•lov enaki dnevnik v Združenih državah Vcjj* za tm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 islovenskihidelavcevr Ameriki. Izsoed every daj except Sundays -»Jod legal Holiday«* i 75,000 Readers. VIUPOI«: CHELSEA MCI NO. It7. — STEV. 187. Katere« as Sečen« Claw Matter, September 21, INS, at Um Feet Office at New York, N. y. Act of Co •f March S, 187S NEW YORK. MONDAY, AUGUST 11, 193t. — PONDELJEK, 11. AVG USTA 1938 VOLUME TELEFON: MVS — LETNIK UIV1UL DR. AVGUST KOSUTIC JE BIL DEHNITIVNO ZAVRNEN BIVŠI JUGOSLOVANSKI MINISTER HRVATSKI NACIJONALIST, BO DEPORTIRAN Z ELLIS ISLANDA pozivi na delavski department in državnega tajnika Stimsona niso nič zalegli. — Najprej je prišlo poročilo* naj bo pripuščen, dve uri zatem je bil pa odlok preklican. — Kosutič je bil iz Jugoslavije pobegnil v Italijo. Dr. Avgust Kosutič, voditelj hrvatskih nacijo-nalistov in bivši jugoslovanski minister, ne sme v deželo. I ako je odločil delavski department v soboto, dve uri zatem, ko je obvestil priseljeniško oblast, naj ga pripusti kot začasnga obiskovalca proti jamščini $500. Delavski department ni navedel vzrokov svoie od ločitve. Kosutič se nahaja v bolnišnici na Ellis Islandu in bo deportiran takoj, ko bo ozdravel. Na čem boleha, ni znano. Rečeno je bilo le toliko, da bo kmalu okreval. Kosutič je dospel pred dvema tednoma na par-niku Olympic. Prišel je baje na vabilo nekega hrvatskega lista v Chicagu. Njegov prihod je povzročil veliko razburjenje v jugoslovanskih, posebno pa v hrvatskih krogih. Zavedni Jugoslovani so namreč izjavljali, da je prišel ščuvat tukajšnje Hrvate proti sedanji jugoslovanski vladi ter da namerava ustanoviti v Ameriki poseben odbor izseljencev, ki bo zastopal hrvatsko stvar. Zadnji teden je biia posiana državnemu tajniku Stimsonu spomenica* naj se zavzame za Kosutiča ter mu omogoči prihod v deželo. Spomenico so podpisali ljudje, ki baje zastopajo petstotisoč ameriških Hrvatov. Jugoslovanske oblasti so obdolžile dr. Kosutiča, da je bil v domovini zapleten v neko sleparsko ban-krupcijo ter potuje s potvorjenim potnim listom. Priseljeniške oblasti so utemeljile svoj zadnji odlok s tem, da je njegov potni list res ponarejen. Dr. Kosutič je imel advokata dr. Waltera Ro-senblutha, ki pa navzlic vsestranskim prizadevanjem ni mogel nič opraviti. Dr. Kosutič je bil svoječasno jugoslovanski minister, pozneje pa narodni poslanec ter je bil navzoč v jugoslovanski narodni skupščini ob času, ko je bil njegov tast, Stjepan Radič, smrtno, nevarno ranjen. Pred enim letom je, oblečen v mornarsko obleko, pobegnil iz Jugoslavije v Italijo, odkoder se je podal v Francijo ih v Anglijo. V EVROPI JE 6 MILIJONOV NEZAPOSLENIH V Evropi je 5,994,287 nezaposlenih, kar predstavlja rekord. —Nemčija vodi vse dežele glede nezaposlenosti. LONDON. Anglija, 9. avgusta. — Nezaposlenost je dosegla nov rekord v starem svetu, kajti izključno le Nemčija ima 2,750,000 ljudi brez dela. Ker ima tudi Anglija nekako dva milijona ljudi brez dela, znaša število nezaposlenih v šestih evrop-sk.h deželah najmanj 5,049,000 ljudi. Tudi fašistovska Italija ima več i kot 300.000 oseb, ki so oficijelno zaznamovani kot nezaposleni. Francija jih ima nekako 100.000 in Madžarska nekako 400.000. Sko-ro vsi ti ljudje so večinoma poljedelci, vsled česar je skrajnp težko določiti prilično točne številke. POTOVANJE PO CEHGSLO-VASK1 PRAGA, Čehoslovaška, 9. avgusta. Amer. poslanik na Češkem, Abraham C. RaLschesky bo jutri nastopil pctovanje po deželi ter bo obiskal vsa važnejša industrijalna središča Čehoslovaške. Spremljala ga bcsta tukajšnji ameriški eene-, ralni konzul in trgovinski tajnik. ČETRTI SMRTNI SLUČAJ V ENEM TEDNU UTICA, N. Y., 9. avgusta. — Družini Josepha Handa je umrl tekom enega tedna že četrti otrok. Vse kaže, da je umrl četrti za isto boleznijo/kot prvi trije. Zdravniiki domnevajo, da gre za lastrupljenje. Otroci so podlegli strašnim želodčnim krčem. POLOŽAJ V MARION, IND. Čete patruliralo po Ma-rionu po linčanju dveh črncev. — Oblasti se posvetujejo. MARION, Ind., 9. avgusta. — Red je bil oči vidno zopet uveljavljen in splošno prazpoolženje napetosti je ponehalo, ko sta bili dve kompa-niji miličarjev pripravljeni nastopiti proti vsaki ponovitvi ljudskega ogorčenja, kojega žrtve sta postala dva črnca. katera~je ftnčala ljudska drhal. Dve kompaniji indijanske narodne straže sta prišli ob polšestih zjutraj iz Louisvilla. Polkovnik, George Healy, ki poveljuje oddetku, je rekel, da bodo miličarji patrulirali po mestu. Zdravniški oddelek iz Rensselaera je spremljal oddelka infanterije. Zadnji večer j j bil brez posebnih dogodkov. Državna policija ni našla, da bi bilo resnično poročilo, da se zbirajo črnci iz drugih mest in da bodo osvetili oba moža, ki sta padla kot žrtvi linčanja. Oba črnca sta baje priznala, da sta usode-poino obstrelila Claude Deeterja, starega 23 let ter napadla njegovo spremljevalko. Včeraj zvečer so se množice nemirno pomikale pa ulicah mesta, a bile so le zgolj radovedne. Policijske pat role so preprečile vsak poskus plenjenja. * Danes zjutraj se je vršila tretja konferenca med generalnim prav-dnikom ter dvema pomožnima pravdnikoma glede pre'-skave. KATASTROFA V PREMOGOVNIKU Sedem premogarjev s e Je smrtno ponesrečilo, šestnajst iih je pa težko poškodovanih. POTTSVILE, Pa., 9. avgusta. — V rovu Giiberton premogovnika, ki je last Philadelphia'Reading Coal and Iron Company, se je utrgal strop ter podsul trindvajset premo-garjev. Cele tone zemlje, kamenja, premoga in soli j« padlo nanje. Silnim naporom reševalcev se je posrečilo, da so šestnajst še živih rešili, d očim Jih je sedem našlo smrt pod razvalinami. Vsi rešeni so težko poškodovani in o treh imajo zdravniki le malo upanja, da bi csUUi prt življenju. Premogovnik, ki Je oddaljen deset milj od PottsviUe, Je bil več mesecev zaprt. Ko so polagali nove tire v rove. se Je pripetila katastrofa. SUSA OVIRA MUNŠAJNANJE YORK PJa., 9. tvgusta. — Pri tukajšnjem farmer ju Claude Skefer-ju so našli suhaški agent je dva kotla za kuhanje žganja. Skefer je izjavil, da že dva meseca ne kuha žganja, ker ga ima s čim hladiti. Vodnjak poleg hiše se mu je skoro popolnoma posušil. IRENA SCHROEDER 0BS0JE-NASMRT NEWCASTLE, Pa., 9. avgusta. — Mrs. Irene Shroeder in W. Gleen Dague. sta bila obsojena na smrt, ker sta dne 27. decembra usmrtila policista Paula Bradyja. DVA TISOČ RADIO APARATOV Novi hotel Waldorf Astoria, ki ga grade v New Yorku, bo knel dva PREDSEDNIK HOOVER STAR 56 LET ORANGE, Va., 9. avgusta. — Na mizi predsednika Hooverja bo stala jutri slavnostna pogača, v kateri bo šestinpetdeset svečk. Predsednik bo namreč dopolnil šestin petdeseto leto svoje starosti. Njegov zdravnik Joel T. Boone je izjavil, da se predsednik že dolgo ni tako dobro počutil kot se sedaj. POŽAR V ROMUNSKIH * SKLADIŠČIH GALAC, Romunska, 9. avgusta. -V tukajšnjih skladiščih, v katerih se; nahajajo ogromne množine ino- i zemskega blaga, je izbruhnil požar. Pri gašenju so se trije ognjegasci smrtno ponersečil. Na blagu povzročena škoda znaša en milijon csemstotissč dolarjev. Včeraj so prišli ognjegascem na pomoč vojaki in mornarji. BIVŠI K0NGRESN1K — MUNSAJNAR BALTIMORE, 9. avgusta. — Manuel Herrick, bivši republikanski ■kongresnik iz Oklahcme. se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem, ker so ga agent je zalotili pri kuhanju žganja. BOLGARSKA IŠČE MEDNARODNO POSOJILO SOFIJA, Bolgarska, 9. avgusta. — Bolgarska vlada je naprosila Banko za mednarodne uravnave v Ba-zelu za večje posojilo. HELENA IN KAR0L STA ŠE VEDNOSPRTA V Bukarešti pravijo, da bo kronan sam kot romunski kralj. — Aleksander naj posreduje. BUKAREŠTA, Romunska, 9. avg. Sveži napori, da se zopet pobota romunsko kraljico Heleno z njenim možem, so se popolnoma izjalovili in ta razv&j bo mogoče imel za posledico vladno krizo. Nikolaj Titulescu, ki je prišel v Bukarešto iz Londona v upanju, da izvede spravo, ni mogel dobiti ni-kakega bolj ugodnega odgovora od kraljice, s katero je razpravljal na privatnem obedu. Kralj Karol je postal strašno nestrpen, ker se kraljica noče vrniti k njemu. Listi so izjavili danes, da je rekel, da se bo moralo vršiti kronanje brez nje, če bo vztrajala pri svojem sklepu. Ministrski predsedik Maniu je baje rekel, da bo rajše odstopil, pred-no bi se vršilo kronanje brez sprave