Lls* Izhaja od oktobra 1947 ">t tednik - Od 1. januar-a 1958 kot poltednik — Od '* Januarja 1960 trikrat te-fcnsko, in Sicer ob pone> fcljkih, sredah in sobotah ♦v v;vsvs .%%.......:&•>>>: ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, PONEDELJEK DNE 29. APRILA 1963 LETO XVI. — ST. 50 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0b praznovanju Prv«ga maja Letošnje praznovanje 1. maja sovpada z izredno aktivnostjo naših delovnih ljudi, ki na predvolilnih zborovanjih analizirajo dosežene uspehe na različnih področjih našega družbenega življenja. Rezultati našega dela — doseženi v obdobju 1957—1962 — nam zgovorno pričajo, da je le v pogojih razvitega delavskega in družbenega samoupravljanja ter sproščenega delovanja delitvenega sistema ob upošte-vnju ekonomskih zakonitosti možno doseči take rezultate. V tem času se je industrijska proizvodnja pri nas povečala približno za 66 odstotkov — povprečno 11 odstotkov letno. Tako povečana proizvodnja je začela preraščati domače potrebe, izpopolnjevala In izboljševala se je kvaliteta izdelkov in naši delovni ljudje so začeli iskati in razširjati sodelovanje s tujino. Izvoz se je povečal za 22 odstotkov, v 1957. letu je znašal 22 dolarjev na prebivavca, lani pa že 37 dolarjev. To so le drobci Iz našega ekonomskega razvoja, ki pa imajo svoj odmev v nenehnem Izboljševanju družbenega In osebnega stan- darda. Zidali smo nove šole, ceste, stanovanja, povečevali osebne dohodke ob povečevanju produktivnosti itd. Ta napredek je še prav posebej viden pri nas na Gorenjskem. Vsi uspehi na gospodarskem in družbenem področju so rezultat fizičnega in umskega dela posameznikov, ki po svoji udeležbi dobivajo ustrezno mesto v družbi. Sprejetje ustave SFRJ, ki v ospredje postavlja človeka kot nosivca celotnega druž-beno-ekonomskega sistema, pomeni velik korak naprej k osvobajanju in demokratizaciji njegovih odločitev. Zato ni slučajno, da so razprave v teh dneh bolj delavne kot praznične. Vsi napori so namreč usmerjeni v to, ali bo občinska skupščina ustrezala zamisli, kakor je postavljena v novi ustavi. Povezava doseženih uspehov in ugotavljanje nalog, ki nas v prihodnjem obdobju čakajo, se zrcali v izbiranju in potrjevanju kandidatov. Pri vsem tem delu nenehno poglabljamo delavsko in družbeno samoupravjanje, ki bo dobilo svoj odraz v statutu komune in statutih delovnih in krajevnih skupnosti. Pri tem nam bo v okviru formulacij, ki jih postavlja ustava, predvolilna aktivno«/ v veliko pomoč, da bo delo dobro opravljeno. V to delo naših ljudi zre milijone delavcev po vsem svetu. V zavest teh ljudi iz dneva v dan bolj prodirajo progresivna stališča. Zato je naša dolžnost, da dobijo v rezultatih našega dela potrdilo, da je edino delavski razred tisti, ki naj o svoji usodi odloča sam. Naša dolžnost je, da podpiramo vse de« lovne ljudi sveta v borbi za mir, solidarnost, sodelovanje socialističnih sil in da podpiramo osvobodilna gibanja v svetu. Pri tem ne moremo mimo pravilne politike, ki jo vodi naša socialistična skupnost na čelu s tovarišem Titom, da se problemi in spori v svetu rešujejo miroljubno in sporazumno. Uspehi, ki smo jih dosegli v 20 letih graditve nove Jugoslavije — za kar so darovali mnogi svoja življenja — so nam lahko samo spodbuda za odpravljanje napak in še hitrejše in večje prizadevanje za razvoj socialističnih odnosov pri nas in v svetu. VILI TOMAT TE DNI PO SVETU # FIDEL CASTRO V SOVJETSKI ZVEZI Predsednik kubanske vlade Fi-del Castro je prispel na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Premier Fidel Castro je prispel na obisk z reakcijskim sovjetskim letalom »TU-114«. 9 VOLITVE V ITALIJI V Italiji so bile včeraj četrte parlamentarne volitve po vojni. z« izid volitev vlada v Italiji izredno zanimanje. Volitve so sredi dinamičnega razvoja italijanske industrije. # VOLITVE V AVSTRIJI Včeraj so bile v Avstriji tretje povojne volitve za predsednika avstrijske republike. Glavni volilni boj se je vodil med sedanjim predsednikom dr. Scharfom In kandidatom Ljudske stranke Inž. Juliusom Raabom. # HARRIMAN ODPOTOVAL IZ MOSKVE Posebni odposlanec predsednika Kennedvja Harriman je izjavil novinarjem, da je zadovoljen z obiskom v Moskvi. Obisk je bil posvečen predvsem razgovorom o ureditvi Iaoškega vprašanja. # KRITTKA FRANCOSKE POLITIKE Ameriški državni podsekretar George Bali Je kritiziral francosko vlado zaradi njene težnje, da ustvari lastne atomske sile, neodvisne od ZDA. # SPOMENICA KURDOy Predstavniki Kurdov so sporočili iraški vladi spomenico o osnovnih zadevah Kurdov. Kurdi zahtevajo, da mora biti za iraškega podpredsednika izvoljen kurdski predstavnik, da morajo v Kurdistanu ustanoviti izvršni in zakonodajni kurdski organ, zahtevajo pa tudi delitev dobička pri prodaji iraškega petroleja. Priprave za letno sezono Jesenice — V 6redo, 24. aprila, je kolektiv gostinskega podjetja »Go-renjka« z Jesenic prevzel od TD Dovje gostinski lokal »Pod Kepo« na Dovjem, z namenom, da ga temeljito prenovi (stroški so določeni na 10 milijonov dinarjev). »Gorenjka-« pa predeluje tudi bivši trgovski lokal Delikatese v Mojstrani. Lokal bo odprt sredi maja, celotna investicija — skupno z opremo — pa bo veljal nekaj več kot 7 milijonov dinarjev. Tudi prenovitev teh lokalov je v sklopu splošnega prilagajanja gostišč sodobnim zahtevam turizma. Z. A. Zapisek na rob Dve razstavi Skof ja Loka - V prostorih Ljudske knjižnice razstavlja akvarele akademska slikarka Dora Pleste-njak, v domu Partizana pa razstavljajo tri podjetja (trgovsko podjetje Tržič v sodelovanju s tovarno prešitih odej »Odeja« Sk. Loka in podjetjem »Slovenijales«) pohištvo, presite odeje in posteljna pregrinjala. Pisati 6 obeh tako različnih razstavah hkrati bi bil absurd, če bi ne poiskali za obe skupni imenovavec: to sta dober okus in M kovna vzgoja množic. Dobremu okusu Je zadostila le prva razstava. Ljudska knjižnica je imela več ko srečno roko z izbiro tako posrečene oblike likovnega vzgajanja. Nekaj povsem drugega je razstava pohištva. Ce sploh ne omenimo ureditve razstave, ki je bila prenatrpana, in ne razstavljenega ■ pohištva, kjer smo zaman iskali izdelke novejšega datuma, se moramo vprašati, zakaj visijo na stenah itlčvredne slike. Ne vem imena avtorja, a to niti ni važno. Menim, da bi vsaj na taki razstavi, ki so jo propagirali pod naslovom »velika«, moral obiskova- | vec čutiti vsaj kanček okusa, ne, vsaj merico dobre volje za okus! Ce že niso pokazali pri pohištvu kaj novega in so razstavili ir.del- \ ke, ki smo jih že zdavnaj videli na najrazličnejših razstavah, bi vsaj na stene lahko obesili dobre reprodukcije ali dobre fotografije, ne pa slik, ki kvarijo okus in so navaden kič. — A. Pavlovec _____><_<____^^ _ PONEDELJEK, 2f. aprflfj* Ljudje in dogodki Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogd,"^J alci in navezal sodelovanje svetom. NI 0 de Gaulle sprejel na zna^ci!