razpolago. Nikakor nisem mnenja tistih, ki trdijo, da so gibanja, katera odločujejo o celih dobah narodne zgodovine edinole posledica velikih močnih individualnosti; ne samovolja oseb, marveč ideje pišejo pot narodni zgodovini. To velja o majhnih kakor o velikih narodih, in to velja tudi o našem narodu. In danes ob desetletnici „Danice" bi rad zaklical na
glas, da bi se čulo do skrajnih mej naše zemlje: Tega kulturnega boja (ne mislim tukaj na naše politične razmere), ki je pri nas sedaj dosegel svoj višek, niso bile krive osebe, marveč ideje.
Kdor trdi nasprotno, ta ne zna ločiti jedra od lupine, bistva od vnanjosti. To se mi zdi potrebno povdariti, da pojasnim, zakaj se je ustanovila „Danica", kdo je temu kriv, kajti šele potem nam bo mogoče »imeti etično važnost našega društva in njegov kulturni pomen v razvoju našega naroda, ki nas opravičuje, da tako slovesno praznujemo desetletnico njegove ustanovitve.
Kako stališče pa je zavzelo tedaj slovenske dijaštvo napram zgoraj opisanemu gibanju v domovini? Da bomo to umeli, moramo upoštevati, da so one ideje, proti katerim je bilo naperjeno ono gibanje, ravno po dijaštvu prihajale med naš narod. V tujini so se naši akademiki, ki so pozneje tvorili našo inteligenco, navzeli popolnoma novih svobodomiselnih nazorov. In mlajše narodne sile, ki so se rekrutirale iz teh krogov, so nam priča, da je bila naša akademična mladina tistega časa skozinskoz nabasana s temi nazori. Ko pa se je začelo v domovini gibati, je moralo tudi tukaj završati. Kajti kje je tista plast, kjer si stopajo ideje najbolj nasproti, ako ne v akademični mladini ? In slovensko dijaštvo, tedaj organizirano v „Slo-veniji", se je precej zanimale za razmere v domovini, kajti stare tradicije, da je dijaštvo poklicano, da vodi narod, ker manjka inteligence in voditeljev, so se še žive ohranile iz prejšnjih let, čemur se ni čuditi, saj delujejo še sedaj v gotovih krogih dijaštva, dasi postajajo že nekoliko smešne. Vplivnejši med dijaštvom so takoj izposlovali brez posebnega truda, da je „Slovenija" s samozavestjo starega kunktatorja obsodila vse pojave, ki so bili naperjeni proti liberalizmu. No, glas dijaštva takrat ni ime' več tolikega pomena kakor pred kakimi 3o leti, vendar ta uspeh je imel, da so nekateri med dijaštvosi —j bilo jih JS ?al le malo — jeli premišljati, ali so bili tisti protesti, nezaupnice in obsodbe res tako na mestu in ali je ono gibanje, proti kateremu je bilo vse to naperjeno, res tako pogubno za naš narodni napredek, kakor je to povdarjalo javno mnenje med dijaštvom. Odgovor je bil negativen, in posledica temu, da so se nasprotja med dijaštvom, obstoječa že radi drugih diferenc, še poostrila, in zgodovina tedanje »Slovenije" priča, kako razdrapane so bile tedaj razmere med slovenskim dijaštvom. In nič ni čuda, da je že tedaj nastala v nekaterih misel, ustanoviti flovo društvo, ker v starem zanje ni bilo ved prostora in kakor nalašč je prišla resolucija 1. slov. kat. shoda, ki priporoča, naj se ustanovi slov. kat. akadem. društvo. Ta resolucija je pokrepila že živo misel ter dala mladim možem poguma, da so se lotili dela, ki jim je v tedanjih razmerah gotovo delalo neizmernih težav. „Danica" je postala dejstvo.
Taka so bila torej tla, na katerih je pognala naša organizacija, in razmere pri ustanovitvi „Danice" so bile take, da se ji ni bilo treba bati za obstanek. Ali zavedni izmed nasprotnikov so to kmalu uvideli in napeli so vse sile, da bi mlademu društvu preprečili uspeh. In res, prva leta se je imela boriti „Danica" s strastnimi in krivičnimi nasprotniki, ki so si prizadejali vse, da bi društvo razupili in diskreditirali tudi pri tistih, ki so jim bili naklonjeni, kar se jim je večkrat posrečilo. Vendar, kar je bila njih vroča želja in edini namen, uničiti društvo, to se ni zgodilo.
Kajti ideja, v okviru slovenskega naroda na vseh poljih udejatvovati krščanska načela, je bila pač premočna, da bi jo bile puhlice in klevetve mogle udušiti; in med precejšnim številom nam prijaznih akademikov se je našlo vedno dovolj moi, ki bo društro po nevarnih potih privedli do sigurne eksistenee.
Tako je bila prva in največja zasluga „Djnice", da je v odločilnem trenotku pri-bila svoje krščansko svetovno naziranje ter slovenskemu dijaštvu zaklicala, da mora naša šele porajajoča se kultura temeljiti na krščanstvu. Do tega razloga sta jo dovedla dva razloga : vera v božanski izvir kršian-stva in drugič prepričanje, da le taka kultura more uspevati med našim narodom, ker le-ta odgovarja narodni individualnosti. To prepričanje je izrekel tudi vseslovenski shod in zastopniki vseh struj so to prepričanje potrdil', kajti njegova upravičeno <t je bila preevidentna, kakor da bi se ji bili mogli ustavljati. Vseslovenski shod ni rodil pričakovanih UBpehov, misel pa je ostala. Ia to misel skuša ,Danioa" ohraniti iivo v svojih članih, in naloga, delati v tem smislu, jim daje ket dedšiino, ko jih po študijskih letih pošilja v domovino.
Bog nam je dal en jezik in eno narodnost, da po njej dosežemo svoj smoter. S tem pa nam je obsnem določil krog našega delovanja ter nam dal predvsem dolžnost, skrbeti za časni blagor ljudstva, ki mu je nas postavil za bodoče vodnike s tem, da nam je dal možnost priti med njegovo is-obraženstvo. Med tem in ljudstvom mora vladati lepa harmonija, ki je prvi pogoj za uspešno delovanje. Pri velikih narodih ta
Bloga morebiti ni tako nujno potrebna, ka kor pri malib, sa) vidimo, da ho mnogi na rodi prejšnjih stoletij prišli do sijajne kulture s tem, da so nižje sloje izrabljali in pomandrnli, rsdi tegr, ker je bilo razum niiitvo dovi lj nvčno, da je preko ljudskih glav delalo svojo ku turo. Pri majhnih narodih pa bi bil tak poskus ne samo nekr šžafisk), marveč naravnost samomorilen. S »j pri majhnih narodih Ijudsto brez inteli gence ne premore ničesar in obratna je in teligenoa brez ljudstva brezpomembna. In ko se je „Danic&u ustanovila, kake si bile tedaj ra?.mere ? Imeli smo peščico inteligence, ki, ljudstvu tuio po duhu, tudi ni poznala njegovih p; treb. Sij individualistični libera lizem nima smisla za socialno delo. Ne re čemo, da ni bilo moi, ki so tudi tedaj že zasnovali važna socialna podjetja v koriBt ljudstva; ali ti je bilo le bolj delo posa mernikov, katerim liberalizem ni mogel za trtti smisla za narodove gospodarske po-ttebe. I a tu so častne izjeme, ki stoje v prekem nasprotju b tedanjim duhom časa na Slovenskem, od ktterega nt rod ni imel diuzega, kakor iraze o narodnosti. Podobne razmere so vladale tedaj tudi med dijaStvom, ki je vedno in povsod povdarjalo delo za nared, ki p« nikakor ni moglo najti načina, kako to delovanje uravnati. Tu pa je »Da niča* posvetila v temo ter odločno izpovedala, da le v socialni ideji pričakuj* rešitve našemu narodu. In danes? Društvo, ki se je takrat smejalo socialni ideji v »Danici«, jo je preteku desetih let sprejelo za svoj pro giam. Koliko zsslug pa si je pridobila »D* niča", da so se razm>re vsaj deloma spremenile, ne maram preiskavati, dovolj je, ako rečem, da je naše društvo stalo tekom teh destt let kakor o-čitajoča vest mc.d dija&tfcm ter mu vediio klicalo: Ni to prava pot, po katori hodite. Po tej p~,ti narod ne bo pri šel do blaginje !