kraljice. Govorice "o vladni krizi krožijo bolj energično kot kdaj poprej. Vče.aj in danes je imel Mr. Titulescu več konferenc z Maniujem, ki je baje rekel, da želi odstopiti. Mr. Titulescu igra vlogo posredovalca ter skuša pregovoriti Maniu-ja. naj ostane v uradu. Politični položaj je najbolj označen vsled pripombe, katero je dal Maniu kralju v četrtek, ko sta razpravljala oba glede sprave s kraljico Heleno. — Moje vztrajanje, — je rekel Maniu, — je le v osebnih interesih vašega veličanstva. Romunski narod je večen, a romunska dinastija ni vsled potrebe večna. Kralj skuša dobiti intervencijo jugoslovanskega kralja Aleksandra, da izvede spravo, še predno bi se vršilo kronanje. Če ne bo prišel kralj Aleksander na Romunsko, bo odšel Karol v Jugoslavijo, da se udeleži manevrov ter proslavi tudi rojstni dan Petra, jugoslovanskega pressor! asledn ika. MUSSOLINI POČIVA FORLI, Italija, 9. avgusta. — Ministrski predsedJk Mussolini je obiskal nekega bolnega nečaka, nakar se je podal v svojo vilo v Car-peno, kjer namerava ostati več dni. To bo njegov prvi počitek tekom tega leta. NASILEN ZAMOREC CHATANOOGA, Tenn., 9. avgusta. — V stanovanje treh žensk je vdrl neki zamorec ter jih do nezavesti pretepel. Med prebivalstvom enega dela mesta, kjer se je napad za vršil, vlada veliko razburjenje. Zamorec je hotel ženske oropati, ker pa ni našel denarja, jih je pretepel. OTOK IZGINIL BATA VIA, 9. avgusta. — Otok Anak Krakatao, ki je ležal v Sunda prelivu ter je bil visok stosedem-deset čevljev, je včeraj nenadoma izginil. V bližini je vulkan Krakatao. ki zadnji čas neprestano bruha. Vulkan je povzročil največjo škodo, leta 1883 ko je pri izbruhu izgubilo dvajset tisoč oseb svoja življenja. POMOČ BREZPOSELNIM - WAUKESHA, Wis., 9. avgusta. — Uprava tukajšnjega mesta je začela graditi velik o d vodni kanal. Pri delu se ne bodo posluževali modernih strojev samo zastrantega, da bo lahko več delavcev dobilo delo. ZRAKOPLOVNA NESREČA LONDON, Anglija. A. avgusta. —, En potnik je bil usmrčen, pet pa ra- ! njenih, ko je padel v morje zrako-pov, ki Je letel iz Trsta proti Za-dru. Splošno se domneva, da je pilot povzročil nesrečo. tisoč sob in v vsaki sobi bo radio aparat. Aparati bodo veljali dvesto-tisoč dolarjev. w ? '% i - t ŠEST SANDINOVIH PRISTA-SEV USMRCENIH MANGUA, Nicaragua, 8. avgusta. Oddelek nicaraške milice Je pod poveljstvom ameriških častnikov, napadel petinštirideset Sandinovih pristašev v bližini Nance Dulce v severnem delu dežele. Sest vetašev je bilo usmrčenih, dva pa ujeta. Njihov poveljnik Pedro Salgado je ušeL DEŽ POŠKODOVAL PRIDELEK TOBAKA HARTFORD, Conn.. 9. avgusta. Težak vihar, ki je v četrtek divjal po Connecticut dolini, je povzroiil j v tobačnih nasadih za sedemsto-j petdest t'.soč dolarjev škode. Lani je napravil sličen vihar, za dva mi-i lijona dolarjev škode. Farmerji, ki , so zavarovani, bodo dobili nekaj odškodnine, toda velika večina jih ni zavarovanih. BELGIJSKI DELAVCI BODO DOBILI PENZUO BRUSELJ, Belgij?a, 9. avgusta. — Belgijska poslanska zbornica je sprejela predlogo, ki določa penzije az premogarje. Premogarji, ki delajo trideset let globoko v rudnikih, bodo upravičeni do 6000 belgijskih frankov letne penzije. » ANGLEŽI SO REŠILI PESAVAR Živahna vojaška aktivnost je porazila tolpe Afridov ter preprečila velik napad. — Nevar-j nost je sedaj minula. SIMLA. Indija, 9. avgusta. — Sovražni afridski četaši, ki so navalili n» Pešavar, so ocividno opustili' svoj namen, da napadejo strategič- ' no skrajno važno obmejno mesto. I Angleške čete in vojaški aeropla- i ni so se večkrat spopadli z Afridi,' odkar so prišli po dolini reke Ba- ' ra. Ta teden so cenili število teh čet*' od pet do deset tisoč mož. Danes je izdala vlada oficijeltn komunikej ter izjavila, da so se za-vršili spopadi s hribovci v sredo, četrtek in včeraj, in da so imeli sovražniki precejšnje izgube. Večina bojev se je završila v nižji dolini Bare in na zapadnem koncu Mandžuri doline, kjer so se Afridi v taborili izza časo. ko so sklenili zavzeti najbolj važno mesto Kiber prelaza. Komunikej pravi, kako se je v četrtek zvečer pomaknilo več oddelkov iz Bara forta. Tam so zadeli na pikete obrambne sile in na obmejno orožništvo. Par napadalcev je bilo ubitih. Drugi oddelki, ki so šteli več sto mož so prišli bližje Pešavarju, ter se j skrili v duplinah južno-iztočno cd mesta. Drugi zopet so izpraznili svoje dupline zapadno od Kaodžuri doline ter se premestili v slična skrivališča južno od Bare. Aeroplani so obstreljevali ta skrivališča. Nadaljni oddelek, skrit v stolpu tri milje južnozapadno od Bara. je pobegnil na ki vrt, kakorhitro se je približalia angleška kavalerija. Poročilo iz Pešavarja, ki ni v ni-kaki zvezi z oficijelnim poročilom, pravi, da se je približalo več kot ti- DELAVSKI VODITELJ USTRELJEN Delegat spravnega sveta e bil ustreljen v Pachu-cji, kjer je bilo odpuščeni h nekako 600 premo-arjev. MEXICO CITY, Mehika, 9. a vi- . Delavski položaj v mehiškem glav-neijrt središču, Pachuca. v drža\i Hicfalgo, kjer je bilo odpuščenih ve'; delavcev, je postal zelo napet včeraj! zvečer. Alfonso Gomiciaga, delavski zastopnik krajevnega spravnega sveta, je bil sinoči ustreljen, ko je hotel stopiti v neko hišo. Njegovega napadalca niso š o identificirali. Policijsko poročilo pravi, da se j * senjor Gomiciaga vračal domov krog enajste ure, ko je bilo oddanih naj več strelov lz avtomobilsko postaje pred njegovim stanovanje n. Domneva se, da so ga ubili člani prolne delavske skupine, adrege so se najprvo pojavile, ko krajevna angleška premogovna žba odslovila 600 delavcev, ki so li. da so nastopili vsled dekreta iistrstva za industrijo, trgovino ielo. ki je dovolil zopetno urav-o delavskih štabov brez rekur-c arbitracijskim svetom, •elavske skupine so protestirale, ni kompanija ugodila zahtevam 1st rs t va, nakar ni kompanija ?la vzeti nazaj odpuščenih de-bev. nas Z je dru trd mii in na\ za n da mii hot lav so5 boje%-nikov, mestu na razdaljo ene! milje. Sedem četašev je bilo u-bitih od bom b,ki jih je vrgla kraljeva sračna sila. astniki so bili danes prepriča-da so bili Afridi zelo poparjeni •d porazov, katere je dobilo več dnjih oddelkov In da so vsled te-opustili načrt za napad v ma- d ni. vslt pre ga sah Neglede kje živite, v ženih Drž; je pripravno in koristno za jete naše b^nke za obrest Kanadi ali Zdru-ivah Vas, ako se poslužu-:>nosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani Naslovljenci prejmejo toraj denar d na daljnih potov in stroškov. na pri nas Izdanih potrdilih, ima, bres umu d* časa, bres Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne z sreče pri delu radi kompenzacije, ka čajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko treba poslati za označeni v Jugoslavijo Din 500 ...... 1000 ________ 2500 ___ 5000 _____ 10,000 ______ S 9.35 $ 18.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 i posameznike ▼ slučaju ne-cor mnogokrat v raznih elu- dolarjev nam je začasno po-esek dinarjev ali lir. V Italijo Lil IZPLAČILA V AMERI Pristojbina znaša 60 centov za 100 „. 200 ... 300 ... 500 1000 9 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 ___$54.25 SKIH DOLARJIH vsako posamezno naka- zilo, ki ne presega zneska $30.--, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4. —, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nskaril« izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER SIA S2 CORTLANDT STREET Telephone Barclay TE BANK NEW YORK. XV. J. 1330 — 0381 NEW YORK, MONbAT, AVGUST 11, 1*M "Glas UBG0T KOTENlfi fftmJSHDfO COftCPAJTI IA Corporation) of tt* eorpodttoti and i rtlrin—fi of above vf MMHto, Niw Ytm% Cttf, N. f. QUI VIBODI {▼•tec «f thm rc«»to> Bvarf Day loDtt^f and Holiday«. Ka ecto lato to- la pel lata Sa četrt leta list m ftwfliro ___nxm Za New York «a calQ Mo_I7JOO pol lata----tS£0 Za infwiirtTo aa otio lato-*J.oo Za pol leu___JMO Sntecrtption Yearly ta.OQ. Advertisement an Agreement. "Ola* Naroda" lahaja natt dan brrwrn* nedelj in OogUk brea partpi— In oatbnortl aa na prtobčttjajo. Danar na| aa blagovoli poell]att po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pradnto, da aa nam tUdI prejftnje bivailAč« nem eni, da hitreje najdemo naelovnlka. nua ROODA", til W. ista Street, Ne« Ink, H. Y. TdiH-i: Chetoea V7> h h ii Ml i i nimfi ■ unman ii liiiiMhi—wimi1 iihi ei ii"iim iiiiiiimiuiIi i iinaiinii POKOLENJ A KOHD- NBTOV IMIYBW DAILY fta C. ft. It NOBENEGA VMEŠAVANJA NA KITAJSKEM V sovjetski Rusiji se vedno, 'oolj kaže razlika med tremi pckoienji j komun»to>v Stari komunisti ali sta- j ra komunistična garda si nekam ne ! upa na dan in živi, od razvalin sta- j re ideologije. Če prileze ta ali oni | na dan. se ne more dovolj načudi-ti, kako zelo so oddaljeni realizirani načrti od onih, za katere se je on riti jo svoje državljane. Lz Evrope poročajo «> raznih sporazumih med Velik«> Britanijo, Francijo in Italijo ter da sta te sporazume o-dobrili Japonska in Amerika. Evropska porodila pa le mimogrede govore o zaščiti gle.skih, francoskih in italijanskih podanikih. Dosti več ;i r ki Stalin, Molotov in Jaroslavski, je zdaj v Rusiji na krmilu. ki se ideološko šele zdaj oblikuje v lc /jeSJkem duhu in razmerah. V tem pokolenju je mnogo pojedin je pa utonil. Prijet vlomilec v zagrešbko trgovino. . ... . . . I cev. ki temeljito premislijo in pro- ivorjetij* j.