^ sko oporoko in razglasitev & da ta AHr»naiiPripveira naslW Na bonnskem dvoru so po nekajletnem zavlačevanju napravili težko p-Jčakovano oporoko. V jeseni se bo stari kancler Adenauer izselil iz palače Schaumburff in proti svoji volji prepustil krmilo bonnske vlade dosedanjemu pod-kanclerju in »stvarniku« »nemške- razvoja prvi In edini svetnik. Tako kot nekoč Bismarek si je Adenauer svoj politični ugled v drŽavi zgradil na moči in na nepopustljivi nemški doktrini. Izrabil je slabosti v nemški politični zavesti in tako brez težav postal neomejeni vladar in razsodnik, v vseh teh nalog svojega načrta, tem bolj je ško politiko z njegovim umikom postajalo jasno, da se njegova po- iz palače Schaumburg ne bo pre-lltlka odmika od ciljev In da Nem- nehal. čiji po njegovi zamisli nikoli ne bosta združeni. Tako cilj, zaradi katerega se je Adenauer s takšno neomajno vero navezal na zahod, ni bil izpolnjen in vedno manj je anglosaksonskim — težko zapuziti s kakšnim P,! vanjem jc francoski Pr ga gospodarskega čudeža« Ludwi-gu Frhardu. Razglasitev oporoke vladne stranke je pravzaprav prva nezaupnica, ki jo je vodstvo kr-ščansko-demokratske stranke izglasovalo proti Adenauerjevi volji in proti Adenaucrjcvemu nasprotovanju. V zakristiji Adenauerjeve stranko so že nekaj let tiho godrnjali proti politični utrujenosti v Bonnu letih je Adenauer stal na čelu za- upanja, da bo Izpolnjen, hodnonemške vlade kot železen Kljub tej zgrešeni računici pa mož. Zahodno Nemčijo je vodil po odhaja Adenauer v pokoj še ved- Zahodna Nemčija stopa v tem času na zelo pomembno križišče. S kronanjem Erharda pričakujejo vsaj v pičlih obrisih preusmeritev zahodnonemške politike. Erhard da za Adcnauerjevega »«-—. ^ je po svojem političnem značaju Seveda bi bilo nesmiselno i da se bo zahodnonenika P" drug človek. Že pred r^kaj mese- obrnila na glavo. Vetjih Pret ^ in po politični vzgoji popolnoma da se bo zahodnom-mka P" ^ drug človek. Že pred r^kaj mese- obrnila na glavo. Ver jih Pren%. ci je v neki Izjavi novinarjem po- najbrž tudi pod Erbardnvim vedal, da bo pod njegovim »žez- stvom ne bo, ker nemške P° a 1„™ a__, ■____,,_ . .____ . . . . . _ . .____1«rii. svojem nepopustljivem načrtu navezovanja na zahod In postopnega preraščanja v to zahodno skupnost. V moči zahoda, v moči Zahodne Nemčije priklenjene na zahodne države, je videl možnost, da lepega dne združi obe Nemčiji. njihovega voditelja, vendar je bil Cim bolj pa je svoj načrt uresnl-in ostal Adenauer v oltarju povoj- Čeval, s čim večjo doslednostjo in no zelo močan. V zavesti zahodnih Nemcev bo ostal zgodovinska osebnost, ki zasluži, da mu spomenik postavijo nekje blizu Bis-mareka. Ker bo po jesenski zamenjavi Adenauer ostal še vedno v Bundestagu, bo njegov glas iz zadnjih klopi najbrž velikokrat bolj upoštevan kot besede mini- nega zahodnpnemškega političnega zavzetostjo se j« loteval političnh strov. Vpliv Adenauerja na nem- lom« imel besedo sleherni nvni ster v vladi, kar se je do sedaj bolj redko dogajalo. Ministri ,s;> bili navajeni poslušati starega kanclerja Adenauerja kot očeta in starec je suvereno odločal zlasti v zunanjepolitičnih vprašanjih. Erhard zagovarja tudi bolj prožna in liberalistična stališča. Zlasti so njegove zamisli drugačne glede gospodarskega sodelovanja. Aden-auerjcvo ozkost v navezavi gospodarskih stikov s šestimi državami Skupnega trga je vetkrat grajal. Drugi imajo občutek, da bo Erhard, ki Ima zaledje v zahodno-nemšld industriji, pustil na cedilu ne določajo samo kanclerji, * . ker po »železnem m5 ^ iti, je že napovedal, da ^ Erhardovim vodstvom zna is ^ sam v vlado. Tako bi se v]a~].^, nekaj časa, do prihodnjih ^ zopet bolj utrdila. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudie in dogodki # Lludte in do Promet se postopoma dviga • Promet trgovskih podjetij na 9 drobno v ljubljanskem okraju • se je v prvih treh mesecih le- • tošnjega leta postopoma dvigo- • val in tako od 6 milijard di- • narjev In pol t januarju, v • marcu dosegel 8 milijard 800 tl-9 soč dinarjev. Porasle so tudi d cene — za 6 odstotkov so v • marca višje, kot so bile v mar- • cu 1962. Založenost trgovin tudi v tem obdobju ne zasluži najboljše ocene: primanjkovalo je koruznih izdelkov, južnega sadja, boljših vrst kave, nekaterih dišav in rozin, zelenjave (proti koncu marca se je izbira zelenjave začela povečevati); v tekstilnih trgovinah 6mo pogrešali kvalitetnejših modnih artiklov; trgovine z železnino in tehničnim blagom so bile v marcu bolje založene kot v prejšnjih mesecih, primanjkovalo pa je izdel- ratov, likalnikov z regulacijo In podobnega. Normaliziralo 6e jo poslovanje trgovskih podjetij s kurivom, ki pričakujejo večji promet v teh mesecih, ko nudijo precejšen popust. Na Gorenjskem so v marcu nižje cene od lanskega povprečja pri gradbenem materialu (za 2,5 odist.) in pri higienskih potrebščinah (za 1,8 odst.). Cene za vse ostale vrste prodajnega Naga so višje za 5,1 odst., kar je nekoliko nižje od okrajnega povprečja (5,5) in povprečja ljubljanskega območja (5,8) m višje od zvišanja na novomeškem območju (4,3). Razen pri zelenjavi in sadju, pri katerem so se cene v prehodu med zimo in pomladjo nekajkrat celo podvojile, so zabeležili še naslednje občutnejiše podražitve: izdelki iz žit 15 odst., maščobe 8 odstotkov, alkoholne pijače 9.6 od-i stoikov, obutev 9,5od 26 odst. preživlja s kmetijsko proizvodnjo, 4 odst. občan°^.eV račun obrti in gostinstva, medtem ko 70 odst. pI]fblV^u|i)CflO^ s sredstvi, ki jih ustvarjajo z delom v raznih sektorjih gospodarstva. . ^fi # TRŽIČ: Število zaposlenih se Je od leta 1957 do scd*oJ5 o* čalo za 7,4 odst. ali za 321 oseb. Trenutno je zaposlenih čanov. ^ \0*^ # Po podatkih glede na število prebivavcev, ki Jih ^fl/P % uradi v posameznih občinah ln po podatkih o Številu ^> # Je razvidno, da Je v vseh občinah skoraj polovico ob # slcnih. Gorenjski fantje, ki služIjo vojaški rok, pošiljajo iskrene čestitke k prvemu maju vsemu delovnemu ljudstvu, sorodnikom in znancem: Jože Vidk, Mitja Kalčič VP 3065/15; Mirko Derlink VP 3065/10; Alojz .Mohorič VP 3065/16; Srečko Travnik VP 3065/14; Janez Rihar, Pavle 2os, Janez Novak VP 3063/15 in Jure Jerič, Janez 2umer VP 3065/15 vsi iz Som bora; Stane Pir-nat VP 1202/12; Peter Rezar VP 1202/14; Ivan Vodeb VP 1202/14; Janez Hafner "VP 1202/11; Alojz Mav VP 1202/12; Tone Podnar in Martin Kadivec VP 1202/15 vsi iz Travnika. Ob prazniku dela 1. maju čestita vsem bravcem in sodelavcem (P GORENJSKI TISK i" NESREČE MED PREHITEVANJEM SE JE PREVRNIL NA NJIVO Kranj, 28. aprila — Včeraj ob 5.40 se je pa cesti II. reda Naklo —Ljubelj, 100 metrov pred 'priključkom na cesto I. reda, prevrnil na njivo osebni avtomobil KR 30-17, ki ga je vozil Ludvik Mekuo. Do te nesreče, ki je terjala okoli 90.000 dinarjev škode, je prišlo, ko je Mekuč prehiteval neki tovorni avtomobil in pri tem zapeljal preveč na levo. SPREGLEDAL SPREMEMBO SMERI V soboto zjutraj ob 7.30 sta na Ljubljanski cesti pri odcepu v tovarno »ISKRA« v Kranju trčila tovorna avtomobila MB 49-29 (voznik Herman Istenič) in LJ 71-74 (voznik Omer Catenić). Oba shode ha obeh vozilih, je prišlo, ker je Istenič, ko je zavijal v »Iskro«, spregledal spremembo smeri. AVTO V BLEJSKO JEZERO To bi bil nedvomno lahko naslov prvoaprilske Šale, vendar Je popolnoma istoveten sobotnemu v navo*i'u (pretres možganov), r. din. jc škoda minimalna. * NENADNO ZAVIJANJ KOLESARJA - Včera'Jk- Tržič, 28. aPrJ!aTLA trfil» A> 16.35 sta na cesti JLA loflpn stav« P^o KR 14-027 in kolesar• * I Kolesar je vozil iz r logodku. Alojz Potočnik si je za- j T^^iiT nenadoma zav iiv jfap mim\ irr,*m\» s čolnom po jezeru I ■ « —.~-;ctn not. .„acS* želel vožnja in parkiral svoj avtomobil KR 44-95 na Kidričevi cesti pri -hiši št. 4 na Bledu. Ker ni zavaroval avtomobila z ročno zavoro, se je avtomobil sam zapeljal s ceste v jezero in se potopil približno 4 metre od obale. Ko so vozilo potegnili iz jezera, so ugotovili za 20.000 dinarjev škode. NEPRAVILNO PREČKALA CESTO - in zaprl motoristu nju sta se okoli DJ< motorist m zena lih pa je škode. OTROK PRITEKEL NA CESTO 1Ia^KaCsi. Mojstrana, 28. apr . ,e sti IV. reda v vasi £>t z jn noči ob 18.20 Jože Kov »gr Kranj, 28. aprila -- Včeraj ob 11.30 je Jože Ivane z osebnim avtomobilom KR 17-15 na Maistrovem trgu podrl Angelo Bergant, sta vozila v Kranj. Do trčenja, j ki je nepravilno prečkala cesto, ki Je terjalo za okoli 40 tisoč din | Dobila je težje telesne poškodbe 1 pripeljan pritekel mu. vtem pa je nenadoma ^ kega dvorišča otrol Otroka so s "V1. težjim' Pl_jni#jic" eniško bol 2NEDEUEF, 79. aprila 1963 Maš volimi sistem Nadaljevanje m konec) 'st'h. kofaS°Van'-e SC opravi na voliščih, in sicer praviloma na Postopek - 0 bile volilve za odbornike občinskega zbora. Tudi Je v glavnem isti, z naslednjimi posebnostmi: istega dni .S° vo,i.,vc poslancev, ki jih volijo