Osnova novih pravil vdovskega društva in učiteljstvo na Kranjskem. Jle tretji pot se pravila vdovskega društva prenarejajo v dosego obilnejšega števila udov. Bode li nova osnova srečnejša ? Oglejmo si stvar! Ako služi učitelj 10 v pokojnino vštevnih Iet, ima kakor znano on in njegova obitelj pravico do redne pokojnine, oziroma vzgojnine. Posledica temu zakonu je, da taki učitelji nimajo pravega veselja samo ob sebi k društvu pristopati, dasi jim isto po dveletni preizkušnji obeta v slučaji smrti, njihove vdove in sirote zdatno podpirati. Bodo li po novi osnovi taki učitelji rajši pristopali društvu? Obljubuje se jim manj, kakor po starih pravilih, zahteva pa ravno toliko. Odgovor ni težak. Kaj pa porečemo mi mlajši, ki še nimamo 10 v pokojnino vštevnih let k tej novi osnovi pravil? Govoril sem o tem že z ranogimi gg. tovariši-neudi društva. Vseh sodba je bila jednoglasna: s to osnovo ni nič, mi po teh pravilih nikakor ne moremo pristopiti. Pristopili tedaj ne bodo niti stari niti mladi; za Boga svetega, društvo se vendar ne misli s kitajskim zidoin obdati! Do sedaj je vender še kateri tacih pristopij k društvu in imel prijetno zavest, da ne bo njegova družina, ako on umrje pred spolnjeno dobo 10 defmitivnih let, popolnoma. brez pomoči. Kdaj pa potrebujejo vdove učiteljske najnujnejše pomoči, če ne tedaj, ako od dežele no dobivajo redne pokojnine> kar se hvala Bogu ne zgodi dostikrat, pa se vender zgodi ? Tedaj naj pa vdovsko društvo res pomaga, kakor je bilo v starih pravilib ne pa, kakor se namerava prenarediti. Kaj je takej revici pomagano z letnimi 20 gld. ? Društvo si je v osnovi novih pravil izvolilo načelo: Kolikor dalj časa je ud pri društvu, toliko večjo pokojnino dobi vdova. To stališče je pa popolnoma napačno. Podpora bodi vedno jednaka in naj se odmeri v znesku 120 gld. na leto brez ozira na število sirot. Pravično je pa, da tirja društvo od mlajših večjo letnino, kakor od starejših udov. Za načelo naj velja: Letnina se manjša poštevilu let, kar je kdo pri društvu. Ista naj znaša prvih pet let po 12 gld. na leto, drugih pet let po 10 gld. na leto in tako dalje vsakih pet let za 2 gld. manj. Od 30. leta dalje naj pa udje plačujejo po goldinarji na leto. Starostni goldinarji naj se odpravijo, dveletna preizkušnja pridrži in čez 40 let starih društvo ne vzprejema drugače, kakor da plačajo tolikokrat po 12 gld., kolikor so čez 40 let stari. Ta načrt je pravičen in dober na vse strani. Odpravljena bi bila tožba starejših udov, da plačujejo za mladi rod, odpravljcna bojazen mlajših, da bi vdove dobile premalo pokojnino. Društvo bi pa tudi, kakor sem preračunil, ne imelo v primeri s sedaj veljavnimi doneski nikake izgube. BMiza je bila pogrnjena, povabljenih gostov pa le ni bilo" tako nekako je bilo v zadnjem ,Uč. Tov." čitati. Brez zamere, ako 12* vprašam: Kaj menite, da bo sedaj, ko so porcije manjše postale a cene iste ostale, več gostov prišlo? Mislim, da ne. Gosti so res bili povabljeni, pa trebalo bi jih še večkrat vabiti, kar se pa ni zgodilo, kolikor vem. Le enkrat na leto je bilo čitati v novinah o vdovskem društvu in to o priliki občnega zbora, prej in poslej pa ne. Smelo trdim, da je še mnogo učiteljev, katerim do zadnjega časa ni