* o Kliivnem eilju, namreč-, da je treba potiia-! svojo itieoIogijo. ^^ vedno iti eentralni vladi v Nankiugii proti " komunist i<"*uitn »um Zadnje čase je od 9. julija opazovala blagajničarka v veliki trgovini Milinova na Jelačičevem trgu. da ji izginjajo iz ročne blagajne zneski po 160, 200, 290, 340, 360 itd. dinarjev. Preko noči je ostajalo denarja izven blagajne samo toliko, kolikor je blagajničarka potrebovala zjutraj drobiža za zamenjavo. Končno je trgovec Milinov zahteval od policije 2 detektiva, ki sta i ponoči stražila v trgovini in te dni V Budisavi je bil te dni izvršen J zaslediIa strojnika Konca, kako je Tretje p.kolenje tvori mladina | ^^ ***** * 2 dletomo dvil Pri Uftu mal° ..... . I Goettel sta se ze dalj časa sovra- , ■Sili -r« __, , X sko m se z nevrjetno spretnostjo iJli. Te dni popoldne je sedel Ja- 1 kob Goettel mlajši na dvorišču go- j preril skozi 20 cm široko odprtino v stilne v veži družbe. V gostilno je i Prostore trgovine, kamor je odil prišel pozne-je tudi Jurij Bauer, ki j lift- Detektiva sta ga nenadoma je začel Gcettla izzivati. Ta mu je j prijela ter je priznal, da je hodil dejal, naj ga pusti pri miru. Bauer j krast denar, pa ni odnehal in je Goettlu zabru- I Umor v Budisavi. 7a drugimi bes«-da ni i rečeno, evropski kabineti narava jo, z izrecnim dovoljenjem Washinjjtona in Tokia. |L __ »f . . . j-------•»---J »"-"»»i j" maiian Vtmg Ka.|->**ku v BOJU proti njegovim SO v rax- j zakaj je zavladala v Rusiji po 13 levo« ii. ; tih scvjetske vlade znova lakota. in povsod, se rodi tudi v Rusiji med mladino največ opozicijonalnih idej in mladina najraje primerja domače razmere s tujimi. Temeljno vprašanje. s katerim se komunistična mladina najholj peča, je problem. Beograjski spor zaradi Zeijeisa. r« • a _ •• • . • • i s •. • | Komunistična mladina ne pozna "a intervencija nuj se torej za v rs i v prilog kitaj-' t ^ p r -, r , i patetične borbe, katero je vodilo ' oauer, ki je to siisai, je stopil •mu nn»rih'U v masah, Kaj-Sekll. To ]» . včeraj sta bili dve — je izjavil za Kitajska in kitajski narod imata vso pravico zahte- ču:len DRZNA TATVINA PITTSBURGH. Pa . 9. avgusta. — V tukajžnji policijski stražnici je hotel policijski načelnik pokazati j BREZPLAČNI POUK.. časniškim poročevalcem dve novi j BOARD OF EDUCATION vati, da jima dajo kapitalisti mir. Vse, kar je mogoče btevati je to, da se za jamči inozemcem svoboden odhod i* Kiitajske. Kakorhitro s«* to zgodi, imajo velesile na Kitajskem nobenega opravka in nimajo nobene pravice, postaviti strt Rt ran te ali one kitajske skupine. • Velesile seveda zatrjujejo, da morajo ščititi važne spodarske interese. Ker pa nima nobena velesila pošteno pridobljenih pravic na Kitajskem, se lahko zavzemajo za te interes« le toliko časa, dokler je s tem kitajski narod :'«adovoljen. In sieer ne le klika, ki se slučajno nahaja na vladi, pač pa kitajski narod kot celota. Velesile smatrajo sedanjo nankinško vlado kot ugodno orodje za uresničitev svojih imperijalističnih ciljev. Da zaščitijo svoje nagrabi jene interese, se hočejo vreči na kitajske vstase in obdržati na krmilil Oang Kaj-Šeka. Kdo je izmaknil strojno puško, se zaenkrat še ni dalo dognati. nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleAki ln hočejo postaU državljani Združenih d rta*. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoU št*. 127 tast 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12„ soba šiv. 308, ali pa v |>ondeIj*k In «rrdo ob X do 5.. Ha «13 MAB&AL OKU UMRL. bs Toitija poročajo, da je umrl poveljnik i« ruatoo-jaoaske vojne, marial grrof Jasutaka Oku. Star je bil 04 let. Z maršalom Oku leže v «3rob zadnji udeleženec ln vojskovodja japonske armade v rusko-japonski vojni leta 1903. Oba slavna vojskovodja japonskih armad v tej wjciA. Kurogi in Nogi sta že davno martala Oku Je 2e leta 1877 se je vojni, v vcjni s Kitajsko leta 18S4 do 1897 je bil poveljnik divizije, pozneje je zavaesnal visoka vojaška mesta, v rusko-japonski vojni je bil pa poveljnik druge armade. Id se je Izkrcala v zaledju trdnjave Port Ar-tur ln jo odrezala od ruske vojske na suhem. Potem je njegova armada uspešne korakala v Mandžurijo. Po vcjni. je postal ief generalnega štaba ln maršal, sa zasluge v vojski e Kitajsko je dottl plemstvo, let« 1807 je pa postal grof. — List aiovenakega naroda 1 — Naročajte ga i _ Na obisk v staro 'domovino zamere potovati vsak ameriški državljan In pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom dosel v te deželo. Kdor $v toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enem« naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo sledeče izlete: Po FRAHCOSKI progi s parnikom "He de France" . preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI* preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni izleti pe lati progi; v 8. oktobra - "VULCANIA" 28. novembm-"SATURNlA» lt. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd i, piiite na MMttorej&e slovensko tvrdko. preko katere so že sto ln sto-tisočl potoval) v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK TtL Barclay tudi vest iz Prage, da je čehoslo-vaiko ministrstvo za narodno zdravje odredilo, naj se v bodoče ne izdajajo dovoljenja za ustanavljanje Zeileisovih zavodov, dokler ne bo Zeileisova metoda priznana. Evharistični kongres v Zagrebu. "Hrvatska Straža" objavlja program svečanosti povodom evhari-sLiinega kongresa, ki se bo vršil sredi meseca avgusta v Zagrebu. V nasprotju z dosedanjim običajem, kongresa ne bo otvoril la-jik. marveč zagrebški pomožni škof dr. Premuš. Doslej je izvrševal to časno funkcijo dr. Deželic. Kakor se v poučenih krogih zatajuje, so ga odstavili zaradi tega. ker je njegov sin prestopil v starokatoliSko cerkev. Pospeševanje tujskega prometa. Na inicijativo ministra trgovine Juraja Demetroviča se je vršila te dni medministrska konferenca, na kateri so razpravljali o pospeševanju Itujsikega prometa. Konferenca je prišla do zaklfiučka, da kaze z V3emi sredstvi podpirati razvoj tujskega prometa, ker je ugotovljeno, da 'je samo lansko leto dal okrog 500 milijonov čistega zaslužka. Predvsem pa je bilo določeno, da se mora'za prihodnjo sezono sistematično izvesti organizacija za izboljšanje obstoječih tutjsko-prometnih naprav in za pospeševanje hotelske industrije, tki so ji že z nedavno izdanim zakonom priznane dalekosežne ugodnosti. Velik pečar v Štipu. Iz Štipa poročajo da je nastal 22. julija v trgovskem delu mesta strahovit požar, ki je ogrožal vse mesto. Požar je nastal v nekem trgovskem skladišču in se je s tako naglico širil na sosednja poslopja, da je bilo v hipu šest večjih poslopjih v katerih so iaddjučno trgovski klokali in skladišča, v plamenih. Otfctctfala je velika nevarnost, da se požar razSIrl na vse mesto. Katastrofa je bila tako grmeča, da so se gasilci, katerim je prihitelo na pomoč vojaštvo, odločili za poruše-nje sosed, poslopij, da na ta način preprečijo največjo nevarnost Na neki ameriški univerzi so dobili slušatelji zanimivo nalogo. Odgovoriti so morali na vprašanje, kako bi preživeli zadnji 24 ur svojega življenja, če bi veti : da bodo usmrčeni. En slušatelj je odgovoril, da bi hotel plesati pod avoki prvovrstnega jazzbanda, drugi bi se rad vozil z veliko brzino po mestu, ne da bi se zmenil za proteste