Svoje scciulno mišljenje pa je »Danca* le pokazala ravno lansko leto, ko jo u-.tmo vila slovensko kat lifiso izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju. Vendar praktični delovanje je le bolj stranski namen »Da niče", saj ve, da za praktično socialno delo vauje ima akademik le bolj malo prilike ; glavna važnost leži v tem v kakern duhu društvo vzgaja svoje člane, kajti a tem daje svojim članom direktivo mišljenja. Nameri »Danice" je, svojim članom pomagati do vsestranske izobrazbe, da bedo pozneje mog i delati po dtuStvenih načelih. Vse njih delo vanje bo pozneje ntmenjeno narodu. Narod pa le tedaj napreduje, ako se vsaj Uktorji, ki tvorijo njegovo kulturno življenje, okrepe in osamosvoje. Dolžnost domoljubnega aka-demika je torej, da svoj narod vsestransko pozna. Ia to ni težko, saj naša domovina je majhna, vendar dovolj velika tudi za naj večjega duha, da more v njenem okviru udejstvevati svojo stvarjaječo moč. Ker pa je majhna, zato nam je jo tem lažje objeti vso v celoti s svojim duhom. Vso, kar de lamo in zamislimo, moramo delati in zami sliti z ozirom na ves naš narod. Vsestransko samostojen, krepak ratcd, s krščansko kulturo, to ie vzor „D.,nic&". In »Danica" uči s nje člane, naj vse, čeasr se lotijo, presadijo s tega ataličča, koliko se s tem pribli žamo označenemu vzoru. In to je vseslo \ensai duh, ki ga je gojila „Danic>" v bvo jih članih, saj njena načela so taka, da mo jajo prodreti povsod, koder bivajo Slovenci, na podlagi teh naCel mora in more narod napredovati, da ae bo od dne do dne bolj zavedal, da tvori eno kulturno skupino, ki mora težiti ne samo po kulturni, ampak tudi gospodarski enoti in samostojnosti, ki je prvi pogoj politični svobodi, po kateri mora težiti vsak narod, ki čuti v sebi šs kaj estetične sile.
Desetletnic) „Danioe" praznujemo pod vtisom kulturnega boja in mnogo j h je, ki danes z zaničevanjem gledajo na našo slav noat in v gnevu stiskajo pesti, češ, tu ni mamo poroštva, da se razmere na Slovenskem ne bodo iilepa obrnile na boljše, kajti »Danica", pravijo, je zrasla v znamenju kul turnega boja, „Danica" ta boj ščuva in neti, ker od njega živi, to je rezerva, ki bo sto pi"a na mesto, ko bodo starim pojenjale moči. Tako govore. Njim v tolažilo in n»m v čast bodi povedano sledeče:
V gotovem smislu je »Danica" tudi simbol miru. Kajti kakor „Danica" zahteva od svojih članov, da vedno in povsod branijo svoja načela, ter jim to nalogo kot najsvetejšo zapuščino daje na življenja pot, tako jim skuša vcepiti v srce tudi drug nič manj svet nauk, ki gaji nareka ljubezen do lastnega naroda, priporočujoč jim posebno še, naj se zlasti tam vestno ravnajo po njem, kjer preti nevarnost da mesto hladnega razuma nastopi strast, namreč: Glejte, da to svojo misij* med narodom izvršite tako, da narod ne bo trpel nič na svojem ugledu na zunaj, nič na svoji fizični in politični moči, marveč, da bo, kolikor je od vas odvisno, tudi v tem pogledu z uspehom napredoval.
In zopet drugo pravilo, ki nas uči tudi tuje vrline ceniti, ki ga je izrekel na usta-
novnem shodu »Danice8 iur. Fr. Pavletič, rekoč: „Danica" bo skušala svojim članom vcepiti narodnega ponosa, ne onega, ki obstoja v napačnem preziranju tujih vrlin, marveč ki se kaže v tem, da nas nič tako ne veseli kakor lepo in slavno dejanje — nič tako ne vžali kakor podlo in nizko dejanje — zvezano s slovenskim imenom. In »Danica* si danes, ko praznuje svojo desetletnico, čestita, da se nikdar ni pregrešila preti tema dvema praviloma.
Majhna je naša domovina in oslabljena v vsakem oziru, število nasprotnikov pa raste od dne do dne. Naši narodni nasprotniki pa so vselej tudi verski nasprotniki. Čaka nas v bodočnosti besen boj za našo narodnost, bolj besen kakor je kdaj divjal. Zbirajmo" moči za ta boj, saj braniti bomo morali dve svetinji obenem : vero in narodnost.
In ako se „Danica" danes ozre na svoje desetletno delovanje, ali ni lahko ponosna na to dobo dela? Njeni nasprotniki so ji prorokovali kratko življenje, ali danes stoje osramočeni pred njo, ki se je tekom let razvila v krepko in močno društvo. Kamor pogledamo v domovini, povsod vidimo na večjih krajih mlade delavne moči, ki so prišle iz našega društva. In te sile, ki so vse potekle iz enega vira, tudi v enem duhu delujejo. Naše razumništvo nam je od dne do dne bolj naklonjeno in tako se počasi sicer ali vztrajno bližamo svojim ciljem.
Svoj govor pa naj sklenem z željo, ki jo je na ustanovnem občnem zboru „Danice", torej ravno pred desetimi leti, izrekel tedanji iur. Fr. Pavletič, gledajoč na bodočnost ustanovljenega društva, rekoč: »Ti pa, Danica", ostani mi taka kakor si bila, in kakor te gledam v duhu v bodočnosti: čista in neomadeževana, bodi res prava vodnica mojemu narodu v temnih dneh, dokler tudi nanj ne posije solnce sreče!"
O nalogah slovenskega katoliškega dtjaštva.
D?želni poslanec in častni član »Danice« dr. J«n. Ev. Krek je govoril:
Slovenski katoliški akademiki in njihovi gostje — zdravi!
Slavnostna desetletnica slov. katol. aka dtmitarga društva »Danica« slove d*-rnšnje »lavje. Kaj poinenja? Ali je p>čitek trudnega delavca v javnem delu, ki se mu ž njim obžari življenja večer? A<i je odmor potnikov na dolgem romsnju, ki meri do vrš8no p t z daljnim ciljem? Ali j« izložba tre f j, sadov truda in boja ki ž njimi zrna govavec oslaja srca svojih prijateljev in spravlja sovražnike v strah? Ali je mord* samo gedovan e, ki druži »DaniSino« rod bino in njene ljube znanej pri veselem se itanku, da si odkrijejo srca in v krotkih vo šSilih zssajajo pesem edinoati in ljubezni? No! Drugačno je naše slavje I »Dmica« ne pozna \e5era, jutranja zarja ji brez prestanka robi obzorje. Njena dt ba je doba vihaja;o čega aolnoa. Odmorov nima na potu. Izložbi ji neprestano odprt*; polna žarkov vedno sveže m alost', o<aljšana a š >ptei zlatih rož, s kupo rane sapice pomladne, milo hlalilne kakor upanje, mehke kakor ljubeven, Tro feje so ]i aietloba in življenje. G.dujemo pač! »Daničina« rodbina jo zbrana jasnega čela, odprtih 8rc. PeBem edinosti in ljubezni zveni v polnih akordih, A vendar ni pri prostr, krotko spominsko godevanje naša slavnosti Bojni vihar divja krog nas, iz raz burkanega valovanja mu žvenkečejo meči I
Ia mi smo se zbrali, da smo svedoci, ko avantgarda n^ša avete vojne obnavlja bojno priseg?. To je bistvo »Daoičine« alav nost'. Jaka navdušene prisege, ki se dsnes ponosno, zeupno dviga iz mladih prs, od meva v daljno bodočnost, krepka kakor jeklo kreše ob kremenu junaških src svitle iskre, ki razsvetljujejo daljne cilje, in zlate konture*bojnega polja alo venskega katoliškega dija š t v a
Boj velja krščanski bu turni renesanci slovenskega naroda. Za boj je treba crgani zovanih čet Liberalizem de vije vse na izo lirno podnvžnico; izolira p samnike in družbe drugega od drugega, drugega proti drugemu To izoliranje je v svojem temelju protireli-giozno. Zato n»j si iščejo organizacije reli gioenega temelja. Na njem stoji tudi slov. akademiška mlad na, li ji velja današnji dan
Smeri njene organizacije spoznamo naj prej po njfn)tn značaju. Akademična je, vedi služi.
Veda! Tiati libvralizem ki je v gospo darskem življenju izoliral posamnika — laisaes faire, laisaez passer — je razorgani zoval tudi vedo. Srob^dna veda brez pred aodkov, brez ttmslja, brez odnosa je alfa in oir.ega modernemu svetu. Sklepati hoče brez premir, iskati resnico, ne da bi piitnavala resnice! Z1 to aamtti a priori vsako raz odaje, smeši religiozno vero. Nebroinokrat ee je že to ovrglo; znani ao dokazi, da verski temelj ne moro nasprotovati ved, marveč da jo s Ino pospešuje. Manjkrat so je pa morda povdarjalo to le: Veda ni abso
lutno svobodna, ker ima nujen odnos do B ga in do človeštva ! Avtonomija človeškega uma in njegovega delovanja je vezana! Veličastna mu je poljana, a končno so vendar le drobci, ki jih more razbrati po trudapolni poti. Ma-krokozmos stvarstva je poln nerazrešljivih tajen, še bolj pa mikrokozmos človeške osebnosti. Od vrha lušči um z ogromnimi težavami posamezna zrnica, a ko gleda po eden, upre vanj nema sfinga resno-otožno svoje skrivnostne oči. In iz teh kakor večnost globokih oči mu doni sodba: Odvisen, omeijen si! Tam, kjer vprašuješ za oporo svojim idealom, svojega srca, kjer bi rad gledal svoj izvor in svoje cilje, ti nerešeno odmeva tvoje vpraševanje — v skrivnostnih zagonetkah. In tu ti postane jasen odnos vede do večnega, neskončnega, vsevednega bitja. Na religioznih tleh si! V takih trenotjih se klanja tvoja veda svojemu Bogu. Veda moli. In tu čutiš potrebo razodetja; žarki milosti se razgrnejo nad tvojo dušo. Sfinga zgine; iznad kozma, preko gričev večnosti pa sine luč, ki ti odkriva najgloblje tajne uganke.
