uredništvo ni apranoisruo.
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja T pondeljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid
Telefon št. 1IS.
Št. 70.
(M .*!n|.|!l
Usto:
Celo leto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno . . . . .	1	K
. Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 23. junija 1913.
Letnik V.
Zvestoba Nemčije.
Dunaj, 22. junija.
Mnogo manj, kakor prejšnje čase, se slavi letos v nemških političnih krogih in listih zvestoba zaveznice Nemčije.Tudi oni, kateri ne (vedo za vse tajnosti diplom|atičnih dogodljajev, čutijo instinktivno, da v za/dnji krizi Nemčija ni bila naišli 'državi taka opora, kakor leta 1908. In da nam je stala Nemčija leta 1908 tako glasno — nočemo reci zvesto — ob strani, tega ji danes pač niti politični otrok ne šteje v dobro. Saj so nemške in avstrijske informacije govorile, da sicer Izvfolskijevi brzojavni aparati delajo vojni hrušč in trušč, ne pa sablje ruskega vojaštva.
Ko so slovenski in češkoraldikalni poslanci pred kratkim zabranili čestitke državne zbornice na nemškega cesarja*, so sicer zakriknili nemški listi nad to „netaktnostjo napram zaveznici“, nihče pa si ni upal več trditi starih fraz o „Nibelungentreue“, „schimmernde "Wehr“ itd. Od vladne strani se ni proti tej „netaktnosti“ zinilo niti besedice. Kar pa je izredno zanimivo, je pi>sa|va listov iz Nemčije. Ti se ne jezijo nad „netaktnostjo“, ampak se trudijo izpodbiti mnenje avstrijske politike, da nam je bila Nemčija v zadnji krizi slaba zaveznica.
Kako slaba zaveznica nam je bila letos Nemčija, o tem seveda ne pišejo naši nemški listi. In ker se slovenska javnost informira samo po „ITagespo-sti“ in „Neue Freie Presse“, za to vlada v slovenskih krogih o nemškem zavezništvu isto npenje kot v nemških. In vendar je danes dognana resnica, da je celo letošnjo krizo izrabljala Nemčija nam v škodo, sebi pa v velikansko gospodarsko korist, ki bo imela seveda tudi v političnem oziru za Nemčijo dobre posledice.
Dia je Avstrija bila ob začetku balkanskih dogodkov popolnoma nepripravljena, to je zasluga — nemške diplomacije. Naše pomorsko čaistnišitvo je bilo o bližajočih se dogodkih dobro poučeno in je pošiljalo na Diunaj točna poročila in mnenja o bodočih dogodkih. Toda naša avstrijska diplomacija ni verjela informacijam svojih lastnih ljudi, temveč se je zanesla na pomirljiva poročila nemškega poslanika v Carigradu — na avstrijskega se itak ne polaga mnogo važnosti — ter je v vsem miru čakala dogodkov na Balkanu. Ad informa-tiopem bodi namreč po-
Na izgovorjenem kotu.
(Crtica. Iz ruskega za „Amerikainskega Slovenca.“ Ivan Adamič.)
... Sivolas kmet je odložil grablje, sedel pod mal hribček in prižigaj e si pipico duhana, prične s tem-le samogovorom.
V začetku je govoril tiho, potem pa že vedno glasnejše :
„Počival bom malo. Cim pridem domov, že najdejo kako delo za me. Moja ljuba snaha takoj pravi: Ali oče, Vi vendar ne bodete lenarili doma?
„Bog sam je moja priča, da sem že truden, da komaj premikam ostarelo moje telo. Poglejte moje roke, žulj ave so in že en cel mesec nisem imel časa, da bi se obril. V cerkev ne grem več, ker si ne u-pam. Cernu pa, klepetajo že itak dovolj. Vse, vse so mi vzeli!“
Glas starčka je bil rezek in odmeval daleč po
polju.
Ljudje so postajali pozorni in so se hitro ogledavali.
Starček pa se ni oziral nikamor, obtoževal je kruto svojo usodo dalje:
„jOh, oh, ali so otroci hudobni ! Spomin, hvala bodi Bogu, imam še precej dober in prav razločno se spominjam, kako smo pri notarju napravili „jčez-dajattisko“ pismo. Suh je bil ta notar, suh kot trta v pozni jeseni, malo pristriženo brado je nosil, a na nosu si je neprenehoma popravljal zlat ščipalnik.
„Mojemu sinu je stvar tako-le razložil: Postelja,, je rekel notar, je očetova, dokler oče ne umrjejo. Taim naj spijo, tam naj počivajo, kakor dolgo hoče-jo, na uro se ne oziraj. In ko jih položite v krsto in spustite v grob umrlega ter ga prepustite večnemu
vedano, 'da imamo v Carigradu : dvojno zastopstvo, jedno v poslaništjvu, drugo na naših ladij ah, prvo je za parade, drugo za informacije.
Nemška diplomacija je nato ob izbruhu balkanske vojske odobravala V vsem koncept za našo nadaljno postopajnje. Avstrija se je vrgla v priprave ob jugü, ki so nas stale milijone in milijone, — Nemčija pa si je med tem osvajala trg na Balkanu. In ko je bila Avstrija pripravljena, da naistopi, je Nemčija — odrekla. Avstrija si jje nakopala stroške, sovraštvo balkanskih narodov, Nemčija pa si je pridobila njih srca in trge.
Zjnano je, da smo v vsej naglici delali na se-v/ero-ViZhodu vojne priprave tudi proti Rusiji. To je trajalo skozi mesece in priprave so nas stale zopet milijone, gališko deželo pa so privedle ob rob gospodarskega propada. Nemčija je naš diplomatičen boj proti Rusiji podpirala z vso inte|nzi)v{nostjo. Tri dni je celo mobilizirala, da je na ta način podčrtala resnost svoje diplomiatične pomoči. A na to je zopet — odrekla. Princ Hohenlohe je šel v Petrograd, da na drug način reši medsebojno napetost.
Rusija in Avstrija se trenotno (trudita, da balkanske države, slovanske in neslovianske, spremenijo smer svoje zunanje politike in jo orientirajo po novih načelih. Največje težave dela Avstriji pri tem zaveznica Nemčija. Samo radi tega je bil mogoč carjev telegrami, ki tako glasno prezira avstrijski interes na Balkanu. Za to pa menda tudi že dolgo ni bila distanca med Dunajem in Berolinom tako velika, kakor ravno sedaj, ko je Viljem obhajal 251etni-co svojega vladanja. Viljem dela sistematično na dvoje: prvič da se Avstrija ne poveča in ne okrepi, drugič, da postane vedno bolj odvisna od Nemčije. Na ta način se bi enkrat uresničil Viljemov ideal, da tudi Avstrija postane nemški Bundesstaat. Mi nimamo vsled tega povoda, da se na4dušujemo za Viljema in naši poslanci so storili svojo dolžnost, da so ob tej priliki potlačili vse sentimentalne ozire na taktnost.