bilo vse jasno. Tu tiči glavni uzrok, ki otežuje, da ne rečem, ki naravnost ovira društveno razprostiranjeVsako jednako društvo ima svoje poverjenike, agente i. t. d., ki liki gibalom osrednjemu organu preskrbujejo nov naraščaj. Organizirajte društvo, naprosite v vsakem šolskem okraji za stvar vnete gospode tovariše, ki ne bodo samo imena poverjenik nosili, marveč tudi za društvo z uspehom delovali. Kar je v osnovi novih pravil o prevžitriini povedanega, naj se z mirno vestjo izbriše. Namesto tega naj se pa osnuje poseben oddelek za pomoč v bolezni. Na prosto voljo je potem vsakemu, ali vplačuje samo za pomoč v slučaji boleznii ali za satno pokojnino, ali pa za oboje. Vsak stan ima taka društva, ki pomagajo svojim udom z določenim dnevnim zneskom v dalj časa trajajoči bolezni, le učitelji tega nimamo. Kako potrebno bi to bilo! Učitelju odpade večinoma v slučaji bolezni kje kak postransk zaslužek, ki mu je neobhodno potreben, da pošteno živi, ne glede pri tem še na okolnost, da bolezen mnogo denarja sne. Tega bi se pri zmernem letnem donesku kakih 3—4 gld. lahko vse učiteljstvo udeložilo in slavni odbor vdovskega društva bi z vpeljavo tega v obilnejši meri zadostoval blagemu namenu društva: p o m a g a t i učit eljstvu. Toliko v preudarek! Ne umišljam si, da sem v vsem jedino pravo pogodil in z veseljem pričakujem daljnih razprav, da se mnenja utrde v dobrih pravilih, katera bi društvu in udom bila v prospeh in korist. Stef. Primožič — Postojina.*) *) Ako učitelji ne marajo vplačati po 4, oziroma po 6 gld. na leto, bodo mar v prihodnje raje po 12 gld. vplačevali? Znabiti! V furmalnem oziru Vam je ta pot odprta: Dobite 10 ,udov", sestavite osnovo, in predložite jo pravi čas odboru; predlog se bode potem dal tiskat, ako bode še čas, udom razposlal in postavil na dnevni red prihodnjemu občnerau zboru. Udje naj potem sami razsojajo, sicer ne pridemo do sklepa po § 25. dr. pravil. Nam je prav vstreženo, da stvar pride v razgovor, saj nimamo drugega nainena, nego učiteljem koristiti, kdor pa sebi dobro noče, ne moremo ga siliti. Pristopite, pa skrbite, da tudi drugi pristopijo, potem pa stavite nasvete, da se drugi Vaš nasvet zastran pomoči v bolezni uresniči; pri sedanjem malem številu pa ne vemo, kako bi bilo to mogoče. Že ustanovitelj društvu šolski nadzornik korar J. Savašnik je tožil: naš svet noče sebi dobro; imel je v vsaki dekaniji svojega poverjenika, ki je bil ob jednem krajni šolski nadzornik; tudi moralno je silil prilično učitelje k pristopu. Pozneje smo prenaredili pravila, udje so po malem pristopali in premoženje se je množilo, ker ni bilo mnogo stroškov. — No, bobnali smo dovolj, kdor si je pa ušesa mašil, slišati ni mogel. Lansko leto smo udarili na veliki boben, toda paziti hočemo, da se nam boben ne razbije. Tudi z Goriškega smo o tej stvari dobili dopis. Priobčili bi ga, a od g. dopisnika stavljeni nasveti se po naših pravilih ne morejo izvesti; nasvetovana prenaredba pravil pa nima najmanjšega upanja, da bi je kdaj vlada potrdila. — Prosiino, naj se oglasijo še drugi! Mlajšim učiteljem pa toplo priporočamo, da pristopijo takoj k društvu, preden se bode obravnavala prenaredba pravil. Ako pred pristopijo, uživajo vse stare pravice. Ured.