In odnos do človeštva! Veda mora slu žiti napredku, izpopolnjenju človeštva, absolutna svoboda, ki si jo prisvaja moderna veda, ne pozna tega odnosa. Zato pa sama razorganizovana, drobi in ruši in razorga-nizuje še dalje. V njenih delavnicah buči šum nepretrgane produkcije. Neumorno proizvaja, nebu in zemlji jemlje sile in si jih vdinjava v službo A če se vprašuješ: Kje služi veda človeštvu, kje se producira za-dovoljnost in sreča in mir, ti pokažejo mili oni svoje vklenjene žuljave roke in solzne oči in obupna srca. Reka gladu in vzdihovanja, sužnjosti in gorja se vali pred teboj — sad razorganizovane vede brez smeri, brez odnosa. Vmes se ti pa reži kruto mrzla spaka odurne sebičnosti, ki v splošni desorganizaciji edina zmaguje. In med sužnji, ki ji vlečejo zmagoslavni voz, vidiš tudi vedo brez temelja in brez odnosa — razcapano deklo, ki je tembolj vredna usmiljenja, ker ji je trinog oslepil oko, da ne vidi svoje sramote. Z viška ji pa done besede skrivnega razodetja: Praviš: »Bogata sem in premožna in ni česar ne potrebujem". Pa ne veš, da si uboga in nesrečna in siromašna in slepa in na ga. In zraven doni usmiljeni opomin: Svetujem ti: Kupi si od mene v ognju
očiščenega t i š, in belih oblečeš, da se ne mota tvoje golote
zlata, da o b o g a -oblačil, da se
vidi s r a -p o m a ž i si
zmazilomoči, da izpregledaš" It aužnoati egoizma more veils sum), če stopi v službo človeštva. To pa moro edmo ie tedaj, če pripravi organizem člo veštva ia svoj odnos do njego. In to more le, če so vklone razodetju, ki je uči teh treh temeljnih resnic: 1 Človeštvo je po krvi edino, ker izvira iz enega para 2. Človeštvo je po duhu razdrobi! odpad od Boga. 3 Človeštvo po duhu zedinja tčlovečeni bož;i Sin, Jezus Kristus zbirajoč v eno celoto božjo otroke, razkropljeno po s?etu Katoličanstvo temelji na teh resnicah; na njihovi podlagi ja temelj svobodi in na predku
Katoliški akademiki, vi služite vedi, ki se klanja svojemu Bjgu vedi, ki moli, vedi, ki priznava svoj odnos do Stvarnika in do človeštva. Ta veda ima organizacijsko meč, ta veda pozna pravo sooialno delo. Z njo morete nap jiti žejai um, tudi brisiti solze in duš ti jok, in celiti rane ia nositi mir in tolažbo in srečo! Ts veda ima vzgojno silo, ki iz njo vzgajata sebe in drugo.
"Sebe! To ja prvi cilt! Vzgaja je har monisiranjo vseh človeških sil v eno veli častno melodijo. Lap je glas vsakošno aile človeškega telesa in duh?; k brez vzgoje se spajajo ti glasovi v neizrazno tuljenje, gorje od divjanja viharja, združenega v str<šoih diakanfcih groma in netm in jtcarja celo prirode.
& b9 vzgojiti! Idealisti, ki si igraje po stavljajo in rešujejo najtežje probleme, ki snujejo načrte, kako se preomuje a\et, pa so sami enaki razmetnni groblji, so najslabši izmed mnogobrojoih reformatorjev bednega človeštva. Sebe organizuj, vglasbi svoje življenje, poteaa be.š sposoben za druge 1 D akrrdi zasebnega življenja segajo v javno. Smfmijo človešt7a merejo hsrmo-nizovati ki tisti, katerih življenje je harmo-niško vgl Seno. Vedi, ki moli, to bo orga nizirala. h njo ai eh'*n<š trojni potrebni or ganoki stik: z naravo, z ljud s t v o m in z Bogom. Tu izvira pravo narodno delo.
Polit Ski, socialni in kulturni ideali tvojega nan da, ki ga ljubiš bot zenico svojega ičosa, ae tako vežejo v organsko celoto z ideali človeštva. Sebe vzgoji da ne boš konglomerat atomo», marveč organizem in pii klopi se z mlado arčno gorkoto toano or.;a nizmu naroda in človeštva. Piuskanje krvi teh dveh večjih organizmov te bo oživljalo
in drobčkino utripljanje tvojega srca ae b ubrano čulo ob mogočnih udarcih narodovega in člove&tvenega življenja.
A kam raj meri lastna vzgoja? Ali naj stremi po t-m. da postaneš politiški vodi telj, soc a'ni reformator, bojevt>ik za javne ideala ? Visoki so ti uiiji in le prevečkrat slone na megli nejasnih sanj. To, da so tako splošni, da vstajajo takerekoč v vsakem srcu, jim pač ne jemlje njihovega aanjarskega značaja. Slovenski, katoliški akadt<m k upri svoje oko v bližnji cilj, ia katerega sa šele m:>rejo razrasti pota k višjim. In ta cilj je: vzgoji so za pošteno krščansko rodbinsko življenje. Krščanske rodbine so naš temelj med ljudstvom; krščanske rodbine naš cilj med izobraženstvom.
Ide&l zdravsga, čilega rodbinskega živ ljenja, kako vzvišen, kako lep si! Dobri očetje, dobre matere, krfčanska vzgoja otrok — to nam daj, dobrotno nebo, pa smo re šeni. Kršč rodbina, zvečana organski z naravo, organizmom naroda in človeštva, zvezana z ljudstvom in z B:gom, naj se zopet pojavi. M.derna kultura jo uničuje; razorganizovana je in zloduh razdora vihti zlasti med izobraženstvom svojo sekiro nad njo. V socialnih razmerah, pa tudi v zakonodajatvu preže nanjo kieti sovragi. Evo, slovenska katoliška akademišba mladina — bojno polje. Na njem izvršuj v prvi vrati svojo prisego !
V tem imaš že tudi odgovor, kakšen ti je cdacs do dnevnih vprašan', do politiških strank in njihovih bojev. Rodbinsko vzgo jen, n»8'onjen ob blagoslovljeno romarsko palico kršSanske rodbine, toš pravo aadel. Organska zveza tvoje osebnosti in z njo tvoje rodbine z naravo, ljudstvom in Bo g )i», te bo vedno postavila tja, kjer bo po tvojih razmerah in močeh pravo mesto zate!
Simo eno vprašanje, ki se nebrojno kr«t ponavlja, ki zavoljo njega slovenski ka toliški akademik najveS trpi, nam je še rešiti. To vpračanje se tiče duhovstva. Kot ba tolik steptš pod duhovsko goapodstvo. In t; je brezmejno, v svojem jedru trinoško! Tako čujes. »Le clerioaihme cet voilži i'en nemi!« ti odmeva od vseb strani.
Rešimo načelno tudi to vprašanje. — Cerkvena avtoriteta ima svoj temelj v veri na večno živi princip edinosti, na našega Zveličarja. Izmed ljudi so izbrani ljudje, da vodijo njegov božje-človeški organizem in posedujejo zedinjevanje človeštva z Bogom. V tem je izražena avtoriteta duhovstva; ne več, ne manj ne obsega nego kar sledi iz povedane resnice. Kdor se v resnici klone Kristu, jo priznava, kdor zameta Krista, se ji upira. Njen značaj pa ni značaj gospodo-vanja in samooblastnosti Človeške zmote in slabosti, še bolj pa zlobnost lokavih nasprotnikov je iz te avtoritete napravila spako, strašilo, ki ž njim bega nevedne, vznemirja slabiče. Po Kristusovem duhu pomenja samo težko in odgovorno službo, ne pa mogočne vlade. Iz evangelija vemo, da je naš Gospod premnogokrat opozarjal svoje bodoče namestnike na zemlji, naj bodo priprosti, ponižni kakor otroci. Ko vse store, raj vskli-kajo: Nerabni hlapci smo; zakaj storili smo le, kar smo bili dolžni storiti. Večno pomenljivo jih uči: Veste, da knezi gospodujejo poganom in njim vladajo poglavarji. Tako pa ne bodi med vami, nego kdor hoče biti velik med vami, bodi v« m služabnik. In kdor hoče biti prvi med vami, bodi vsem za hlapca.