Ven s kartelnim zakonom!
Kakor znano, je igrala v volilnem boju L1911 splošna ljudska nezadovoljnost, katero je povzročila vedno bolj naraščajoča draginja, jako važno vlogo.
počitku, še le takrat, tako je rekel gospod notar, nastopiš svojo pravico, še le takrat smeš zlesti v očetovo posteljo. In zapeček, to je posebno povdarjal, zapeček je materin. Tam naj si greje stare svoje kosti, tam naj moli in krpa raztrgane nogavice. In ko omijete njeno truplo, ko jej sklenete roke večno in jej položite v roke blagoslovljen križ, še le takrat sme Tvoja žena za peč!“
Jesenski veter se je igral z belimi lasmi starčevimi.
„Ko bi le notar hotel enkrat priti pogledat si, kako je v naši hiši ob večerih in kako se spolnjujejo njegove odredbe. Moj gospod sin se udobno šopiri v moji postelji in moja gospa snafha se greje v zapečku, jaz pa in moja: stara morava na trdi klopi ležati; še komaj, da nama peščico slame privoščita.. A je to pravica? In tako v nebo vpijočo krico Bog dopušča? O, ne, ne, ti ljudje nimajo srca v telesu.“
In zmajal je s težko glavo in pri tem globoko vzdihnil.
„Crknite že enkrat, nadloge stare, škoda vsakega grižljaja, Škoda za vsako žlico juhe. Spijeta nam najboljše mleko, pojesta nam sir in kruh in še jajca Vama gredo v slast! A kdo jima je dal kra-vo? In ovce? In, pišeeta, kokoši, hišo, njive in travnike? Jaz, jaz, nesrečnik, sem jim vse to dal! A zakaj sem to storil? Pri vseh ljudeh je taka navada, pa sem se tega držal tudi jaz. In hvala? Da, da zdaj pa pravita: Stara sta, slaba in za delo nista! Zato Vama tudi ni treba toliko jesti!“
„Tako govore naši lastni otroci . . .“
Glas starca se je tresel.
Obmolknil je.
„;. . . In ko umrjemo, nas pokopljejo kot pse. Na zadnjo pot nam Še čevljev ne dajo-“
Ceie jate štorkelj, divjih rac se je pokazalo v zraku. Zafrfotalo je nad starcem in hreščeči ptičji glasovi so prestrašili starca.
Ogromno število volilcev, zlasti na Dunaju in pa na Ni%e-AVJstrijskem, je odvrnila krščainskim socialcem. Na vseh sestankih in zborovanjih so socijalni demo-kratje vedno in vedno zopet označali krščanske so-cijalee za one krivce, ki so povzročili neznosno draginjo. Ravno tako so svobodomiselni širokoustneži obljubljali na vseh shodih in v vseh le mogočih va-rijacijah odpravo draginje,, osobito uničbo kartelov. In vspeh ni izostal. Velik del . Volilcev je obrnil krščanskim socijalcem hrbet ter je iskal rešitve in za-vetja pri radikajlnih strankah, pri strafnkah preobrata in framasonstva. Minule sta od tega časa že dve leti, toda draginja traja še najdalje in smelo lahko trdimo, da postaja vedno bolj neznosna. .Gospodarski položaj prebivalstva je v vsakem oziru še bolj neugoden:	velekapital obvladuje vse gospodarstvo.
A ne le to, on odločuje tudi o vojfskji in miru, vsled tega tudi o eksistenci mnogih stotisočev. Osobito še karteli postopajo prav po oderuško in tako nesramno, kakor še nikdar poprej. Tako na primer je napravila v lanskem letu industrija z žveplepkami pravcati roparskji pohod, katerega je podpirala še celo vlada in letos je poskusil to „umetnost“ kartel z usnjem, kar je gotovo še v živem spominu.
Kako je pa to mogoče, ko so vendar zmagovalci iz leta 1911 v volilnem boju pripeli na svojo zastavo rek, da hočejo odpraviti draginjo ter so napovedali kartelom boj? Res je novo izvoljena državna zbornica v jeseni leta 1911 sprejela nekaj predlogov in resolucij zoper kartele ter pozivala Ajlado k najostrejšim odredbam. Vsled pritiska ljudskega mišljenja je bila še celo vlada pripravljena, da se bavi s tem vprašanjemi ter je sklicala y svrho temeljitega študija neko enketo. A kljub temu je še danes vse pri starem. Vse lepe resolucije, vsi krasno doneči predlogi spe Še danes spanje pravičnega v gospodarskem odseku državnega zbora, dokler jih ne bo vzdramila vlada, ki je s temi, da je sklicala enketo, vzela na-se uredbo kartelov. Ves potek te enkete pa je tudi pokazal, da se kartelom noče priti do živega. Ne zadosti to, da je vlada branila kartele, so še bili zastopniki konsumentov pri posvetovjajnju izpostavljeni sramotenju in zasmehovanju. Konečni vspeh je bil, da so zastopniki kartelov milostno privolili, da se ne bodo dali pri svojem oderuškem poslu nikdar in nikoli ovirati! Odredbe pa, kot ustanovitev zakonite poizvedovajnice glede obrata, določitev maksi-
Zapuščale so te kraje in na potu so bile tje, kjer sijte ob zimskih dnevih gorko solnce . . .
„lOh, jesen je že tu. In kmalu, prav kmalu bomo imeli zopet božič . . .“
.„ptice so samo, ali vendar so razumna bitja, če tudi ne znajo govoriti. Ce jim začne slabo iti. si poiščejo drugod boljšega zavetja. Po zimi je mraz in žab ni. To štorklja že naprej ve in po tem se tudi ravna. 'Olna je bolj pametna, kakor star kmet, ki Visi ob rodni svoji grudi in trpi, samo trpi..“
Vstal je, vtaknil pipico v žep in držaje grablje v levi roki, je mahal proti domu.
Kmalu pa je za trenutek postal in mrmral zamišljeno:
.„Kdo ve, če vidiva s staro še kdaj jate onih ptic? Hm, hm;, zdi se mi, da naju ne bo več, da bo že rasla trava na najinih grobovih, ko se one zopet vrnejo“ . . .