v zvezni zbor občani, Vsa VoliJ8 Vonfve Poslancev v republiški zbor, se lahko opravijo Posebni "n°pravi';l na islm voliščih, vendar pa vodijo volitve za v«iu Voll'ni odbori in morajo biti vsa volilna opravila opravljena Salc zbor posebej > Za voli ti glasu*' * °*SC k' služijo vojaški rok ali so na orožnih vajah; enota oz'6'0 ZU ^ar-didate tiste volilne enote, v kateri je vojaška v kater lroma vojaški zavod, v katerem služijo vojaški rok oziroma crem so na orožnih vajah. ___S tistem k P?trc^'om lahko glasuje volivec, ki na dan volitev ni v V kraju ^'v' V katerem ie vpisan v volilni imenik, in sicer glasuje treh ri*.i V *aterern je na dan volitev. Potrdila se lahko izdajajo do n dn» Pred volitvami. % če I za poji« 1,3 vo"tvab kandidiral en ram kandidat, je izvoljsn v Vollln C«a' ^C ^e zan^ g'asova'a večina vseh volivcev, ki so vpisani lena, 8e men*ke na območju volilne enote. Ce ta večina ni dose-r*la'dv raZP ^° P°novne volitve; če pa sta na volitvah kandidi-hajvec aia'1 Več kandldatov, je za poslanca izvoljen tisti, ki dobi r**Dli»i SOv' *e Pa d°bita dva ali več enako število glasov, se *"eJO Ponovne volitve. VlJi. ROKI ZA VOLILNA OPRAVILA u l Volitve bodo: • v občinski zbor delovnih skupnosti, razen podskupine kmetijstva, v°liŠčn ^V"l't}'e Poslancev v zvezni odbor se določijo tudi posebna * 1963: ** 1963: J«. 6. v občinski zbor in v kmetijski podskupini občinskega zbora delovnih skupnosti, volitve v okrajno skupščino in volitve poslancev za vse zbore republiške in zvezne skupščine v občinskih skupščinah, 1963* • splošne volitve po občanih v zvezni zbor in v republiški zbor za poslance, ki so bili izvoljeni v občinskih skupščinah. do i ROki ** vla*anie kandidatur: 5. l%v za občinski zbor delovnih skupnosti, razen za podskupino kmetijstva, d<> 10. 1963: 5- 1963: ?a občinski zbor in za kmetijsko podskupino občinskega zbora delovnih skupnosti, za vse zbore republiške in zvezne skupščine. Novi proizvodi ln rekonstrukcija «... • S(> domai"11 ~ "'»tfebo tržišči -kot tu.iega — kakor koIektiv .PoLrnšnikov so napotile ^čneaa J??n°-lcevinskega mena- ma i,ft . Kr>vinstcega mehanikih t Jet->a »Tehtnica« vŽe-^Hišap:^ ra7m-5,Jan.ju ne le Pr0 jnju ...... -Manju ne le o tPlTlv>v asnta proizvo- "■Zvo:Iovl v"*1' ° uvaianiu r-°vih ***°>8a<»u ' omenimo: pol-6n>o j« dtaj|^.naJU9ka tehtnica, ki :avl'anj, lal>OlHT tehtnica za tt.*olavljan, ' uvažali, tehtnica za S?na laW kva,i»«"te žita in pre- J?** nov : k0t pravi'°. predvi-! ^totknJ*?1 br«-nT>rodukt za PS,° « vu t,a tr> Povečanje bo >^ te?**** izra/a Uvedh J*0*«* v ° novjh proizvodov je ^nJe voVnuPOlt?red'ni Oin^irjev ^ - Prva etapa pn- zvec&l vpra-orov. Odločil: i jo, ki bo kon bo verjetno končana že v letošnjem iletu (8 milijonov) in bo zajela montažne, obdelovalne in pomožne prostore ter sanitarije. Po končani celotni rekonstrukciji pa računajo s povečanjem brutopro-dtikta za 200 odstotkov in s stoodstotnim povečanjem števila zaposlenih. Izdelke podjetja vedno bolj cenijo tudi na tujem trgu, čeprav je včasih specialnim željam inozemskih kupcev težko ugoditi. Nedavno so iz »Tehtnice« poslal: vzorce svojih izdelkov tudi v ZAR. Zaenkrat usmerjajo svoj iz-voz še prek zagrebškega izvoznega podjetja »Jugosanitarija«, upajo pa, da bodo v nekaj letih začeli izvažati samostojno. Lani je kolektiv »Tehtnice« ustvaTil 90 milijonov, letošnji plan realizacije pa napoveduje 105 milijonov din.-trjev. — St. S, Kolektiv »Blektro« Žircvnica čestita svojim odjemnvcem za praznik dela IZ NAŠIH KOMUN PRED DANAŠNJO SEJO ObLO KRANJ Gospodarjenje v ospredju Danes ob 8. uri se \vAn zbrali odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Kranj na 83. skupno sejo. Izmed petnajstih stvari, ki so na dnevnom redu, je v ospredju poročilo o izvrševanju družbenega plana in proračuna te občine v letošnjem prvem četrtletju. Obširno poročilo ugotavlja, da rezultati proizvodnje v prvih treh mesecih povsem opravičil jejo osnovne cilje in naloge razvoja v tem letu. Vendar pa isto poročilo tudi omenja nujnost, da se gibanje gospodarstva nenehno spremlja in tako o Praznovanje organizira združenje borcev NOV občine Radovljica ob sodelovanju z vsemi' krajevnimi organizacijami v Begunjah. Z budnicami in koncerti bodo začeli že zgodaj zjutraj. — Glavno srečanje pa je predvideno ob 9.30 in slavnostni del ob 10. uri za gradom pri grobovih talcev. Udeležence bodo prevažali s posebnimi avtobusi z železniške postaje. Srečanje naj bi omogočilo številnim občanom, da se po tolikih letih dobijo ter pogovorijo o nek-clanjih in današnjih časih in ob tem tudi obogatijo skromno dokumentacijo o nekdanjem trp-' -nju. PD Radovljica je bilo ustanovljeno leta 1895. v Radovljici. Tako teče že 68. leto društvenega življenja - planinstva v Radovljici. V društvu je včlanjenih nad 1300 članov, od tega je preko 500 mladincev in pionirjev. Društvo upravlja in oskrbuje tri planinske postojanke: Roblekov dom na Begunjščiei, Valvazorjev dom pod Stolom in Pogačnikov dom na KriPikih podih. Ima več odsekov: alpinistični, mladinrfki in marka-cijski. Tako kot vsako leto so tudi lotos radovljiški planinci na obenem zboru pregledali svoje delo v letu 1962. Iz poročil in razprave so pla-1 ninci zaključili, da je bilo dru-! štvo aktivno, da je uspešno in j pravilno razvijalo planinsko de-1 javnost. Pri tem moramo poudariti delo alpinističnega in mladinskega odseka, zakaj pred nekaj leti sta bila oba še prava začetnika. Alpinistični odsek je na občnem zboru z barvnimi diapoztivi — lastnimi posnetki — navdušil navzoče planince nad lepotami i gora. Mladinski odsek je z organiziranjem izletov, predavanji tečajev za gorske vodnike in tekmovanj prispeval in dosegel, da so mladi planinci spoznali nove kraje, znane po prirodnih lepotah ali iz NOB. To je bila glavna ugotovitev na posebnem posvetovanju predstavnikov delovnih kolektivov kranjske občine, ki je bilo v petek, 26. aprila. Udeležil se ga je tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in sedanji kandidat za republiško skupščino s tega' območja Janko Smole. Ugotavljali so pozitivne uspehe kot rezultat skupnih naporov. Hkrati pa so kritično pretresali tudi posamezne težave in iskali možnosti za njihovo premagovanje. Industrijska proizvodnja, ki je steber gospodarstva občine, je v prvih treh mesecih presegla obseg lanske proizvodnje za 12,2 odstotka. To je najvažnejši pokazatelj. Letošnji plan proizvodnje jc res le rahlo presežen v tem času, in sicer z 0,7 odstotki. Toda dinamika proizvodnje in gospodarstva vsako leto kaže manjčt uspeh v začetku in dokaj močnejši vzpon ob koncu leta. Zato so doseženi uspehi zadovoljivi. Res je, da trenutni uspehi in neuspehi posameznih kolektivov Število nesreč v upadanju Tržič — Na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije v BPT so med drugim tudi z zadovoljstvom ugotavljali, da je v podjetju iz leta v leto manj nesreč. Občutno zaianjšanje nesreč j je bilo zlasti v lanskem letu, ko \ so za nabavo zaščitnih sredstev j porabili 2,780.p00 dinarjev. Med- : tem ko je bilo leta 1960 108 ne-Sreč in je bilo zaradi tega izgubljenih 865 delovnih dni, je bilo ; lani 59 nesreč in zaradi njih 554 i izgubljenih delovnih dni. Zlasti I se je pomanjšalo število nesreč ! na poti na delo ali z dela. Raz vesel j i vo pa je, da je tudi letos Število nesreč v upadanju. Obvf** OBVESTILO °prav 10 vse lastnike hlodovine, da na zac* m° usiužnostnt° žaganje lesa Ut>—- pARSKlH obratih britof, cerklje, 'vor in na prevoznem gatru. i ^a navedenu -žganje |e 1 *aza«-sklh obratih opravija-Mo uslužoostno PVatu Britof ,1)trt,;,a za žaganje z olnjSavo, razen na l2c,anih Britof ]-!,.„ « "J, J~~. ' ," . K.'