Tu je zarisana služba duhovstva. Servi servorum Dei so. Vzvišena oblast je samo njihova služba — vsem za hlapce. Večno pomenljive so te besede, sem dejal. Kadarkoli se je v zgodovini Kristove cerkve pojavila gospodstvaželjnost duhovstva, kadar so se cerkveni predstojniki izgubili v formalizmu svoje avtoritete in so se odtujili njenemu jedru, je vedno posegel Bog sam vmes, da so duhovniki služabniki ljudem, ki jih sv. Pavel tako lepo imenuje cooperatores Dei. Smelo rečem: izrastke takozvanega kle-rikalizma trebi Bog sam iz svoje cerkve. Duhovstvo je v službi božjega organizovanja. Ta služba je njegova čast; v tem duhu mora zvrševati svojo nalogo, ne v i t u p e-retur ministerum eius. Če se mu odtuji, zataji Kristov duh in posledica je — abominatio desolationis in loco saneto. V tem zmislu je lahko biti vsakemu poštenemu človeku božji koope-rator. V živi veri se klanja vzvišenosti službe, ki je „angelis formitando, naložena duhovstvu na rame, — spoštuje tiste, katere je Gospod določil za prve služabnike svoje organizacije, — za hlapce vsem. Kdor hoče pošteno misliti, zanj jc s tem rešeno klerikalno vprašanje.
Po slovenski zemlji se v Krista in Božje Matere imenu družijo izolirana srca, da postanejo corunum et anima una — eno srce in ena duša. Iz razbitih kamenčkov se gradi veličasten hram krščanske organizacije, dom večne prosvete. Na njegovem slemenu pa blesti križna roža iz listov združenih slov. katol. akademikov. Tak hram ni delo enega dne, ne enega rodu.
Doba narodovega življenja je delavnik njegovih gradivcev. Marsikomu pade sredi dela iz rok težko kladivo, ki ž njim kleše marmorne sklade, skali se oko, preden zagleda dovršeno svodovje. — A blagor mu, kdor v zvesti dnini ogladi le en kamenček, pri-dene le zrnice k skupnemu domu.
»Danica", blagor ti! Slovenski katoliški narod bo brojil grajenje svojega doma po dekadah tvojega življenja! Fiat!
Vsi govori so bili živahno aklamirani. Predsednik g. P o v š e je končno izrekel iskreno zahvalo udeležnikom, poživljajoč slov. kat. akad. dijaštvo, da krepko nadaljuje svoje delo v »Danici", ki naj tudi ob svoji 25 letnici dokazuje, da je v njem ognjišče, ob katerem se lahko vnema mladina za vse lepo in sveto v korist našega naroda.
Sv. očetu Piju X. je poslal shod uda-nostne brzojavko.
Banket.
Popoldne ob 1 uri se je vršil v restavraciji „pri levu" banket, katerega se je udeležile okolu 200 oseb. O banketu poročamo jutri.
Brzojavni pozdravi.
C e 1 o v e c , 12. aept. Do zadnjega stm upal, da mi bo mogoče OBebnc prihiteti med vas, toda neodklonljivi posli me zadržujejo; vendar pa v duhu bivam med vami vae te dni iskreno želeč, da bi ,Danica«, ki sem |ej ob zibelki stal tudi jaz, vsigdar mcgoSno in »magonoiito dvigala naš pravi katoliški in narodni prapor. Vivat, crescat, floreet! — Dr. Brejc.
Dunaj, 12 sept. Razvijaj Be i v bo doče „Danica* ko dcslej ter obrodi sloven skemu ljudstvu veliko dobrega sadu. — »Straža«.
Kobarid, 12 sept. V duhu 2 vami čestitamo k slovesnemu naetipu. »Danica« sveti naprej! — L a p a n i a.
Dunaj, 12. sept Vaem na slavnosti navzočim stirešinam in članom »Danice« najsrčnejSi pozdrav. — Starešina dr. Pavel V a 1 j a v e c.
V	e 1 e h r a d , 12. sept. Mladeži, bodeč nesti bat slovenskega naroda pozdrav. Bog jo blagoslovi. — Poslanci dr Hruban, dr. S t o j a n , Sevfiik, grof S e i -1 e r n.
V	e 1 e h r a d , 12. sept. Petnaist tisoč slovanskih kmetov z Moravskega, Češkega iz Slezije in Dol. Avstrije zbranih na Vele-hradu pri grobu sv. Metoda, pozdravljajo slo veiiBko mladež in kličejo »Ži.eli«, B g bla gcslovi! Nedejme se! — S a m a 1 i k , predsednik katol. kmečke zveze.
Vag Bezstercze(?)na Slo vaškem, 12 sept. Zadržani v tujini smo v duhu z Vami. — S 1 a v i č , Stare, J a i n a.
Dunaj, 12. aept. Bjrcem za katoličko i slovensko idejo blagoslov božji, svaka čast, slava, napredak! Živila »Danica"! — B u t ■ kovič
J a n a v o na Moravskem , 12, srpt Bog blagoslovi razcvet „Danice« da bi njene mlade Bile preredile bratski nared slovenski. — J a n o v i k , Ig. S i d 1 i k
(Dalje prih.)
Rusko - japonska vojska.
Rusi na umikanju.
London, 12. sept. Rauterjev urad poroča iz Mukdena z dne 10. t. m.: Rusi se umikajo proti Tjenlinu Kljub naporu pri umikanju bo bile ruske čete vendar le nav dušene.
Peterburg, 12. sept. (Uralno) Saharov poroča 1 dne 11 t. m : Na se veru železnice, ki gre proti Jantaju ni ve liko japonskih vojakov. Mncgo taborišč imajo Jspcnci južno od Ljaojana.
London, 12 sept. Kuropatkin si je c gledal neke utrdbe ter se je vrnil v Mukden. Pc skusiti hoče zadržati prodiranje Japoncev. Baje mu je to zapovedal car, ki baje zahteva od Kuropatkina, da zopet za vzame Ljaojan.
Berolin, 12. sept Iz Londona: Japonaka armada ima nekaj dni odmora, da pripravlja nov naskok na Kuropatkina. Maršal O j a m a upa zaplesti Ruse v bitko, predno ruska armada pride v Hirbin. Znatna poja čenja ao na poti. Oj&ma ima svoje glavno taborišče v Ljaojanu, Kuroki Vthodno od Mukdena.
Peterburg, 12. sept. Ruski listi imajo porofilo iz T j e 1 i n a : Japonoi, o katerih se je poročalo, da sedaj le počasi prodirajo, so nakrat pričeli hitro prodirati ter znajo jako skrbno prikrivati, da hočejo zopet Ruse cbiti. Pomoč, katero sc Rusi dobili, Rusom malo korist', ker so tudi Japonci dobili pomoč iz Inkava. Kuroki grozi, da obide Ruse na severu in pretrga svete. In cijativa za nadaljne boje je v rokah Ja penoev.
Tokio, 12 sept. Maršal O j a m a poroča, da Be je veliko število ruskeg* k .n.e-ništva pokazalo vzhodno od Jantaja. Ob že-leznioi med Jantajem in Mukdenom ae na haja ruaka inlanterija in topniitvo.
London, 12. sept Iz Tokia so spo ročili, da je Kurokijeva armada oddaljena od ruake zadnje straže le dan hoda ter da pro dira proti Fusunflenu. Pričakovati je ie v prihodnjih dneh odločilne bitke na reki Hunho ki utegne sodeč po Bfdanjem polo žaju, za K u r o k i j a ugodno izpasti Nje gove čete so še svež' , ker so ae le malo udeležila bitke pri Liaojanu. Po načrtu ja-ponskegi marš»'a 0,ame niso Jiponot ma rali zaleti manjših oddelkov ruske armade, kar bi bili radi t< ga lahko dosegli, ker je Kurek' pctegelvbo.; tem Isglje b >do zajeli Rare, p't-m ko jih bodo nad Makdenom porazili. (Jiponei niso zajeli Rus)v, ker s^ t* poslednji n so pustili zajeti. Najbrž se Rusi tudi v bodoče ne puste zajeti od Ku rokija.
Bitka pri Ljaojanu.
London, 12. septem. Reuterjev urad priebčuje poročilo svojega poročevalca v glavnem ruskem stanišču o boju pri Ljaojanu. Poročilo slove:
Dne 31. avgusta so Rusi iz pušk jako močno streljali, a streljanje ni povzročilo sovražniku velike škode, ker se je streljalo, ne da se je merilo. Japonske vojake so njihovi častniki pri obupnih navalih na ruske postojanke s sabljami gonili naprej. Na nekem mestu so ležali mrliči 1000 črevljev daleč pred utrdbo eden poleg drugega.