Cezar — Tisza.
(Priredil A. -b-.)
Izobraženi svet se je zgražal nad surovo oblastnostjo, kakor jo je pokazal Tisza v ogrskem parlamentu. Je veliko takih surovih oblastnikov in nasilnežev na svetu, ali na takem/ mesltu, kakor je parlament, niso v navadi. Ali kakor je velika in izne-naflljiva ta surovost Tiszova, vendar (ima ta tiran predhodnika že:/v) daVnih časih — v Cezarju, mogočnem, rimskem oblastniku.
Bilo je leta 59 pred Kristusom. V senatu, zbornici plemičev in bogatašev, se je obravnavala zelo važna, državna zadeva. Predsedoval je konzul Cezar. Bila pa je pravica vsakega senatorja, govoriti v senatu, predno je začel govoriti o stvari, ki je bila ravno v razpravi, karkoli je hotel in kakor dolgo je hotel.
mainili tarifov, obveznost prijave nabavnih stroškov, znižanje carine na isto mero, ki bi upravičila namen varnostne carine, vse to so pa zastopniki kartelov z ogorčenjem odklonili.
Od te famozne enkete je že minulo celo leto, a ylad'a še vedno študira o vspehu te enkete v tihih prostorih trgovinskega ministrstva (ali pa tudi ne). V prvem slučaju bo gotovo še dolgo študirala, če se je ne bo prisililo k odredbam, ker ona noče in tudi ne more ničesar ukreniti zoper velekapital, od katerega je preveč odvisna.
Dolžnost onih poslancev bi bila, vsaj tako si midiimo mi zemljani, ki so v volilni borbi 'leta 1911 tako slovesno prisegali, da hočejo odpraviti draginjo, da sedaj pritiskajo na Vlado. Tbda glej! Ti gospodje molčijo sedaj kot grob in se vesele, da je le prišlo vladi na misel, spraviti celo zadevo na slepi tir, ker le na ta način bo cela stvar pozabljena. Ti gospodje so kot zastopniki delavcev, kmetov, obrtnikov in malih uradnikov namreč vsi veliko preveč u-sužnjeni velekapitalu.
Upajmo pa, da se bo trudu poštenejših in pa vestnejših poslancev, ki pod vodstvom poslanca dr. Kreka bijejo že dolgo težke in vroče boje za' proti-kartelni zakon, konečno vendar le posrečilo rešiti ljudstvo karteliranih oderuhov.
In govoril je Dobernig . • •
Vrata državnega zbora so se zopet zaprla. V petek je bilo tokratno zasedanje zaključeno in poslanci so že odhiteli iz vročega Diunajja domov med Volilne, ali pa na prijetne počitnice. Velikega ni prineslo to zasedanjé ničesar. Samo proračunski provizorij in opravilni,ški poslovnik sta našla milost pri naših ljudskih zastopnikih, vse druge važnejše delo je odloženo na jesen. V zadnjjh dneh so se bili v parlamentu precej ostri boii, konečno pa je le zmagala vladna deviza: Zeit gewonnen, alles gewonnen. Bolj eklatalntno, kot v tem slučaju, se še ni pokazala vsa mizerija takoimenavanih večinskih strank. Uganjati so hotele nekoliko demagogije, a Stürgkh jim je zaklical kratkomalo krepak „LQuod non!“ in vladinovci so se vdali: prenesli so rešitev službene pragmatike, ki so jo že tako svečarno obljubili svojim volilcem uradnikom, na jesen. Zia nas ti dogodki nimajo posebne važnosti, ker so vezi med nami in uradnišitvom precej rahle, rahlejše, kot bi bilo za u-radništvo dobro, vendar pa ne smemo prezreti. nekar terih pikantnih momentov, ki kažejo vso nemoč in nesposobnost vladnih strank.
Za nas zanimivejši, kot ti parlamentarni boji, je bil razun neumornega dela naših poslancev zadnji nastop poslanca Doberniga. Diotoiernig je nekak enfant terrible Naciona-lverbanda, v zadevah jugoslovanstva. Njegova izvajanja zaslužijo zategadelj vedno nekoliko povečano pozornost, ker so nekak ce-terum censeo za nemštvo, posebno še za alpsko. Sicer smo se z njegovim govorom že nekoliko bavili in mu je tudi dr. Verstovšek dal že v parlamentu odgovor, kakonšnega je zaslužil, vendar ne bo škodilo, če ga tudi še nekoliko prerešetamo.
Kakor so svoj čas silili Huni, Longobardi, Go-tje in drugi narodi v solnčno Italijo, tako silijo še sedaj Dobernig in njegovi pristaši na obali naše sinje Adrije. Mi to hrepenenje prav dobro razumemo; deloma je občečloveško, ker si hočejo pomagati z dobrega na boljše, deloma pa je nacionalno nemško, ker hočejo nekaterniki primorsko Slovane kar potisniti v stran in tam raztegniti svoje nemške pe-roti.
Dobernig se kot koroški poslanec — če prav slovenskega pokoljenja — seveda ni mogel odtegniti jugoslovanskemu vprašanju, katero tudi on smatra v Avstriji za najvažnejše. Češko vprašanje se mu zdi
H besedi se oglasi Katon, znani gzadnji repu-bličam.“ Obravnavana zadeva mu ni bila po godu, smatral jo je za državi kvarno, zato jo je skušal — preprečiti ali vsaj zavleči. In spomnil se je svoje pravice in govoril in prednašal vsakojake stvari in govoril cel dan.
Mogočni in odločni Cezar se razsrdi in pokliče Katon a k redu in stvari in ga pozove, naj vendar konča svoj govor.
Katon pa mirno govori naprej.
Tedaj pozove oblastni predsednik sluge in zapove, predrznega in upornega obstrukcijonjsta odvesti v zapor.
Tu pa nastane med celim senaltom gibanje, ki je celo oblastnega Cezarja spravilo v osuplost. Cel senat se dvigne in sledi Katonu v ječo.
Ta demonstrativni najstop je upognil Cezarja, in izpustil je Katona.
Da bo pa primera bolj popolna, je umestno še pripomniti, da je bil Cezar demokrat, ki se je boril proti aristokratom. Na Ogrskem je pa ravno — na-robe.
Nadalje pa je značilna podobnost v tem, da je oni energični demokrat in ljubljenec ljudstva po dolgih in ljutih bojih z aristokrati si slednjič pripravil pot h časti in oblasti prvega rimskega «esarja. A predno pa je mislil oficijelno zasesti cesarski prestol, je bil umorjen (15. III. 44.).