prometnih stražnikov itd. Vsi odgovori so bili tako originalni, da se je zdelo, kakor da bi bili preveč fantastični. V resnici je pa baš nasprotno. V kaznilnici Sing-Sing so usmrtili že mnogo zločincev, katerih zadnje želje se bile mnogo bolj fantastične. kakor odgovori mladih ameriških študentov. V Ossiningu preživljata zadnja leta svojega življenja 84-letni vpo-kcjeni paznik kaznilnice Sing-Sing in pastor Cachin. ki je izpovedal v kaznilnici mnogo na smrt obsojenih zločincev. Ta dva moža sta izdala spomine, v katerih je mnogo zanimivega, zlasti glede zadnjih želja. ki jih imajo na smrt obsojeni, predno gredo na morišče. Zločinec Casidi je bil obsojen na smrt, ker je umoril blagajnika cestne železnice. Usmrčen je bil v de-cebmbru 1920. Zadnji dan popoldne je prišel k njemu paznik in ga vprašal, če ima se kakšno željo. Casidi je odgovoril, da je njegova edina želja, naj ga ne motijo.pri delu. Mož je namreč risal nekaj na steno svoje celice. Ko so ga gnali na električni stol. je prepeval z dobrim tenorjem neko tožno pesem. Charles Loose, ki je umoril svojo sestro, ker se je hotela poročiti s fantom, katerega ni mogel trpeti, je izrazil dan pred usmrtitvijo željo, naj mu prineso nova očala, da pojde na morišče dostojno o-premljen. Nova očala je res dobil, a stara je dal fca spomin jetniškemu pazniku. Zadnja želja morilca Louisa Her-manana je bila okrasiti se s cvetjem. Ustregli so mu in mož je stopal na moriiče tako okrašen, kaker da gre na svatbo ali najmanj na žegnanje. Marta Place se je pečala pred u-smrtitvijo s tem, da si je naredila novo srajco, katero je pol ure pred usmrtitvijo razparala in znova se-šila. Rada bi bila tudi kaj dobrega jedla in pritoževala se je, da so ji dali slabo močnato jed. Paul Hilton, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora stražnika, je rad kadil. Predno so ga posadili na električni stol, je prosil, naj še malo počakajo, da pokadi še zadnjo cigareto. Prižgal si je cigareto, puhnil nekaj oblačkov dima pod strop in zrl za njimi, potem je pa ugasnil cigareto, rekoč: Tako. zdaj pa lahko začnemo. Charles Roger je hotel vreči iz celice pastorja, ko mu je začel prigovarjati, naj se kesa svojih grehov in moli pred smrtjo. Sprijaznil se je pa z njim. ko je pastor pristal na njegov predlog, da bi igrala partijo šaha. Igrala sta šah do trenutka, ko je moral obsojenec na morišče. Dr. Arthur Wollii je zložil več pesmi, kater je poslal svojemu zagovorniku. Na smrt je bil obsojen, ker je umoril svojo ženo., taščo in tasta. Belgijec Charles Eucke je bil u-smrčen med vojno. Zanimal se je živo za dogodke svetovne vojne in edina njegova bridkost pred usmr-titvjo je bila. da ne bo zvedel, kdo je zmagal. Neki drugi obsojenec je prosil pred smrtjo, naj mu med u-smrčenjem kdo zaigra neko otožno pesem. ■■■■■M Peter Zgaga D OPEREJSNJIH. Zadnjič sem obljubil, da bom nekaj o ojierejšnjih napisal, ker o eperejšn ko rade Najpr? takoj za ' Že v z jaz v dr ženski d lih naše slamnikarice ta-govore. j je slamnik, nato je mož. možem je pa operejšn. ičetku moram povedati, da užbi jako malo govorim, v ružbi pa sploh ni moja navada, dij. bi se oglasil, kajti v ženski druibi je moškemu težko priti do besecie. V takem slučaju najraje poslušam in voasi zvem 'kako prav zanimivo .>Uar, ki jo pozneje objavim čitateljelm in čitateijicam v pouk in zabavo. Ni dojlgo tega. ko sem se mudil v neki šenski družbi. Mislirji, da so bile tri ali štiri, in debela med njimi, ki je bi-/e, je imela poglavitno be- najbolj la za d sedo. Tiho kajti p pravi j a i mi ni čapsek moralo solata , prav ni in molče sem sedel v kotu. edmet, o katerem je raz-a, je bil jako zanimiv. Govorila je brez veje. pik, klicajev in vprašajev o operejšnjih in o operejšnu. ki ga je bila sama v obi-li in uspeini meri deležna. Takole je pripovedovala: — \l?ne je pa začelo pri strani bosti ir sem takoj rekla: — Sala-ment. »:aj bo pa zdaj za en fatan! Nato se je pa začelo mufati po meni. S strani se je zmufalo v želodic, potem oa v križ in stegno. Tudi pri srcu me je večkrat zabolelo. Tako se je mufala bolezen po meni. da ji še sledit: nisem mogla. Vedno sem bila par glidov za njo. Nobena jed dišala, kvečjem kak pork-sem še .^pravila doli, pa je biti kislo zelje zraven ali pa n krompir. Pijača mi pa ni 5 dišala. Vino, na katero sem bila vč;ji.si vsa neumna, se mi je kar v grlu ustavljalo, le kakšen dober brinovdek sem še s pridom použi- *fcaffKUfc- SAKSER STATE BANK .82 COKTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek da 7. ure zvečer. la. Briiiovček ali pa pir. In kar se mi je najbolj čudno zdelo, je bilo to, tla sen se začela rediti. Numara osemin štirideset mi je že pretesna postajala, blumersi in brazirji so pa kar pokali na meni. Če sem šla kaj kupovat, me je dedec, ki prodaja. same pogledal in talioj rekel: — Ekstra sajz fr ju! Taka beseda pi vsako žensko, ki je količkaj' pc:;tena, strašno zadene. To je že, no, kako bi rekla, to je že nekako raz;:aljenje, ki se ga ne da kar tako na lepem pogoltniti, ampak upije pj maščevanju. Križ božji, saj sem vendar poštena, saj si s poštenim delom služim svoj kruh in tistih ubogih dvestopetnajst funtkov, ki jih vagam. sem si tudi pošteno zaslužila. In zato sem vsakemu dedcu, 'ki mi je rekel: — Ekstra sajz fr ju! — takole zabelila: — Majnd j ur oun biznes! — S tem sem mu tako zagovorila gliste da sploh ni vedel, kje se ga glava drži. Medtem je pa tudi meni začela stopati bolezen -v glavo. Neprestano mi je ! brenča o po glavi. Če je pa bren-i čanje nekoliko ponehalo, mi je za-) čelo pl.?kati v levi nosnici in zveni-j ti v desnem ušesu. Parkrat sem se s ' pulfron pokadila, s pulfrom in pri-j sadno repo. pa ni bilo nič bolje. Pi-; la se vse sorte stvari: tavžentrože, materino dušico, trpotec, žajbel, fjolce. rožice, Knajp čem. n ne tako kot se spodobi. Le gomiLice se niso obnesle. Včasi sem po cele ure secela na tem dišečem in zdravilnem želišču. Kolcala sem, kol-cada. izpahnilo se mi pa ni. Do tukaj je bilo še vse olrajt in nisem ničkaj pesebno porajtala. Tolažila sem se z zavestjo, da vsakemu človeku kie kaj fali in da ravno zara-ditega tudi jaz ne morem biti popolnoma perfekt, kot bi se reklo pode ma če. Tako sem se tolažila in je bilo olrajt. Toda nekega ju^tra — kar groza me strese, ko se na tisto jutro sjx>mnim, se je pa začela druga numara. Le čakajte, da vam povem. Lepo ležim v postelji in izpod odeje gledam,'kako dedec f ruš tek pripravlja. Najprej je kofe skuhal. Nato pa vzame bati mleka in ga nič ne preseki j a in vso smetano v svojo šalico zlije. Mene Je navdala sveta jeza. — Holt! — sem ujislila zakričatl: — holt! Tako se pa ne gremo! — toda nisem mogla. O groza! Jezik se mi ni ganil. Nobenega življenja ni bilo v njem. Ležal ml je v ustih nepremično, kot pet tednov star frankfurtar, če ga na vročo plato položiš. (Dalje jutri.) arniko, ajbiš in sploh vse. •ki jih priporočata father in Matija Pezdir. Nič ne re-ekoliko mi je odleglo, toda . ,« NEW TOME, MONDAY, AUGUST U. 1§S§ LARGEST BLOVXRI DAZLX u » JOHE: — Dragi prijatelj, prosil bi te za uslugo. Moj starejši brat poj de jutri na nabor. Ker je že pri pet-mštiriaesetlh leti Ln ker ima veliko podjetje, zato mu je jako ne-prilično. kadar mora na orožne vaje. Upoštevati je tudi treba, da je precej debel — tehta svojih 100 kg —; taka teta ni za vojaško obieko! Poteg tega ima mlado ženo in štiri ctroke. Kaj takega je težko pustiti mesec dni ali dva doma. posebno mlado ženo! Vsi ti razlogi so t,.i napotili k sklepu, da se poizkusi o-prestiti vojaščine. Rad bi postal stalno nesposoben — Težko bo šlo! Navedeni argumenti ne bodo zadostovali. Vendar bom napel vse sile. da mu pripomorem do uspeha! — je obljubil častnik. — Povedati moram se to. da moj brat boleha za kroničnim vnetjem slepiča . . — To Je pa druga stvar! Evo, fToktor, zdaj je prišla vrsta nate! Appendicitis torej — je dejal mladi vojaški doktor - Nadalje trpi za omaščenjem srca ... Potem trpi za dilotatio car-dis, kar se pravi razžirjenje srca, in je to posledica omašeenja. to bo za oprostitev več nego dovolj! Zanesite se name. vaš brat bo oproščen! - AH naj jutri prinese s seboj zdravniška Izpričevala? Ne, ni treba - Ali naj vam, gospod doktor, pri naboru ipove svoje ime? Tudi tega ni treba, ker »liM človek tam toliko imen. da se že ve-; ne spominja