^r žagamo vse količine lesa v okviru Potrdil , ,?aRa Riitnf •l0 dnevu« ' a fa^a Gra obratuje K f'o 18. ure, in sicer: CSnicl oci i-maja do 30. junija 1963, na Jez- Orehku banetn rskcm od 1. julija 1963 do 31. avgusta 1963, 01 °d L septembra 1963 dalje. mi,"U;'^o hlod amo, da na navedenih obratih tudi za- ovino za žagan les. Lesni Industrija Kranj fržilka tovarna kos in srpov bo v kratkem zakljulila z gradnjo novih prostorov, v katere bo lahko preselila sedanji obrat, ki jc na prostoru, kjer bodosučeli z gradnjo stanovanjske stolpnice. — k;» ^liki: razširitev delavnice za ročno orodje izvirajo iz raznih objektivnih okoliščin in da ni moč tega pripisovati samo kolektivom. Zanimivi so podatki. Največ je bil presežen postavljen načrt v podjetju Exo-term, in sicer za 57,5 odstotkov; sledijo kolektiv Oljarice z 48,3 odstotki prekoračenim načrtom proizvodnje, Kovinar z 31,4 odstotki, Standard z 36,8 odstotki, Lesna industrija z 31,4 odstotki prekoračenim planom proizvodnje v prvem četrtletju itd. Med večjimi kolektivi pa prednjači tovarna IBI, kjer so fizični obseg proizvodnje povečali za 25,3 odstotkov, Planika za 18,2 odstotka, Sava za 14.7 odstotkov in podobno. Na posvetovanju so poudarja^ potrebo po medsebojnem posvetovanju in skupnem iskanju rešitev v težavah pri oskrbi s surovinami, obratnimi sredstvi in podobno. Ali že veste, da ... ... je ObLO Tržižč v svoji sedanji petletni mandatni dobi štipendiral 35 študentov srednjih, višjih in visokih šol. Za štipendiste je bilo porabljenih 12,862.000 dinarjev. V tem letu občina štipendira 23 študentov. ... je bilo v zadnjih petih letih za predšolske in vzgojno-varstvene ustanove na območju tržiške občine za osebne in materialne izdatke porabljenih 34 milijonov in 233 tisoč din. Stroški za iste namene so za letošnje leto predvideni v višini 9^28.3.000 dinarjev. I... obiskuje vzgojne zavode in redne šole v tržiški občini 1678 otrok, ki jih poučuje 73 učiteljev in profesorjev. Kako ravnati z živili Jesenice — Delavska univerza na Jesenicah je v januarju letos pričela z izobraževanjem delavcev — zaposlenih V gostinstvu.^ trgovini in ostalih panogah dejavnosti, ki se na katerikoli način ukvarjajo s prehrano oziroma živili. Od vsega začetka do danes je te seminarje obiskovalo 341 slušateljev. Seminarji so bili že na Jesenicah, v Mojstrani in Mar-tuljku. Glavni namen seminarjev je predvsem ta, da si delavci v teh strokah pridobijo osnovno znanje za ravnanje z živili. Prvi ciklus seminarjev bo zaključen konec maja, za preostale delavce pa se bo nadaljeval v jeseni. Jesenice •- V okviru programa idejno-politk nega izobražei prek Delavske univerze na Jesenicah se je v torek ponovno pričela mladinska dvomesečna večerna politična šola. Predavanja bodo dvakrat tedensko po dve uri. Za to obliko pridobivanja idejno-političnega znanja se je prijavilo 50 mladink jn mladincev, pretežni del iz terenskih in šolskih aktivov. Predavanja bodo zajemala snov iz gospodarstva in družbeno-poll-tične ureditve SFRJ in o vlogi mladih v delovnih črganizacijah. in samoupravnih organih. Iz • prvega oddelka mladinske politične šole, ki je bil zaključen že v marcu (za mladino iz Železarne) je uspešno opravilo zaključni izpit 25 slušateljev. — Z. rOlVEDFTJFV ™ I'** Iz spominov nekdanjih revolucionarjev Z rutami čez usta # V sedanjem naglem utripu življenja včasih pozabljamo, kako smo živeli nekdaj, zakaj časi se spreminjajo in z njimi se spreminjamo tudi ljudje in človek si v svojem hotenju k napredku ln ustvarjalnem iskanju boljših oblik življenja gradi vedno višjo stopnjo razvoja. Vse ovire, ki so se mu nastavljale na pot, je človek premagal. Vzdržal je v najtežjih preizkušnjah pred vojn c- mm ~ VINKO TRIPLAT ga revolucionarnega delovanja, premagal je nasilje in surovost vojne, v letih socialistične graditve pa je s pospešenim korakom hotel dohiteti zamujeno. Delavski praznik nas nenehno spominja, da obudimo in pomagamo oživiti nekatere prizore iz naprednega delovanja naših starejših tovarišev iz predvojne dobe. Kamorkoli bi stopili — na Jesenice, v Gorje, v Lesce, v Zasip, v Kropo ali pa kam drugam na Gorenjsko, povsod bi se srečali s takšnimi ljudmi. Toda čas beži in takšnih ljudi je vedno manj. Vendar pa jih je še nekaj med nami. Poiskali smo dva izmed njih. da bi nam pomagala razjasniti to in ono podrobnost iz naše preteklosti, VINKO TRIPLAT in JANEZ STRGOVSEK v Lescah sta znana svobodaša, naprednjaka in aktivna udeleženca m organizatorja številnih manifestacij, zborov in pohodov proti nekdanjemu vladnemu režimu in na-zadmjaštvu. Vinko Triplat je bil rojen v Lescah 1907. leta. Izučil se je za mizarja in delal v Vižmar-jih kot pomočnik ter v pivovarni Union in nato ostal eno leto brezposeln. Leta 1934 je prišel nazaj v Lesce in se zaposlil v Verigi. Tam se je takoj včlanil v Svobodo, po njeni razpustitvi 1935. leta pa jo postal član novo ustanovljeno Vzajemnosti. Drugi — Janez Strgovšek pa je začel politično delovati v Kropi, rojen pa je v Bohinjski Bistrici leta 1903, od koder se je v Kropo presolila vsa družina. Oče je bil čevljar, Janez pa so je izučil za Mjučaviničarja. V Kropi je bil Od 1927 do 1929 predsednik Svobode, ki je bila po zaslugi vodilnih ljudi izrazito 1< v o usmerjena, zato so jo po večkratnih preiskavah in grožnjah razpustili. To je bil prvi taksen primer v Sloveniji. Tovariš Strgovšek je imel že takrat dobre stike s Stanetom Žagarjem na Dobravi. Po njegovih nasvetih se je umaknil iz Krope in se naselil v Lescah. V tistih Časih je bilo zaradi klerikalnega nasilja in diktature stanje v Kropi takšno, da 06 jo izselilo več delav. aktivistov in revolucionarjev, med njimi Flori jan Rcsman, JaneztJa- špor.šič, Andrej 1'raprolnik, Franc Mohorič, Lenart Petra?, Miha Rajgclj in Jože Zupan. Posebno dobro se še oba spominjata sedaj že pokojnega Florijana Resmana, ki je bil eden najsposobnejših revolucionarjev, zelo razgledan mož in odličen govornik, da ga je bilo prijetno poslušati. Ohranila sta tudi mnogo spominov ra nekdanje predvolilne shode po Gorenjskem, ki sta se jih redno udeleževala. Najbolj zagrizen agitator tedanjega režima m pristaš ljotičevcev je bil inženir Cop, ki je vodil te zbore in nastopal kot govornik, ' Po zaslugi dobre organizacije delavcev — včlanjenih v Vzajemnosti, pa so se t: zbori, ki jih je redno obiskoval tudi komisar, predstavnik •reškega na-čelstva, navadno zelo klavrno končali. Tovariš Triplat se posebno dobro spominja zborov .v Le-šah, na Brezjah, v Zabreznici, v Lescah, v Radovljici, v Rib-nem, v Mojstrani in na Jesenicah. Govorniku — zastopniku vladne politične stranke — so postavljali vnaprej pripravljena vprašanja in ga tako pogostokrat zmedli in spravili v zadrego. Tako 6o ovirali potek zbora, pogost oka t pa so ga tudi uspeli razbiti. Tako je bilo na Brezjah, ko je ljudstvo ljoti-čevca Copa nagnalo .s fašistom. V Radovljici pri Kunsteljnu so ga pustili govoriti do konca, Potem pa ga jo vprašal .Tanko Torkar: »No, gospod inženir, koliko pa mislite, da 6te pridobili ljudi?« Odgovoril je, da bodo to pokazale volflve. Nato pa mu je nekdo zabrusil: Vaši so le tisti, ki ste jih pripeljali s seboj!« (To je bil pa navadno le komisar m nekaj žandar-jev). V Radovljici so na volilnem zboru 1938. leta sodelovali dr. Joža Vilfan, Aleš Stanovnik in Nace Kralj. Govoril je Miha Potočnik. Prvim trem pa niso dovolili govoriti, zato so si iz protesta nataknili nagobčnike« (usta so zavezali z rutami). V Lescah je bilo v tovarni Veriga pravo žarišče naprednoga gibanja. Složno so sodelovali sindikat kovinskih delav-eev skftpaj a člani Vzajemnosti. Kogar je volila Veriga, ta je bil gotovo izvoljen. Zato ni naključje, da v Lescah nikoli ni prišel na oblast noben klerikalni župan. Na delavski listi je bil dvakrat izvoljen tudi Vinko Triplat. Zbirališče članov Vzajemnosti in prej svoboda-šev pa je bilo pri Katnneku v Lescah. Tam so vadili pev.sk i zbor, tamburaši, dramska skupina, shajali pa so se tudi na politične posvete. # Ob koncu sla oba tovariša ugotavljala, da je zgodovina delavskega gibanja v Lescah tako bogata in obsežna, da bi s pripovedjo lahko napolnili cele strani. Janez Strgovšek je že sam sestavil kroniko najvažnejših dogodkov. Tudi o praznovanju 1. maja pred vojno sta vedela veliko povedati. »Ta dan je bil za nas delavce največji praznik v letu. Prvi leta do Obznane in sprejema zakona o zaščiti države smo ga praznovali posebno slovesno z budnicanii, godbo, peljem in sploh z dobro pripravljenimi proslavami. Z narašča.ioč'm pritiskom oblasti pa smo bili prisiljeni »mejevsti prvomajske manifestacije. Delavski tradiciji in rovoliM-MHi ornemu zanosu sm«> dajali duška '/ organiziranjem izletov in pohodov v naraVO, Zadnje Mo pred vojno — 1941 — sr-go organizirali veliko delavske manifestacijo na Poljanah. To je bil zadnji in najbolj množi.en shod vseh naprednih sil pred izbruhom fašistične vojne. Številni tovariši se ga gotovo se dobro spominjajo.