Tisza pa je postal iz nasilnega prezidenta o-grske zbornice ogrski ministrski predsednik. V koliko bo Cezarju še dalje sledil, pa ne vemo.
prav, majhne .vrednosti, ako primerjamo s tem jugoslovanski problem, ki ni važen je za našo notranjo, ampak za celo naše zunanjo politiko. Saj se naša zunanja politika vrti ravno okoli balkanskega vprašanja in tam je treba našim diplomatom in politikom na vsak način več orijentacije, kot do zdaj.
S te točke o važnosti jugoslovanskega vprašanja pa gospod Dobernig ne 'pride daleč. Takoj pri prvi stopinji ne ve več naprej, in o rešitvi tega problem^ ne ve povedati nič več, kot da je težka. Značilno je to za vso nemško politiko, ki se tako rada sklicuje na Doberniga kot enega, svojih najboljših. Kaj naj vedo potem drugi o tem vprašanju, če še on nič ne ve!	*
In vendar se tako neznansko radi vtikajo v to stvar vsi od zadnjega nemškega pometača do kakega žurnajista na Dunaju. Vsi hočejo rešiti jugoslovansko vpra|šanje kar na debelo in vendar sam veliki Dobernig, sam koroški Bismarck, ne vidi nikjer rešitve.
Med posameznimi točkami, ki jih je treba „re-^ šiti“ v jugoslovanskem vprašanju, prideta Trst in Gorica najbolj v poštev. Ti dve mesti hoče gospod Dobernig izločiti iz celega kompleksa in jih — neutralizirati, to se pravi po domače: ponemčiti! Nam se zdi prav za prav čudno, da Dobernig ne neutralizira na ta način kar cele Primorske, stvar bi bila na vsak način za Nemce dosti krajša.
Na Koroškem in Štajerskem vidi Dobernig posebno važne kraje, po katerih hrepenijo Slovenci. A to mnenje gospoda Doberniga je prav očitno napačno in nesmiselno. Mi ne hrepenimo prav nič po tuji posesti, gospod poslanec, mi hočemo varovati le svojo. V temu grmu tiči zajec. nesporazuma, a Nemcem ni mogoče tega dopovedati. Ako oni kupijo slovensko posestvo in preženejo slovenskega kmeta,, tedaj imenujejo to:	ohranitev svoje posesti. Ako se naš
narod brani z vso silo na svoji grudi, tedaj pravijo Nemci: Slovenci napadajo. To je tudi mnenje posl. Doberniga in zato je rešitev slovanskega problema v južnem delu naše monarhije za Nemce seveda nemogoča.
S tega stališča zro tudi na besedo: trializem;, ki jim kar strese kosti in jih razdraži hujše kot hudiča križ. Dobernig vidi v svojem proroškem duhu že znake tega groznega pojava, to je: obrtna šola v Ljubljani, zahteva po slovenski univerzi in zahteva po višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Zadnje dvoje so le zahteve, prvo je, resnica. Ampak reči moramo, da smo imeli poslanca Doberniga za bolj resnega, kot se je pokazal .tukaj. To so fraze za zakoten listič, ne pa za prvega parlamentarca, bivjšega predsednika delegacij. Ena obrtna šola v slovenskem jeziku naj pomeni že trialistiČno gibanje! Kaj pa;laška univerza v Trstu, kateri gospodje niso ravfno nasprotni, ali ne bi bila morda ta bolj nevarna, tako na.tihem povedano.
Da zaključimo! Par zrn o važnosti jugoslovanskega problema za celo našo monarhijo zakrije koš plev, ki so na prodaj pri kakem zakotnem nemjškem žurnalistu.
Nase prireditve»
Šoštanj.
Včeraj sta se vršila pri nas dva shoda. Pred-poldainski shod, na katerem so naši pristaši sklepali o načinu, kako popraviti gospodarske grehe, katere so zakrivili liberalci, je bil velikega pomena za naš okraj, a nič manjšega ni bil popoldanski shod, na katerem se nam je predočilo gospodarsko delo naše stranke.
Kot zastopnik zveze je govoril na shodu gosp. nadrevizor Vladimir Pušenjak. Omenjal je najvažnejše dogodke zadnjega leta na zadružnem polju, zlasti denarno draginjo ter vzroke zadružnih polomov in opozarjal zborovalce, da ne smejo vsled par nesrečnih slučajev obsojati celega zadružništva. Obširno je nato opisal delo naše hranilnice in posojilnice pri farni cerkvi, katera slavi petletnico svojega obstoja. O 'zaupanju ljudstva priča dejstvo, da ima posojilnica že nad 186.000 K hranlilhih vlog in da so vlagatelji lansko leto . kljub težavnim razmeram več vložili, kakor vzdignili. Vesel pojav je, da izkazuje posojilnica koncem leta 1912 nad 83.000 K naloženega denarja. Ce tudi je posojilnica s početka morala prestati mnogo ovir, katere so ji povzročili nasprotniki, se ji je vendar posrečilo, vsako leto napraviti nekaj čistega dobička in zbrati v petih letih okrog 3000 K rezervnega zaklada, kateri daje najboljše jamstvo za posojilnico, kakor tudi za Člane. Z željo, da posojilnica v isti meri napreduje v bodočih letih, se je končal občni zbor, kateri je bil dobro obiskan od članov in vlagateljev.
* *
*
Zadružniki šoštanjske posojilnice so se zbrali včeraj v veliki dvorani hotela „Avstrija“1 v tolikem številu, da je bila dvorana nabito polna. Le zastopstva od liberailne Zadružne zveze v Celju, ki je sokriva poloma, ni bilo.
Poslanec dr. V e r s t o v S e k je zadružnikom podal resnično sliko stanja posojilnice na podlagi bi-lajnc zadnjih let. Povdarjal je, da je sajnacija mogoča, ker je vlada že obljubila svojo pomoč.. Odvisno je sedaj vse od Zadružne zveze v Celju, če ta hoče sanacijo izvršiti. Ta teden se vršijo nadaljna posvetovanja in seje odbora, da se zadeva uravna.
Od vseh strani so se ljudje zahvaljevali gen spodu poslancu za dosedanje požrtvovalna posredovanje in ga prosili, da nadaljuje svoje delo v prid kmetov in zadružnikov.
Pred zločinsko vojsko?