posameznih. Rajši mi ga malo opišite! - Srednje velik, debel, plešast, uleteUten ln brke nosi! — To bo dovolj! Za vsak primer naj mi tiho omeni, da Je vaš brat in da ste z menoj zastran nJega i no varili. - Dovolite, gospod doktor, da se vam že vnaprej kar najiskrene-Je zahvalim za uslugo, ki je neprecenljiva. Drugi dan je bil nabor. Po ulicah so hreščale harmonike, fantje CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo <*KG KNJIGARNI GLAS NARODA »• Wwl 11 Now Y< NABOR v rožah in s krivci za klobuki so prepevali zaleglo. Med naborniki so švigale sive žandarmske uniforme in nasajeni bajoneti so mrko in grozeče gledali naokrog.... Debeli gospod podjetnik, soprog mlade žene in oče štirih otrok, je sopihal k naboru brez šopka, saj je itak s težavo premikal svoj cent. Med potjo je veselo razmišljal, da ima danes pač zadnjič opravka z vojaščino in kar toplo mu je bilo ob misli, da mu ne bo več treba proč od žene. od otrok Tisti čas. ki bi ga sicer moral prebiti pri vojakih, bo rajši prebil na morju, v krogu rodbine. "Starih" je bilo pri naboru več. Med njimi tudi mesar, debel, da se je komaj premikal "Namazan'* kakor je bil, je skrbel za dobro volja "starih", ki jim ni bilo za mladostno prešernost in razigranost o-"otrok". Ko je prišrl pred komisijo "stari", je le-ta ».ar oživela, obraze vseh častnikov je vlekel narazen veseli nasmeh, ki ga je izzval pogled na debele, trebušaste nabornike. Gospod podjetnik je prišel na vrsto med zadnjimi, mesar zadnji. Podjetnik, sicer vselej mož na mestu, je ob pogledu na uniformo, posebno vojaško, kar nekako zleze vase, prestrašil se je in ni upal z besedo na dan. Na naboru, ko ga je pregledoval doktor, mu beseda kar ni mogla z jezika. V grlu je čutil močan stisk, potil se je po vsem telesu in hkrati je lahno drgetal. — Sposoben! — je dejal glasno doktor in kot odmev Je nekdo pri mizi ponovil: — fjposoben! —Tedaj se je v podjetniku, v njegovi duši nekaj otrgaio in padlo v globočino. Mehanično se je okrenil in topo zroč v tla odšel iz sobe. » Vojaški zdravnik, misleč na dano obljubo, je venomer čakal, kdaj pride na vrsto, podjetnik, ki boleha za appendicitis in za dialatativ cardis. Da bi ga spoznal po včerajšnjem popisu, je bilo nemogoče, ker so bili vsi slečeni. Slečeni ljudje pa so vča&i nenavadno podobni drug drugemu. In ker je bil debeli mesar zadnji na vrsti, je vse kazalo, da je ta tisti srečnik, za katerega je včeraj doktor obljubil, da se bo zanj zavzel. — V i bolehate za kroničnim vnetjem slepiča? — Mesar je začuden in iznenaden. Vendar se takoj odreže: — Da, gospod doktor! — Gcspod likovnik, appendicitis! — Sposoben, gospod doktor! Doktor posluša bitje srca. — Vi imate omaščeno, odnosno razširjeno srce? — Da, gospod doktor! — Gospod polkovnik, dilatatio cordis! Doktor mu ogleduje noge. — Da, gospod doktor. — Gospod polkovnik, pes planus! — Stalno nesposoben! — VI imate brata, ki je trgovec? Mesarjevo začudenje je rastlo od vprašanja do vprašanja. Meneč pa, da doktor misli brata, ki je bil ; takisto mesar, je pogumno odgovoril: — Da. gospod doktor! — Pozdravite ga in mu povejte, da ste stalno nesposobni! — Najlepša hvala, gospod dok- tor! Zvečer so pili. Plačeval je stalno nesposobni mesar. Pil je tudi sposobni podjetnik od jeze, iz žalosti, žrtev samega sebe. In so se tako opiii, da nihče zase ni vedel: ali je sposoben ali stalno nesposoben.... ČUDNA USODA DUNAJSKEGA PISMA Zdi se neverjetno, da bi bilo pravilno adresirano pismo dostavljeno šele čez 100 let. In vendar se je to nedavno pripetilo. Nekdo, ki je redno pose ca 1 antikvarije v Versaille-su, j a našel tam pismo, naslovljeno glavnemu uredniku "Journal de^Debats". Poskrbel je, da je bilo ; pismo dostavljeno adresatu. Posla-' no je bilo z Dunaja 26. maja 1824. Čudno je, da je vsebina pisma še vedno aktualna, čeprav je bilo pismo pisano pred 100 leti. V preteklem stoletju je bila Mozartova smrt dolgo predmet spora. Ko je začel Mozart komponirati "Requiem", je že slutil, da se mu bliža smrt. Iz te dobe njegovega življenja se je ohranilo tragično, v italijanščini pisano pismo, v katerem je med drugim rečeno: "Čutim, da se mi bliža zadnja ura. Škoda! Življenje je bilo tako lepo. Nihče ne more izpremeniti potov svoje u-.sode. Zato bi tudi rad dovršil svojo pogrebno pesem". « Kakor znano, je dejal Mozart nekoč na izprehodu po dunajskem Pratru svoji dobri prijateljici: "Moje ure so štete. Ni nobenega dvoma, da sem 'zastrupljen. Te misli se ne morem otresti". Dva tedna po tem pogovoru je Mozart umri. star komaj 36 let. Rojen je bil kakor zna-no 26. januarja 1756 v Solnogradu, umrl je pa 5. deoemtora 1791 na Dunaju. Njegqvo truplo se je takoj močno napelo, kar je dalo pobudo za govorice, da je bil slavni skladatelj zastrupljen. Sum je padel na italijanskega glasbenika Salierija, ki je zdaj sko-ro že pozabljen. Za svoje uspehe se je imel zahvaliti podpori skladatelja G lučka. Na Dunaju je bil Salie-ri glavni dirigent dvornega orkestra do leta 1824i ko ga je zadela dvojna nesreča. Njegovo zdravje je bilo omajano, obenem je pa padel nanj sum, da j a zastrupil Mozarta. Tega strašnega suma se ni mogel o-tresti do smrti. Omenjeno pismo, namenjeno glavnemu uredniku "Journal de Debafcs", je podpisal neki naročnik lista in nanaša se baš na spor o Mozartovi smrti. V pismu je med drugim rečeno: "Prepričali smo se z iskrenim obžalovanjem, da dso francoski listi nasedli verziji, ki je brez vsake podlage, da je Mozarta zastrupil eden najboljših in najslavnejših skladateljev Salieri. Te govorice je razširila kritika.. Vsi namreč dobro vemo, da je pobralo Mop&rta neobičajno hrepenenje po življenju, kakor je pobralo tudi Rafaela". Pismo postane nedvomno predmet zgodovinskega proučevanja. Henry Bidou, ki se podrobno peča s tem vprašanjem v francoskih listih, izraža domnevo, da ni izključeno, -da. je bil avtor p**™ Salieri sam. To bi se dalo sklepati tudi iz tona pisma. Kako so nastale govorice, da Je Salieri Mtzarta zastrupil? Nasprotniki nekoč slavnega italijanskega skladatelja so trdili, da je dejal po Mozartovem pogrebu, katerega se je osebno udeležil: "Skoda, da izgubimo tako idealnega človeka, toda na drugI strani je njegova smrt za nas sreča. Če bi Mozart živel, bi s rfrojlmi skladbami ne zaslužil niti skorjioe kruha". In še 33 let po Mozartovi smrti je napisal SohJadler v družbi Beethovnovih prijateljev na listek, ki se je ohranil, da se počuti Salieri slabo, da. aa mu blede in da Je v onettel- Izjavil, da- je zastHi-pll Mozarta. SULTAN IN VOHUNKA Najstarejši turški policijski u-radnik alih Munir opisuje v cari-grajskem listu "Akham". kako je uganjal na povelje sultana Abdu-ia Ham i da premeteno angleško vohun ko. Munir je dobil nekega dne v svoje velike presenečenje od policijskega ministra nalog, naj se takoj potrudi k sultanu. Kočijaž z dvornimi uradniki ga je čakal pred ministrstvom. V sultanovi rezidenci Jilodibkiosku je sprejel Munira j komornik in ga odvedel v salon, j kjer je ostal kakih 10 minut sam. i Potem so se pa odprla tajna vrata j in pred Munirom je stal sultan. — Opravi obredno umivanje in vrni se! — mu je zapovedal sultan. Munir se je tako prestrašil, da ni vedel, kje se ga glava drži. Bil je prepričan, da bo kot žrtev usodne zmote usmrcen. Odpravil je obredno umivanje in se vrnil v salon. Kmalu je prišel tudi sultan s koranom v roki. — Bil si mi priporočen kot zvest in spreten služabnik, — dejal drhtečemu policijskemu uradniku. — Prisezi mi torej na našo sveto knjigo, da boš vestno izpolnil moje povelje in da ničesar ne izdaš. — ln ko je Munir prisegel, je sultan nadaljeval: V Stambolu opravlja angleška vohunka svoje posle. U- i kazujem ti, de preprečiš njeno delovanje kakor veš in znaš. Vse drugo ti pove komornik Afrig beg. Komornik je povedal Muniru. da je angleška vohunka izredno lepa j in premetena. Nekega sultanovega pobočnika je tako zmešala, da ji je J preskrbel načrte utrjenih turških mej. Nesrečni pobočnik je pozneje vse odkritosrčno priznal in je moral obžalovati svojo nepremišljenost v ječi, vohunka je pa brez sledu izginila. Munir jo mora najti in omogočiti njena aretacijo. Pri tem pa mora biti zelo previden, kajti sultan noče nobenega konflikta z Anglijo. Komornik je končno posvaril Munira. naj pazi, da lepa vohunka tudi njemu ne zmeša glave. Munir se je obrnil najprej