« JOŽE KOHINC lovit Po ulicah so valovile množice. Vrne; so zaorala konjska kopita, po tleh so h seli čevlji in ob hišah so odmevali klici demonstrantov in zamolkli udarci plaćanih agentov. Bilo je — kot opisuje zgodovina — na enem izmed delavskih zborov v predmestju Chieaga 1886. leta. Grganizacija »vitezov dela« je imela med delavstvom veliko zaslombo. Glavno geslo je bilo —krajši delovni čas. Delali so tudi po 16 ur, a 14 ur so imeli delodajavci za navaden Dbvezen delovnik. In potem? Bomba, smrad po smodniku, aretacije ... Nato so se dogodki umirili... Stvar pa je še bolj tlela in že naslednji prvi maj je bil priča še enotnejše manifestacije delavcev... Tako se je začel uveljavljati prvi maj kot dan delavskih zahtev. A te zahteve so bile takrat v glavnem za krajši delovni čas. Pod tem geslom je prvomajsko praznovanje dobivalo v svojih začetkih vse širši in globlji pomen. - (jejo, da sploh no bi botro vet lati po starem. r h n i •™C|W^, bila zmeraj mani uspešna in j lavke so se je izogibale. To ■r5'^ tudi vzrok, da so začeli 0 ^ razpravljati in iskati rešitvi i, ^ tri izmeno so skrajšali na sW9 21 ur. Tri ostale uro, in to pun°JJJ-pa koristijo za pripravo dea> pregled strojev, za rnazanj*j pripravo surovin itd. t**^ ^ nato stroji brezhibno tečejo - ^ In uspeh je bil nepričakovan proizvodnja ob istih strojih m Lavoih je bila še večja kot prej-^ Toda to so začeli v času. ■» ni bilo nikjer slišati o s^j^Ltf, nju delovnega časa. Vsi P*.^ socialno zavarovanje in ^TU"1„^) gani so to preganjali in _n ^ časa so imeli to organizacij0 »ilegalno«. Novi časi, nove težnje Transparenti z gesli so se zmeraj menjavali skladno z zahtevami delavstva. Krajši delovni čas! Višje plače! Dol z vojno!- Dajte nam dela In kruha ...« Taka in podobna so bila gesla. Zadnja leta pa so se ta marsikje močno združevala in z zahtevami po miru in sožitju med narodi, z obsojanjem raketnega in jedrskega oboroževanja itd. Novi časi, nove razmere, nove zahteve! In vendar je prvomajsko geslo izpred 78 let še danes aktualno. Kdo ne bi bil za krajši delovnik? Seveda če se prav toliko zasluži in naredi! To je težnja, ki nikoli ne bo imela dokončnega cilja. A uresničljiva je zlasti pri nas, ko je v ospredju vse pozornosti In naporov samo človek in njegove potrebe. Zalo so te težnje dobile svoje mesto tudi v naši novi ustavi. Tam se določajo možnosti 12-urnega tedna. Toda to so le nakazane možnosti. Treba je šele ustvariti pogoje za i /nje. Kdaj bi bila možnost, ^ tudi po drugih oddelkih 11 j| zmanjšani delovni čas, ° niso razpravljali. Samo za ^1 je delo so to uredili in ost*« ^ kolektiva je to priznal 1 ve. zumevanjem. Kolektiv naj presodi T , i'1 udi v kranjskih kolekJJVV^j bilo zadnja leta sl^l! . «*» težnjah. Toda delj5i 0* pravilno razumeli, dfl Jc ^nj.-*' tem najprej zagotoviti ne* '0]ig.ve no proizvodnjo in TteZP^ fc-dohodke. Na eni izmed z*»" b\\o upravnega odbora v »Savi« mnogo govora o tem-ni mogel zagotoviti nczUJ ^ & proizvodnje. Zadolžili *> e pfK organizacijo proizvodnje. ']1l0rc-pravi podatke, da progi«50 ,; p bitne možnosti. Med dol a ^ ,„ namret ta stvar precej ' tffl tudi prepričanje jo. da &' «40^' z boljšo organizacijo in ^-c mi prijemi zagotoviti ena ^ izvodnjo. Ko bodo i meh * da t kov in jasnejše V°^r. ^v' bodo dali stvar v širši Vl'c\]0c\l i lektivu samemu. Ta na) °l ..^j* Današnja tehnika vse bolj nadomešča delovne roke in daje velike možnosti za povečevanje delovne storilnosti Tako se uveljavljaj" prvomajska gesla. Pel.".ve stal gospodar strojev, proizvodnjo In njemu ; |>jsn-ne vse dobrine. Zalo ■ J(| čas dela, marveč le i'*P«''' (.(,«> vsakoletni praznik dpla "'j^ \,c'r' pokazal nove uspehe v KARE'- Sadje-zelenjava" Ljubljana - obrat AGRARI A" KRANJ iskreno čestitata vsem svoji**1 odjemavcem za delavski praznik 1. maj Na Jesenicah so pred kratkim pričeli z začetnimi deli gradnje bencinske orpalnice Zrno do zrna - pogača kamen do kamna - palača »»Tišina! snemanje!" lil 'Potem IJa ka^Z" Bkši samo še brne-*** H ^rZuH1 }Staw». Vsi ostali, **Pra^ v*rrd, ^ J* drugod. \ 1,1 H 1^1^ igravce- Vsi 6epitiv j običajno največ, bo tihi, " &.V Jlst«m trenutku vsak na V816"1 tr«nutku vsi ^bS ,1Jen v svoje delo. v»mi, ^? & tudi drugod'. V t ^dbišc^ Pug0m na njivi Med, rti'* faOepotr-?T nI časa 23 klepet, at * nam ,8°VOrienje- Mnogo" ^»'ker tZ! . • da s<> vsi nestrp- tlal1 dusS^i ČakaJ°' ko Ki b°d« P^obnJ £b liJ«>fu. I^^iika ° JLtudi Praznika do T11 del©. y h do *• maja. Vsak no,'čno večin« največkrat l*Pek«. tk;^ar sk,ada »I*'1™ do n,tk(> ln S!k!1 »r«Pleta nitko z S hr"Pa Niki,,r P«**»e. i S.*S Jn noL rav(> ra/Po!»nie.. I , ^nik.. , ? razlx»l».ti.io Sel« r °V"i čhn t !a' k0 st> s,eherni no,*lno » s »'»nosom ozre v Z*** dJT Cklost in se veseli U* «aS, Mh ^rrih zmag že c za Prihodnost. nih ur so prebivavci žrtvovali za obnovo. Kronika s takšnimi podatki je zlasti skrbno urejena za prva povojna leta. Ze leta 1947 so Jeseničani za obnovo porabili 8.065 ur. Prve akcije so bile skromnejše in pravo delo se. je začelo šele v naslednjih letih. Naslednje leto so prebivavci Jesenic opravili že 65.730 prostovoljnih delovnih ur, leta 1949 72.451, leta 1950 pa je 5.074 Jeseničanov opravilo 157.368 prostovoljnih delovnih ur. Številke so precej velike in kolikšne bi šele lahko bile, 6e bi lahko zbrali podatke tudi iz vseh drugih predelov Gorenjske. Dve podobi C S* ^7rTŽ° V »"žerjavi * &rat C?j,h Praznikih dela, T^m Z,™ P'sali «amo o eno- 1 > delov?10"1 l,'si*'h" lc*a ali L>° iSaTS kolektiva. Skuša- >tVl 'Svet fto, kar so po osvo- ^navljani» ez ^ J let, 1 1)0 minilo dvajset tr« PušCt uie Počila zadnja: j ^arenti- k»at so ^plapolali I J ni Pow a,ob zmagoslavju se ! St^htel«rt, 60 del<>vne roke ?^la^in^,Jletno ob- * h N^J let°^tranJ€vaT1^ ^L^jah raznih delov- Sh?' ki*> 2?eVale ^amiške *M? aajprS ^^mzirati smo ^^^Jih na Gorenl-^^entJ^^stvom hra-«^-"eirt». koliko prostovolj- Vkomaj dobrih dvajsetih letih se je Gorenjska povsem spremenila. Mesta ln vasi imajo povsem drugačno podobo, koto so jo imela ob zlomu stare Jugoslavije. S skico, ki prikazuje novo Gorenjsko, smo ponazorili samo nekaj novih objektov. Podobnih novosti pa je še mnogo. Prostor nam ne dopušča, da bi prikazali vsaj vse pomembnejše nove objekte, kaj šele številne manjše novosti. Nekaj pomembnejših novih objektov pa bomo skušali vsaj našteti. OBČINA TRZIC: Zdravstveni dom, kopališče, tovarna pil »Triglav«, pekarna, novi obrat Peko, vodovod Kovor. OBČINA JESENICE: največ novih objektov je •vsekakor v Železarni (valjama 2400, kavperji itd.), železniška postaja, banka, predelovalni obrati, šola, avtobusna postaja, kopališče, elektrarna Moste, mostova čez Sayo na Javorniku, motel v Kranjski gori, žičnica in dom na Vltrancu, Prisank v Kr. gori, zdravstveni dom v Kr. gori, kulturni dom na Hrušlei, elektrifikacija žele/niške postaje. 