Napetost med balkanskimi državami traja neomiljeno dalje. Ce so resnične nekatere vesti, ki govore o.koncu pogajanj, se je položaj celo poostril in stojimo na pragu vojske. Tu sij a in tudi nekatere druge velesil, kakor Nemčija in Francija, se trudi z vsemi silami, da bi preprečila krvavo klanje. V najbližjih dneh, lahko rečemo že urah, mora pasti odločitev,.
Pretrgana diplomatična pogajanja?
Sjofija, dne 21. junija. Ojficijozni list ^Bolgarija“' izjavlja:	Odklonitev bolgarskili predlogov
glede demobilizacije vsebuje zaključitev diplomatič-nih pogajanj med Bolgarijo in Srbijo.
Prizadevanje Rusije za sporazum.
B e r o 1 i n, dne 21. junija. „Lokalanzeiger“ je prejel iz Petrograda to-le brzojavko: Zunanji urad smatra položaj na Balkanu za zelo reisen, toda upa Še vedno, da se bo poravnal spor. Ruska poslanika v Sofiji in v Belgradu sta prejela nove instrukcije, v katerih se ju pozivlje, da z vso energijo zabranita izbruh vojske.
Anglija o položaju na Balkanu.
London, dne 22, junija» Reuterjev biro javlja: Diplomptičnim angleškim krogom dela bolgars-ko-srbska kriza mnogo resnih skrbi. Na Srbijo bo hud pritisk, da se podvrže brezpogojno razsodišču. Odločitev pade v treh ali štirih dneh. Stališče Avstrije je jasno in nihče ne smatra Tliszove izjave za grožnjo. Se vedno je upanje, da bo imelo vplivanje velesil v, Belgradu in v Sofiji vspeh.
Srbski kabinet zopet demlsijonlral.
B eljgr ad, dne 22. junija. Uradno, se javlja: Vsled needinosti glede vprašanja o- dnevnem redu prihodnje seje skupščine je podal ministrski predsednik Fačšič demisijo.
Avstrija in balkanski konflikt.
Dne 19. t. m. je v seji ogrske poslanske zbornice govoril ogrski ministrski predsednik grof Tisza o, sedanjem balkanskem konfliktu:
„Usodepolna zmota bi bila, če ne bi hoteli razumeti, da se končna rešitev balkajnskega A^prašanja ne more izvršiti, ne da bi bili prizadeti naši interesi, ali pa da bi se rešitev izvršila brez nas. Ob začetku balkanskih zapletlja.jev smo bili v nekaterih ozirih na stališču, da se ne vmešavamo ,v balkanska vprašanja. Ali popolno nezanimanje za balkanske konflikte, to je nemogoče. Moramo in tudi bomo varovali naše interese za vse, kar se godi na Balkanu in ne bomo trpeli nobenega razvoja, ki je našim interesom nasproten. Sedaj se pripravljajo balkanski narodi na razdelitev vojnih vspehov, to, je privedlo do ostrih konfliktov med zavjezniki in preti celo vojna. V tej situaciji je nastopila Rusija s posebno akcijo nasproti Srbiji in Bolgariji in akcija je povzročila, taka domnevanja, nasproti katerim moramo naše stališče popolnoma jasno označiti. Popolna neodvisnost balkajnskih držav, to je naše stališče, in naj urede balkjajnske države sedanja vprašanja po kakočšjnikoli poti, bodisi z vojno, kar bli obžalovali, ali pa mirnim potom. Mirniim potom dosežeta sporni državi rešitev lahko le na podlagi svobodne odločitve, ali pa z razsodiščem izvoljenega sodnika. Vsako drugo postopanje, ki bi imelo značaj intervencije, ne bi bilo združeno s popolno neodvisnostjo balkaptskih držav. Ako nastopi sporazum potom razsodišča, tedaj se ne smemo omejiti v tem, da ne bi pri koneč-ni rešitvi balkainsdih vprašanj' povdarjali naše stališče in akceptiramo lahko le tako ureditev, ki zagotavlja popolno in resnično neodvjisnost balkanskih držav,. Vsak korak, ki ga bomo storili v tem oziru, nas bo le tesnejše zvezal z balkanskimi državami.“
Ta govor je naperjen proti znani carjevi brzojavki, v kateri se proklamira car za zaščitnika slovanstva. Nemško časopisje je vsled tega vse zaciv-Ijeno nad pogumom grofa Berchtblda, fei je dal grofu Tiszi informacije. Ce so s tem položene kali novih sporov med nami in Rusijo, to Nemcev nič ne briga. Se nekaj! Ce prav se lepo sliši in čita ta'govor, smo vendar prepričani, 'da mu niti grof Tjisza sam ni verjel. Vse dosedanje postopanje naše diplomacije spričuje namreč ravno nasprotno. Pač Še niso pozabljena grozepolna poročila literaričnega oddelka našega zunajnjega ministrstva, M so pričala o \Tsem drugemj, nego o ljubezni, in naklonjenosti. In tudi zdaj bi bilo zanimivo zvedeti iz ust grofa Tisze, od kod izvirajo one nevidne ffipči in sile, ki podpihujejo sovraštvo gotovih Sovini stični h krogov v Srbiji in Bolgarski. Pač bi bilo potrebno in za Avstro-Ogrsko koristno, d'a bi v resnici vodila napram balkanskim narodom politiko, kakor jo je omenjal gro! Tisza v svojem govoru. Tbda politika naše zunanje diplomacije je ravno nasprotna in nas ne zbližuje z balkanskimi narodi, temveč nas naravnost odtujuje, kar najbolj dokazuje nazadovanj'e naših gospodarskih stikov s temi narodi.
Francija zaprla balkanskim državam denarni trg.
Frafncoska vlada je sklenila, da francoske denarne institucije, ki se pečajo s posojili v Orijentu,
ne smejo balkanskim državam niti najmanjše svote posoditi, dokler se konečno ne urede sporna vprašanja'balkanskih držav.
Politični pregled.
Državni zbor.
Po burnem četrtkovem večera je bila petkova seja popolnoma mirna. Zbornica je sprejela najprvo v tretjem čitanju proračunski provizorij, nakar se je pričela razprava o poslovniškem provizoriju. Debar to je otvoril poročevalec poslanec dr. Hosner, Pe kratki debati je bilo podaljšanje poslovniškega provizorija do dne 15. maja.1914 sprejeto.
Sprejeti sta bili tudi ,dve resoluciji, ki poživljata vlado, naj predloži zakonski načrt o spremembi sedanjega dijptnega sistema in v katerih se poživlja predsednik, naj postavi definitivno poslovniško reformo kot prvo točko na dnevni red.