na zaprtega sultanovega pobočnika. Od njega je zvedeJ, da je iskal za svoje otroke evropsko vzgojiteljico. Njegova soseda, Grkinja. mu je priporočila Angležinjo. Miss Editii. katero je sultanov pobočnik takoj sprejel v službo. Lepa Angležinja si je znala kmalu pridobiti naklonjenost pobočnikove rodbine. To bi še ne bila nobena nesreča, da se ni pobočhik do ušes zaljubil v njo. Vodila ga je za nos z obljubami in pripravila ga je tako daleč, da je najel za njo posebno stanovanje. Ves svoj prosti čas je preživel z .njo in lepa zapeljivka ga je kmalu tako oskubila, da ni mogel več skrivati pred njo svoje denarne stiske. Izsilila je iz njega obljube, da ji preskrbi načrte dardanelskih utrdb. Pozneje se je lepi Angležinji posrečilo dobiti službo domače u-čiteljice pri neki sultanovi princesi. S sultanovim pobočnikom se jc večkrat sestala na vrtu princesine palače. Nekega večera so pa pobočnika med sestankom z lepo Angležinjo aretirali in pri zaslišanju je zvedel bridko resnico. Vohunka je pa brez sledu izginila. Munir je zvedel od princesine^l o sob j a, da se Edith zelo zanima za vprašanje, kako bi mogla tujka postati sultanova ljubica. V Edith-inem stanovanju je ugotovil, da je vohunka mnogo občevala z angleško usmiijenko Mary. Usmiljen ko je našel v angleški bolnici, predstavil se ji je kot Egipčan in se seznanil z njo. Z njeno pomočjo se je kmalu seznanil tudi z Edith, ki je stanovala pri nekem angleškem zdravniku. e Munir pripoveduje, kako si je pridobil njeno zaupanje in kako se je potegovala za njegovo naklonjenost, ko ji je natvezil, da je njegov stric sultanov komornik. Prišlo je do zaroke Munira z Edith in neki priletni policijski uradnik je moral hočeš nočeš prevzeti vlogo "strica komornika". Munir pa' še ni imel dokazov, da je Edith res vohunka. Pogovor o gmotni bodočnosti zaročencev odnosno pozneje zakoncev je prisilil Edith, da je odložila masko. Povedala je svojemu "ženinu", koliko se da zaslužiti z vohuiy>tvom, češ, da on kot Egipčan ne more imeti pomislekov proti izkoriščanju svojega . sorodstva s sultanovim komornikom v vohunske s vrhe. Da ga pridobi sa vohunstvo, mu je pnkazala načrte dardanelskih utrdb, katere ji je bil preskrbel sultanov pobpčnik. Tako je Munir' po dolgem prizadevanju dosegel svoj cilj. Vo- NAJBOLJŠE SREDSTVO PROTI VROČINI 100-LET. NEODVISNOSTI BELGIJE V ponedeljek. 21. julija se je pričela v Belgiji proslava 100 letnice neodvisnosti, dasi je izbruhnila revolucija šele 25. avgusta 1830. in je bila resnična neodvisnost dosežena šele 1. 1831., seveda ne brez odpora in krvavih bojev. Ne smemo pozabiti, da Belgija dotlej nikoli ni bila neodvisna, kajti svojo usodo je morala deliti z Burgund-sko, 'pozneje pa s Hat»5buržani, Španijo in zopet s Habsburžani. 1 Po francoski revoluciji 1. 1798. je prišla Belgija pod Francijo, dokler je ni dunajski kongres 1. 1814,—15 spojil s Holandsko, ki je postavila Evropo s tem zavojevanjem pred gotovo dejstvo. Evropo je to iz-premembo rada priznala, videč v nji dobrodošlo sredstvo proti fran-' coskim skominam. 1 Toda ta zveza, ki je nastala, ne da bi vprašali udeležence, je imela v sebi kal smrti, kajti kmalu se je izkazala kjot najnesrečnejše delo kratkovidnih diplomatov. Med o-bema državama odnesno narodoma so bile preveč kričeče narodnostne,' verske in gospodarske razlike. Pre-' pad je postajal tem večji, ker je bila vlada v Haagu breobzima. Ši- j kanirala je Belgijce tako dolgo, daj je izzvala v Belgiji kulturni boj. kij je pomenil uvod in začetek razpa-J da te nesrečne zveze. Haag je tako dolgo dražil in netil odpor v Bruslju, da mu je zrasel čez glavo. L. 1889. je nizozemsko kralji po-setil Belgijo in bil je tako zadovo-' ljen, da je zaman vpraševal svoje1 spremstvo, kje prebiva oni neza-' dovoljni narod, o katerem so mu' pravili. Bil je trdno prepričan, da! gre za neznatno število kričačev in' hujskače v. Oči mu ni odprla niti okolnost, da so istega leta preplavili skupni parlament s prošnjami in pritožbami iz Belgije, ki je našla prave može v Pottefu, Gendelienu in Weyru. Inozemstvo samo je opozarjalo ln svarilo pred prenapetostjo loka, ki bi utegnil končno sam sprožiti puščico. Glavno bese-do v. Haagu je imel minister van Maan, katerega samo ime je bilo' vzrok najhujšega odporajs Bruslju in Belgiji vobče. Bil je samo mir pred nevihto, ko je padla vest o revoluciji v Parizu v to napetost, ki se je izdivjala najprej v klica- nju slave Franciji. Prvotne belgijske zahteve so bile več kot skromne, saj je šlo samo za pomiloščenje treh obsojenih narodnih vodij in ustavitev preganja belgijskega časopisja. Haag je pa odgovoril na te zahteve s posetom kralja na deželni razstavi v Bruslju. Že sprejem kralja je bil nekam sumljivo napet in hladen, tako da si kralj niti v gledališče ni upal. Ogorčenje v Bruslju je naraščalo in odmev se je širil po deželi. Belgijcem so pomagali tud: Francoski agenti, čeprav jim pomoč ni bila potrebna. Vse bi se dalo še rešiti, če bi bili v Haagu razumeli položaj. 24 avgusta je bil kraljev rojstni dan, katerega bi morali proslaviti v Bruslju z iluminacijo in bengaličnim ogenjem. Toda po ulicah so se pojavili letaki, v katerih so neznani ljudje pozivali ljudstvo, naj odpove Haagu pokorščino. Posledica je bila, da so oblasti proslavo kraljevega rojstnega dne prepovedale. Ponoči istega dne je bilo po bruseljskih ulicah zelo nemirno in naslednjega dne zgodaj zjutraj so se pojavili veliki napisi: "Proč s kraljem!" Nastopili s£> govorniki, ki so ljudstvo še bolj razvneli. Odločilna Je bila gledališka predstava 25. avgusta zvečer. Igrali so Aubertovo spevoigro •"Nema iz Portici", ki je bila več let prepovedana, ker poveličuje avtor vstajo Neapolitancev proti kruti španski nadvladi. Občinstvo je sprejemalo vsako namigavanje kot poziv in v znak soglasje je odgo- Proti vročini priporot-ajo najraz-ncvrstntjša sredstva, splošno pa rrovladuje mnenje, da ni boljšega sredstva kot je osvežujoča kopel. Starejši ljudje sc hlade ob morju, dočim je za mladino v mestih preskrbljeno. Dasi je vslfd grozne su-^e začelo vode resno primanjkovati. prirejajo občinske oblasti kar na javnih prostorih prsne kopeli, da nudijo mladini že vsaj nekoliko oddiha iekcm najbolj vročih dnevnih ur. Zadnji dnevi so sicer nekoliko hladnejši, toda zaželjenega dežja pa !e noče in noče biti. varjalo z burnim ploskanjem. Po predstavi >e je izlila vsa pritajena mržna nad vladnim listom ln njega osovraženim glavnim urednikom. ki je pa še pravočasno odnesel pete na Holandsko. Morda bi se bila razvila zgodovina Belgije čisto drugače, da ni bila holandska posadka v Bruslju takrat tako šibka. da se je morala zadovoljiti samo z zasedbo kraljevske palače, mesto samo je pa morala hočeš nočeš prepustiti ogorčenim množicam Toda šele mesec dni pozneje so dale nečuvene zahteve holadnsklh poslancev v parlamentu signal za splešno vstajo, katero je bil mogel preprečiti samo prestolonaslednik, ki je bil v Belgiji priljubljen, če bi bil razumel položaj. Lahko bi bil rešil Belgijo sveji rodbini vsaj kot osebno unijo, pa ni hotel nastopiti proti očetu. Šele bombardiranje Bruselja je imelo za posledico, da je proglasila začasna bruseljska vlada 14. oktobra 1830. samostojnost in neodvisnost. Toda sama bi si je ne bila priborila, da ni bilo podpore velesil in sklepa londonske konference iz 1. 1831. Izgubo Belgije je pa priznal holandski kralj šele 1. 1838.. ko se je po dolgem obotavljanju sprijaznil s svojo u-sodo. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem ' pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. hunko so oblasti takoj aretirale. V njenih kovčegih so našli ukradene načrte dardanelskih utrdb. Toda Anglija je dvignila protest p£Oti aretaciji in dosegla, da so vohun-ko prepeljali na parnik, ki je baš odhajal iz Carigrada. Munir je bil navzoč pri odhodu svoje "neveste". Edith mu je podala roko in dejala smeje:' "Oba sva storila svojo dolžnost. Občudujem vašo spretnost." O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedl.i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del,te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo Uedl-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/s% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar naj pripravne jše po Postal Money Order all Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter tete ▼ polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vloine knjižice. Sakser State Bank 82 Cortiandt Street NEW YORK, N. Y. «tlt RIBOlf* NEW YORK, MONDAY, AVGUST 11, 1934 HOfUU DAILY hd,&& RAZPOSAJENKA ROMAN tZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 17 (Nadaljevan)«.) V 7 LETIH PEŠ OKROG SVETA — Mora biti, — ne more biti drugače. Boljša sreča mi ni usojena, — Je rekla brez povdarka. Prebtedel je, izpustil njeni roki ter stopil nazaj. Njegove poteze so kazale strašen boj. Z velikim naporom pa se je potolažil ter rekel koneč- no naravnost hripavo: — Potem, zdravstvuj. deklica, — mogoče je boljše tako! — Zdravstvu j te. — Will Volrat. — je rekla pritajeno. Glas je prodrl njemu v srce. kot oster nož. Še enkrat sta se pogledala v oči, polna trpljenja. Ta pogled je govoril izrazit govor bede. Vsa sreča in trpljenje obeh sta se izražala v tem enem pogledu. Dan nato je Volrat naenkrat odpotoval, ne da bi videl Urške. Zopet sa je gnal trasen nemir v svet. Spremljala ga je nova bolečina. Polnila ga je vroča želja, da vidi zopet bledo, ponosno deklico, katero je pustil v tihi planinski vasi. Zanj ni bilo nikake sreče več na svetu. Zaigral jo je. Kazen pa je bila težka. Urška je preživljala svoje dneve v mrki potrtosti. Stanje Arnstet-teia se je stalno izboljševalo in gospod Erlenhorst je prinašal svoji hčerki vsaki dan bolj tolažljiva porodila iz bobuške sobe. Stari gospod se ni skoro nikdar umaknil od ležišča bolnika. Arnstetten je pogosto prijel njegovo roko poln hvaležnosti. Njegove oči so vedno počivale z nemirnim vprašanjem na obrazu starega gospoda, kadar je vstopiL Ta je razumel Uho vprašanje ter sporočil prostovoljno o Urški. Ko je bil Arnstetten izven nevarnosti, je smela Uršk^.k njemu. S tresočimi ,>e koleni je stopila ob strani svojega očeta k njegovi postelji. Potegnil je njeno roko na svoja usta. Ko je koneano mogla govoriti, je rekla pritajeno: — Oprosti mi, — oprosti! Arnstetten se je nasmehnil. Ta smehljaj jo je zadel v srce. — Kaj naj ti oprostim, draga, ljubljena Urška? — Da sem te s svojimi bedastimi besedami g-nala gor na Weter-kogel. Jaz sem kriva tvoje nesreče! — Kakšne slabe misli, Urška! Kako si morete tako škodovati? Jaz sam sem kriv vsega tega. Hotel sem vam le dokazati, kako zelo vas ljubim. Njene oči so se napolnile s solzami in nemo je vzela stol ter sedla k njegovi postelji. Gospod Erlenhorst je odšel medtem ven, da užije nekaj svežega zraka. Oba sta bila sama. Ves potrt se je ozrl v njen obraz. — Ne jokali, za božjo vo*jo, Urška. Kaj je postalo iz vas? Tako bleda in prepadena so vaša lica. Obrisala si je solze ter ga resno pogledala: — Skrbela sem za vas. Dragi gospod Arnstetten, čeprav me opro-Iča ves svet, obsojam vendar samo sebe. — Vi ne smete govoriti tako, Urška. Vse je sedaj zopet dobro. Stisnila je roki skupaj od bolečine. — Dobro? O Bog. kaj pa vaša uboga noga? Senca je pohitela preko njegovega lica. Nato pa je rekel mirno: — To ni tako hudo. Urška. Potolažim se lahko glede tega. Da pa moram kot pohabljenec opustiti vas, to je zelo hudo! Urška ga je hitro prijela za roko: — Tega ni treba. Postala bom vaša žena! i ' — Urška, — tega ne mislite resno? — Moja najbolj sveta resnost. z — To je žrtev, katero mi hočete doprinesti iz kateregakoli razloga. Urška, jaz ne sprejmem te žrtve! Stisnila je proseče njegovo roko. — Kurt, če me odklonite, ne morem vče nadalje prenašati življenja, — je rekla, skrajno odločno. — Vi ne veste, kaj hočete sprejeti nase. Zdravemu človeku nočete pripadati, a pohabljencu se hočete žrtvovati iz usmiljenja. — ne iz ljubezni Ohrabrila se je. Če noče povsem doprinesti žrtve, mu ne bo prav nič pomagano. Prepričati ga mora, da je le ljubezen narekovala njeno obnašanje. — Seveda. Kurt — iz ljubezni. Odkar vem, koliko ste pretrpeli zame. vas ljubim, prav iz srca. Smehljaje je izgovorila to laž. Hotela ga je napraviti srečnim. Niti malo Je ni brigalo, koliko bo pretrpela sama. Veselje, ki mu je žarelo iz oči, iji je omogočilo biti zelo nežna in prijazna ž njim. Potegnil jo je k sebi ter poljubil: J — Urška, draga Urška, prav nič ne bom godrnjal, če pridem domovi brez noge. kajti osvoji) sem tebe! Moja sladka deklica, kako srečnega si napravila mene! Pustila je, da jo je mikastil ter spravil iz oči smržene lase. Kot nežna mati se je sklanjal čez njo. Konečno se mu je izvila iz objema. — Ne smeš si preveč zaupati, dragi Kurt. Sedaj moraš zopet leči nazaj v posteljo! Nasmehnil se je ves srečen. - Povsem zdrav sem, do te presnete noge. Pustim si delati umetno nogo. Boš videla, kakšen postaven človek bo tvoj Kurt. In tudi na konja bom zopet lahko splezal. Obljubi mi. drago srce. da boš v bodoče opustila tvoje divje ježe. Nasmehnila se otožno. — Le mirno. Kurt. Divje Urške ni več. — Vesela in dobre volje pa boš še vedno. Tvoja prejšnja lica se bodo zopet vrnila. — Vse to bo prišlo nazaj, Kurt. Pustiti mi moraš nekaj časa. Jaz *etn toliko doživela v tem kratkem času! Potrpi nekoliko — Ne skrbi za to. moja draga. Kot krasen sen se mi adi, da hočeš pripadati meni! Polj Ubila ga Je na blesteče oči in ta žrtev se Ji Je zdela v tem trenutku majhna. — Sedaj hočem poklicati očeta. Kurt. Ve naj, da sva se zaročila. — Ali bo trpel, da se poročiš s pohabljencem? v Zaprla mu je usta s roko. i'; m II «« maram slišati te besede. Papa bo zelo vesel, da postaneš njegov zet Dolgo časa si namreč želi tega. — To vem, a bodi odkrita, Urška. Ali bi ti ne bila Dolf in Hans Her-lenfelrf IJubia kot pa jaz? Pogfcadlla si Je smeje svoje lase z čela. ko Je mislila na oba brata. — Ne smeš se podcenjevati, Kurt. Ta dva branilca domovine mi v resnici ne moreta postati nevarna. Nikdar nisem mislila nanje. — In noben rnjih tovarišev? — Ne Ko **a odpotovala zdoma, je bilo moje srce še prosto. Sedaj pa cmn po očeta i Hitro Je stekla ven. Oče Je prameni ral po travniku. ' Pohitela Je k nJemu ter te mu obesila na roko. * * J Dur. a j ski mesar Anton Hanslian, je I. 1900. stavil z gospodarjem kr5-me, kjer je slučajno popival, da pri.e v 30 dneh peš z Dunaja v Pi-riz. Šlo je za veliko stavo, namreč za vrček piva in porcijo guljaža. Hanslian je imel že za seboj dolgo pot z Dunaja preko Berlina v Pe-trograd in torej v tem pogledu ni bil novinec. V Parizu je bila takrat j svetovna razstava, katero si je hotela ogledati tudi Hanslianova že-| na. Možu torej ni preostajalo dru- i gega, nego vzeti s seboj tudi boljšo' polovico. Naročil je voziček za ženo in o-troka ter oznanil v novinah, da prispe s svojim vozičkom in tovorom v 30 dneh iz Dreherjevega parka na Dunaju pred glavna vrata svetovne razstave v Parizu. Ker je moral vzeti s seboj ženo in otroka, je bila temu primerno zvišana tudi stava na dva vrčka piva in dve porciji guljaža. Hanslian, je krenil na pot 13. maja 1900. in točno 13. junija se jr ustavil pred glavnim vhodom na pariško razstavo. Sprvo ga niso hoteli pustiti na razstavo, ko se je ra legitimiral kot slaven mož, o katerem so pisali vsi listi so ga dostojno pozdravili in takoj najeli kot razstavno atrakcijo z dnevno plačo 1000 frankov. Čez tri dni je prišel k njemu imeniten gospod, ki mu je ponudil novo stavo in scer 10,000 dolarjev, če pride s svojim vozičkom in. tovorom v 7. letih okrog sveta. Gospod se je imenoval Gor-aon Bennet in Hanslian je vedel o njem toliko, da je brez nadaljnjega stavo sprejel. 