Dne 1. septembra se dobili v Ljaojanu vsi nevojaki povelje, da naj zapuste mesto. Tuji trgovci so prodajali v največji naglici svoje blago na cesti ali so je poskušali naložiti na železniške vozove. A grozno streljanje z granatami jih je prepodilo s kolodvora. Tuji vojaški poslaniki so se v varnem spremstvu podali proti severu. Med potom so videli, kako so nepregledne čete in vozovi z vojaškimi potrebščinami hodili čez železniški most.
Prvih petnast minut potem, ko je v Ljao-ljan padla prva granata, je bilo v vlakih vse polno ljudij, ki so bili pripravljeni zapustiti mesto. V neki restavraciji je zajtr-kovalo vse polno ljudij, ko so pa opazili, da padajo v mesto granate, so zapustili vse in pobegnili, med njimi prvi natakarji, a tudi častniki. Bila je splošna zmešnjava, in ljudje so iskali zavetja pred japonskimi granatami za severnim mestnim nasipom. Kitajci so pa takoj pričeli ropati. Kolikor so jih dobili pri ropanju, so jih na mestu umorili.
Medtem so pa ruske čete zasedle ob-rambene utrdbe na vzhodni in južni strani mesta, a velik del ruske armade je pričel z umikanjem. Videli smo prodirati Japonce, kako so prodirali ne glede na izgube, ki jim jih je povzročilo streljanje iz pušk in iz topov. Japonci so prodirali tudi tam neustrašeno, kjer so bili popolnoma izpostavljeni krogljam iz ruskih topov. Imeli so velike izgube; pri enem japonskem bataljonu so padli vsi častniki, vsled česar je prevzel poveljništvo podčastnik.
Kuropatkin je s svojim vlakom zapustil 2. t. m. ob 8. uri zjutraj Ljaojan. Ustavil se je pred Jantajem, kjer se je 5 milj od Jantaja pričela, ko je napočil dan, velika bitka. Kuropatkin je osebno vodil boj in navduševal ruske čete. V tej bitki je dosegel Kuropatkin svoj namen, ker je s to bitko omogočil umikanje ruske armade.
Ko je napočil dan, Kuroki še ni dosegel svojega smotra, a brezdvojbeno so v bitki zmagali Japonci. Ponoči dne 2. t. m. je bilo čuti v Ljaojanu streljanje, a 3. so pričeli grometi topovi. Popoldne so že Japonci iz pušk streljali v mesto čez reko Tajciho. V mestu je gorelo vse, kar je bilo lesenega.
Ko je napočila noč, so se Rusi umaknili in za seboj podrli mostove. Japonci so zasedli mesto, pri tem sem bil tudi jaz ujet.
Rusi so imeli približno toliko mož, namreč 80.000, kakor Japonci. A ruske izgube so bile večje, kakor japonske, ker so japonske kroglje povzročile večjo škodo, kakor ruske Japoncem.
Izgredi japonskih vojakov.
London, 12. septembra. Pri zavzetju Ljaojana so se vršili prvikrat izgredi japonskih vojakov, ki se vsled lakote in žeje niso mogli več obvladati. Več proda-jalnic so japonski vojaki oplenili.
Port Artur.
Kolin, 12. septembra. Iz Peterburga poročajo, da je v starem kitajskem skladišču streliva, katerega so Rusi v Port Arturju odkrili, 60.000 do 100.000 granat.
London, 12. septembra. Prihodnji napad Taponcev pri Port Arturju bo posebno namenjen proti dvema severovzhodno ležečima utrdbama. Sedaj Port Artur oblega 8 5.0 0 0 Japoncev. Pri prihodnjem napadu bodeta sodelovali dve japonski diviziji.
Iz Koreje.
London, 12. septembra. Iz Sčula poročajo, da bo železnice Fusan - Soul v kratkem gotove 346 klm. Pri Hamhungu stoječi Rusi se nameravajo umikati proti Vladivostoku.
Kitajske čete v Mandžuriji?
London, 12. septembra. Kitajske čete nastopaje že v Mandžuriji in operirajo
ob obeh straneh reke Ljao. Te čete hočejo od Japoncev pribo-rene pokrajine zasesti za Kitajsko.
Dva japonska ogleduha prijeta.
Peterburg, 12. septembra. Tu so prijeli dva japonska ogleduha, ki sta delovala tu od začetka vojske kot trgovska pomočnika. Eden je prestopil k pravoslavni veri in poročil Rusinjo. Pri hišni preiskavi so našli dokaze, da sta ta dva ogleduha povzročila zadnje napade na baltiško brodovje.
Porodilo Ojame.
Tokio, 12 septembra. Maršal Ojama je v ned<4jo poslal port čilo, v katerem nravi: Rusi so imeli pri Ljaojanu 2., 4,5 7. in 17. vej in da imajo Rusi gotovo 25.000 mož izgube od dneva, ko so «apu stili Anštnčan do padca Ljaojana. S ri se vest, da je bil general M i š č e n k o 8. sep tembra v bojih vzhodno cd Ljaojana ubit. Rud bo pred bitko imeli pr pravljcnih v Ljaojanu velik? vlakov in ko so videli, da jim gre slabo, so vlak za vlakom pošiljali mrtve, ranjerce, živila in orožje proti severu. Ostalo bo zažgali. Kljub temu bo Ja ponei zaplenili mnogo artilerijskih in muni-cijukih vozov in dumdum krogclj.
Baltiika eskadra.
Petrograd, 12. septembra. Odhod baltiške eskadra v Vztočno Arijo, ki je bil določen za danes, se je moral odgoditi za 8 dni, ker je neki z ikovcc poškodoval parni stroj na vojni ladji „Nikolaj".
Novi ruski podmorski čolni.
Pariz, 12. septembra Ruska vlada je naročila 25 podmorskih čolnov. Vsak tak čoln bo veljal 800.000 kron.
Košut proti trgovinski pogodbi z Italijo.
Košut je priobčil jako oster članek, v katerem napada novo trgovinsko pogodbo z Italijo. Dohajajo poročila, da načrt trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo še ni podpisan.
Državni proračun
bo izdelan koncem tega tedna, ko se povrne finančni minister s počitnic. Pravijo, da bo izkazal 500.000 kron prebitka.
Slovanske vzporednice v Sleziji.
Dne 11. t. mes. so imeli občinski pred stojniki bistriškega okraja svoj protestni shod zaradi ustanovitve slovanskih vzporednic v S'eziji. Nemški nezadovoljneii so nad vse napadali vlado zaradi slovanskih vzporednic. G)voriii so poslanci K^iee?, Lindaer in dr. Edvard Ttirk. Sklenili so, da prip ročajo rb črnskim uradom, da ne izvršujejo državnih poslov v prenešenem delokri gu.
Rocrseveltov politični program.
Roosevelt je pisal, da sprejme kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav. V svojem pismu pravi, da je vojno brodovje Zedinjenih držav najboljša zaščitnica miru, ker se brodovja boje; brodovje tudi podpira ameriško zunanjo politiko Filipinskih otokov Zedinjene države ne bodo odstopile, ker bi s tem v daljnem vzhodu izgubile ves ugled. Izjavil se je za popolno versko svobodo. Končno zagovarja svojo carinsko politiko. Konec pisma slove: Smoter naše politike in uprave je vzdrževanje miru v deželi in pe svetu.
Nemiri v nemški Avstraliji.
Iz Ponitome porečajo, da so v nemški Novi Gvineji domačini napadli katoliški misijon in umorili več kat. misijonarjev in redovnic. Ujeli so že 36 napadnikov in jih usmrtili zaradi napada 16.
Nesreča na laški bojni ladji.
Iz Rima poročajo, da se je 9. t. m. na laški bojni ladji „Marco Polo" razpočila v zalogi za smodnik granata. Ubiti so bili trije vojščaki in 17 oseb je bilo ranjenih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. septembra. Na delo za slovensko katol. aka-demično dijaštvo. Gotovi ljudje« s prož nimi hrl tisCi okolu „91ovenskega Naroda* menija, da sa drugi tudi taki, kakršni bo oni. Zato je klical »Narod* ob lOetnici „Diniot>" slov. katol. akad. dijakom: „da so z« pest zlata, za osjbno udibnost prodali bv je prepričanje" Mi bi prav radi videli, da bi reB VBak „Daničar* imel pest zlata, a vsakdo ve, da slovenski katoliiki aka dem k rina tega, še manj pa osebne ulch-n Bt'. Kljub temu pa se mnole vrste kato lifikega dijaštva, ker mladina, ki je rt sna, se pridružuje struji, ki se odlikuje s pra vim del m, ne pa same s frazami. Na „Na-rodov" napad, odkritosrčno izpovedujemo, da se od naše strani stori premalo ia
katoliško slovensko dijaštvo. Tistih podpor, o katerih upijejo nasprotniki, nikjer n i. Ob dcsetletnici„Danice"ae vzdra mimo! L) p o d p i r a j m o dejanski slovensko katol. akad. dijaštvo, da se izpolnijo vrste zavednih poštenih narodnih bo-rilcevl Možje, ki imajo srce za katoliško slovensko dij»štvo, naj ustanove pod porno društvo za slovensko katoliško akademično dijaštvo!