Zbornica je sprejela nadalje v hitrem tempu Še več predlogov. Odobrena je bila trgojviiniska pogodba za Japonsko, po daljši debati je bil sprejet predlog, da naj vlada, predloži zakonsko osnovo o nadomestitvi delavske knjižice z legitimacijo. Sprejet j e. bil dalje predlog o zvišanih pokojnine vdovam državnih uslužbencev, če tudi se je vladni zastopnik temu energično protivil in sicer iz finančnih vzrokov in konečno je zbornica sprejela Še poročila i-munitetnega.in legitimacijskega odseka in odseka za pomoč v sili, s čemer je bil dnevni red izčrpan.
Zbornični predsednik Sylvester je zaključil sejo in naznanil, da se naznani prihodnja seja, ki bo v jeseni, pismenim potom.
Nizozemsko.
„Reichspošta“ poroča:	Volitve v drugo nizo-
zemsko zbornico so imele taj-le vspeh:- 41 udov desnice, in sicer 24 katoličanov, 10 protirevolucij on ar-cev in 7 starokatolikov, 12 pristašev; levice in sicer 9 liberalcev, 2 demokrata in 1 socijalist. Virhu tega je še 47 ožjih volitev, na kaiteriih je udeleženih 5 katoličanov, 23 protirevolucijonarcev, 11 starokatolikov, 24 liberalcev, 10 demokratov in 21 socijajistov.
Spor v Stranki prava.
Dne 19. t. m. se je vršila v Zagrebu v stanovanju dr. Mile Starčeviča konferenca banovinskih pravašev, katere se je udeležilo 50 zaupnikov iz vseh pokraJjin. Sklenilo se je:
1.	Prekine se vsaka zveza z gospodi, ki se nočejo pokoriti sklepu vrhovne uprave v iTirstu in so se s tem sami iz stranke izključili.
2.	„Hrvatska,“ ni več organ Stranke prava.
3.	Ustanovi se nov organ stranke, ki se bode zval „Hrvat“ in začne izhajati dne 28. t. mi.
Dr. Horvat je izključen iz odbora Stranke prava in je mesto njega koqptiran dr. Ante Pavelič. — „Hrvata“ bo urejal Dragutin Hrvoj, odločen praviajš-katoličan, ter gg. Segvič ih Peršič.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštni adjunkt Josip Mar-kut v Mariboru je imenovan za poštarja, v Übel-bachu.
Iz justične službe. Pravna praktikanta dr. A. Riha v Celju in Alojzij Sumenjak v Mariboru sta imenovana za avskultanta.
Osebna vest. Na slepiču je bil operiran v. sanatoriju „,(Marija Pomagaj“ v Celovcu častiti gospod dekanijski upravitelj in deželni poslanec Konr. Wal-cher. Operacija se je dobro posrečila.
Vesel dogodek na španskem dvoru. Iz Madrida poročajo: Kraljica je v petek, dne 20. t. m., povila princa.
Romarski vlak na sv. Višarje. Slovenska kr-Ščansko-socijalna zveza za' Koroško priredi v nedeljo, dne 6. julija, iz Spodnjega ' Dra|v|oig;rada posebni vlak na starodavno romarsko pot na! sv. Višarje. Vlak vozi dne 6. julija, ob 9. uri 51 minut iz Spodnjega Dravdgrada in pride v 'Žabnice ob 2. uri 23 minut popoldne. Drugi dan, dne 7. julija, vozi iz Žabnic ob 11. uri 51 minut in pride v Spodnji Drar vograd ob 3. uri 52 minut, tako da ima zvezo proti Velenju in proti Mariboru. Vabimo vas, štajerski bratje, da se kolikor mogoče pridružite temu romanju: ravno zato smo vlak napravili iz Spodnjega Dravograda, Imeli bomo na sv. Višarjih skupen štajer-ski-koroški shod. Vlak smo najstavilij nalašč na nedeljo, da zamorejo romarji nemoteno opravljati sv. pobožnost. Ob enem napravijo' lahko romarji jubilejno spoved in dobijo popolni odpustek. V Spodnjem Dravogradu se vrši v nedeljo, dne 6. julija, ob VS. uri sv. maša, tako da zamorejo biti tisti, kateri pridejo od daleč na vlak, pri sv. maši. - Vožnja iz Sp. Dravograda tja in nazaj stane. 8 K, ki se naj pošljejo na naslov: Slovenska krščalnskonsocijajlhazveza v Celovcu, hotel Trabesinjger. Tistim, ki pošljejo denar, se pošlje vozni listek. Listke bomo razposlali dne 30. junija, do katerega dne je Še čas za priglasitev.
Katoliški shod v Ljubljani. Le Še dva meseca nas ločita od veličastnih priredb katoliškega shoda v Ljubljani. Treba se je sedaj hitro pripraivfljajti po vseh naših župnijah, po vseh naših društvih. Bratje Hrvati se pripeljejo na katoliški shod v Ljubljana z velikim posebnim vlakom. Spremljali jih bodo
njihovi škofje. Cehi pridejo tudi s posebnim vlakom, tudi Poljaki agitirajo živahno za udeležbo na katoliškem shodu. Posebno veličasten bo prizor na! Kongresnem trgu, kjer bo zbrana pri sv. maši vsa velika množica in kjer se bode slovansko in hrvaško ljudstvo na čelu svojih škofov posvetilo Brezmadežni. Z'ato se pa dvignimo vsi,, da bomo navzoči pri tem slovesnem, zgodovinskem trenutku! Po slovesni posvetitvi Brezmadežni bo mogočna manifestacija slovenskega in hrvaškega ljudstva za sivolasega našega vladarja, ki letos praznuje 651etnico svojega vladanja. Sto let je letos, odkar smo prišlij od Francozov nazaj pod avstrijskega orla,, zato je trenutek najprimernejši, da damo duška stari slovenski zvestobi do avstrijskega prestola. .Vsak naj se torej potrudi, da bo vse to kar najbolj slovesno. Posebno pa prosimo, da pride kar največ narodnih noš! iTo mora biti ob enem tudi prava, Velika slavnost naših prekrasnih narodnih noš! Dva meseca imamo čas za podrobne priprave, če vsi iv vsaki župniji store, kar jim je mogoče, bo o katoliškem shodu v Ljubljani ves svet govoril!