80-me-trska skakalnica v Planici, umetno drsališče na Jesenicah itd. OBČINA KRANJ: šoli »Lucija-na Seljaka« in »Staneta Žagarja«, delavski dom, občinski poslovni prostori, most čez Kokro in Savo, tekstilna šola, žičnica in dom na Krvavcu, zdravstveni dom, gasiv-ski dom in pekarna, avtobusna postaja, kino Center, vstadlon Mladosti, podjetji Planika in Kovinar, novi delovni prostori Tekstilindusa ln Save, kegljišče itd. OBČINA RADOVLJICA: pošta, avtobusna postaja in klavnica v Radovljici, novi poslovni enoti Iskre v Otočah ln v Upnici, Elan, Cokla, novi prostori Plamena, Kemične tovarne Podnart, Verige, Sukna, Vezenin, zdravstveni dom iii mladinski dom v Bohinju, silos v Lescah, ureditev blejskega gradu, šola Gorje Itd. OBČINA SKOPJA LOKA: zdravstveni domovi, avtobusna postaja, obrat Iskre v Železnikih (Niko), LTII, MLIP Cešnjica, šola na Trati, dom pod Planino v Treblji, razšfritev Jelovice, Gorenjske predilnice, kopališča itd. In kaj je v gradnji? Vsi našteti novi objekti so v glavnem nastali po letu 1950, največ- izmed teh pa v zadnji I mandatni dobi sedanjih občinskih ljudskih odborov. V kako hitrem I razvoju je bil porast gradenj, zla-I sti v zadnjem času, dobimo toliko jasnejšo sliko, eljska cesta, razširitev BPT ln tovarne kos in srpov. JESENIŠKA OBČINA: šola Dovje- Mojstrana, Belško polje (železarna), zdravstven] dom. Športni park, železniški podvoz na Jesenicah, kulturni dom na Javorniku. KRANJSKA OBČINA: porodnišnica, banka, dom na Smarjetni gori, šola v Šenčurju, športni stadion, zimsko kopališče, razširitev Iskre itd. RADOVLJIŠKA OBČINA: žičnica in hotel na Vogel, trgovski center v Radovljici, novi prostori UKO v Kropi itd. Naštevanja še ni konec In sedaj še nekaj združenih podatkov. V letih po osvoboditvi je bilo zgrajenih še ne-steto zadružnih domov, kulturnih in drugih domov, ustanovljene so bil< .številne kulturne institucije (muzeji, delavske univerze, razne šole in podobno). Na področju turizma smo dobili številne izrazito turistične manjše objekte (umetni jezeri V Preddvoru in na Jezerskem, žičnica na Stražo na Bledu, prostor za kampiranje itd.) in nove gostinske prostore. V neposredni zvezi a turizmom j« tudi urejenost prometa. 'Gorenjska ima po osvoboditvi že skoraj vise pomembnejše ceste asfaltirane, zgrajeni «o bili številni novi mostovi. Urejena so številna nova avtobusna postajališča in podobno. Mnogo dela in denarja je bilo doslej vloženega v razvoj gospodarjenja z gozdovi in za razvoj kmetijstva. V tem primeru gre za dvoje gospodarskih področij, ki. sta bili nekdaj sploh zanemarjeni. In danes? Nešteto imamo novih gospodarskih objektov, novih stro-! jev in drugih naprav, kar vse nam I omogoča smotrno izkoriščanje les-I nih zalog ali rodne zemlje. Posebno velikega pomena v povojnem obdobju je bila dosedanja j elektrifikacija. Petrolejke Gorenj-i cj ne poznamo več, čeprav jih je j bilo še pred vojno več kot pa I električnih svetilk. Po vsem tem naštevanju so lahko samo še vprašamo, ali je sploh možno našteti res vse, kar je novega na Gorenjskem v zadnjih osemnajstih letih. Zdi se mi, da bi bila takšna naloga pretežka za slehernega. Račun, čeprav brez neznank, skoraj nima točne rešitve. In če bi hoteli pod vsem tem potegniti črto, 6i lahko samo predstavljamo, koliko milijard delovnih ur in milijard dinarjev smo že lahko vložili v vse tisto, kar imamo, čeprav doslej novih stanovanj oziroma stanovanjskih blokov sploh nismo omenili. Gre za pozabljivost ali za namerno pomoto? Težko je odgovorit« na vprašanje. Naše človeške navade bo res mnogokrat presenetljive. Kdor nima stanovanja, je največji revež na svetu. In ko ga dobi, kaj kmalu pozabi na nekdanje uiboštvo«. Hvaležnost je mnogokrat preveč kratkotrajna. Morda smo sploh pozabili, kaj vse smo že zgradili in dobili novega v zadnjih letih? Saj to ne more biti pozabljivost! In zakaj potem vedno nezadovoljstvo, češ da tega ni, onega manjka, nihče se rte zmeni za nas in podobno. Končno pa je prav, da je tako. čeprav bi morali večkrat vendarle upoštevati vse tisto, kar že imamo bolj, kol .smo doslej. Doklei bo obstajalo upravičeno nezadovoljstvo, vedno lahko pričakuje-, no nekaj boljšega, seveda če bomo pripravljeni tudi v prihodnje delati tako, kot smo doslej. Zelje za novim pa so nenehne, in kljuli temu da imamo vsega vedno več« imamo tudi želja vedno več. Trid-nost, potrpežljivost in tudi pregovor našega zapisa pa nam dajejo zagotovilo za še večje dosežke, zj še lepše -življenje, ki si ga oh 1. maju vsi še posebno želimo. B. F. ai e ra ii.i.n e ^iS?x^^:^•:•J■'■I•^:'^^:■'.•:•^x•s■•'•■'*•••■•^**••'•'•^•• •■•■•■•"•x,x^^:-: •«**:'/>:v)»!w:':!':!ji,,v,'i.'. »Pa vendar Nobene-.- ^ smeva dovoliti, da pride do umora!« WedVendar ni "Ti? "e bo" Romber-? iim bo izročil fotografijo. a0i 4. in edak>« sem odgovoril pa sam nisem verjel svojim ln >tal je vP.rav tako ^ Nina. brišem113!' V drevesih Cecilijinega drevoreda je orglalo vilo u iH vaIovc- Pisano listje je zaplesalo balet duhov. v o-. a v avti« S!al avtomobil. Zapeljal sem v garažo. Nina je Se Je 1 ie bila t Izst°Pila I« kič, ko sem izstopil tudi jaz. ^ai(0 cikalo m a' Zadcl sem se onnio i" i° objel. Njeno lice Sv* Poslušn?-lega' tesno sva bi,a objeta, drug zraven drugega. *0d'«Jutp* Oh vinar. ki je divjal zunaj in škripanje velike veje '*Cc in imJ1^. "a ''adi''' je zašepetala Nina. »Spet mora na »P**.. . u h»s čas. Najela bom taksi.« * Co£TI;i -om 0 h('ucji'dnc' Vselej., om.« tem, Robert... razmišljala, db Jutri ob * morir Blej več atn.. nioje okno.« n^Ula na*-"1 luč "Šasnila, misli name.« je zašepetala. Jaz ,0,iubii . ate> vcs ca$.« . w3L**}1 roko- *Ker ^Jc,« Je rekla ser« strahopeten.. ' »Lahko noč, strahopetec . . .« Naglo je odšla v park. Sledil sem ji. V trenutku, ko sem hotel zapreti vrata garaže, sem zaslišal glas doktorja Zorna: »Dober večer, milostljiva gospa.« Stal jc na peščeni stezi, pet metrov vstran, majhna, koščena senca. »Slišala'sva avtomobil in gospod Brummer me jc poprosil, naj vam stopim nasproti. Govoril bi rad 7. vami.« Zorn je iztegnil prsi. »Tudi z vami, gospod Hoklcn.-< Zaprl sem vrata in \si trije smo odšli proti vili. Med hojo sem pogladil Ninino dlan. Doktor Zorn je dejal: »Slabo vreme se bliža. < Nihče mu ni odgovoril. »Kako prosim, milostljiva gospa?« »Ničesar nisem rekla, gospod doktor.« »Oh, oprostite. V tem viharju tako slabo slišimo . . .« Tulius Maria Brummer je sedel na robu belo prebarvane Miline železne postelje, ko smo vstopili v majhno sobo, ki je ležala poleg kuhinje. Stara kuharica je ležala na hrbtu. Videti je bila strašna: obraz je bil siv in prepoten, ustnice modrikaste, roke je prižemah k telesu. Dihala je v kratkih, rahlih sunkih. Lica so ji upadla. Mila je vzela iz ust zobno protezo, ležala je v kozarcu z vodo. Tulius Brummer je starki pravkar pozorno brisal čelo z belim svilenim robcem. Obnašal se je kakor sin, hudo zaskrbljen za svojo mater. »Tukaj sta!« Mila je planila pokonci. Hripavo je zaklicala: »Kaj je, milostna gospa? Kaj je z otrokom?« »Mickev je že doma, Mila.« Nina je pohitela k postelji. Pogladila je Milo po upadlih licih. »Pred desetimi minutami se je vrnila, videla sva jo, gospod Holden in jaz.« Mila je omahnila na blazino. Jokala je pa sc hkrati smejala. Medtem se je kat davila med kolcanjem in prižemala dlani, k telesu. »In je zdrava? Ji nič ne manjka?« »Prav nič, Mila.« Nina jc pogledala svojega moža in mu rekla glasno, naravnost v obraz: »Dva moška sta jo odpeljala v avtomobilu. Pripeljati sta jo hotela domov. Potem se je avtomobil pokvaril. Tako dolgo so ga popravljali.« »Ježešmarija, kolikokrat sem že rekla Mickey, da ne sme z nikomer! Kako se vam zdi, milostni gospod, tako velika punca pa tako nora! Torej, po meni nima tega!« Obraz Juliusa Brummerja je bil poln prisrčne nežnosti in dobrote. Mehko je dejal: »Otroci so otroci. Zahvalimo se bogu, da se je vse tako dobro izteklo.« Blago je pogledal Nino: »Tudi tebi se zahvaljujem, draga.« »Cemu?« Spregovorila je revskaje, tako da je skoraj ni bilo razumeti. »Zato, ker si se takoj odpeljala k staršem.