Deželni zbor kranjski. Iz najbolj verodostojnega vira smo poizvedeli, da bo kranjski deželni zbor sklican koncem tega meseca.
—	Zv.zi so dalje poslala poročila sledeča druitva: 71. Slov. kat, izobraževalno društvo „Zjila* v Z i I s k i Bistrici (Korošfe<); 72. Kat. bralno in gospodarsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah; 73. Katol. društvo za mladeniče v Ljubljani. Obenem naznanja „Zveza*, da mora z a v r š i t i sprejemanje poročil. Ako je še kako društvo, ki še ni poslalo poročila, prosimo, naj to stori nemudoma, ker od ponedeljka naprej (19. septembra) se nanje ne bo več oz raio Tudi tista društva, ki še niso v „Zvezi*, še lahko pristopijo, t;da svoj pristop morajo cemudoma naznaniti. Ako kako društvo ni prejelo potrebnih tiskovin za pri stop in poročilo, jih lahko še dobi; samo piše naj na „Zvezo" (Luka Smolnikar) v Ljubljani. Naznanjamo pa še enkrat, da v seznam ^društvenega koledarčka* pridejo samo t i b t a društva, ki so ali bodo do dne 19. septembra pristopila k „Z v e z 1".
—	Šolske vesti. Uliteljem na tr raz-rednici v S;Icih je imenovan abs. učit kandidat g. Josip Jeglič iz Podbrezi ; suplentom na enorazrednici v Podbrezjah pa učitejBki kandidat g. L o 1 Verbič is Skefje Lok'.
—	Nesreča na Rakeku. Danes so pripeljali z Rakeka v Ljubljano služkinjo Frančiško Zore. Služila je v restavraciji Hasinger in je šla ponoči z lučjo v klet, kjer je kotel za plinovo razsvetljavo. Prišla je pa z lučjo preblizo plina, vsled česar je plin eksplodiral. Kotel se je razpočil. Služkinji se je vžgala obleka ter skoro ni upanja, da bi okrevala. Zlomljeno ima tudi roko.
—	Potres v Novem mestu. Včeraj ob 2. uri 36 minut zjutraj so tiutili v Novem mestu dva precej močna potresna Eunka v smeri od vzhoda proti zahodu.
—	Smrtna kosa. V nedeljo je po dolgi bolezni utr.r!a pri Sv. Lanu pri Trstu soprega ondotnega nadučitelja, Marija Požar, rojena Vato ve«. — Um.l je v nedeljo v Borštu upokojeni nadučitelj Josip Jančar. Pokojnik je služboval mnogo It t na Katinari. — Umrl je poaeatnik in vino-triec g. Vila r v Dihu pri Domžalah, oče gospe dr. Divjakove.
Perutninarski zavod Iz Triiča: Zanimalo bode gotovo širše kroge, z'asti kme-t)valce, perutninarje, hotelirje in druge poročilo, da je gospod Anton L e h r -m a n n v R o č e v n i c i, pol ure hoda od Tržiča na Gorenjskem, preteklo leto usta novil perutninarski zavod, katerega je ctvo ril dt.e 1. septembra 1904 pod imenom »I. kranjski perutninarski zavod v Tržiču«, havod je v prijazni, le proti jugu odprti dolini ter ja posebno perutnin ski hlev opremljen z najnovejšimi uredba kakor zaklopnimi gnezdi itd. Perutnini je odmerjen velik, z žično mrežo ograjen sadni vrt. Plerrili Ba bota v začetku le dve pasmi, kateri sta radi izvrstnih lastnosti na Bvetov nem glasu in je stalni plemenski rod: 580 grahestih (Plym, uth Ročk) in 530 jerebi čistih L hov (Leghom). Obedve paemi sta najč st6jše plemenske arvi ter premirani — Ker je zavod opreanljen tuli z najnovejšimi valilniki, je megoče odrediti na leto okolo 1000 do 1500 k madov perutnine; izbrane živali se bodo oddajale za daljno pleme, ostale pa prodale kot izvrstna namizna perutnina. Vsled najbolje ureditve zavoda bode megoče cddajati celo leto prve vrste ple mensko in vsakovrstno klavno kuretnino ter ob Sašu tudi jajta za valjenje. Po novem letu bodo zavod tudi pcstregel b prvo vrat nimi Čistokrvnimi pekinškimi racami in em decskimi grsmi. Zavodu priklopljen je od delek z» rajo kuncev ter sa vzgajajo kot po sebnost ruski kune , izvrstni klavni in športni zaje*. Končno bodi tudi š« omenjeno, da je bil gospod A. L hrmann ie na ratličrih raz tavah odlikovan s svetinjami kakor tudi diplomi za svoje perutninsko plemensko delovanje.
—	Velika nesreča na južni železnici bi ae bila skoro pripetila prt tekli četrtek med Kube m in Pagerbachom Pri vlaku št 12 se je nakrat poškodovala vsa zveza med lokomotivo in trenom in vlak se je pričel pomikati hitro nazaj. Potniki bo zrli smrti v cči. Zeleiniško osobje pa je v tem trenotku delovalo z nadčloveškim naporom ter končno
vstavilo vozove, predno se je piipetita kaka nesreča. Čast takemu osobju.
— Nesreče. Konji so se splsfiili Antonu Jamšeku iz Zadobrove pri David Mariji v Polju. Jamšek si je pri tem zlomil nogo. — Jožef Mlakar iz Livoroe je prišel z neg > tako nesrečno med kolesa, da se mu je zlomila noga.
Ljubljanske novice
Pogreb f prof Jan. Gnjezda se je včeraj popoldne vršil slovesno in ob velikanski vdeležbi. Zastopani so bili pri pogrebu vsi sloji našega mesta, številne društvene de-putacije, zastopniki obč. sveta, dolga vrsta odličnjakov svetnega in duhovskega stanu. Pred hišo je izvršil blagoslov prevz. knezo-škof dr. Jeglič. Sprevod je dalje vodil č. g. kanonik Sušnik ob asistenci šentpeterske duhovščine. V sprevodu so korakali dečki iz Marijanišča, društvena godba, ognjegasno društvo, Katoliška društva rokodelskih pomočnikov iz Novega Mesta, Šent "Vida nad Ljubljano, Vrhnike in domače Katoliško društvo rok. pomočnikov, ki je pred hišo in na grobu prekrasno zapelo žalostinki. V sprevodu so vihrale štiri zastave. Ob krsti je svetilo osem rokodelskih mojstrov. Pogreb je pričal o velikem spoštovanju, ki ga je vžival pokojnik. N. v m. p.
Katoliškemu društvo rokodelskih pomočnikov so povodom smrti predsednika Jan. G n j e s d a poslali na naslov društvenega podpredsednika Alojzija Stroja brzojavne so-ialnice kardinal dr. G r u s c h a , monsign. M i c h e 1 e, predsednik dunajskega »Društva rokodel. pomočnikov«, in rokodelska d r u d t v a , zbrana dne 11. t m. pri jubilejni slavnosti v M e r a n u.
Karnijolci so imali sinoči v kazini ob 6. uri zborovanje, potem ob 8. uri koncert v prvem nadstropju. Zbralo se je bilo v »Zvezdi« precej občinstva. Slišali so se eemtertja žvižgi. Opomnja mestne policije, naj bode občinstvo mirno, je bila uspeSna. Občinstvo se je kmalu razšlo. Danes ob 10. uri dopoludne so se Karnijolci v c. kr. realki fotografirali potem .ao imeli skupni zajtrk v kazini. Ob 3/, na 12 je bil odhod na kolodvor. Bili so pozdravljeni z žvižganjem. Policajev je bilo menda več nego demonstrantov in Karnijolcev. Dva demonstranta s.a skočila na neki voz, v katerem sta «e vozila dva Karnijolca, in ju oklofutala. F.jakar št. 23 je z bičem mahal po demonstrantih. Demonstrantje so šli na šišenski aClodvor, kjer nima ljubljanska policija nič opraviti. Na šišenskem kolodvoru je bila zaplenjena nekemu Karnijo.cu čepica Danes zvešer nameravajo ba;e Karnij >loi zopet uživati s svojimi nečednimi čepicami »Zveza slovenskih pevskih društev.. Le tošnja redna skupščina »Zveze slo venskih pevskih društev" bode prihodnjo nedeljo, dne 18 septembra, popoldne ob treh v dvorani BGlas-bene Matice". Do sedaj je pristopilo k »Zvezi" 24 slove rekih pevskih društev iz vseh slovenskih pokrajin, Ta društva volijo in odpošljejo po enega zastopnika. Ti odposlanci slovenskih pevskih društev tvorijo z upravnim odborom »skupščino". Razun odposlancev se smejo zboro vanja udaležiti tudi vsi člani zveznih diu štev in imajo na skupšfiini vse pravice, le sklepati in glasovati smejo samo tdposlanci. To je torej nekak parlament slovenskih pevcev, na katerem se bo poročalo o stanju, potrebah in napredku po samsznih društev. Na dnevnem redu je tudi predavanje zveznega pevovodje gosp. koncertnega vodjo pref M. H u b a d a „0 pospeševanju z/eznega namena". — Zve-čerob pol osmih (istega dne) je na čast Bkupščinarjem v veliki dvorani »Narod-nega doma" koncert, pri katerem sodelujejo cdružeui moški zbori »Glasbene Matice", »Ljubljane" in »Slavca" ter »Društvena godba". — Po konoertu bo v areni .»Narodnega doma" sestanek skupščinarjev in koncertnega občinstva ob sviranju ,Dru štvene godbe".