Odpust rezervistov. Armadni nadzornik v Sarajevu je podaljšal dopuste onim rezervistom, ki so prideljeni XV. armadnemu zboru, na 21 dni in zvišal odstotek onega moštva, ki odhaja na dopust, od 4 na 6 odstotkov prezenčnega stanja.
Kako gospodarijo nemškutarji na Koroškem. „Mir“ piše:	V konkurz je prišla znana, po domače
Mežnarjeva gostilna v Pokrčah, s posestvom vred. Kakor zna|no, je dosedanji posestnik, Adam Sihler, celih osemnajst let kot župan zvonil veliki zvon po-silinemšfcva v pokrški občini. i,jKan Pfofen und kan Bindišen“, to je bilo njegovo geslo. In v teh osemnajstih letih je zažuptanil celih 10.000 K, reci in piši: desettisoč kron občinskega denarja! „Fr. Stimmen“ in „Bauernzeitung“, zakaj pa tako presneto in pobožno molčita o tej smrdljivi zadevi? ,,,|Stajerc“, halo! Molčite, kakor da bi bili v cerkvi! Vsaj od-kašljajte se inalo ! Uradno je primanjkljaj dokazan, in posestvo, njegovo premoženje, ne more pokriti še vsega. Žalosten konec Sihler jeve slave in oblastnosti njegovih otrok! Pomilovanja vredni so le tisti poroki, katere je zapeljal, da so se s podpisi in svojim imetjem zavezali, da stojijo dobri za dsak primanjkljaj v občinski blagajni, !Za danes priobčimo samo to. Zlanimivega gradiva izza časa Sihlerjevega župajnov!anja pa imamo še nascente. S posebnim za-nimjainjem, ali pa tudi ne, je opazoval tudi gosp. dr. Mètnitz nelepi polom svojega adjutanta v pokrški občini. Res, lepe cvetke poganja koroško nemškutar-stvo . . .
Nemška drznost. V Ljubljani vlada veliko razburjenje. Nemci so si dovolili v naši prestolici vne-bovpijoČo predrznost. Pri pogrebu gospoda profesorja Pajka so nemški profesorji na realki prepovedali slovenskim; dijakom nositi venec s trakovi v deželnih barvah, ker so te barve slovenske. Predno se je pogreb pričel pomikati, so profesorji imeli kar na cesti konferenco z ravnateljem, ki je konečno stopil k nosačem venca in jim zapovedal, da morajo venec položiti na mrtvaški voz. Občinstvo se je zgražalo ob takem postopanju, ki mu je nedostajalo vsake pijetete in ki je bil vse obsodbe vreden izbruh onega vsenemštva, ki za to, da si služi kruh na naši zemlji, žali vse, kar nam je najljubše. Treba bo pač že enkrat za vselej pojasniti tem pedagogom, da sme naša mladina spoštovati barve dežele., ki je po svojih sinovjih prelila potoke krvi za državo. Treba bo oholim nemškim profesorjem pokazati, da naše deželne barve niso tuje cunje, s katerimi bi oni pometali. Pričakujemo, da bodo naši kranjski bratje tako obračunali s predrzneži, da jim bo za vse čase miinulo veselje do takih izzivanj. Bilo bi v nečast celi Sloveniji, če bi tako žaljenje mirno prenesli.
Liberalno poročevanje. „(Slovenski Narod“ je glasilo liberalne inteligence. Že obzir na to „.inteligenco“ bi mlu narekoval, da bi bil v svojih poročilih točen in vesten. Toda kako je v resnici? Sobotni „Slovenski Narod“' poroča na pr. med brzojavkami, da so vsi Jugoslovani glasovali za proračunski provizorij, za Tbmschikov predlog za železničarje pa le napredni Jugoslovani. V resnjioi je pa Hrvaško-šlo-venski klub glasoval proti provizoriju, saj je bil na glasovanju celo veliko radikalnejši 'dr. VerstovŠe-k'ov predlog o prehodu na dnevni red in za iTom-schikov predlog.
Zadruge, Članice Zadružne zveze v Ljubljani, opozarjamo Še enkrat na glavno skupščino, ki se vrši v sredo, dne 25. t. m. v Celju. Zjačetek ob 10. uri predpoldne. Važno bo ne le poročilo o petletnem delovanju pododbora in članic, temveč tudi razprave o nadalnjem zadružnem delu na Spodnjet-'Stajerskem, pri katerih se bo izrekla majrslikajtera nova misel in se storili velevažni sklepi. Vsaka zadruga naj pošlje zastopnika!
Nova kardinala postaneta v kratkem: dunajski nadškof dr. Piffl in kolinski škof Hartmann.
Rafaelova „Sveta družina“ najdena. Pri nekem trgovcu z antikjvitetami vi Moskfvi So našli slovito Rafaelovo sliko „(Sveta družina“, kil so jo že dalje časa smatrali kot izgubljeno. Italijanska vlada je naprosila rusko, naj sliko zapleni.
Štajersko.
Maribor. (Franc Kralj f.) Včeraj, dne 22. t. m. popoldne je umrl poštni oficija! gospod Franc Kralj
v 50. letu svoje dobe. Zapušča vdovo in štiri sinove. Pogreb se vrši , jutri v torek, ob 3. uri popoldne od hiše žalosti Blumengasse 27, na mestno pokopališče. Ranjki je bil odločen Slovenec, ki ni zatajil nikjer svojega materinega jezika. N. v m. p. !
Maribor. Kakor izvemo, odpre v kratkem v najšem mestu novo odvetniško pisarno dr. Koderman, sedaj odvetniški kandidat v Celju.
Maribor. Dne 21. junija je bila pokopana na mariborskem pokopališču nekdanja posestnica pri Sv. Petru, sedaj zasebnica v Mariboru, Marija Golob, v 68. letu. Bila je zelo priljubljena, kar je pričal velik pogreb. N. v m. p.!
Sv. Peter niže Maribora. Dne 19. junija smo ob obilni udeležbi pokopali daleč na okrog poznano gospodinjo Jožefo Kokol iz Metave. Kruta sušica ji je v kratkem času pretrgala nit življenje v 55. letu. Pokojna je bila skrbna gospodinja ter usmiljenega srca. N. v m. p.!
Sv. Barbara niže Maribora. V soboto, dne 14. junija, nam je gosti dim v Zimici naznajnil, da gori hiša Alojzija Cvikla. Pogorela je hiša, hleve so pa obra)nili- Ogenj je nastal, ker so se vinele saje v dimniku. Nekateri posestniki pazijo premalo na to. Ker je bila hiša s slamo krita, se je ogenj naglo razširil. Zavarovan je bil posestnik le za malo svotico.