« Sklonil se je in jf poljubil dlan. »Prepričan sem, da so se razveselili, ker si sočustvovala z njimi.« »Zelo,« je rekla Nina. Oči je na pol zatisnila in ga opazovala kakor gledamo nekaj gnusnega, toda Brummer se je le nasmehnil in prikimal: »Vidiš.« Takoj zatem se je obrnil k meni: »Tudi vam se zahvaljujem. Lepo je, če vemo, da se lahko na nekoga zanesemo.« Mila je nenadoma pričela lovit! sapo In glasno zastokala. Moja revica...« Nina se j« nagnila nadnjo. »Saj mi gre že bolje. Je le razburjenje. Bom jutri lahko za« nesljivo napravila srnin hrbet,, milostna gospa.«" Brummer je vstal. Roke je prekrižal na hrbtu. Govoril je z dobrohotnim glasom. »To, kar potrebuješ, je počitek, moja stara. In to takoj.« »Saj vendar ne morem proč od tod ...« »In čemu ne? Ce ima kdo pravico do počitka, si to ti!« »No, vi, milost 'ni gospod!« »Mlajši sem. Tega sploh ne moremo primerjati. Pri nas rt doživela že dovolj razburjenja. Tako ne gre več dalje.« »Usmiljena mati božja, kam neki naj pojdem?« »Le poslušaj, moja dobra Mila. Pri nas si že enajst let. Zvest« in vdano si nam služila, nam kuhala in skrbela za nas. V moji hiši si zbolela.« »Toda ne!« »Da, pač.« Pogledal je k madoni, oljnemu odtisu, ki je visel nad železno posteljo. »Krivdo čutim, da, hudo krivdo.« »Nikar vendar, milostni gospod, saj ste zmešani!« »Vem, da mi oporekaš le, ker si dostojna. Vem, kako rada bi si odpočila.« * Mila govori slabo nemščino, na to vnovič opozarjamo (op. prav.). rONEDELJEK, 23. aprila 1,1 Sava tovarna gumijevih izdelkov KRANJ MM •^'W> ••:,£: Sir* Zavarovalnica KRANJ zavarujemo: požar, vlom, steklo, točo, živino, avto kasko, avto jamstvo, regres, civilno od-govornost, lom strojev, montažo, garancijo, gradbeno dejavnost, transport, nezgode, življenje. Ob 1. maju iskrene čestitke Gorenjska oblačilnica KRANJ Čestita vsem cenjenim odjemavcem za mednarodni praznik dela 1. maj KtOki podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vseh vrst KRANJ, Mladinska 2 čestita vsem svojim odjemavcrm za d*la>ski praznik 1. maj Vs"m dfl'vnim k<> kiivom iti ostal m občanom č stila za 1. maj Sava Kranj, tovarna gumijevih izdelkov in želi prijeten odiLh s kvalitetnimi ležalnimi blazinami Lesna industrija Kranj Partizanska cesta 26 i obrati v Kranju, Preddvoru, Britofu, Cerkljah nudi gradbenim )odjetjem, šolam, ustanovam, gostinskim podjetjem kakor tudi -stalim cenjenim odjemavcem svoje izdelke: rezan les, ladijski pod, embalažo, rolete vseh vrst, platnene in drvonitne zavese, notranjo šolsko opremo in vrtne garniture. Opravljamo tudi usluž-nostni razrez lesa. Priporočamo se za cenjena naročila. Vsem našim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem prvomajski pozdrav. J Splošno gradbeno podjetje PROJEKT d i r r k c i j a KRANJ pošilja ob d^lavsk^m prazniku 1. maju iskrene če 11'k • delovnemu ljudstvu Trgovsko podjetj e Kurivo KRANJ Kolektiv »Kuriva« Kranj čestita svojim cenjenim odjemavcem za 1. maj in priporoča pravočasno nabavo ogreva. Obenem se prip°" roča za odjem gradbenega mate' riala. Komunalno podjetje Radovljica čestita za praznil dela 1. maj ysem poslovnim prijateljem, delovnemu ljudstvu Tovarna lepenke - Tržič izdeluje belo lesovinsko lepenko v priznano najboljši kvaliteti Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela Tržiška tovarna kos in srpov - Tržič čestita ob prazniku delovnega ljudstva -1. maju vsem delovnim ljudem! Tobačna tovarna Ljubljana Ob 1. maju vsem delovnim ljudem iskrene rQn)e, popularna cena - 20 kosov ^stuke! 60 dinarjev - to je cigareta ABC Odlična kvaliteta, sodobno paki S3 čestita za praznik dela - 1. maj vsem poslovnim prijateljem in vsemu delovne mu ljudstvu Knjigarna SIMON JENKO Kranj DZS Poslovna enota KNJIGARNA •SIMON JENKO«, KRANJ bo Imela v času od 29. aprila dalje VELIK0 RAZPRODAJO LEPOSLOVNIH, ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH KNJIG po znatno Uzanih cenah. Obiščite našo ^iigarno in.si oglejte veliko za-l0go neobvezno do nakupa. Vsem cenjenim odjemavcem če- ^itamo za praznik dela in jim lm° še mnogo delovnih uspehov! Projektivno podjetje ranj Vsem delovnim ljudem ob mednarodnem prazniku dela iskrene čestitke! S OB O) a Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Kranj Obveščamo vse investitorje, da izvajamo gradbeno nadzorstvo nad vsemi vrstami gradenj strokovno in solidno. Po potrebi prevzamemo tudi investitorstvo. » fEandaM V " . KRANJ fe \ Tovarna usnja Standard Kranj proizvaja priznano kvalitetno podplatno usnje kakor: aggo, fleks, komerc-zgornje usnje: goveji, telečji, juncči boks v plastični in klasični izvedbi in poželjnih niansah — kemični izdelki za čevljarsko industrijo, politure, apreture, voske in lepila. Delovni kolektiv čestita svojim cenjenim odjemavcem k prazniku dela. PONEDELJEK, 29. aprili W* Republiška liga (zahod) — moški Krim : Trži« 17 : 19 (11 : 9) Ljubljana, 28. aprila — Igrišče Krima. Glcdavcev okoli 150. Sodnik Kastclic iz Ljubljane. Mladost : Piran 41:16 (19:10) Kranj, 28. aprila — Z današnjim rezultatom z. 41:16 (19:10) so igravci Mladosti dosegli drugo najvišjo zmago med vsemi moštvi V republiški ligi v letošnji sezoni. S tako igro, kot so jo pokazali danes, bi se lahko borili za prvaka Slovenije, ne pa za obstanek v ligi, kot se sicer. Igra nas jc povsem spominjala na njihovo igro pred tremi leti, ko so bili prav zaradi hitre in zares požrtvovalne igre med najboljšimi moštvi v Sloveniji. Tako hitre in fair tekme namreč v Kranju že dolgo nismo videli in so Kranjčani prav zaradi tega (in seveda zaradi visoke zmage) izredno zadovoljili več kot 300 glcdavcev. Današnja hitra in preprosta igra je najlepši dokaz, da najlaže zmagujejo tista moštva, ki imajo najhitrejše igravce. Kljub katastrofalnemu porazu pa moramo mlade igravce Pirana vseeno pohvaliti, saj so se borili požrtvovalno vse do zadnjega sodnikovega žvižga in so se pokazali v zelo lepi luči, zakaj športno znajo prenesti tudi tako visok poraz in priznati premoč sotekmovav-cem. Vsekakor pa je tako visoka zmaga Kranjčanov prav gotovo posledica odličnega začetka, saj so že v 4. minuti vodili z 8:1. Ta odlični uvod jim je dal še več elana, in so s tako igro zlasti v drugi polovici drugega polčasa — nasuli Piranu toliko golov, da je bila ob koncu razlika 25 golov v korist domačinov. MLADOST — čebulj, Krampi 9 ,Poljka 1, Sotelšek 4, Bevk 4, Bašar 4, Ankele 9, 2un 4, Arh 6, Jaklič, Šumi; PIRAN — Fujan, Orač 4, Slapernik 2, Rozman 7, Brezovce 2, Vidmar t, Cerne, Kol-šek in Fuks. — Sodnik Nikola Savčič iz Ljubljane je srečanje vodil odlično. — J. Javornik KRIM: Guzina, Jankovič 4, Do-stal 1, Mulcj 1, Bivnik 2, štrukelj 8, Usenik, Rupnik 1, Kos. TRŽIČ: Laibacher, Vidovič 5, Hladnik 6, Gros 3, Jakšič 4, Teran, Godnov 1, Ude, Dolžan, Kni-lic, Dolhar. Tržičani so danes povsem za-sluŽeao premagali domačine, ki SO veljali za lavori t" lega srečanja. Zelja Krima, da bi osvojil naslov vice šampiona je s tem onemogočena, kajti v današnji tekmi"SO igrali Tržičani tehnično j in taktično veliko bolje. Prvi napad domačinov je zaustavil danes odlični vratar gostov, v proti napadu pa (e Hladnik zadel vratnico. Naslednji napad Krima se je končal z žogo v mreži Ti /ič činov. V šesti minuti je štukelj povečal vodstvo na 2:0. S streli Jak-šiča in Godnova pa je bil rezultat kmalu izenačen. Igra se je v tern delu nekoliko umirila, vendar so napadalci Tržiča vse večkrat streljali na gol krimovcev. Ta prednost se je končala z Vi-dovičevim golom, s katerim so gostje prvič povedli. Pri rezultatu 5:3 so Tržičani nekoliko popustili, kar so izkoristili krimovci in rezultat vse bolj večali v svojo korist. Tudi prvi gol po odmoru so dosegli domačini. Takoj nato pa so igravci Tržiča zaigrali kot prerojeni, izenačili rezultat in nato še povedli. V tem delu se je odlikoval vratar Laibacher, ki je obranil celo sedemmetrovko. Ta zmaga je največji uspel) mlade rokometne ekipe Tržiča. - og , 6 rtv --e X Savica : Duplje 10:35 SAVICA — Poteh, ilumar 2, Pe-ternel, Hroval 1, Sušteršič 1, Malovrh, Parlcli J, Stare 3, .Uv.a; DUPLJE - Rakove, Jeruc °, Ki-rida R, L: Dojncelj 7, Vrtač 4. Gra-Šič II 4, Graiič I i. s. Boncelj I, Konjar, M. Boncelj 1. — Sodil jc Šparovec iz Kranja. Pohvaliti moramo prav vse igravce in tudi mnogoštevilpi gledavci so s svojim hrupnim bodrenjem pripomogli k zmagi. — Kosmač Iskra : Olimpija 10:26 (6:7) Kranj, 28. aprila — Iskra, ki je sprejela v goste igravce ljubljanske Olirnpije, se je danes predstavila kot zelo dobro moštvo. — Po prvem golu gostov so iskrani takoj izenačili, nato pa smo morali, čakati celih 15 minut na spremembo rezultata. Prvi polčas je potekal v znamenju enakovredne Igre; v drugem delu pa je Iskra znatno popustila in dovolila nasprotniku, da si je pridobil odločilno (celo visoko) prednost. Moštvo Olirnpije, ki je veljalo za favorita današnjega srečanja, je igralo zelo slabo in visoka zmaga ni realen prikaz dogodkov na igrišču. Iskra bi zaslužila nižji poraz, čeprav tokrat ni nastopil njen najbol jšiigravec Blažič, ki je zaradi izključitve v prejšnjem kolu v kazenskem postopku. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da tudi Olimpija tokrat ni nastopila popolna. ISKRA — Fornazarič, Bartol, Hvasti 1, Korbar 2, Kajič, Cufar 4, Ferfolja 3, Brezigar; OLIMPIJA — Marguč, Albreht 1, Vojska 1, Šparemblck 5, Ovsenik 3, Globo-kar 4, Pavčič 3, Potočnik 3. — Sodnik Bergant iz Ljubljane je sodil zelo slabo in je Igra potekala z mnogimi nepotrebnimi prekinitvami. — M. Juvan Republiško prvenstvo Steržaj ponovno prvak? kegli1' šču Triglava se je včeraj jn nes nadaljevalo republiško P stvo posameznikov. V druge ^ lu so nastopili boljši tekmo ^ kot pred tednom dni, zato so tudi rezultati v povprečju P*^ boljši, doseženih pa je bilo nekaj odličnih številk. Včeraj sta navdušila ^ns}}Jn\. Kranj, 28. aprila — Na vak Stržaj z 932 kegli i *er * Martelanc, ki je V°&n e0 kegljev. 2al Martelancu v drus^ nastopu danes ni šlo ta^0p°jri je zaradi poškodbe kolena. Y°a .„„ 850 kegljev in je tako tren na tretjem mestu. Pred nj« ^ Jeseničan Šlibar, ki se je sebno odlikoval danes z izvr bjj izidom 921, pa tudi včeraj J ^ zelo dober, ko je podrl »' ljev. ,„„' trenUtU" Na drugem mestu jc 11 ^ Grom, najboljši tekmovav* vega dela. Do zaključka rea^ je še ni nastopilo 6 tekmova ^ med njimi tudi največji r ^ za prvo^mesto Stržaj, ki ^^ti osvojitev naslova prvaka P 877 kegljev. ^ Trenutno vrsti red: Slibar Grom 1778, Martelanc l'73' kar 1767, Pečar 1706, Groi*^ 1699, Praprotnik 1695, Hren ^ Igravce Mlatio..;! KRAMPL jc včeraj piranskemu vratarju Fujanu zabil 9 golov. S takim skokom ga je prevaril pri drugem zadetku Jereb 1687, Marinčck čič 1684 kegljev itd. — L. S. Prvenstveno srečanje slovenske lige Samo še št rl točk© TRIGLAV : SLOVAN 0:0 I Kranj, 28. aprila — Od današnje prvenstvene tekme med vodećim Triglavom In solidnim Slovanom smo pričakovali mnogo več, 1 kot pa smo potem videli. — Obe moštvi sta pokazali zelo slab | nogomet in kaj več kot točko nobeden izmed nasprotnikov ni j zaslužil. — TRIGLAV: Vagaja, Brczar, šlular, Jerman, Perkovič, Norčič, Goštc, Verblč, BajželJ, Ugrka, Binkovski. — SLOVAN: j Mozetič, Udovič, Udovč, Radovan, Limo, Oplotnik. Virant, Potočnik, Potrata, Kitic, Nikolič. — Ne najbolje je sodil Blckač iz Šoštanja S mali. oglasi • mali oglasi 'tost,'' V prvem polčasu smo videli le dve akciji, ki sta sc končali s strelom na gol, sicer pa se je dvoboj odvijal na sredini in smo Republiška liga LJUBLJANA : TRIGLAV 66:74 (31:34) Ljubljana, 28. aprila — V drugem kolu republiške košarkarske lige je Triglav danes gostoval v Ljubljani, kjer Je premagal domačo Ljubljano s 74:66 (34:31). TRIGLAV: Rus II 24, Belehar I 15, Struž-nik 14, Bohinc 6, Rus I 5, Klavora I 4, Belehar II 3, Klavora II 2, Lampret; prosti meta 36:17. — LJUBLJANA: Konic 20, Perhaj 18, Peršin 13, Kočar 9, Lajevec 4, Miloševič 2, Klabijan, Jcrnejčič; prosti meti 34:20. — Dobro sta sodila Bolka iz Ljubljane in Zule iz Domžal. Prve minute so pripadle domačinom, ki so kmalu povedli z 11:5. Kranjčani so v naslednjih štirih minutah izenačili (15:15), nato pa so spet Ljubljančani pričeli nabirati prednost in v 14. minuti vodili že s 27:20. Tedaj so se triglavani le nekoliko zbrali in z učinkovitejšo igro v napadu do odmora prišli za 3 koše v vodstvo. Začetek drugega polčasa je bil podoben prvemu. Spet ^o bili domači tisti, ki so uspešneje začeli V e s 1 a n j e Pred prvomajsko regato na Bledu in do 4. minute prešli v vodstvo (42:36). Vse je že kazalo, da za Kranjčane to pot ne bo točk, še posebno, ker so nevajeni vročine od utrujenosti komaj tekali po igrišču. Vendar pa so bile naslednje minute zlata vredne, saj so uspeli z nekaj uspešnimi meti na koš najprej izenačiti, v 8. minuti pa povesti že s 54:46.. Potem so se domači spet nevarno približali (62:60), vendar so triglavani le uspeli vzdržati pritisk in v zadnjih minutah z zadnjimi silami razliko še povečati. — L. S. gledali le »nabi janje« od igravra do igravca. Za domačine jo bllM Blovanova obramba pregosta, da bi mogli skoznjo. V 27. minuti jc Verbič z več kot lo metrov streljal proti golu, vendar je Mozetič žogo boksnil čez prečko. V 41. minuti je lepo streljal Goste, toda branivec je žogo v zadnjem trenutku odbil izpred Mozetiča, ki se jc vrgel v prazno. — Slaba igra se je nadaljevala tudi v drugem delu, ki sta ga moštvi odigrali I po deset igravci. V 33. minuti so namreč odnesli z igrišča poškodovanega llovanovoa Nikollča, tri minule kasneje pa je sodnik izključil kranjskega na-padavca Bajžlja, kar je na robu kazenskega prostora namenoma brcnil nasprotnega igravca. Z nekaj streli od daleč je skušal doseči vodstvo Verbič, kar pa mu ni uspelo. V 79. minuli je priložnost Za zadetek' zapravil Goste s strelom mimo vratnice. Vsaj tako priložnost so imeli triglavani tudi dve minuti kasneje, ko je Verbič po mnogih podajah zaključil akcijo s strelom v vratarja. V 84. minuti jc še Binkovski izkoristil napako obrambnega igravca, toda žoga je šla mimo vratnice v out. V protinapadu so imeli izredno šanso gostje. Gola se je ubranil Brezar, ki se je znašel na vratarjevem mestu. — Triglavani so danes nastopili brez kaznovanega Verbiča I v obrambi. Mladinci — Triglav : Slovan 2:2 Zadnift Sporlne vesti NOGOMET Ilir? in : Železničar 1:1 Svoboda : Sobota 4:1 Rudar (T) : Rudar (V) 2:2 Celje :Gorica 2:2 Ljub'jana : Kladivar 3:0 Dclamarls : Krim 2:1 Triglav : Slovan 0:0 Vrstni red — Triglav 33, Ljubljana 29, Rudar (T) 23, Slovan 21, Svoboda 20, Kladivar 20, Železničar 19, Krim 17, Gorica 16, Dcla-maris 16, Sobota 14, Ilirija 11, Rudar (V) 6. II. liga — zahod Olimnija : Slavonija 0:1 Maribor : Rudar 7: 0 ODBOJKA JESENICE : ZORIŠ 3:2 Jesenice, 28. aprila — Včeraj popoldne je bila pod Mežakljo prva odbojkarska tekma v letošnji sezoni. V okviru I. republiške lige sta se pomerili moštvi Jesenic in Zorisa iz Ruš. S 3:2 (15:5, 7:15, 15:5, 15:11) so tekmo odločili v svojo korist domačini.i - U. TRIGLAV : KAMNIK 3:2 KOŠARKA JESENICE : NOVO MESTO 69:45 ŠKOFJA LOKA ZLATO POLJE 58:45 prodam Prodam dobro ohranjeno oslreš-ie za .stavbo 15 X 5,5 m in štiri železne noslvce (traverz."), dolge po 5,10 m. Bidovec, Zalog 7, Golnik 1918 Prodam prašiča za zakol, težkega 120 kg. Vasca 10, Cerklje 1601 Poceni prodam motorno kolo »Wand?rer«. Ogled od 28. aprila dalje. Kranj, Oradnikova 2 lfif>2 Moped collbr 0:5 v odličnem .stanju prodam. Cvenkel, Ljubno 2(5 1603 Prodam 500 k? krom-.i rja. Marija Berčič, Sr Bitnje 39 1604 Prodam kompresor in ražoršlvec za brizganje barv, Kranj, Škofje- Prodam seno in otavo ter pir. Na novi garaži, Golnik Prodam pšenično slamo. ^ Jezerska 44 • ' Titov*1! Očala, pozabljena na h ^ trgu, dobite prav tam. ^ AMD Skofja l.-'l;^ ;J( redno delovno mesto hišn1 ,_„ny(r domu AMD. Prejemki po df»^ v ru. Ponudbe sprejema 'sr'