Za koncert »Zveze slov. pevskih društev" je prva skupna pevska vaja vseh treh moških zborov »Glasbene Matice«, .Ljubljane" in »Slavca« v sredo zvečer o b 8. u r i v pevski dvorani »Glasbene Matice«. — Naj bi prišli vsi gospodje pevci točno in polnošte-vilno, da se omogoči kolikor možno dostojen in ugleden nastop.
Na milijone gosenic ie na golovskih borovcih. Szoaa je velika. Biti se je, da se te gosenice ne zaplodijo tudi pod Tivoli.
Umrl je v bolnici FriderikRobič, bivši trgovec.
Na včerajšnji letni semenj je bilo prignan h 880 konj in volov, 365 krav in telet, skupaj 1245 glav. — Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih iivahna, ker je prišlo po govejo živino nekaj Moravoev, po konje pa Lahi.
V Ameriko je hotel oditi ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti Jožef Vosel, posest nikov sin iz Limberta, okr. Litija, moral se bode zagovarjati zaradi poskušenega ubega pred sodiščem.
s koncertom in telo-Koslerju v nedeljo dne »Čitalnica« in »Sokol" v slav. c. in kr.
Zastonj bi se bil rad peljal včeraj z vlakom M bael Vode iz Kleč. Pokazal je pri blagajni napačni vojaški list. Moral je radi poizkušen* goliufiie v zapor.
Okadena natakarica. Marija Ru« je v nedeljo bita naprošena za pomožno natika-rioo v Polji« kovi gostilni na sv. Martina cesti. Vršila se je ondi plesna veselica. V veliki gnječi je Rus naenkrat zapazila, da ji je nekdo, ne da bi bila čutila, odprl denar nico, v kateri je iao«la denar, ki ga je prejemala od gostov. V denarnici je bilo nad 10 kron. N>č ni pomagalo vse iskanje po denariu. izginil je med druhaljo.
Prijatelj prstanov J žsf Mesojedec, je bil aretiran, *er je ukradel dva prstana in eno iglo.
Vrtno veselico
vadbo priredita pri 18. septembra 1904
Š ški s sodelovanjem slav. c. in Kr. vojaške godbe pešpolka št. 27, Leopold II. krali Belgiški, čitalničnega moškega zbora in »Sokola". Spored telovadbe: Redne in proste vaje na drogu.Telovadi vrsta šišenskega »Sokola", a) Vaje s palicami; b) skupine (5). Izvaja mlajši naraščaj šišenski. Začetek ob 3. uri popoldne. Ustopnina: Častiti društve-niki šišenske Čitalnice, »Sokola" in otroci so prosti; častiti gostje plačajo 40 v.
-Izgubljeno in najdeno Kuharica Ana Beber je izgubila črno d^narn co z vsebino 4 K. — A S3bwingshackel pa je najdel de narnioo s 3 K in nekaj vinarjev.
Izpred sodišča.
Inpred deielnega sodišča.
Tepež vsled razbite svetilke. Anton Stan c in njegov oče Jan^z Starac sta bila namenjena v gostilno J žtfi Siarca v Vel. Lipljenih. Ker je bila ie tema, je imel oče užgano svetilko. Pred gostilno je bilo več fantov, med njimi tudi Tone Po-nikvar, kateri je bre« povoda po svetilki udaril, da je ugasnila. Pričel se je vsled tega prepir, pri katerem je bilo več fantov lahko poškodovanih, med drugimi tudi Jožef Nučič, zidarski vajenec, kateremu je bila zgeraja ustnica prebita, ne da bi Be bilo zvedelo, kdo ga je ranil; pač pa so priče videle njega, da je z nožem v hrbet sunil Juneza Okorna. Sodišče ga je obsodilo na tri meseca težke ječe. — Pretep zaradi mačka. Med zakonskima Marijo in Jernejem Kavčičem ir. Martinom /libretom vnel Be je prepir zaradi mačke. Martin Zabret, zidar v Nazovčab, se je tako razjezil, da je prijel Marijo Kavčič za vrat, jo vrgel na tla ter s pestjo tolkel. Ko ji je hitel mož na pomoč, je še tega na tla vrgel. Obsojen je bil na dva meseca ječe. — Nasilen pek. France Robač, pekovski pomočnik na Jesenicah, se je »glasil pri tamošnjem občinskem redarju, češ, da naj gre ž njim posredovat, ker ga drugi delavci ne puste delati. Ko se pa približata pekarni, ni bilo čuti nikakega nemira. Na strainikovo vprašanje, kaj da hoiče, začel ga je Robač pso> vati. Stražnik ga je moral aretirati. Temn se je obdolženec s Bilo uprl, odvzel mu sabljo in raztrgal ovratnik, tiele stražniku na pomoč došli orožnik ga je ukrotil. Sodišče ga je obsodilo na pol leta težke ječe.—
Dteteorologidno poročilo.
ritiaa aad Morjem 306-2 aa, »rednji ira«ai tlak 736 0 m
CM opft-»iuji
SUaj* Wo-■•tri.
Inp«.
rmktan
coESj«
Vrtnvl.
Neb«
m
12 9. zveč. | 739 5 | 16 6" 13f». zjutr. I 739 6 I 1270 I 2. popol.| 738-0 | 24 2
5si. jvzh. | megla, sr. jzah. sk. jasno Srednja vrterajfinja temperatura 18-6* norm. 15 3'
s). jzah.J jasno.
00
se sprejme pod prav
Ugodnimi pogoji na
dobro hrano in lepo stanovanje v zdravi legi. Na razpolago je tudi glasovir.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	1496 4—4
l
Telefonska in brzojavna poročila.
London, 13. sept. Listi potrjujejo, da so japonski vojaki, ko so prišli v Ljaojan povzroči i splošno plenjenje. Sot ski misijonar je bil ranjen na vratu.
London, 13. septembra. Pri baltiškem brodovju, ki gre v Vzhodno Azijo, sedaj ni ladij »O/la« in »Knjez Suvarov«. Brodovje obstoji iz štirih oklepnio, treh križaric pr vega reda, dveh drugega reda, štirih torpe dovk in osmih lovilcev torped.
Peterburg, 13. septem. Ruski car je sedaj bolj kot kedaj prej odločen nadaljevati boj do skrajnosti do končne ruske zmage. Izjavil se je, da prej ne sprejme nobenega posredovanja.
Celje, 13 septembra. Pred tukajšnjimi porotniki j a bila 96 let stira beračica Ma rija Jamnikar, ki je hotela zastrupiti avojo neiakinjo, obsojena na tri leta ttžke ječe.
Maribor, 13 septembra. Pred porotnim sodiščem je bil posestnik Anton Košar obtožen radi požiga, oproščen, pač pa obsojen radi goljufije na dve leti težke ječe.
Zagreb, 12. sept. Sodnijski svetnik Vladimir Kačič je odstavljen, ker je izvršil na neki obtoženki posilstvo.
bofija, 13 septembra. Notranja makedonska organizacija Boris Sarafova namerava, kakor se sliši, povzročiti s Tomaževimi urami več dinamitnih atentatov na velike trgovinske parnike. Notranja makedonska organizacija hoče z armenskimi revoluoi jonarci skupno nastopiti.
= Fine =
oljnate barve
dr. fr. Schonfeld-a & Komp
za
poučno in dekorativno
14C9 9-6 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev
se dobivajo pri tvrdki
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja
v Ljubljani, Resljeva cesta.
E Demeter Bleiweis =Trsteniški
odpotuje in ne ordinira
od 16. do 26. t. m.