Ruše. Nevolja naših poštenih Rušanov je vs-kipÄa do vrhunca. V naš lep., pohorski kraj se zaletava že vsaka, taka ali taka spaka, da le grdi naše somišljenike, bodisi že osebno, ali v objižju osebe. Dopisnika, prenapetega liberalca iz Ruš poznamo že iz dobe, ko je v Rušah na „jKrošnarjevem“ dvoru z racami cirkuziral, a mi smo branili že tedaj „svoj dom premili.“ Podvržene dopise iz Ruš pa naj gospod mogoče naslovi drugič: „Sv. Lenart v Slov. gor.“ Poznamo se!
Ruše. V nedeljo, 'dne 13. julija, priredi po-dravtekai podružnica Slovenskega planinskega društva izlet čez Bolfenk k Sv. Arehu na Pohorju. Podrobnosti priobčimo v kratkem.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Slavna posojilnica je darovala po šentlenartski. podružnici naši Slovenski Straži 50 K. Enako svoto je poklonila društvu „Edinost“ pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Za oba velikodušna darova najprisrčnejša zahvala.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Naš liberalni vodja je bil tako človekoljuben ter je posvetil v „Jlustrovanera Tiedniku“ par besedi našemu pokojnemu Arnušu. Seveda se ni mogel vzdržati, da bi pri tej priliki ne napadel somišljenikov pokojnega. Gospod general, vprašamo vas: Kako pa se strinja vse to z vašimi prejšnjimi napadi v „Slov. Narodu“ ? In: ali ste pozabili tiste i ostre besede, katere vam je pokojni povedal v obraz v zadevi tožbe Kossär? Čudimo se vašemu kratkemu spominu in pa vaši — drznosti !
Ptuj. Novega slovenskega odvetnika; dobimo. V kratkem se naseli pri nas k'ot odvetnik dr. Anton Gosak, sedaj odvetniški kandidat v Ljubljani.
Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov se bo vršjilo dne 5. julija in dne 16. septembra t. 1. od 8. do 10. ure predpoldne; sprejemni izpiti pa bodo iste dni od 10. ure naprej.
Marenberg. Na Alojzijevo nedeljo, dne 22. t. m., je dobila tukajšnja mladeniška Marijina družba novo zastavo, ki jo je blagoslovil prečastiti gospod dr. Hohnjec. V pridigi je podal zbranim mladeničem šopek krasnih naukov. Gospodu doktorju, ki se je popoldne odpeljal k slavnosti v Pliberk na Koroškem, kličemo: Bog plati!
Oslušovci pri Veliki Nedelji1. 'Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 29. t. m., to je na Petrovo, popoldne ob pol 4. uri, v gostilni gospoda Kovačeca političen shod. Govorit pridejo poslanci ptujsko-ormoiškega okraja. Pristaši, agjiijirajtef za številno udeležbo; posebno bi bilo želeti, da se udeležijo shoda volilci iz marjetske fare.
Konjice. (Volitve v okrajni zastop.) Dne 31. majnika t. 1. bi se bile imele vršilti volitve v okrajni zastop konjiški in sicer volitev načelnika in namestnika. Ker pa ni prišlo do sporaizuma, je bilo zborovanje nesklepčno in okrajno glavarstvo je zopet razpisalo volitve na soboto, dne 28. t. m., ob 10. uri do-poldhe.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. V četrtek, dne
19.	t. m., se je vršil pogreb Andreja Skajnleca, ki ga je vodil njegov sin, velečastiti gospod župnik Skamlec iz Leskovca. Na sedmini so se spomnili pa tudi naše Slovenske Straže. Ferlinc Roza je nabrala 15 K 20 vin. Slovenci, vedno in povsod izvršujmo narodno-obrambno delo!
Koroško.
Slovensko katehetsko društvo za Koroško vabi na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 25. t. m., v Bistrici v Rožu. Ob eni uri popoldne bo praktični nastop v ondotni šoli (častiti gospod Morti), na to pa razgovor o katehezi in katehetskih zadevah v gostilni pri Kramarju.
Listnica uredništva.
O’ r m o ž. Za list preobširno in tudi nevarno. Izročili smo poslancu. Pozdrav!
Stran 4.
Tret
Dunaj
Loterijske Številke.
18. junija 1913	58 44 11 16 43
21. junija „	31 18 32 34 81
Služba organista in cerkovnika
se takoj odda v Slovenski Bistrici. Stalna letna plača brez slučujnih dohodkov in zbirce znaša 600 E. Prošnje s priporočili župnih uradov se naj pošljejo na župnijski urad v Slov. Bistrici. 139
Vsled družinskih razmer se na Spodnjem Koroškem proda:
lepo posestvo
na katerem se lahko redi kakih šest glav goveje živine in par konj. Gospodarski stroji so napravljeni na močni vodni obrat. — Naslov iz prijaznosti pove: Trgovina železnine „pri zlati kosi“ J. B. Hafner, Celovec Paradaisergasse št. 3.	133
Županstvo Ranca,
pošta Pesnica proda prav poceni zelo dobro ohranjeno:
mostno tehtnico,
s katero se lahko zvaga 4000 kg.	132
XXXHXUXXXX
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Belilnica voska, obrt medu in vošcenin
F225 Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Pozor!
naicenejii' klobuki 3S*
se dobijo samo pri
Fu Piacotta : PM*
° Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
S T R rA 2 Ä.
Trgovina s steklom, porcelanom in k&menino
I^Kleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, 'svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
23. j unij a 1913.
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po« sojilnični hiši na Ringu.
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p?rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od znnaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celjn, Schmidgasse št. 3.
Velika narodna trgovina
KHSiVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
Vzorci na razpolago I
m»
iM
m,
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bakPRP Podružnica:
' Maribor,	Ptuj,
Kasamska ulica 9	Samitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnio, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu.
Perilni kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Enpnjem po najviši! ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po čem. 98
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Pfarrhof-
? gasse 3.
Cementna dein
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Meljskem dvoru Maribor
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strežno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Marib r
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VT
od dne vloge do dne vzdiga
z neomejeno zavezo
(Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Ma cesta štev. 9
!'......I PPVO
pučunči s L januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
iskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena se najboljllml stroji, z lastnim električnim obratom, naj no vej limi črkami ln čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, stenske ln druge koledarje.
Za vlš. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske In druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge h društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
♦♦ m»«
Založnik in izdajatelj: Konzorcij »Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.