12. septembra 1900. je krenil Hanslian z Dunaja na dolgo pot. V 22 mesecih je prepotoval Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Holandsko, Veliko Britanijo, Belgijo, Skandinavijo, Rusijo, Ogrsko, Balkan, Italijo, Francijo. Španijo in Švico. V Liverpoolu se je ukrcal na parnik in odpeljal v New York, kjer ga je najel Barnum za svoj cirkus kot posebno atrakcijo. Ameriška policija je pa začela Hansliana preganjati. Protestirala je namreč, da bi se otrok udeleževal potovanja oKrog sveta in da bi Hanslian vozil svojo rodbino v otroškem vozičku. Zakonca Hanslian se pa za protest policije nista zmenila in zato ju je policija aretirala. Hčerko je poslala v otroško zavetišče, voziček pa v skladišče. Protesti so pomagali samo toliko, da so zakonca Hanslian izpustili toda vrniti sta se morala v Liverpool. Iz Liverpoola se je napotil Hanslian v Kapstadt. Tam je baš divjala vojna z Buri. Iz Afrike ga je vodila pot v Kanado, potem pa 3t. Louis, Mo., kjer je bila svetovna razstava in kjer ga je Buffalo Bill angažiral, da bi se pomeril s konjem v hitrosti. Potem so potovali Hanslianovi iz San Francisco v Avstralijo, čez dva meseca pa v Hongkong. Preko Kitajske jih ie vodila pot v Mandžurijo. Tam so se ravsali Japonci z Rusi. Hansliana so aretirali in poslali kot vohuna v San Francisco, kjer je preživel grozni potres 25. aprila 1906. Njegova žena je od groze zbolela. Pozneje so potovali Hanslianovi v Mehiko in dalje ob obali do New Yorka, od koder so prispeli 4. maja 1607 s parnikom v Anglijo. Čakala jih je še pot preko Holandske, Belgije in Nemčije nazaj na Dunaj. Toda Hanslianova žena je težko zbolela in umrla. Mož je prispel preko Nemčije 29. oktobra na Dunaj. Prekoračil je rok za 47 dni. izgubil je ženo in dobil za nagrado samo 5000 dolarjev. Prehodil je peš 49.800 km, s par-niki je prepotoval 62,000 km, raztrgal je 104 pare čevljev, 40 krat je izmenjal kolesa svojega vozička in napravil je 22,000 posnetkov. Kje vse je bil Hanslian na svojem potovanju okrog sveta, je vedel samo Gordon Bennett, kajti iz vsakega večjega kraja mu je Hanslian poslal dopisnico z županovim podpisom. SEZNAM AKANZlRANIH KONCERTOV. 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Svetozar R. Banovec, 442 National Ave.. Milwaukee. Wis. 44 99 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim o d potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka j« najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORE KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA9* ne čiU umo fiie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Parčič) Klavirski album......75 (Pavf-ič) Slovenska koračni«-« r. zvezkov. Vsak zvezek — -»0 5 zvezkov skuimj .............1.-5 (Premeri) Tri skladbe ........ .50 (Parma) Bela Ljubljana, valček .80 (Parma) Poz«lrav GorenjskeJ, valček ................."!5 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ................................ -80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ------------------------------1-— MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Gram) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič) : ..L zvezek .....................75 O. zvezek .................. .75 Pomladanski odmevi. I- In II. «*-, vsak ..»•••«••.••••«»»•••••• Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1 — Orlovske bimne (Vudopiveci ....1.20 10 moških la meSanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI Z BOK Trije mofikl zbori (Pav««) — Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagroboica (Pbv?1č) .. .35 Gorski odmevi (I^abarnar) zv. .45 SAMOSPEVI: Štlrji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naši hmlul ..................... .50 MEŠANI ZBORI: Planinske. II. sv. (Labarnar) .. .45 Trije me&ani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMI JE VANJ KM: Domovini, (Foester) ...................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rndetih rož, mofikl zbor z bariton solom lu priredbo za dvospev ...................... .20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli. zbor ln orkeater, izdala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), za mofikl zbor in bariton solo............ JSO Kupleti (Gram). Učeni Mihec.— . Kranjske tega in navade, Ne-zadovljsivo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupleta Kuza Muca (Parma) A0 <¥5i PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil H obad ...230 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) L, 2., In 3. zv. skupaj..................._ MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 13 Št. la. Sto čutU, Srbine tuini .. .15 Št. 2. Zrinjski Frankopao ........15 Ht. 10. Na planine ..............15 St. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............IS Narodne prsni za mladino (ŽI- rovnik) 3 zvezki skupaj ........ 30 Slavček, zbirka Mskih pesmi — (Medved) .................... ja Voja&ke narodne pesmi (Koal) .. 30 Narodne vojafike (Ferjančič) .. 30 (Pregelj) .....................L- Ura, srednješolska. 2. zvezka skn-P*J ...........................2^- Troglasai mladinci zbori: MefianJ in mofikl zbori. (Aljafi) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo: Triglav ...... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki: Geslo ....... .40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo hotl (me-San zbor) ; Prijatelji in sen? ca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl biSS............ .40 CERKVENE PESMI: Dsmači tfasi, Cerkvene ptml m mešan zbor........*............L— 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... M (Cretan je Parnikov —• Shipping News — 13. avguita: Mauretanla, Cherbourg Europa.. Cherbourg. Bremen Hamburg. Cberbourc. Hamburg avgusta: Stuugari, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwer-pen Cleveland, Cherbourg. Hamburg Siatcndam, Boulogne £=ur Mer. Rotterdam 16. avgusta: Aquitajiia, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19. avgusta: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: France, Havre Bremen. Cherbourg. F'-remen George Washington. Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg. Ham burg 21. avgusta: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 22 avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 23. avgusta: Minnekatida, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: II*- tie France, Havre H«-rengaria. Cherbourg Columbus Cnerbourg, Bremen America. Cherbourg. Bremen New York, Chei bourg, Hamburg 28. avgusta1 r>re.Ho!l, C t nova 9. oktobra: Republic, Cherbourg, Hamburg R'-soiutc. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: Vuk-iinia, Trst Berengarla, Cherbourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma, Napoti, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen '5. oktobra: Mauretania Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterda m, Boulogne sur ,\ler, Rotterdam 18. oktobra: Bevbithan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Cont.i Hrjnde, Napoll, Genova. 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 12 (Sattner) »••ooooooi Go* i Newyorike. Različne, data t .... Velikonočne, božične in novoletne ducat ......................... .4% Iz raznih slovenskih krajev, ducat .4* Narodna noša, ducat.............41 posamezne po ................ .ti ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija -----1.M Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................1J9 Pokrajni ročni zemljevidi: Gotenjska .................... JI Slovenske Gorice, dravske ptnj- skopol je ..................... J| Ljubljanske ln mariborske oblasti J* Pohorje, Kozjak .............. » Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................. .S® Prekmnrjo In Medumurje .... JS» KamniSke planine. Gorenjska ravnina ln ljubljansko polje JI 23. oktobra: L»re:»den, Cherbourg, Bremen •41^24. ol.tobra: lie 'e France. Havre Ka(urnia, Trst Kuropa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cheibourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam America. Cherbourg. Hamburg Berengaria, Cherbourg 29. oktobra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg 31. oktobra: r Majestic, Cherbourg Augustus. Napoti. Genova Zdrnienih driav. veliki Mali ................ Nova Enupa .......... .44 .11 M niteri. (Foerster) 12 Ftac« Lingua alteri { GerbIČ) Hvalilo Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .............. It ehhajilnih in 2 v čast prav. 8r-eo Jezusovemu. (Grom) ...... Mistm In Imun m st. JeacpM — ^(Posschnik) ................. AA siovenic Publishing Co. K mttin" Keišjemp Mm | 82 Cortlandt Street s^iSS^::::::::::::::::;:: 5 New York. N. Y. Arizona, Colorado, Kaunas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vaaki po...... . "GLAS NARODA" 6 DN! PREKO OCEANA Najkiaj*« »n najbolj wooOn« pmt aa ootavanj« na »sramni* •arnlkllu PARIS 16. auf.; 1. septembra (1 A M.) {4 P. M.) FRANCE 20. auf.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) He de France 27. au*.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) Najfcrajs* pot 90 SaMameL TmHAo J« v poMbni kabini a mol modaraj-n»I adobnovXI — PljaOa ta slavna fr aaeoaka kabin Ja. Zaročno a laka mu 1 ToraSaJta kataracakot! FRENCH UNE «» tTAT* STStlV NSW YORK. N. V.