1535 1-1
Več kolarskih
Dva sodarska učenca
išče Jože Pire, sodarski mojster, Lesko/ec pri Krškem. 1534 5-1
in kovaških pomočnikov
sprejme takoj 1527 3-1
= tovarna in zaloga voz =
P. Keršic=a v Ljubljani.
(£)■&< pt ičelii-ii' iot
piiposočatci
§t\čat &
^Lj-u&fjaiia, ^ckntone ulice,
inojo £>ocjato saCogo ta;itoot»tnil\ o&-fačič xa dečUe in dedtice t> 'Oicfi t>e-•Cifloitlfa m cciaata, lacjotarfjajoca 60-
Služba organista
se razpisuje do 30- sept. t. 1.
in se lahko takoj nastopi v Dobrepoljah. P*ača okoli 550 K brez stanovanja.
Župni urad Dobrepolje,
1528 3—1 dne 11. seutumbr-i 1904.
I i dne -pojttei&e.
1536 6-1
■ ■	J ■ ■ I ■
Trije dijaki
se sprejme na stanovanje
v dobro skrbno in strogo nadzorstvo na Francovem nabrežju št 7, III nadstr.
1533 2-1
Otvoritev trgovine.
Dovoljujem si s tem uljudno naznanjati, da sem o tvorila na Mestnem trgu štev. 7
salon za damske klobuke
kjer bodem imela v zalogi tudi K.se v modistovsko stroko spadajoče predmete, kakor-, naličja (Schleier), perje vseh vrst, cvetlice, nagrobne vence in trakove v bogati izberi. Potrudila se bodem vedno, da častitim p. n. naročnikom kar najbolje postrežem, ter si njih zaupanje z nizkimi cenami, točno in solidno postrežbo tudi trajno obdržim.	1532 3—1
Prosim prijazno za mnogobrojen obisk in naročila ter beležim
s najodličnejšim spoštovanjem
Antonija Mildner.
„Glasbena Matica" v Ljubljani.
Šolsko leto 1904/05. se prične z vpisovanjem
dne 15., 16. in 17. septembra,
To slovensko glasbeno vzgojevališče podaie učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, voditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se vrše redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Oer-biča. Šolnina znaša od 1 K na pol leta do 4 in 6 K na mesec Natančneje se izvč iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah štev. 5.
Odbor „Glasbene Matice
loJ/ o—i
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
^T lastni kisi s v Ljubljani ^ lmtlilitl*
IVVVVVVVI	»vvvvvvvt
na Dunajski cesti št. 18, na vogal« Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—73
41
2 0
v
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V ro^rRjlf^rt posojilnice znaša	^ j»z4j'°4j 4U«
stavijoeg hran- K 5,089.883-14. Dp= K 23,806-306-40. ar K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštuo-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
>
St. 729'.
Razglas.
l4t2 3-3
Podomna c kr. tobačna clavn« to\arna v Liub lani ra^DSjja v dobavo premoga za leto 1905, 1906 oziroma 1907, konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolefcov»»» i 1 K m opr m'jene a p( b? tnico o 10% varšJin , »»'ačunieni p) zasiuž*u za leto 1905 in v'o eni uri k ki c. Kr. blap»>n', k iero na| imajo na zunanji strani zavitk« nap s: „P"nuiib» z* d<b»vo prennog* k M. 7295/1904," vložiti se morajo najkasneje do 22 kimovca t. 1. 11. ure dopoldne pri podpisani c. kr. tobačri gl»'m tovarni.
V letu 1905. potrebovalo se bode 24.000 meterskih stotov premoga.
Potrebna množina premoga za leto 19i)tj, czirotna l9i>7 v pnblu.no »» »m \isokcsti leta 1905 naznanila se bode zaai^atelju pred pctekcm let* 1905, oi roma 19C6.
C. kr. tobačna glavna tovarna
v Ljubljani, dne 29. velikeea sr '»na 1904.

******
Prečastiti duhovščini in Gerkvenim predstojnikom
priporoča svojo najstarejšo in najboljši urejeno
delavnico za cerkveno opravo


vedno veliko zalogo izgotovljenih predmetov v raznih slogih, n. pr. monštranc, kelhov, svečnikov, lestencev, svetilk itd.
Vsako naročilo se točno in ceno izvrši. = Stare predmete sprejme v popravo in prenovljenje. =====
Leopold Tratn i k, pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. 1388
S
1513 3—2
Razglas.
Št. 7551.
6 cddaji dimnikarski!} del u c. k«*- tebačni glauni tcuarni v Ljubljani razpisuje natečaj za leti 1905 in 1906.
Pismene, z 1 krono kol^kovane po u b , katere moraio b ti opremljene r pobotnico c. kr. blagajne o poloi tvi 10% vadija, vposlati j« naidalje d;> 30 septembra 1904 do 11. ure doooldne v c. kr. tobačno ghvno tovarn) v Ljubljani.
Natančnejši pogoji o oddajalmh delih sa vpogledajo lahko vsak d>n v uradni pisarni.
C. kr. tobačna glavna tovarna
v L i u b 1 i a n i . dne 7. septembra 1904
tn
ra
pr^ fle prezreti I
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na Že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
__V
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Unionu-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
LJubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. FiliJ&lka: (»lavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Šviol nakupljene žepne nre, dalje vsakovrstne atenske (pendel) are z doneči m bitjem v krasno izrezanih omaricah.
Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja j v gledč izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih .ji oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Ne pretirane cene I
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohina srebrn namizno opravo (Hesteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna ln porabljlva sploina darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosti. 266 35
m
Učne knjige za vse srednje -in ljudske šole_
v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah —————— priporoča ——————
L. SCHWENTNER, knjigotržec
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3.
(Od 1. novembra nadalje: Prešernove ul. 3.)
OO- -	-OO
1520 6—2
Razpis.
1523 3-2
Pri mestni hranilnici ljubljanski je oddati, in sicer za sedaj le provizorično,. novoustanovijei o sluib -
drugega uradnega sluge
z letno plačo 800 kror, službeno obleko ia prostim stanovanjem. Istotam se sprejme
niSIUK zajedno kurjač,
kateremu se določa plača letnih K 700— in ki bo imel prosto stanovtnie, kurjavo in luč.
Prosi ci 7a ti službi nai peljejo soe z dok»z li o domovinaUu starost, neomade-ževanem življenju, krepknm zdrav u, znanju slovenskega jezika v govoru in pisavi ia o dosedanjem službovanju opremlien , l.stnjročno pisane prošnje podfisinemu ravnateljstvu
ti o 2G. septembra t. 1.
Pri podelitvi s uibe hi§ni»a ae bo v prvi vrsti oziralo n* one prosile3, ki so viaj nekoliko izurjeni v mztrstvu ali ključavničarstvu ali sploh v mehaniki in ki znajo opravljati centralno kurjavo.
V Ljubljani, dne 10 septembra 1904.
T^aimateljstuc JY(estne hranilnice ljubljanske-
Tr o razredna
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola
v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8.
S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in tauk z dne 12. julija 1900, St. 18 588.)
Vpisovanje bode dne 16. in 17. septembra od 9. d:> 12 ure dopoldae v ravna-te je1* i pMhrn .
Dne 19. septembra oi 8. u'o nadalje bode sprejemni Izpit '-u tiste nanovo
vstop «e goi nkr, m šr n>8>> dnvjfi e 8. rtzr>d» liud k" ali 3 n r> da meščanske šnle.
Dne 20. septembra se prične deveto Šolsko leto s slovesno skupno službo božjo
D klice, ai žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu rod teljev ali njih namestnikov oB»bno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, 2a sprejem v I. letnik pa Se posebej z rejstvenim listom, da bede dcpolnile 14. leto vsaj do konca prvega >.oiletjf.
Vsaka deklet plača jr vpisovanju 4 K prispevka ia učila, za prvi letn k pa poleg tega č« 4 K sprejemnine. — Šolnina znača za vsako polletje 10 K.
Obvezni učni predmeti bo: vercniuk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgo-dov 'r.a, nfciuljtp h, matenut ku, fizika, prirodopis risarne, ročna dela, cdgoieslove (v II. in III letn) gospodinjstvo (v lil. 1< tn), »dravcsiovje (v III. letn.), — prostovoljni P*r lepepisj", petje, t lovadba. ttenegrafija.
Zavod ima znač»i srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem po-u3u eio večinoma pre foaorji c. kr. sredn|ih šol.
Z mestno viš o dekliško šojo sta združena: 1 pedagoški fečaj va tint« ab^olven-tinje, ki se hočejo pripravljati za zrelestni izpit na učittliiseu in 2 trgovski tečaj, na menien razen absolventinjam tega zaveda ludi dregim deklcam, če »o d^pu.nile vsaj 16. leto in dckažpjo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sorsobnesti za predavanje trgovskih, naukov — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa dne 23. in 24. septembra od 11. do 12. ure.
Vsa nitinčnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	1481 3~3
V Ljubljani, dne 3. septembra 1904
T^aunateljstuc cesarja pranca 3ožefa |, mestne uišje dekliške I©'®*
F





!
Knjigarna

Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
t:
&
Vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
sčs- šolskih knjig
v najnovejših izdajah, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah,
po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.	1521 10-2 ;
Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. ===== ^ ................